AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
'.NO. 177
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JULY 29TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Konvencija je sprejela nekaj drastičnih sprememb
Roosevelt bo pričel s predsedniško kampanjo v državi Ohio 20. avgusta
New York, 27. julija. Oči-vidno je, da je bil danes pridobljen zadnji Al Smithov pristaš na Rooseveltovo stran, ko je lfnel Ely, governer države Massachusetts, dve uri in pol trajajoč razgovor z Rooseveltom. Ely ■je znan kot navdušen pristaš kmitha in se je mislilo, da ne bo Podpiral Roosevelta. Vsi Smi-thovi pritaši iz orednjega zapaha so naznanili, da bodo stali za Rooseveltom kot en mož. Governer Ely bo v pondeljek indor-siral Roosevelta in bo vodil kampanjo za demokratsko stranko v državi Massachusetts.
Določilo se je, da odpre Roosevelt svojo kampanjo 20. avgusta, ko bo imel otvoritveni govor na državni konvenciji v Columbu-Su> Ohio. Chicaški župan Čer-^ak, ki je dospel danes sem, je iz.la.vil, da si je Roosevelt zago-ovil podporo osrednjega zapaha največ s tem, ker je takoj ^rejel platformo demokratske konvencije glede odprave 18. arnendmenta in ker je napravil 'ako izvrstno potezo s tem, da Je pripeljal z aeroplanom na konvencijo, kjer je imel svoj ^ejemni govor kot kandidat demokratske stranke.
j. -o-
e*je o polnoči na poko-
1 • v v
paliscu
ltl'J?Uet, 111., 27. julija. Na > . °z,iem pokopališču v Jolietu, j^1" Pokopu jej o jetnike iz držav-Jetnišnice, se je slišalo več Cl Povrsti petje v visokem te-JU. Pevec je pel pesmi v la-.	jeziku in sicer je začel
po polnoči. Ko se je o tem fdelo, se je vsako noč zbralo 'ko ljudi, ki so poslušali skrivnega pevca, če je stopil kdo a Pokopališče, da bi si od bližje n y°a 0Kledal, je petje takoj predlo in se kmalu zatem ogla-vv° na drugem koncu pokopali-^ ^nenje je različno o tem: ekateri pravijo, da je nekdo ostavil na pokopališče radie Parat, drugi pa, ki so bolj bab-jjVer^i> pravijo, d?, so strahovi. liorugi Pa pravijo, da je kak sla-umnež, ki si je utepel v glavo. a bo prepeval v čast tukaj "po-bivšim jetnikom. Na jzSOce ljudi se zbere vsak večer mesta in okolice in poslušajo Petje.
Piknik Slovenske zadruge
v v nedeljo 31. julija se vrši ^''kanski piknik Slovenske za-Uzne zveze na Goriškovih pro- j
ZTh V N°ble' Direktorij
' ruge se je dolgo in vestno ^ipravljal, da ker najbolj po-dfeleze gostom na pikniku. Raz-1:30 mn°go lepih in vred-b dobitkov. Od poldne do dveh prcl(J vozili truki brezplačno iz-ge vseh treh prodajaln zadru-
tin dveh naPrej Pa od Not"
jed • kare- Na Pikniku bo jjj, ln Pijača tako poceni, kot še
ni r Poprej. Vabljen je ves ^ eveland in okolica na ta pik_;
J' kjer boste dobili izvrstno
2abav0.	I
v Socialistični piknik
lok- nedeljo 31- julija priredi n a'na socialistična stranka pik-na poznani Pintarjevi far-zbo flast°Pil bo tudi pevski di v Zarja-" Nastopili bodo tu-mu azni govorniki. Na progra-va cf Vfiak°jaka prijetna zabavo v ?Jensko delavstvo je vljud-
Pikn'i! n°' da P°seti omenjeni * v velikem številu.
sterwlia Talmadge toži Bu-Jd Keaton za razporoko.
Hoover sklicuje konferenco, da se omeji nezaposlenost v Zed. državah
Washington, 27. julija. Predsednik Hoover bo v pondeljek napravil novo potezo, da se razširi večja zaposlenost med narodom s tem, da se v večjem obsegu upelje petdnevni delovni teden v ameriški industriji. Predsednik je izdal vabilo na zastopnike, ki so se udeležili novoan-glieške konference, da se snidejo v Washingtonu na skupni razgovor v pondeljek ob enajstih. Razmotrivalo se bo, kakšne korake naj bi se napravilo, da bi v industriji splošno sprejeli krajše delovne ure.
Zadnji teden je governer Wi-nant iz New Hampshire brzojavno naprosil Hooverja, da bi se obdržala enaka konferenca., Predsednik je medtem naročil delavskemu in trgovskemu oddelku vlade, naj mu do tega časa preskrbita podatke, v koliko je ameriška industrija upeljala petdnevni delovnik in v koliko bi se ga lahko razširilo. Predsednik Hoover je priznal, da je novoangleška konferenca svetovala jako pametne ideje in da bi bilo zelo potrebno, ako bi se sklicala konferenca, delodajalcev in zastopnikov delavcev. Hoover se pa ni še izjavil, ako namerava sklicati na razgovor delodajal I ce in delavske zastopnike. Enake konferende je imel Hoover pred dvema, letoma, na katerih so delodajalci obljubili, da ne bodo znižavali plač delavcem, toda v koliko so se svojih obljub držali, vemo vsi.
-o-
Milijon galon vina za 1933
New York, 28. julija. Louis Mouquin, ki ima že dolgo vrsto let restavrant v New Yorku, kjer je še njegov oče postregel go stom z izvrstno jedjo in najboljšim vinom, je šel v Francijo in nakupil tam en milijon galon najboljšega vina, katerega na,i se mu dopošlje leta 1933, ko bo odpravljena prohibicija v Ameriki. Ce pa do tega časa ne bc odpravljena prohibicija, naj pa vino spravijo za nekaj časa v kleti, ker dolgo ne bo, ko se bo zopet lahko dalo gostom kupico dobrega burgundca,
Šole v Euclidu v stiski
Šolski odbor v Euclid, O. je sklenil, da se bodo odprle šole |šele 19. septembre in da jih bodo imeli odprte, dokler bodo mo. Igli. Izposodili so denar, da 'so plačali učitelje za šest.tednov v zadnjem šolskem terminu. Mestni očetje ne čutijo krize C1 e ve landski councilmani in 1 urad mestnega klerka Thomasa, so edini, katerim niso bile znižane plače v tej depresiji, med 'tem ko so bile plače mestnim delavcem in uradnikom znižane od ' 10 do 40 odstotkov. Councilmani dobivajo $1800 letne plače in ! jim jo ne more nihče znižati, ako sami za to ne glasujejo. Councilmani tudi regulirajo plačo mestnega klerka in njegovih pomočnikov.
Cene naših mesarjev Oglejte si cene naših mesarjev v današnjem, listu. Primerjate jih lahko z drugimi in videli boste, da so to najnižje cene. Poleg tega pa dobite pri naših mesarjih sveže meso, najboljše doma posušeno meso, ki je najbolj tečno.
Zdravnika gresta na počitnice
Dr. L. J. Perme in dr. Wm. J. Lausche ne bosta ordinirala jod 1. pa do 15. avgusta.
Poroča Louis J. Pire
Indianapolis, Ind., 28. julija. — Danes zjutraj je bila živahna in obširna debata glede zastopstva na konvencijah. Nekateri j so bili za večje zastopstvo, toda končno se je sprejelo, da ostane po starem, to je: za 75 in do 150 članov en delegat, od 150 naprej pa dva in nič več.
Sklenilo se je, da voli konvencija tudi pomožnega glavnega tajnika, ki bo glavni uradnik.
Sprejet je bil predlog, da je tudi urednik Nove Dobe glavni odbornik.
Sprejeta je bila resolucija, da gotove točke v pravilih, sprejete na konvenciji, ki so nujne, stopijo takoj v veljavo.
Sprejeto, da morajo imeti me-
Iz ljubezni do brata postal junak
Canyon City, Colo., 28. julija. Vse govori tukaj o nenadnem slučaju bratske ljubezni, ki se je pripetil včeraj tukaj. Oče in dva sina so kopali vodnjak. V globočini 60 čevljev so zadeli na skalo, katero so hoteli razstreliti. George, eden bratov, se je spustil po vrvi v globočino, vdel dinamit v kamen in zažgal vrvico. Ko sta ga brat in oče vlekla kvišku, se je vrv utrgala in George je padel naaaj in obležal na dinamitu, a vrvica je skor ro že dogorela. Njegov brat Tom, ki je to videl, je'takoj rekel naj ga spusti na drugi vrvi v globočino, da bo rešil brata, čemur se je oče upiral, ker se je bal, da bo izgubil oba sinova. Toda Tom ni hodnehal in oče ga je spustil v vodnjak. Ko je bil že blizu dna, se je nenadoma razlegal pok. Kljub nastalim strupenim plinom se je spustil Tom do brata, ki ga je dobil še živega a grozno razmesarjenega. Oče je potegnil enega za drugim i ven. Tom je ostal nepoškodo-. van, George je pa kmalu zatem , umrl.
Poljaki porabijo najmanj mila
Waršava, 26. julija. Zveza poljskih izdelovalnic mila je objavila statistiko, koliko mila po-rabi katera dežela na vsakega prebivalca letno. Nemčija ga porabi 10 kg, Anglija 9.5, Francija 9, Čehpslpvaška ,5, Ogrska 4.5, Romunska 3; in Poljska 2.5. Poljski izdelovalci mila se bridko pritožujejo, da njih rojaki tako malo mila porabijo,' in da jah v j tem prekašajo samo še Rusi, ki j ga porabijo 1 kg povprečno na vsako osebo letno.
Priznanje sovjetske Rusije
Senator Arthur Capper iz države Kansas se je ustavil včeraj v Clevelandu in se je izjavil, da ni več daleč čas, ko bodo Zedi-hjene države pripoznale sovjetsko Rusijo. "Mi potrebujemo ruskega kupca in Rusija potrebuje naše produkte," je rekel senator/ Senator je lastnik 10 raznih časopisov in je dobro poučen o svetovni politiki in gospodarskih vprašanjih.
38.000 podpisov nabranih
Državljani iz vse Cuyahoga county so nabrali do sedaj 38,-000 podpisov z namenom, da se ves okraj združi pod eno vlado. Potreba je za to 50,000 podpisov. Kdor še ni oddal podpisne pole, naj jo prinese do pondelj-ka na glavni stan.
sečne seje glavni tajnik, glavni pomožni tajnik in glavni blagajnik. Ta odbor mora odobriti naročilo vseh tiskovin, katerih naročilo znaša več kot $50.00 vrednosti.
Sprejelo se je, da se da glavnemu tajniku vsako leto 14 dni počitnic s plačo, glavni pomožni tajnik 10 dni in vsi drugi pomočniki v glavnem uradu po en teden.
Sprejet je bil predlog, da se sprejemajo v Novo Dobo tudi politični oglasi.
Sklenjeno, da se na prve vknjižbe ne posojuje nobenega denarja in ravno tako tudi ne na public utilities. Kupuje se samo mestne, državne, zvezne in šolske bende.
Po novem letu se upelje lestvi-j -«-- -- ■
V	Washingtonu se # streljajo
Washington, 28. julija.— Do streljanja je prišlo danes med vojnimi veterani in policijo na Pennsylvania Ave., dva bloka od kapitola. Pet policajev je bilo ranjenih, dva precej nevarno, in ranjena sta bila dva veterana. Prvo porečilo pravi, da je začel streljati neki policaj, ko to veterani navalili na po-depje, katerega je stražil. Petem pa da je nek iveterap iztrgal policaju revolver io» začel streljati nazaj. Vojni department je ukazal vladnim četam, da izpraznijo mesto z veterani. Padlo je kakih pol ducata strelov. Izgredi so se začeli, ker je dala vlada pedreti nekaj po-rlcpij, v katerih so veterani začasno stanovali. Vojaštvo je pregnalo veterane z vseh vladnih prostorov in ker se niso hoteli prostovoljno umakniti, je nastopila pehota z bajoneti in konjenica z golimi sabljami. Šotori, v katerih so veterani stanovali, so pričeli goreti, da je bilo naenkrat vse v dimu. Vlada za-I trjuje, da vojaštvo ni zažgale šotore, ampak veterani sami. V mestu se je nahajalo kakih 7,000 veteranov, 600 žen in do 400 otrok, katere so vladne čete vse pognale preti meji Marylanda.
I ---------—
Olivno olje za motorje i
Rini; 27. julija. 1 Italijanska vlada je naročila najboljšim in-ženjerjem, da preiščejo, če se ne bi dalo porabljati olivno olje za motorje. Na ta način bi se dobil dober trg za ta produkt, ki je eden glavnih v Italiji.
Smrtna kosa
Sinoči ob 11:30 je umrla Mrs. Frances Martič, soproga Mike Martiča, stanujoča na 15710 Sa-ranac Rd. Bila je bolna samo en teden. Stara je bila 70 let. Njeno dekliško ime je bilo Kaušek. Kdaj se bo vršil pogreb, bo naznanjeno pozneje.
Seja pev. dr. Naš dom
V	nedeljo 31. julija se vrši redna mesečna seja pevskega društva "Naš dom" v Lorainu, O., na kar se opozarja pevce in podporne člane.
Pozdravi s konvencije
Prijatelje in znance v Clevelandu in Lorainu pozdravljata s konvencije JSKJ Louis Balant in John Zalar.
ca "American Experience Table of Mortality," ki je nekoliko višja kot sedanja. To velja namreč za nove člane.
Plačevanje v vse jednotine sklade ostane pri starem.
Danes popoldne sta pozdravila zbornico z iskrenimi besedami Dr. F. J. Kern iz Clevelanda in Mr. John Zvezich iz Chicaga.
Na konvencijo je prišlo poročilo, da je umrl brat delegata George Matakoviča v Keewatin, Minn.
Do danes zvečer (četrtek) smo prebrali dve tretini pravil in kakor kaže bomo s pravili v petek gotovi. Potem pridejo na vrsto prošnje in pritožbe, kar bo vzelo precej časa. Težko, da bi bih v soboto gotovi s konvencijo.
; Dijak prosi za prenočišče
• v •
v jeci
| Cclumbus, O., 28. julija. Ravnatelj jetnvšnice v Columbusu, I Thomas, je povedal, da je prišel k njemu neki dijak, katerega ime noče izdati, in ga prosil, da bi mu prepustil kaka prazno jet-niško celico za prenočišče za čas. ko bo obiskoval Ohio State uni-I verzo. Dijak je rekel, da ima dovolj denarja za hrano in vpisnino, nima ga pa dovolj za stanovanje. Thomas je sporočil zadevo ravnateljstvu univerze, ki bo skušalo ka.f napraviti za uka-željnega dijaka.
Grof kandidira v kongres
Detroit, Michigan.—Grof Alfred pi. Niecychowski, poljski plemenitaš, ki je bil za časa svetovne vojne interniran v Zed. državah in je postal ameriški državljan, je kandidat za kon gres na demokratskem tiketu. Na njegovi peticiji je 10,000 podpisov državljanov. Oženil se je z Amerikanko, Nanine Ul-man, pravnukinjo Thomas Jef-fersona, velikega demokrata.
Samo "kapljica v morju"
Chicago, 28. julija. Država Illinois bo dobila od vlade tri milijone dolarjev posojila v pomoč brezposelnim. Ta vsota ne bi zadostovala pa niti za samo mesto Chicago, če bi hoteli plačati učitelje, ki niso dobili cd druge polovice meseca marca še nobene plače. Kje je pa še 5000 chicaških policajev in 4000 og-njegascev, ki niso dobili še nobene plače od drtige polovice meseca maja. Potem naj fjsfcj ?>do-j stuje tri milijone dolarjev za Vso
državo!	' ' ' ' 1
j.. ■ j . ' ' .1 Znat se mara
Tbny Piscopo je bil pripeljan pred sodnika, češ, da vzdržuj': na svojem domu spikizi. Tonj je pred sodnikom svečano izjavil, da ne obratuje spikizi j a, am pak restavrant. Na tako izjavo, seve, je moral sodnik Tonyja oprostiti. Toda drugi dan je bil Tony zopet aretiran in pripeljan pred sodnika, češ, da obratuje restavrant, e nima dovoljenja za to. Pa mislite, da so ga ugnali v kozji rog? Kaj še! Tony je sodniku svečano izjavil, da nima restavranta, ampak čisto navaden spikizi, in za to menda pač ne potrebuje licence. Kaj je hotel sodnik, kot oprostiti Tonyja. Policija si sedaj beli glavo, pod kakšno pretvezo bi pri-tirali grešnika pred sodnika, da bi kaj veljalo.
V bolnico
Z vrelo vodo se je po nesreči oparila devetletna Jennie Stark, 1139 E. 63rd St. in so jo odpeljali v Glenville bolnico.
Ali ste se že odločili za nedeljo, da greste z nami na skupni izlet?
V nedeljo 31. julija bo praznoval ves jugoslovanski narod svoj dan. Pozabil bo za en dan Hooverjevo prosperiteto in naj 18. pritiklino, pozabil bo na| vsakdanje skrbi, križe in težave in se bo podal s svojimi družinami na skupni izlet k krasne-5 mu Conneaut jezeru v sosedno državo Pennsylvanijo. Odpeljali se bomo z vlakom iz Erie postaje zjutraj ob 7:50. Vlak je najet samo za naše izletnike in nas bo zopet zvečer varno pri- J peljal nazaj.
Izlet se vrši pod pokroviteljstvom St. Clair Merchants Improvement Association. Vožnja S stane na oba kraja samo $1.50, za otroke od 5 do 12 leta 75c. Otroci pod petim letom so prosti. Izletniki, ki se peljejo z vlakom, bodo imeli razne ugodnosti, prosto plešišče in druga zabave, česar ne bodo deležni oni, ki se peljejo z avtomobilom. Zato naj se pelje raje vsak z vlakom, kjer bo brez skrbi zapel in zavriskal | in kadar ga bo preveč grlo ti-jščalo, bo pa stopil v sosednji | voz, v katerem se bodo vozili i "dragi rojaki," polni in trebu-^asti, ki bodo tolažili žejne in ; onemogle.
| Kdor si ni še kupil voznega listka, noj to stori takoj. Listki se lahko kupijo na sledečih prostorih: V Ameriški Domovi-Ini, Enakopravnosti, Grdina & |Sons (v obeh prodajalnah), Jo-jseph Demshar, Grdina Hardware, Frank Gredenc, Kari Tie-jber, Mary Kushlan (v SND), | Frank Mervar, John L. Mihe-ilich (v SND), Mihaljevich Bros., j North American Trust banki I (v obeh uradih), Frank Skok, i Louis J. Princ, 1209 Norwood Rd., Frank Klaus, 885 Addison Rd., E. F. Posch, 945 E. 63rd St., John Tomažič, 16821 Grove-wood Ave., John Bruss,,544 E. 152nd St.
Torej v nedeljo pobašemo šila I in kopita in se odpeljemo pogledat k Pennsylvančanom, da vi-,dimo, kako se imajo tam. Vlak , odpelje točno ob 7:50, torej bodite točno na mestu, ker to ne bo kak kamniški vlak, kjer pošljejo vlakovodjo poglddat, če morda še kdo ne gre, predno od-I pelje. Ta izlet bo ostel vsakemu j v spominu še dolgo, ker bo res ! prijetno.
; ;	-o-
[Tornado v Minnesoti
1 Efssel, Minn., 28. julija. V ' d^žini 10 -milj, začenšlpri 'King-j storiu, je divjal tornado, ki je podiral hiše, cerkve in farmerska , poslopja. Ubit je bil en moški, , ena ženska pa tako težko pqbita, . da ne bo okrevala. Ubilo je tu-. di mnogo živine ter uničilo vse poljske pridelke. Ubiti farmer se piše August Nikka, star 75 let. Molzel je revno kravo, ko je tornado zrušil nanj poslopje. I	_
Naš dom št. 50 SDZ
! To agilno in priljubljeno društvo ima v nedeljo 31. julija 1 piknik v Maple Gardens, Maple Heights. Ker je pri društvu 'mnogo žen in deklet, ki imajo kuharsko knjigo v ta malem prstu, bo vsega najboljšega na raz-'polago. Naš France, ki se spozna na terana in drugo žlahto je rekel, da takega še niste pili, kot ga boste na pikniku, člani S. D. Z. in drugi prijatelji so vljudno vabljeni na piknik.
* Pisatelj Bernard Shaw v An-■ gliji je včeraj praznoval svoj 76. rojstni dan.
Cena pšenici in živini je poskočila in prinesla farmer jem mnogo upanja
Chicago, 28. julija. Stroji, ki režejo zlato pšenico in jo vežejo v težke snope, pojo mično pesem v ušesih farmerja, ki vodi stroj, ker cena pšenici je čez noč za $18,500,000 več vredna, kot je bila pa dan prej.
S srečnim smehljajem ogleduje danes živinorejec črede goveje živine in ovac na svoji ranči in debele prešiče v borjaču, ker cena za to blago se je čez noč dvignila za petdeset milijonov dolarjev. Novo upanje je vstalo v srcu farmerja z novo ceno poljskih pridelkov in živini. Sedaj že lahko računa, da bo izkupil toliko za svoje pridelke, da bo lahko plačal svoje dolgove in si nakupil raznih potrebščin za prihodnjo zimo.
Na chicaški žitni borzi se je dvignila cena pšenici za 2Vh do 214 centa. Kupec je po dolgem času odsotnosti zopet prišel na trg. Vzrok, da je pšenica poskočila v ceni, je dviganje cen delnicam in bondom zadnje dneve na newyorški borzi. Vzrok j temu je tudi dejstvo, da v Kanadi in Rusiji ne bodo pridelali toliko pšenice, kot se je pričakovalo in računalo.
-'—o-
Vedno več denarja se zahteva od vlade
Washington, 28. julija. Kakor vse kaže, se bo od rekon-strukcijske finančne korporaci-je v prihodnjih dveh tednih zahtevalo več posojila od strani dobrodelnih organizacij, kot je pa kongres v to svrho določil denarja. Kongres je določil v podporo brezposelnim $30<0,000,000, toda samo od 13 držav se je do sedaj prosilo za $181,550,000., če bo vseh 48 držav vprašajo za pomeč v tem sorazmerju, bi to zneslo $670,339,000, torej več ; kot še enkrat toliko, kolikor je j kongres mislil, da bo zadostovalo. In vrhu tega je kongres mislil, da bo ta vsota zadostovala za prihodnji dve leti, toda, ka-' kor se vidi, ne bo zadostovala niti do prihodnjega zasedanja kongresa v decembru. Kongres pač ! ni imel pojma, v kakšni stiski i je narod.
_
Kdo ima staro kokoš?
Pred par dnevi je časopisje poročalo, da je nekemu farmer-I ju v Maryland poginila kokoš, !ki je bila stara 13 let in torej najstarejša kokoš v Zedinjenih državah. Ampak ne boš! Oglasila se je Mrs. F. Evans iz Co-lumbusa, O., ki pravi, da ima putke, ki je bila 17. aprila stara |14 let in še vedno nese jajca, torej je njena kokodajska najstarejša v tej preljubi deželi. Ako ima kdo naših farmerjev kokoš, katere rojstni list kaže I višjo letnico, naj se požene za : čast.
Ta je pa prijazna
Mrs. Ruth Cruite, stara 48 let, stanujoča na 3232 W. 38th St. I je stala pred sodnikom Oscar j Bell, obtožena, da je bila pijana in v takem stanju vozila in za-i vozila v neko poslopje na Sco-; vili Ave. Sodnik jo je obsodil j na 90 dni v zapor. "O. K. in hvala lepa, gospod sodnik," je rekla Ruth.
Maša zadušnica
V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Kristine sv. ma-- ša za pokojno Uršulo Gorišek. i Sorodniki in prijatelji so vab-lljeni.
«
M
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY N1WSPAF1R Published dally except Sunday« and Holidays_
NAROČNINA:	.....
Ea Ameriko In Kanado na leto «.60 Za Clereland, po poitt, celo leto $7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta W OO Za Clereland, po pošti, pol leta »3.60 Za Cleveland po raznai&lclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Poaametna Številka > cente.
Vaa pisma, dopise ln denarne pošUJatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HKnderson 0828
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRO. Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187$.	_
No. 177, Fri., July 29th, 1932
NESREČE V RUDNIKIH IN INDUSTRIJAH
Nedavno tega se je v Columbusu, Ohio, vršila posebna i razstava, namenjena proučevanju nevarnosti, ki pretijo de- 1 lavcem v industrijah, tako v tovarnah kot v rudnikih. Raz- : stavo je priredila država Ohio potom svojega delovskega zavarovalniškega oddeka. Na razstavi si je lahko vsakdo ogledal razne aparate, metode in načine, kako se delavca danes varuje pred nezgodami v industrijah. In naj so industrije in države še tako pozorne in pazljive pri tem, pa se pripetijo nesreče neprestano.
V zvezi s tem je na razstavi govoril tajnik American Federation of Labor, Morrison. Govoreč o nesrečah, ki se dnevno dogajajo v industrijah, in pri katerih so ranjeni, poškodovani in pohabljeni delavci, je Morrison zvrnil krivdo za nesreče v prvi vrsti na delodajalce, ki v svojih prostorih ne uvajajo predpisanih varnostnih odredb in aparatov, a v drugi vrsti je dolžil Morrison pOstavodaje raznih držav, ki .jlede zavarovanja delavca pri delu niso doslej še polovico tega naredile, kar bi jim morala narekovati že navadna človeška dolžnost.
"Naj bo ponesrečenje delavca samo začasno ali pa stalno, najsibo ranjen ali mrtev radi ponesrečbe, gotovo je, da pri nesrečah vedno le delavec trpi, trpi veliko več, kot pa predpisujejo razne postave glede odškodnine in podpore za slučaj nesreč. Delavec sicer dobi nekako podporo od drža ve, ki prisili industrije, da plačujejo gotovo zavarovalnino od katere dobi ponesrečeni delavec podporo, vendar kljub vsemu temu pa trpi ponesrečeni delavec direktno in indi-rektno.
V	deset in deset tisočih slučajev, ko se delavec poškoduje, trpi njegova družina na standardu njegovega preživ-ljenja. Zaslužek zgine, družina mora gledati, kako bo z manjšim denarjem shajala. Pri tem se ne sme govoriti, da bi se kaj prihranilo v takih časih, da bi družina lahko kaj potrošila za zabavo, ali pa celo, da bi dala otrokom priliko priti do višje izobrazbe. Skratka, delavčevi dohodki so radi nesreče v tovarni ali rudniku, zmanjšani, ali popolnoma izostanejo, in delavec je s svojo družino vred silno prizadet.
V	slučaju fatalne nesreče pa, ko je bil delavec ubit, tedaj je družina enako strašno prizadeta, ker je zgubila one-ea ki jo je doslej hranil. Država sicer plača $6,500 za smrt pri delu ponesrečnega delavca, toda to je podpora za nekaj let, dočim je potem družina zopet prepuščena sama sebi.
Nič ni preveč, ako računamo, da je vsako leto v Zecli-njenih državah ubitih kakih 25,000 delavcev v raznih podjetjih, bodisi v tovarnah ali v rudnikih, dočim dobi letno najmanj 3,000,000 delavcev več ali manj .zle poškodbe. Lahko preračunamo, koliko ti poškodovani delavci manj zaslužijo na leto samo iz dejstva, ker so pohabljeni. Te zgube gredo
v stotine milijone.	,
In kakor je že to "samo na sebi strašna slika delavskega položaja, pa še veliko bolj strašno dejstvo, ako pomislimo, da bi se dalo 75 procentov vseh delavskih nesreč absolutno nreprčiti. Na razpolago je tozadevna uradna statistika, ki je preiskovala vzroke delavskih nesreč in je prišla do tega zaključka. Iz tega je razvidno, da je v Zedinjenih državah vsako leto po nepotrebnem ubitih pri delu najmanj 18,000 delavcev in jih je~ponepotrebnem poškodovanih pri delu na-jamanj 225,000. Ali da se izrazimo še bolj podrobno: V Ameriki je dnevno ubitih 62 delavcev popolnoma, brez potrebe in bi se dal ta "umor" preprečiti na ta ali oni način.
Samo v ameriških rudnikih je bilo ubitih tekom zadnjih deset let nič manj kot 3,000 premogarjev in ostalih rudarjev Vsi ti so bili ubiti v razstrelbah, ki bi se dale prav lahko oreprečiti. Sistem "rock-dusting" preprečuje razstrelbp premogovega prahu, toda dočim ima večje število rudnikov ta sistem, pa jih je na stotine, kjer o tem ničesar ne vedo, ali pa nečejo slišati. V takem položaju pač ne preostaja delavcem druzega, kot da so se zavarovali sami, kot pričajo njih številne bratske podporne organizacije, ki so pravi blagoslov za delavce, in ki delujejo tam in na način, kjer bi morala država direktno delovati.
na dom.
Ker gre vse nepričakovano dobro, je zadruga uredila precej posebnosti za nedeljski piknik, 31. julija, na Goriškovi farmi v Noble, O. Najprej je najela priljubljen Jackie Zore orkester ,kateri bo igral za stare in mlade. Od Nottingham kare bo vožnja prosta na farmo. Od opoldne do dveh popoldne bodo vozili s karami in truki izpred vseh treh trgovin, od dveh pa samo od Nottingham kare. V slučaju slabegai vremena, pa bo zabava v domu na Holmes Ave.
Posebnost to pot bo tudi ko-štrun in mošt, ki se bo prodajal samo po 35 centov kvort ali po 5 centov na kozarec. Za vsakih 50c kupljenih listkov pa se bo dalo en lisetek za dobitek, iz med katerih so trije veliki dobitki: 1. $14 vredna električna ura, 2. 100 funtov Aristov moke, 3. 10 funtov kave ter 10 lepih drugih dobitkov. Tekma za otroke je takozvan "pie contest." Kaj pa bo še drugega, je pa še tajnost, ki se bo razvozljala na pikniku.
Odjemalcem priporočamo, da se poslužijo izredne razprodaje v petek in soboto ter zraven dobe proste listke za dobitke. V nedeljo pa da se odzovete vabilu na največji piknik sezone.
Prijateljem, odjemalcem in zadrugarjem sploh, hočemo pokazati, da cenimo naklonjenost in jih sprejeti z gostoljubnostjo, kakršno zamore le zadruga sama. Preskrbljeno bo za vse: male, srednje, mladino in starše. Jed in pijača bosta najboljša po cenah, ki se vam bodo videle neverjetno nizke. Zadrugi je samo za eno stvar: DOBRA ZABAVA PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM PO NAJNIŽJI CENI, zraven pa še dobitki zastonj.
Uspeh zadnje kampanje veleva, da se tem potomo naj topleje zahvalimo vsem: novim odjemalcem, direktorjem in drugim, ki so jim šli na roko v kampanji, prijateljem, 'splbh"vsakemu, ki je imel količkaj opravila z uspehom kampanje. Omeniti je treba tudi naše liste; "Prosveta" za priobčitev dopisov, poslanih v teku kampanje, "Proletarcu" enako, posebno pa obema LOKALNIMA listoma, ki sta šla 100% na roko v vseh ozirih ter izdatno pripomogla do uspeha.
Ob koncu ponovno opozarjamo na posebno dvodnevno razprodajo, potem na nedeljski piknik na Goriškovi farmi ter priporočilo k obilni naklonjenosti tekom razprodaje in velikemu obisku na pikniku. Pomnite! Listki za vse dobitke so zastonj v trgovinah tekom razprodaje, na pikniku pa po en listek za vsakih 50c pivskih listkov, katere kupite. Vožnja zastonj izpred vseh treh trgovin od 12 do 2 popoldne in od 2 popoldne od Nottingham kare. Pazite na naše truke ali privatne avtomobile. Ne pozabite, da bodo stroški znižani skoro za polovično ceno. , Pripeljite malčke, kajti zanje bo precej posebnosti in prostih če-■j pic itd.
še enkrat — vsi na razprodajo v petek in soboto, v nedeljo pa na piknik na Goriškove farme!
Za obilno naklonjenost tekom razprodaje in poset na nedeljski piknik, vabi in se priporoča
pripravljalni odbor Slovenske zadružne zveze. -o—-
Brezposelno zavarovanje
Cleveland, O.—Zborovanje odbora za brezposelno zavarovanje in starostno pokojnino, ki je bil izbran na zborovanju 1. julija za prestavo iz angleščine v slovenščino, se je vršil 13. julija v S. N. D. Navzoči so bili sledeči: 1 Frank černe, Frank Barbič,
Frank Penca, Anton Rupnik in J. F. Terbižan.
Odobrilo se je prestavo prej omenjenega osnutka s priporočilom, da se skuša pri centralnem odboru doseči, da se popravi točka 11 v toliko, da se glasi mesto 50% plače, $20.00 tedensko brez razlike. Ta predlog se bo predložil tudi na prihodnjem zborovanju. Predložena bodo tudi pravila in druge stvari.
Nadalje je odbor sklenil, da se vrši prihodno zborovanje 29. julija, to je v petek večer v SND v dvorani št. 2 ob osmih.
Zastopniki društev in drugih skupin so prošeni, da to upoštevate kot obvestilo, ker ni mogo-
če obvestiti vsakega posameznika. Apelira se na vsakega, ki si želi zboljšanja svojega položaja, da deluje in propagira za sprejem brezposelnega zavarovanja in starostne pokojnine.
Pričakuje se vse zastopnike, kateri so bili navzoči na zadnjem zborovanju in pripeljite še druge seboj. Ne pozabite tega: kadar bo ta postava sprejeta, bo sprejeta za vse, ne samo za tiste, ki se danes zanjo bojujejo. Torej je tudi dolžnost vseh, da se zanimamo za to stvar.
Ne pozabite priti danes večer v SND na St. Clair Ave. Na svidenje! Za odbor:
J. F. Terbižan.
Newburske novice
Hallo, hallo, Cleveland, hallo! Tukaj postaja Nanos. Današnji, program prihaja po prijaznosti firme "Sv. Lovrenc." Koliko "kilovot cajklnov" ima ta^ postaja, tega ne vem. Saj ni na tem nič ležeče. Za nekaj časa je tu-kajšna postaja mirovala. Nekateri so se že veselili, ker so mislili, da je popolnoma prenehala. Toda nič prezgodaj veselja, še živimo in še bolj, kot smo poprej. Zato pa, Pozor!
če rečemo, da je vroče, ni to nikaka novica, toraj nočemo reči, da je vroče, četudi je res vroče.
• če pa rečemo, da smo imeli obiskovalce iz daljne Minnesote, je to nekaj nenavadnega in je novica, ker ti ljudje malcfcdaj zaidejo tako daleč od svojega doma. Obiskal nas je Rev. Joseph Trobec iz Elk River, Minn, in njegova sestra Mici. Z njima pa je prišel tudi njun nečak bogo-slovec, Edwin Oman, katerega starši živijo v St Stephen, Minn, Edwin je bil prvič tako daleč od doma in se je čudil, da je svet tako velik. S temi Minnesotčani se je pripeljala tudi Miss Fani Grčar, hišna pri Msgr. Ogulinu v St. Paulu. Miss Grčar je obiskala svojega brata, Louis Ger-čarja v Clevelandu in Sestro, za katere ime ne vemo. Rev. Joseph Trobec je bratranec Dr. James Seliškarja, starosta slovenskih zdravnikov v Clevelandu. V torek zjutraj prav zgodaj so ubrali pot zopet nazaj proti Chicagu, Milwaukee in St. Paulu. želimo jim srečno pot. Pot se vleče nekaj več kot tisoč milj, to se pravi dva dni vožnje.
Naša slovenska šola je prišla h koncu, toda ni poginila,'ampak naredila je častni konec. Malih Slovencev in Slovenk je bilo več sto in vsi so se pridno učili svojega maternega jezika. Zaključili so s piknikom, kateri jih je navdušil, upamo, še za nadaljno učenje. Nadaljevala se bo slovenska šola z mesecem septem-
prišli ne vem, le to vem, da iz žužemberka, ali pa iz Hinj niso. Lawrence, Bernard Hrovat je član družine Mike Hrovat iz Maple Heights. H krstu sta ga prinesla Vincenc Hrovat in Angela Perko. Elstana, Marija Lovren-čič je hčerka John, Lovrenčičove družine na Way Ave. Za njo sta porok Jos. in Marja štancar. Pri John Janežiču ml. se je pa nastanil princ, kateremu so dali ime John, Richard, in je to že tretji John Janežič in tretji rod. S tem postajajo Janežičev oča in mati stari oče in stara mamica, in prav tako tudi Frank šrajovi na 80. cesti. Vsem skupaj naše čestitke in trikrat Živijo! Pri Hauslerju so dobili malo Eveli-no, katera je zelo pridna. Pri krstu sta jo držala stric Ignac in teta Ančka Tekavčič. Robert, Lawrence je ime princu, kateri se je udomačil pri družini Frank Novak Jr. In zopet je ta mali postavil dve družini v popolnoma drugačno razmerje, ker je napravil iz Frank Novaka in njegove soproge kakor tudi iz John Požar j a in njegove soproge, grandpas in grandmas.
"če pa se drugi postavijo, s« smemo tudi mi," je dejal Frani Kenik oni dan ter je prišel naznanit, da so dobili princa. Morda bo kdo rekel: "Kaj so sam princi tam pri vas?" No, niso sa mi. Izredno število jih je dal le tošnji mesec julij. Komu se t< pripiše, ne vem. Resnica pa je da so tudi pri Frank Keniku do bili princa in so ga neizrečeni veseli. Če bi bil to kak deset brat, bi ga morda ne bili. Fran) in Mary Zupančič sta rekla, d; mora postati kristjan in sta g, prinesla v cerkev k spreobrnitvi. In zopet je nekaj granda-tejov in gradmamic, zlasti John in Mrs. Kenik na 82. cesti. Če je še kaj drugih ne vem. Tudi Mr. in Mrs. Anton Kocina sta prinesla enga malega Lovrenčka h krstu in pravita, da bo fest dečko in dober kristjan. Ta je sin Antona in Hilde Kocina ml. Tako. Sedaj je konec teh lita-nij. Da pa ne bo kdo mislil, da se je vse to nabralo v enem tednu, moram povedati, da* sem zadnjič poročal že mesec nazaj. Toliko se je nabralo v enem mesecu. : t	;
Mrs. Aidešek je prenovila svoje stanovanje, tako da izgleda kakor novo. Ta napredek je precej zboljšal celo okolico. Ujezil se je tudi Rudolf Novak in je svojemu bossu rekel: "Popravi hišo, ali pa jo bom sam." In boss je dal hišo prenoviti in Novakovi imajo sedaj lepo stanovanje. če pa kdo hoče videti nekaj |krasnega v rožah, naj se obrne j na John Miklavčičev hišni vrt in | bo videl velikansko hydrangea, katera ima na stotine rož. Miklavčičev vrt je za vzgled, kaj se da napraviti z malo delom in skrbjo. Sicer pa je še več takih vrtov danes tukaj okoli, ki delajo čast svojim gospodarjem in ' krssijo okolico. Pred nekaj leti
PIKNIK—RAZPRODAJA IN ZAHVALA ZADRUGE
i iillil1 iTwtlFirrng>iii iiwrr~niTTr • ------r~ mMmmmm^Mmu^mmm*^^^^.-------— ---------
1 PIKNIK, Slovenske Zadružne Zveze, v nedeljo 31. julija, na Goriškovih farmah
13 klikih dobitkov zastonj. — Najcenejša jed in pijača! — Prosta vožnja od Nottingham kare! — Jackie Zore orkester. — Sezite po listkih za dobitke!
r
»»83
Ako pogledate v naš današnji oglas, boste videli znižane cenej na desetih predmetih toliko, da; noben Chain Store v Clevelandu ne nudi enakih ali nižjih, j Privatni business tudi ne! Kaj; je temu vzrok? Velik odziv in. naklonjenost novih odjemalcev,! katere smo pridobili tekom šest- j tedenske intenzivne kampanje.! čim več odjemalcev, tem ceneje
blago, je geslo zadruge, katera vrača d običek svojim odjemalcem v znižanih cenah in najboljši kakovosti blaga, ki ga prodaja v trgovinah. Zraven tega daje direktne procente v gotovini, nekaj, kakor ne dela noben privatni business! Ako še niste odjemalec, poslužite se najbližje zadružne trgovine, ali pa telefonirajte, da se vam dovaža
brom m sicer tako, da bodo vsi i otroci, kateri bodo želeli, ali bolje, katerih starši bodo želeli, lahko prišli do slovenskega pouka. Za sedaj želimo izraziti iskreno zahvalo Father Slapša-ku, kot nadzorniku slovenske šole in pa vsem učiteljem in učiteljicam, ki so žrtvovali čas in delo brezplačno za to. Ti šo bili: Ludwig Kužnik, Jos. šuštaršič, Emily Lekan, Štefana Miklavčič, Frances Mervar, Josephine Perko in Albina žele. Vsem prav iskrena zahvala za njih požrtvovalnost. Kot učitelja petja še posebej naznanimo našega nadebudnega dijaka in pomožnega organista, Anthony Rozmana, kateri je uspešno vodil petje med temi mladimi Slovenci in Slovenkami. Bog plati vsem!
Pa to niso vse novice. Kar je posebno vredno da se omeni, so naši novi farani, ker so res novi in še nikoli niso spadali h kaki župniji poprej. Zadnji mesec so prišli v našo sredo. Odkod so
se je videlo tam le pesek in prah.
Prihodnjo nedeljo ob pol 8 bo brana obletnica za pokojnim Father Lavričem. Priporočamo ga v molitev zlasti onim, kateri so ga poznali in za katere je deloval. Naj počiva v miru! -o-.
POLETNI VEČER
V	zarji večerni tone dan. Gaji k slovesu pozvanjajo, rože v dobravi že sanjajo.
V	črno se haljo zagrinja ravan.
V	travici rosni je zadrhtelo. . .
V	vetrcu mehkem se ziblje klas, pesmi najtišje gredo preko jas— pesmi, ki poje jih čričkov krdelo.
Ves je osamljen na gori bor. Z mrkim očesom kot nočni čuvaj gleda v dolino . . . Pritajen
vzdihi j a j vije iz prs se mu k zvezdam na-j vžgor. i
čudežno lep je ta božji svet! Hodiš po mraku in zlate kresnice pravljice drobne ti sipljejo v lice,
v dušo ti tko sanje mladih let.
NEPREVIDEN GROCER
Mrs. Louise Florack iz Rochester, N. Y., je hotela ravno stopiti v grocerijsko trgovino Arthur Steina, ko je ta podil nekega psa iz prodajalne. V vratih je hotel dati psu še pošteno brco, toda mesta psa, je zadel v nogo Mrs. Florack. Mrs. Florack je tožila in porota ji je priznala $1000 za bolečine in $750 za zdravnika. In neprevidni grocer je poleg lepe vsote denarja izgubil tudi dobro odje-malko.
Dnevna vprašanja
(Ameriška ustava) 1. Kaj je' ameriška ustava? ; 2. Katerega leta je bila ameriška ustava sprejeta? 3. Kdo je naredil ameriško ustavo? 4. V ! koliko delov deli ameriška usta-: va ameriško vlado? 5. Imenuj-" te te dele? 6. Kako se zamore [ ameriška ustava spremeniti? 7. 1 Kolikokrat je bila ameriška ustava že spremenjena, oziroma so se ji dodale nove točke? 8. Kaj 3 pravi 19. dodatek k ameriški ' ustavi? 9. Kaj pravi 18. dodatek k ameriški ustavi? 10. Kaj
0	pravi sedemanjsti dodatek?
1	____
a Odgovori na vprašanja
a ----—--
1.	Ameriška ustava je temeljna, poglavitna in najvišja postava Zedinjenih držav.
2.	Dne 17. septembra, 1787.
3.	Ustavo so naredili od naroda izbrani zastopniki trinajstih prvotnih držav.
4.	Ameriška ustava razdulju-je ameriško vlado v tri dele.
5.	Eksekutivni ali postavoda-jalni, kateremu načeljuje predsednik Zedinjenih držav, legislativni ali postavo-dajalni, kateremu načeljuje kongres, in sodnji oddelek, kateremu načeljuje najvišja sodni j a.
6.	Ameriška ustava se lahko spremeni, ako za to glasuje-ti dve tretini obeh zbornic kongres in če to odobri vsaj 36 držav.
7.	Devetnajst dostavkovali amendmentov je bilo dodanih k originalni ustavi.
8.	Devetnajsti dostavek k ameriški ustavi določa, da imajo tudi ženske popolno vo-livno pravico.
9.	Osemnajsti amendment prepoveduje izdelavo, prodajo in transport opojne pijače.
10. Sedemnajsti amendment določa, da se morajo zvezni senatorji voliti od naroda, dočim so jih prej volile državne postavodaje.
Če verjamete al' pa ne. j
žena je možu z likalnikom srajco zažgala, kar je moža tako razkačilo, da je pričel vpiti in ker, se je ženica poslužila svojih i enakopravnih pravic, je nastal najlepši špetir, ki si ga more človek misliti. Ko je mož porabil že vso svojo bogato zalogo raznih priimkov, je zavpil:
"Harduš! Tako sem pa jezen, da bi kar iz kože skočil!"
"To mi obljubuješ že zadnjih 25 let, pa še danes zastonj na to čakam," mu vljudno pripomni razkačena ženica.
A
"Veš* moja žena ima pa to navado, da se -vsako opoldne za eno uro vleže k počitku."
"Tako? Kaj pa ti? Zakaj se pa še ti ne?"
"Zato, ker nočem prespati edine srečne ure mojega življenja."
'A
Lastnik neke posredovalnice za ženit ve je pripovedoval: "Mlada dekleta,, vedno vprašajo: 'Kakšen je?' Mlade vdove vprašajo: 'Kaj pa je?' Stare škat-lje pa vprašajo: 'Kje pa je?"
A
Delegat je šel na konvencijo in je neki dan zvedel, da se nahaja v dotičnem mestu vražari-ca, ki vse ve in vse vidi. Pa si misli delegat: "Bom šel in vprašal vražarico, da mi pove, kaj dela moja stara doma. To bo gledala, ko ji bom domov pri-šedši povedal, da vse vem kaj je v moji odsotnosti počela."
In gre. Pove vražarici, da bi rad vedel, kaj dela njegova žena sedaj le.
Najprej ji da polovico svoje dnevnice, ker tak špas je drag, potem pa vražarica ponudi firb-čnemu; delegatu stol, sama se pa globoko zamisli in gleda v prazno Steno. Čez nekaj časa začne* vražarica govoriti:
"Sama sedi in skozi okno gleda, kot bi koga pričakovala."
"Aha," se vtakne vmes zadovoljno delegat, "revica čaka mene, ker misli da bom kmalu doma."
"Nekdo pride sedaj v sobo .. • Ona ga ljubeznivo stisne k sebi in ga boža ..."
"Ha! Copernica stara, to pa že ni res!" zavpije možak. "Moja žena mi je zvesta kot zlato-Na to lahko- prisežem!"
"Sedaj," nadaljuje vražarica nemoteno dalje, "sedaj ji on nasloni svojo glavo na njeno lice in ji gleda zvesto v oči, iz katerih mu sije sama udanost in globoko nagnjenje."
"O, ti preteta baba-" je bilo vse, kar je mogel reči možak.
"In sedaj," nadaljuje vražarica, "vzame ona z mizice košček sladkorja, katerega psiček spretno prime z gobčkom in hvaležno pomaha z repom svoji gospodinji
Delegat si je globoko oddahnil.
A
"Sedaj se pa pri nas že živi. kar se je moja žena prehladila."
"No, kaj se veseliš njene bolezni?"
"Seveda se jo. Zdravnik ji je namreč ukazal, da mora vsako uro po deset minut grgrati in takrat pridem pa jaz končno do besede."
A
Propagator je sklical shod in kričal na odru:
"Ni več daleč čas, ko bodo ženske dobile moško plačo . . •" "Moja jo bo dobila na 25., ko prinesem pedo domov," se oglasi pohlevno možiček v kotu dvorane.
^■lllllailItll||ISI|||«||I|l||lll||||||||||||||||||||||g|||B|||fl||||||||||||g||||||||||fl||,f|||||||f|||||,|||||,||||||||||||aB|||||||||I||||Ut|I||||||||||I|||)!^
| Posebnost za petek in soboto
Spodaj navedeni mesarji vam nudimo lepo zalogo vsakovrstnega svežega in | suhega mesa po najnižjih cenah.
Vsi skupaj se gospodinjam prav vljudno priporočamo za obilen poset.
PRANK AŽMAN 6501 St. Clair Ave.
Tel. EN. 4365
FRANK CEBUL 1147 Addison Rd.
Tel. HE. 9555
FRANK FABIAN 1385 E. 53d St.
Tel. EN. 4921
STEELE IN KREClC 1054 E. 61st St.
Tel. EN 2974
Funt
Svinjske ledice______8c
Sveža rebra________10c
Suha rebra_________12c
Male suhe šunke_____lic
Pork roast____13c do 16c
Pork sausages______14c
Najboljša teletina
za pečenje___14c do 20c
Domače suhe
klobase_____16c do 18c
Najboljše salame____25c
Bacon_____________13c
JERNEJ KRAMAR 1101 Norwood Rd.
Tel. HE 7158
Najboljše solatno olje Golden West, galona...
59*
PINTAR BROS. 6305 Glass Ave. Tel. HE. 6995 6706 St. Clair Ave. Tel. EN 0871 19807 Cherokee Ave. Tel. KE 1021
LOUIS LAUTIŽAR 1193 E. 60th St. Tel. HE. 7733 -
ANTON MALENŠEK 1217 Norwood Rd. Tel. EN. 1037
ANTON OGRINC '6414 'St. Clair Ave.
EN. 3716
FRANK SKULLY 6313 St. Clair Ave. Tel. HE. 4968
Vesti iz domovine
sil. Zjutraj ob 4 je šel od doma. Našli so ga pozneje na po-ramnici obešenegla na bukvi. Kljub mnogemu ribanju in trudu ga niso mogli oživiti. Reševalci so prišli prepozno. Kaj je gnalo nesrečnega moža v tako obupno smrt, se ne ve. Morda mu je otemnel razum vsled žalostnih dogodkov zadnjega tedna.. V nedeljo zjutraj, dne 26. junija je umrl, kakor smo že poročali, za zastrupljen jem njegov zet Ignacij ševšek, ki se je letošnji predpust poročil z Ivano, hčerko obešenega očeta Jožefa Skalarja. — V pondeljek zjutraj, 4. julija, so pa orožniki vzeli Ivano. Da je možno človeka spraviti ob pamet, dejstvo, da sta v enem tednu dva na tako žalosten način odšla od hiše, je nekoliko razumljivo.
—Smrt pri senu. Dne 7. julija dopoldne je prevračal pred podom na vrtu seno Anton Ar-ko iz Kota 2, po domače "Ta zadnji." Nenadno mu je postalo slabo in je sedel nekoliko v senco. Mimoidoča grabljica ga je še nagovorila: "Oče, počivate?" "Da sem slab," je bil odgovor. Komaj je dekle odšla, se je mož. zgrudil na tla, pri tem pa najbrž udaril z glavo na poleg ležeči tram. Domači so takoj priskočili na pomoč in ga odnesli v hišo nezavestnega. Vsi poskusi z umetnim dihanjem in drgnenjem so bili zaman. Cela vas je pod vtisom te ntenadne smrti. Pokojni je bil star 75 let in je že pred letom izročil posestvo sinu. Gotovo ga je zadela kap.
—Strela na Bregu. Dne 5. julija je prihrumel od Sodraži-ce močan naliv, med bliskom in gromom. Strela je udarila v hišo št. 8 na Bregu, kjer je vrgla raz strehe tri opeke. Od te hiše čez cesto pa je napeljana navadna žica na sosednjo hišo št. 12. Na to žico ponavadi fantje obešajo šopke, pridobljene ob času mlatve. Strela je švignila po tej žici v žlebovje sosedne hiše, po žlebu navzdol ter ob hiši v železno vez, ki je vzidana, za hišo pa je skočila v železno ograjo na hodniku, od tam pa v zemljo. Pred hišo je podrla šuštar-jevo staro mater, ki so jo pa kmalu spravili k zavesti. Druge večje škode ni povzročila, pač pa je napravila veliko strahu.
—Plamen uničuje domačije. Ljudi se polašča zadnje tedne groza. Vsestranska kriza je že itak neznosna, poleg tega pa sko-

EARL DERR BIGGERS:
KITAJČEVA PAPIGA

raj ni večera, ko na tem ali onem koncu krajine nebo ne bi bilo ožarjeno in v noč ne bi odmevali glasovi zvonov, gasilskih trobelj in obupni kliči na pomoč. Toliko požarov, kakor jih je sedaj, zaporedoma v) Slov. krajini najbrž še sploh ni bilo.
Zadnji čas je plamen uničil: eno domačijo v Bogojini, dve hiši v Turnišču, v kobiljanskem gozdu veliko množino lesa, na Gornji Bistrici domačijo Hozjan Ivana in v Pertoči dve domačiji.
Silen je bil zlasti zadnji požar. Izbruhnil je pri čontalo-vih, kmalu potem, ko se je družina vlegla k počitku. Požar so opazili šele takrat, ko je bilo že vse v plamenih. Rešiti se ni dalo nič. Zgorela je vsa živina, ves živež, pohištvo, obleka in več sto-takov denarja v gotovini. Domači so rešili golo življenje in tudi to le z velikimi mukami. Otroke so morali vlačiti iz goreče hiše skozi okna. Plamen je preskočil tudi na streho sosedove domačije. Tudi tu je vse zgorelo. Rešili so le živino in nekaj drugih premilnin. Povzročena škoda znaša okrog 3,000,000 dinarjev. Udarec je tem večji, ker škoda, ni krita z zavarovalnino. Le sosed je imel hišo zavarovano, a samo za 10,000 Din.
Požar je bil najbrž podtaknjen. Nepojasnjenih je še tudi mnogo drugih požarov. Pač tudi v Slov. krajini deluje zločinska roka. Ljudstvo si le tega želi, da bi storilca že enkrat dobili v roke, ker upa, da bo potem konec požarov. { i i ;
KOSTI V RUTICI
Kupček kosti ,zavite v žepni rutici, je bil ves, dokaz o nasilni smrti misijonarja Maree, katerega je umoril neki domačin v Kalahari okraju. Kosti so bile predložene sodniji v Bulawajo, ki je obsodila morilca na smrt. Priče so izpovedale, da je prišel Maree v spremstvu nekega domačina v samotno naselbino buš-manov. Misijonar se je vsedel v senco nekega drevesa, da taip bere sv. pismo. Za njim se je priplazil neki domačin, ki ga je zabodel. Drugo jutro so našli domačini v grmovju truplo misi jonarjevega spremljevalca in so sklenili, da oba polože v en grob. Ko so prišli do mesta, kjer je ležal misijonarjev služabnik, so prepodili deset levov, ki so se gostili na truplu. Domačini so zbežali pred levi. Ko so prišli čez čas zopet nazaj, so dobili tam hijene, ki so se gostile z ostanki. Pobrali so kosti, jih zavili v ruto in vso stvar javili oblastem, ki so kmalu izsledile morilca.
"O tem se ne bova pričkala. Toda, ko sem videl kako je cigan prišel ponoči semkaj, sem moral začeti sumiti. In občutek, da ni varno, imam še danes. Ali se ne bi rajši držala prvotnega načrta ter bi vam bisere izročil v New Yorku?"
"Ne! Bisere hočem prevzeti tukaj in pri tem ostane!"
"Pa mi vsaj povejte, kake tež-koče imate tu."
"Nobenih! Vsaj takih ne, ki bi jim jaz ne bil kos. Niz sem kupil in hočem ga imeti! Dam vam besedo, da bom takoj plačal. Za drugo se ne brigajte!"
"Gospod Madden, nisem slep. Vi tičite v nekaki zagati in rad bi vam pomagal."
Madden se je obrnil proč. Njegova zadrega je jasno dokazovala, da ima Bob prav. "Si bom že sam pomagal. Opravil sem že v hujših položajih. Hvala lepa za vaš dobri namen — toda ne ubijajte se več s temi rečmi! Torej ob osmih — zanašam se na to. Sedaj pa mi oprostite — rad bi malce počival, da zberem moči. Kajti drevi bo najbrž precej razburljivo."
Bob je presenečen in zmeden strmel za njim. Ali je šel predaleč in milijonarju preveč povedal? In kaj je z Evelino Mad-denovo? Ali je res v Los An-gelesu? Verjetno je in njen oče se je zdel sama odkritosrčnost, ko je govoril o njej. Bob je bil od razglabljanja težkih vprašanj ves utrujen in zbit, zato je sledil Maddenovemu zgledu ter prespal ves popoldan. Ko je vstal, je solnce zahajalo. V kopalnici je čofotal Gamble. Kdo je Gamble? Kaj počenja na Maddenovi farmi?
Na verandi je Bob z Ah Ki-mom šepetaje naglo spregovoril nekaj besed ter mu povedal novico o Evelini Maddenovi.
"Thorn in profesor sta se vrnila," je dejal detektiv. "Zopet sta prevozila ista razdaljo, ko
RAY ZOR M AN (Slovenec)
V	nedeljo 24- julija se je udeležilo igre med Pennzolov-ci in Fisher Foods preko 80,-000 gledalcev. Zmagali so Pennzolovci s 5—To je bilo prvič v zadnjih dveh letih, da so "olja-ši" premagali Fisher jeve. Odlikovali so se zlasti Netvman, Krainz in Marsh.
V	nedeljo 31. julija se bo nadaljevala igra med Pennzolovci in Fisherjevci na Brook-side igrišču št. 1 treh pop. V soboto pa igrajo Pennzolovci z Favorite Knitz na Wood-hill igrišču št. 1. Knits je dober team in je že premagal igralce v PainesvMe, Willough-by, Sandusky itd-
zadnjič — nad šestdeset kilometrov. In drobci rdeče ilovice so na avtu."
Pri mizi je bila profesorja Gambleja sama ljubeznivost. "No, gospod Eden, vsi smo veseli, da vas zopet vidimo med se boj! Ste dobro opravili?"
"Hvala!" se je smehljal Bob. "In kako gre vam?"
Profesor ga je naglo pogledal. "No — v svoje zadoščenje smem trditi, da je bil današnji dan zelo uspešen. Našel sem podgano, ki sem jo iskal."
"Kar je vam v veselje, manj prijetno pa podgani!" je rekel Bob. Ostali obed je minil med molkom.
Po obedu si je Madden prižgal cigaro in sedel na svoj stol ob kaminu. Gamble je vzel časopis in sedel bliže svetiljke. Bob je, kadeč cigareto, hodil po sobi. Tudi Thorn je vzel v roke čtivo. Velika stenska ura je udarila sedem in skoraj neznosen molk je napolnil sobo.
Bob je stopil k radiju. "Nikdar nisem prav razumel, kakšen smisel imajo takele reči, dokler nisem prišel semkaj," je dejal Maddenu. "Sedaj uvidevam, da človek lahko doživi kedaj tudi uro, ko ga more navdušiti celo branje o navadah deževne gliste."
Odprl je zvočnik. Ah Kim je vstopil in pospravljal po mizi. Ostri glas napovedovalca iz Los Angelesa je odmevaje hreščal med stenami: "Prihodnja točka programa: Gospodična Norma Fitzgerald iz gledališča Mason bo imela kratek nagovor ter nas bo razveselila s petjem nekaterih pesmi."
Madden se je zganil, da mu je pepel padel od cigare, Thorn in Gamgle sta z zanimanjem pogledala.
"Dober večer, gospoda!" je za-zvenel glas ženske, s katero je Bob včeraj govoril. "Zopet sem tukaj ! Najprvo se zahvaljujem svojim številnim znancem za ljubezniva pisma, ki sem jih prejela! Nisem še utegnila, da bi bila vsa prebrala. Rada bi pa sporočila Sadiji French, če morda slučajno posluša, da jo skoraj obiščem v Santa Maniu. Drugo pismo, ki me je zelo osrečilo, mi je pisal moj stari prijatelj Jerrv Delaney."
Bobu je zastalo srce. Madden se je sklonil naprej. Thorn je odprl usta in profesor je me-žiknil z očmi. Ah Kim je tiho pospravljal mizo.
"Bila sem v skrbeh za Jerrya," je nadaljevala Norma Fitzgerald, "sedaj pa sem izvedela v svoje veliko veselje, da je čil in zdrav. Upam, da ga bom kmalu videla. Sedaj pa k programu! Kajti v pol ure moram biti v gledališču. Upam, gospoda, da nas o priliki počastite s svojim obiskom! Imamo izvrstne moči in..."
"Zaprite že vendar to ropotajočo škatlo!" je klel Madden, V teh programih radija je devet desetin naznanil, človeku kar slabo prihaja!"
Bob je ustregel in se skrivaj spogledal z Ah Kimom. Slišala sta glas, ki je priletel k njima čez gole rjave gore in pusto puščavo — glas, ki jima je oznanil, da je Jerry Delaney čil in zdrav. Vse duhovite teorije so se jima sesule: Mož, ki ga je usmrtil Madden, ni bil Delaney. čigav je bil tisti klic napomoč, ki je oni usodni večer zadonel po farmi vpričo Tony j a, Kitaj čeve pa-
pige:
20.
"Saj ste slišali? Bili smo na napačni sledi! Jerry Delaney še živi in je zdrav."
''Zelo zanimivo!" Neomajna Azijčeva mirnost ga je osupnila.
"Zanimivo? Toda človek, iz kakšnega lesa pa ste ? Naša teorija se je razblinila v dim, Vi pa — "
"Tako se teorijam vedno dogaja ! Ni prva, ki se mi je zdrobila pred očmi."
"Pa kaj naj storiva?"
"Bisere izročiva. Prenagljeno ste obljubili; sedaj se morava po tem ravnati."
"In oditi, ne da bi izvedela, kaj se je tukaj zgodilo? — Kajpada se morda ni prav nič zgodilo. Morda sva spočetka tavala v zmoti ..."
Avto je priropotal ter obstal s škripajočo zavoro. Znana postava je izstopila in preplezala vrata, ne da bi tratila čas z odpiranjem.
"Holley!" Bob je hitel pri-šlecu naproti.
"Prav vas iščem!" časnikar je bil vidno' razburjen. "Skrbi me, Pavla Wendell ..."
Bobu je divje zagomazelo okrog srca. "Kaj se ji je zgodilo?"
"Ni se še vrnila od rova v Pet-ticoatu — čeprav se je napotila tja takoj po zajtrku. Obljubila mi je, da bova skupaj večerjala in da poj deva potem v kino. Kažejo film, ki jo zelo zanima."
Bob je zdirjal na piano. "Poj-diva, za božjo voljo, brž ..."
Pristopil je Chan, nekaj se mu je zasvetilo v roki. "Moj samokres! Davi sem ga vzel iz potne torbe. Vzemite ga s seboj
(Dalje prihodnjič)
V najem
se da stanovanje, obstoječe iz 4 sob. Jako čedni prostori in nizka najemnina. Stanovanje se nahaja na 1097 E. 64th St. Vpraša se na 6614 St. Clair Ave.
(29.30. avg.2.)i
Naznanilo
članicam društva sv. Marije Magdalene naznanjam,, da bom pobirala danes večer, v petek, asesment od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida. Prošene ste članice, da poravnate svoj asesment, katere ga še niste. Sestrski pozdrav—Mary Hochevar, tajnica.
Gasolinska postaja
popolno opremljena, se proda ali da v najem pravemu človeku, ki lahko položi varščino za najemnino. Obiščite me na prostoru, 517 E. 152nd St. (177)
MALI OGLASI
POZOR!
Vedno najnižje cene in najboljše s v e ž e in suho meso dobite pri nas. Nudimo vam sledeče posebnosti:
Kislo zelje, 3 funte ...10c Domače sveže klobase,
2 funta ..........25c
Sveža rebra, funt...; 8c Jetra, ledice, srca ... 8c Pork shoulders, lepi,
funt..............10c
Pork roast, pusti, funt 14c Lepa bela teletina za
filanje...........12e
Zmleto meso, funt____10c
Sveža jajca, ducat.. .15c
Vsak petek imamo sveže ribe. Ob sobotah imamo sveže riževe klobase.
Se vljudno priporočamo
Matt Križman 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St.
Naprodaj je
mesnica in grocerija, skoro vse novo. Proda se zelo poceni. Izplača se vam ogledati si prostor na 632 E. 222nd St. Telefon: KEnmore 2282.	(178)
V najem
se da 5 velikih sob, toilet, klet posebej, veliko dvorišče; cena $16. Nahaja se na 7002 Becker court, med St. Clair in Superior. Tel. Liberty 6606, ali pa vprašajte pri lastniku na 9607 Parmelee Ave.	(178)
Farma naprodaj
130 akrov, živina in orodje, 30 milj iz Clevelanda. Se zamenja tudi za hišo v mestu. Vprašajte na 19404 Mohican Ave. Telefon KEnmore 4597-J.
(177)
Znižane cene
Prejeli smo nove vzorce v blagu. Izbera velika. Znižali smo cene blagu. Po meri narejena obleka, zajamčeno delo in blago, od $25.00 naprej. Se vljudno priporoča
Louis Srpan
Slovenski krojač 17822 Marceli Rd.
(x Fri.)
V najem
se dajo tri sobe, spodaj, na 982 E. 63rd St. Plin, elektrika, klet. Na novo dekor i rano. Rent samo $16.00. Tudi garažo, ako želite, za $3.00 posebej.
(Jul. 15. 23. 29. 30.)
JOHN PETERKA
Paperhanger in barvar
DELO POCENI IN DOBRO. Se priporofiam 1121 E. 68TH ST.
POSEBNOSTI SOBOTO
ZA
Ah Kim je nesel iz sobe težak pladenj, poln posode. Madde?> se je z zaprtimi očmi udobno naslonil na stol ter puhal v strop debele oblake dima. Profesor in Thorn sta vsak na eni strani svetiljke zopet čitala. Ganljiva slika domačega pokoja. Bobu pa je v zatajevanem razzurje-ti ju srce divje utripalo. Naglo je smuknil skozi vrata. V kuhinji je dobil Ah Kima, ko je pomival krožnike.
"Charlie!"
Kitajec si je urno obrisal roki. "Prosim vdano, nikar ne hodite noter!" Odšel je v senco za skednjem. "Kaj pa je to?"
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE
iinamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po poitl.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd. CLEVELAND,

Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 8877
1
I
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVA2ALK0 I.EDU IN PREMOGA
1194 E. 167th St.
Pokličite, KEnmore 4181
Jajca, 2 ducata za---33c
Sirovo maslo, funt __ 21c
Tomato juha______5c
Pork and Beans (Campbell's)____5c
Telečji steak, funt__25c
Zmleto meso, funt. _ 10c
Meso za juho, funt__10c
Doma osnažene kokoši, funt_____21c
Piščanci, očiščeni, ft. 25c
Se priporoča
LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave.
cpxxxzxxxxxxxxxxxxxxxrccn
hyvis
HStbR
Oil,
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
.irxxxx i x xxxxxxxxxxxxxxxxx'i
PRVI SLOVENSKI
PLUMBER
J. MOHAR
6521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni In pošteno, pokličite mene.
KAndolph 5188
(Thn. r>J
Imamo v zalogi lepe kokoši in piščance po najnižjih cenah. Lepa zaloga doma sol jene ga in prekajenega mesa.
v. Otrok je z jokom rešil dru-iz ognja. Nedavno je na-^ Požar pri posestniku Ivanu .at'tolu na Vinicah pri Sodraži-Upepelil je stanovanjsko hi-v0.2 vsem, kar je bilo v njej. Re-v 1 Je bilo mogoče samo praši-
•	Gospodar ta večer ni bil do-a> ostali domači so pa že v^i
j^.j1- Dušljivi dim je predra-jj enega otroka, ki je z jokom udil vse ostale iz trdnega v fiJa, da so se še v pravem . u rešili skozi okna. Besni artteni so na mah objeli vse po-^Pje, krito z lesenimi deščica-
•	Gasilci iz Zamostca, Slatin *a> Vinic in Sodražice so bili
r° na mestu in so obvarovali ala poslopja v vasi. Priza-1 Posestnik je zavarovan le a malenkosten znesek. Zato je treben podpore ostalih vašča-občanov. Požar je gotovo j^al zaradi neprevidnosti v ku-
u Polju pri Skaručini je g. Jakob Jerala, posestnik . gostilničar. Blagi pokojnik j® Ml mož poštenjak. Bil je do-kjotnik revežev. Veliko je kot Jučar podružne cerkve sv. Lu-0 na Škaručini pripomogel, da je ^'Peli novi zvonovi. Več let v ,J1' tudi občinski odbornik v °dvicah.
ži ®mi'tna nesreča v vodi. Dru-kj1® Kresiin Ignacija iz Gornje j rice je zadela huda nesreča. žjJ[ubila je gospodarja — dru-
*kega očeta. Nesreča se je K* .a v Murici Pri Razkrižju. ^ eslin Se je peljai jz Razkrižja.
Pol V°ZU Je tri P°'ne S0(*e-ž njega je na vozu sedela
ftiki*' otroka in ndu sorod-Mu • je P^jala čez potok stf^00* ki ima precej globoko tok J° Je k011-) Prišel do poje n' Se Je nenadoma splašil in ko Poskočil. To se je zgodilo ta-
gel na&1°' da ga Kresiin ni mo~ Pl. Zadržati. Konj se je zagnal
strn • V°di in Je skočil v 2loboko b0j Jo" Voz je potegnil za se-
sPod 1 V0Za Je padl° vse> Go" Pod ar Se ^ po nesre& zvalil je gv.0z- Nanj so padli vsi tri-vod0° •	so potegnili iz
Po n' 'S bil mrtev. Drugi s0 se dobii JUŽJ'U rešili, le žena je
VoVek°liko hujše P°škodbe-je k 0 žalostnem dogodku se
lici. 7 raznesla po vsej oko-stviii nesrečno družino- sočuv-vsa vas.
laiTpJUTŽinska tragedija. V Do-se jo 1 LltiJi se je razneslo, da in	65 let stari gospodar
P°sestnik Jožef Skalar obe-
mmm
kins pa je še dejal: "Sporočil bom Hendonu. Povzročilo mu je veliko skrbi. Vsekakor ne bi . bili smeli poslati Grahama tjakaj — prenevarno je bilo."
O'Brien bi bil rad šfe vprašal, zakaj so Grahama sploh poslali, a si je mislil, da je pač najbolje, da čim manj vprašuje. Dejal je samo: "Upam, da vam bo on sam kasneje poročal o dogodlja-ju." Nato se je poslovil.
Graham je na potu proti domu postal v Hyde parku. Tako krasen dan je bil. V parku so se igrali otroci, a marsikateri potepuh je spal v senci kakega grmičevja. Tudi oni dan, ko je slišal oni čudni telefonski pogovor, je bil v tem parku. Spomnil se je, kako se je čutil oni dan osamljenega. Oni dan je zavida) otrokom in vsem, ki so imeli okoli njega prijatelje. — Vstal je in napotil proti svojemu stanovanju. Kako čudno se mu je zdelo, ko je segel v žep po ključ — skoro strah ga je bilo vstopiti. "Ah, kaj — menda postajam nervozen-" Vendar je pričakoval, da bo našel nekoga ali, nekaj posebnega v stanovanju. Ni pa bilo nikogar. Stara služabnica in njen mož, ki sta mu stanovanje sicer oskrbovala, sta bila odsotna. Stanovanje je bilo snažno in v redu. Grahamu jo odleglo, ko je videl znane predmete — celo steklenica z likerjem je bila na mizi. Na pisalni mizi ga je čakal kup pošte. Sedel je in jo pričel polagoma pre-gledovati. Običajne okrožnice, prošnje, vabila. Porinil je ta na stran in ugledal zavitek, na katerega je napisala naslov neznana ženska roka. Dvignil ga je in obstrmel kakor osupel. Na pismu je bil pritisnjen poštni pečat "Hurstwood," kar mu je povedalo, da je bilo pismo iz Dip-pinga. Naglo je pismo odprl in pričel čitati. Nato je težko sedel na divan, v srcu obup. Pismo je bilo kratko, njega vsebina strašna:
"Dragi gospod Graham! 1 1 -Pišem vam, ker ne vem, na koga naj se sicei" obrnem. Prepričana sem, da smem' računati na vašo pomoč. Violet je izginila. Ko sem se vrnila, je nisem našla doma, a me to ni skrbelo, čakala sem tri dni — zaman. Ni cstavila nobenega sporočila in kakor sem kasneje ugotovila, ni vzela s seboj ničesar. Javila sem zadevo policiji — a vi veste, da se je neprestano nečesa bala. gospod Graham, in sedaj se tudi jaz bojim. Večer predno je izginila, sve sedeli v moji sobi,
pozno v noč — naenkrat pa je poskočila in zavpila. Zadnje čase se mi je zdela bolj srečna in tudi močneja. Prestregla sem jo, sicer bi bila1 padla. Pogledala sem skozi okno in videla nekaj — nekaj strašnega, ki je strmelo vame. Pretemno je bilo, da bi mogla videti natančno. Prikazen ne bi mogla popisati. Violet je tisto noč spala pri meni — skoro vso noč je prejokala. Prosim vas, gospod Graham, pridite — ne vem, kaj naj storim.
Vam udana Margareta Bay-nes."
katerega priredi
DRUŠTVO NAŠ DOM ŠT. 50 S. D. Z
V NEDELJO 31. JULIJA
V MAPLE GARDENS
Truk odpelje ob 1:30 iz Rosewood Ave. in potem ob treh popoldne. Ustavi st tudi na Turney Rd. Vcžnja brezplačna.
Vabimo vse člane in članice in sploh vse prijatelje našega društva, da nas pcsetijo, ker postregli vam bomo z vsem najboljšim, z jedačo in pijačo. Prijazno vas vabi
ODBOR
Pismo je bilo sicer pisano z lepo pisavo, a sem in tja se je poznalo, da se je starki tresla roka. Graham je zaklel. Pismo je bilo pisano že pred enim tednom — očividno ni vedela gospa Baynes, da je tudi on za par tednov izginil. Kaj si gospa Baynes sedaj misli o njem?!.Pa še sedaj mora čakati,, ker je obljubil, da počaka tu 0'Briena. Jezno je hodil po sobi, naenkrat pa'še je odločil. Dvignil je slu šalo ter odposlal brzojavko:
(Dalje prihodnjič.)
ETHYL GASOLIN KUPCEM
Ako želite hitrejši pogon, ako želite hitrejši začetek in da bo motor tiho deloval, napolnite svoj tank z novim zelenim ETHYL GAZOLENE
Se dobi v vsaki Pennzoil postaji
Ktm >VOWBK ȣ4 J
THE COLUMBIA REFINING COMPANY
Na rezultat tega MALTA ste lahko ponosni, kadar je na vaši mizi. Dobite ga pri vašem trgovcu ali pa pokličite.

Frank Lavrič
15601 Holmes Ave.
Tel. EDdy 6866
".rMPPlR;
gr	^^
Mo «r A* MU »««»
Dolga vrsta vojnih veteranov v Washingtonu, Iti zahtevajo izplačilo bonusa. Okrog 7,000 jih je še v glavnem mestu.
KATHERINE I RAWLS
MARGARETI ^HOFFMAN
Bel Pee-Chee čistilec v kosih, navadno 25c, sedaj po ......................................
iMRS. SAYVILLE
DOROTHYPOYNTONI
Ruberjeve pete (za doma), po.......................-JOtf in več
GEORGIA COLEMAN
Usnjati podplati (za doma), po........................15^ in več
HELENE 1 MADISONl
Dajte v popravilo svoje čevlje ali pobarvat v najboljši delavnici po zmernih cenah.
ELEANOR HOLM I
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čez dan)	Podružnica na 15335 Waterloo Rd.
1259 Union Trust Bldf.	Suite 2, v Slov. Del. Domu
\;XnMaTn1^!6'	Zveeer «=30 do 8:00.
Telefon: KEnmore 1344
.-_	^jmte^t \-L .: T.oiTiSA I	" ||f JP k-JSEJ	LENORE KIGHT'	- '
NOREN£,FORBES4 4NN-G0VEDNIK ROBERTS	JANE FAUNTZ JOAN M'SHEEHY
Tukaj si lahko ogledate ameriška dekletaJ ko bodo nastopila pri olimpičnih plavalnih tekmah s plavačicami drugih dežel. To so najboljše plavačice iz Zedinjenih držav, ki bodo skušale dobiti prvenstvo v plavanju za Strica Sama. In lahko smo vsi Slovenci ponosni, da je med tekovalkami tudi Slovenka, gospodična Ana Govednik iz Chisholm, Minnesota, Iti jo vidite spodaj nasliki, druga od leve. Fsa- Minnesota z napetostjo pričakuje izida tekme.
Zelena žaba
Za "Amerl&ko Domovino" priredil M. U.
"Razumite!" Graham je postajal razburjen. "Verjemite mi ali ne — ako nočete, naj vas hudič vzame! Bila mi je dobrot-niča — strežnica. Ničesar drugega. Nekdo me je udaril po glavi, bil sem nezavesten. Naši stari prijatelji — ali pa sovražniki — pred katerimi ste me tudi vi svarili. Le čudežu smem pripisovati, da sem utekel. Nick me je rešila."
O'Brien je vstal irf hodil po sobi. "In ona ni — "
"Ne, nikdar!" je izjavil Graham strastno. "Mož, mar mislite, da sem propalica?! Vi veste — o Violeti! In to vas mora prepričati. In še nekaj — slu-šajte moj nasvet: rešite jo iz tega pekla! Saj zasluži to!"
"Sama noče iti!"
"In zakaj ne? Radi vas. Zato ker vas noče, kakor sama pravi, upropastiti. Jaz ne vem vse resnice — vi jo najbrž veste — vendar, ako jo imate radi, za božjo voljo, otmite jo Barranu."
"Vi veste, da ni on — " je pričel O'Brien previdno.
"Povedala mi je — da. Vendar ima ta surovež neko moč nad njo, a da si želi moje krvi — to veste. Da me je našel tu, ne bi danesi govoril z vami."
"Ona vas je povabila v Rover-field in vsak norec bi moral videti, da vas je hotela imeti. Tega ne morete zanikati."
"Res — sama mi je povedala tudi to. Lahko jo vprašate osebno."
O'Brien je stopil k vratom in jih odprl. Nikogar ni bilo v bli-žini. Poklical je: "Nick!"
Tedaj je prišla, ponosno in obrnila oči 'vanj, vprašujoče. O'Brien jo je trenutek gledal, nato pa iztegnil roko in dejal priprosto: "Graham mi je povedal."
Globoko se je oddahnila in ga prijela za roko: "Ako ni bi bil verjel njemu, ne bi nikdar več govorila s teboj."
"Nick, žal mi je. Videl sem vaju v takem položaji — ali mi zameriš tedaj ?"
"Jaz razumem stvar v celoti, čudim se, da me niste kar napadli," je rekel Graham. "Nu, povejte, ali se smem sedaj obleči?"
Ostavila sta ga. Graham se je počasi oblekel, češče je moral počivati, bil je pač še šibak, Potipal se je poobrazu. Pora-stla se je brada in brke. Pač, si bo pustil sedaj brado. Nato je šel iz sobe in ju našel v sobici, kjer je prvič obiskal Muriel — zdelo se mu je, da pred davnim davnim časom. Govorila sta regno, a obmolknila, Čim je vstopil.
"Tu sva v zadregi!" je premišljeval O'Brien. "Sobarica me je pospremila semkaj — sedaj pa je ni na spregled. Sam Bog ve, kaj je vse videla in slišala. Sedaj je gotovo šla, da telefonira Barranu."
Nick je vstala, "čim prej izginemo, timbolje." Odšla je, da se obleče.
Graham pa je dejal: "Jaz poj-dem k morju. Stvar je zame končana."
"Ako bo Nick hotels, jo bom na mestu odpeljal. O, sedaj vem vso njeno preteklost.
Kaj me vraga briga to! In če me poroči, bom skrbel, da bo končal tale Barran v peklu!" je izjavil O'Brien strastveno.
Graham mu je stisnil roko. "Vi ste bela vrana!"
"O, bunk! Ona je edina, kate ro sem imel v svojem življenji rad. Poročil bi jo bil kadarkol >— ona je vedela."
Vstopila je Nick. Oblečena j< bila. "Vidva morata takoj iti Pat, ti odpelji gospoda Gra hama."
"Kako pa ti?"
"šla bom v Roverfield — ne, ugovarjaj, šla bom in konec! Seveda bo prepir!"
Bila je tako odločna, da sta se morala Graham in O'Brien ko-nečno udati. Le O'Brienu je morala obljubiti, da mu bo sporoči la, ako ga bo potrebovala.
Nista imela časa, da se ji primerno zahvalita. Tudi ne bi Nick tega dovolil.
O'Brien je poklical izvoščeka, Graham pa je takoj sedel v avtomobil. Bila sta toli previdna, da sta šla iz poslopja preko dvorišča.
"Kako dobro se zdi človeku, kadar vstane zopet iz postelje," je vskliknil Graham ter se udobno naslonil v blazine.
"Dragec, najprej potrebujete požirek dobre pijače," je pripomnil O'Brien.
"Oprostite, da vas vprašam — ako nočete odgovoriti, povejte tako — kaj je Nick dejala?" je vprašal Graham.
O'Brien je prijel Grahama pod pazduho in dejal vshičeno: "Bog naj jo blagoslovi! Obljubila mi je, da pojde z menoj, če bo imela le najmanjše neprijetnosti. In ugrabil jo bom iz tistega gradu — tega ona še ne ve — a ugrabil jo bom!"
"Ako vam lahko jaz pomagam —"
"Hvala vam. Ako vas bom potreboval, se bom. z radostjo obrnil do vas." Oba moža sta si stisnila roke.
Pokosila sta. v nekem zakotnem restavrantu, a nato se je podal Graham k brivcu. O'Brien je sicer svetoval Grahamu, naj si pust brado, a ni prodrl. Ko se je Graham vrnil, se mu je smejal in ga dražil: "O, seveda! Seveda ne bi hoteli, da vas vidi neka oseba takega?!" Graham je porudečel, kakor kak šolarček. O'Brien pa je nadaljeval: "Veste kaj ? Jaz pojdem k Hendonu v Scotland Yard. Seznanil sem se z njim v Roverfieldu. Pore-čem mu, da sem bil z vami — in to je res —, da ste še bolni in da ne boste še delj časa sposobni za delo. Nato pa pojdeste vi lahko naravnost v Dpping — saj vem, da si želiste tjakaj, želim vam sreče!" Pri tem je vzdahnil: "Kako si želim, da bi bila tudi moja zadeva tako enostavna!"
Posedela sta še, a Graham je bil nestrpen. Mudilo se mu je \ stanovanje, dasi preskrbi obleke in prebere pošto, a nato pa v Sussex. Okrenil se je k O'Brienu.
"O'Brien, povejte mi, kar veste. Od sedaj naprej delava skup."
"Kaj pa hočete vedeti?"
"Svarili ste me na cesti in že prej v gostilni."
"Svaril sem vas, a vi ste potem šli in vtaknili glavo v past."
"Kaj naj pomeni vse to?"
"Ne morem vam povedati, kar vem — ne vem sicer mnogo, a lahko precej zaključujem in uganem. Le nekaj stvari mi je Nick zaupala. Barran ni pravi. Ne kaj več pa je tudi za zeleno žaboP nekaj več nego sama domišljija. Nick mi je tudi povedala, da va? nameravajo pokončati. Obljubiti sem ji moral, da vas bom posvaril."
"Da me "bodo," zopet! Kdo so ti "Oni"?"
O'Brien se je ozrl po sobi in se približal njegovemu uhu. "Nekaj — ali nekdo — vražjega je tam, nečloveškega!"
OHIO STATE SHOE REPAIR CHAMPION
6530 St. Clair Ave.
Ženski podplati in pete P«....................................in več
Moški podplati in pete po....................................75^ in vež
Pee-Chee Dry Cleaner, navadno 25c, sedaj..............19^!
POSEBNO
. . .. ... .'.. .v.	':.....'. ./ .',. ' • /i...,	... i
"Tedaj si ni Violet samo domi-šljevala?"
"Zdaleka ne. Tudi jaz sem čul in videl stvari. Menim, da se Barran poslužuje včasih nečesa — kaka oživljena mumija, ali kaj takega. Violet je pred tem živela v večnem strahu, a prepričan sem, da ve Nick več, kakor pa hoče povedati."
"Ali ste vi kedaj videli tisto stvar?"
"Ne. Vendar ko pride človek v grad, vedno lahko pričakuje, da se zgode kaj čudne stvari. Zapro se vrata — nikogar ni za njimi — le okolo vogala vidite, kako nekaj izgine. In kdo je umoril Thompsona?"
Graham-je obstal. "Vi mislite —?"
"Da bi bil padel preko ograje le po nesreči, je nemogoče, člo* vek si ne zmasti glave na tak način pri padcu. Ne razumem pa, ;zakaj ni! vaš prijatelj Hen-don styari dalje raziskoval. Morebiti čaka, da se še bolj razvije."
"Jaz ga smatram za najboljšega detektiva v Evropi. Mislim, da imate prav."
"In tiste tavine — so tudi v zvezi, o tem sem prepričan."
"In mrtvec v avtomobilu?"
"Tudi."
"Kdo bi le mogel biti ta?"
"Jurij Barran,.' je izbruhnil O'Brien. Nato pa se je zanesel, kaj je storil. "O Bog, kaj sem izdal! Nikar ne povejte tega nikomur. Nickina tajnost je to, in nisem vam hotel povedati. Obljubite mi, da ne boste govorili o tem nikomur, dokler ne odpeljem Nicka. Spravilo bi jo samo v neprilike — morebiti bi jo stalo življenje."
Graham se je zasmejal: "Obljubljam. Kako bi me pa pogledali v Scotland Yardu, ko bi šel tja in jim dejal, da vem, kdo je bil mrtvec."
"Sedaj pa kot dober tovariš ne izprašujte več! Ne morem vam povedati ničesar več. Razumite me, ako se ne bil bal za Nicka, bi bil šel jaz sam k Hendonu. Ko bo ona enkrat na varnem, jim lahko poveste vse."
Graham je vstal. "Grem v svoje stanovanje sedaj, čakal vas , bom — ne mudite se dolgo!"
Ko je prišel kmalu nato Pat O'Brien v Scotland Yard ,je bil Watkins sam v uradu. Hendori je bil nekam odšel. O'Brien j« bil tega vesel, ker prodirajoče oči starega detektiva, so vplivale na človeka kaj neugodno, akc m;u je pravil kako laž. Wat-, kins ga je sprejel prisrčno ii poslušal molče njegovo zgodbo | Ko pa je O'Brien končal je de-, jal: "Tako? Graham je tedaj i še živ? Zelo me veseli-" Ni stavil O'Brienu vprašanj in ta jf , bil tega vesel. Vstal je. Wat-
VABILO na PIKNIK,