Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
Izhaja vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1818 W. 22nd St. Chicago, 111.
OFFICIAL
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION
APPLICATION FOR SECOND CLASS MATTER APPLIBD FOR
J--—"V.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE: 1818 W. 22nd St.
Chicago, 111.
r
No. 1. Štev, 1.
Chicago, 111., 13. januarja (January) 1915
Leto 1. Volume 1.
K. S. K. J.
si foi rai iHi mi rei m ra m iiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiDiia
K. S. K. J.
□
B
P.
□
B
B
B
B
B
B
V
B
g B
B
B
I =
1 B
B
1
1 B
I
B

I
B
B
B
S
I
I
B
Mir z Vami!
Mir z Vami, dragi sobratje in sosestre K. S. K. Jednote!--
S tem, gotovo najlepšim pozdravom vseh pozdravov stopam danes prvikrat pred Vas in v Vašo hišo. Želim Vam najprvo preblagi dušni mir, ter mir, srečo in blagoslov v vseh Vaših dejanjih in nehanjih. —
Oj srečna država, srečna domovina, srečen narod in srečna hiša, kjer vlada največji dobrotnik človeštva: mir in zdravje.
Dasiravno nam ne sije tukaj v naši novi domovini solnce sreče ali pravega zaželjenega blagostanja, — se lahko vseeno štejetno srečne, ker živimo v prosti in mirni deželi, kjer se ne preliva v potokih človeške, da, — celo bratske krvi vsled strašne sedanje evropske vojne. Kako nas naši rojaki v starem kraju sedaj blagrujejo, ter nam kličejo: Bodite srečni in veseli, da ste tamkaj, čeravno daleč, — živite saj v mirni deželi, tukaj pri nas pa vlada že mesece in mesece smrt, — groza, jok in obup vsled vojske.
Tudi tukaj v Zedinjenih državah se je pred leti prelivalo kri za časa ustaje, pa hvala Bogu! — Narodi so se sprijaznili, ter si podali sobratske roke v znamenje edinosti. In danes obsoja vsak zaveden in miroljuben Amerikanec krvavo zunanje evropsko klanje, istotako ga obsojamo tudi mi ameriški Slovenci. Nad početjem sedanje zunanje politike se moramo zgražati, ker smo vsled vojne tudi mi prizadeti. — Marsikdo je že izgubil v sedanjem klanju narodov svojega očeta, sina, brata ali prijatelja. Poleg tega pa upliva ta mednarodna vojska tudi na naše dela vsker razmere, da trpimo radi nje indirektno občutno škodo. — Huda je dandanes borba za vsakdanji kruhek tudi v naši novi domovini, — dasiravno jo imenujejo — prosto, ali svobodno. Tudi med nas prihajajo dan za dnevom številne težave: nesreče, bolezni, smrt itd. pa hvala Bogu da imamo za nekatere slučaje, nripomočke, ako se jih hočemo posluževati in ti pripomočki, naša fmažba in naša fnomentana resiteV so nase BrtATSKE PODPORNE ORGANIZACIJE ALI JEDNOTE, razširjene po iztoku in zapadu, severu in jugu. Te podporne organizacije so kakor dobrosrčne matere, ki skrbijo z vso vnemo za svoje sinove in hčerke, ter jih kličejo pod svoje okrilje in zaščito.
Tako stopa danes med Vas prvo ali najmlajše dete največje in najstarejše slovenske podporne matere, naše mogočne K. S. K. Jednote z iskrenim klicom: "Ljubite to mater tako, kakor ona Vas ljubi in skrbi v raznih slučajih nesreče polna ljubezni in usmiljenja do Vas, kakor se to spodobi krščanski materi!"
Kakor vidite, mi je dala ta dobrodelna mati svoje ime, ter mi je utisnila na čelo svoj znak, znamenje sv. križa, — v kojem znamenju je delovala doslej — še deluje, in bo delovala, dokler ji je Večni določil svoj obstanek, — neprenehoma. Ne bojim se torej, dragi mi sobratje in sosestre, prvič stopati med Vas z vstisnjenim znakom naše, oziroma Vaše Jednote, saj istega spoštujete, ljubite in nosite tudi Vi javno pred svetom in legate tudi ž njim v hladni gTob.
Obljubujem Vam, da bodem skušalo v prvi vrsti ščititi Vaše koristi, da bom pospeševalo med Vami pravo bratsko ljubezen, dobrosrčnost, podporo in usmiljenost, vse to pa po maročilu in navodilu moje ljubljene matere K. S. K. J. Naj ne t|i prišlo nikdar do kakega nesporazuma med menoj in Vami! Tri načela imam zapisana v srce, katera moram osobito gojiti, ljubiti in ceniti, ta so: VSE ZA VERO, DOM IN NAROD!
Bratje in sestrei K. S. K. J., kakor tudi ostali cenj. čitatelji! Gotovo že veste, da ima naša si. K. S. K. J. gorioznačene besede za svoje geslo. To so najbolj dragocene svetinje vsakega naroda, če hoče biti srečen. Zgodovina nam kaže, da je imel vsak narod že pred sto in sto leti svojo vero, in da je vera med kulturnimi narodi neobhodno potrebna, kajti narodi brez vere so divjaki. — Ker pa spadamo mi k sv. Katol. Cerkvi, kamor nas je že naša mati pri sv. krstu vpisala — moramo torej našo katoliško vero spoštovati in živeti, kakor nam ona veli.
Glasilo K. S. K. Jednote bode gotovo in brez dvoma stopalo po načelih naše sv. vere, kakor je stopola njegova mati K. S. K. J. že celih 20 let. Kako lepo plačila pa je dosegla za to! — Na tisoče in tisoče vdov in sirot jo blagruje s hvaležnostjo za izkazano podporo. To ji je v največje priznanje in zahvalo.
Od početka (2. aprila 1894 do 31. decembra 1914) je izplačala naša si. K. S.; K. J. že EN MILIJON PETINDVAJSET TISOČ DO-larjev SKUPNE PODPOR ($1,025,000.00). Dal Bog, da bi dosegla in dočakala še drugi milijon!
Druge besedice našega "Glasila" so: "VSE ZA DOM". Gotovo ni dotičnik dosti vreden, ki ne spoštuje in ki ne ljubi svojega doma. Morda ga celo sovraži, mu nasprotuje ali izdajalsko obrekuje. Žalibože, da imamo mi ameriški Slovenci DVA doma! Svoj ROJSTNI dom v sedaj tužni slovenski domovini in naš NOVI dom tukaj v Ameriki. Spoštovati moramo oba in ceniti. Spoštujmo torej vedno in držimo v spominu dom, kjer nam je tekla zibeljka, A ŠE BOLJ PA LJUBIMO IN BODIMO ZVESTI NAŠEMU NOVEMU DOMU, kjer sedaj živimo! Spoštujmo ga, ker nas je sprejel v svoje okrilje kot
lastne sinove in hčere, ako se držimo postav nase mogočne Unije._
Naše stremljenje naj bo postati prejekomogoče državljan nove domovine in dospeti na ta način do onih pravic, koje imajo ostali ame-
' i
riški državljani, — in v tem smislu bode korakalo "Glasilo K. S. K. Jednote" tudi dalje.
"VSE ZA NAROD". Cenjeni člani in članice! Že samo ime naše mogočne Jednote nam kaže, da so jo vstanovili Slovenci, da jo vzdržujejo Slovenci in da je torej za Slovence, — za naš narod. K ot vneti narodnjaki smo delovali že toliko let v medsebojno splošno korist in kot taki moramo delovati tudi za naprej. Čislamo in spoštujemo naš deželni jezik a najbolj pa ljubimi našo milo slovenščino. Vsakdo izmed nas je spregovoril prvikrat tukaj v novi domovini v svojem materinem jeziku. Radi tega naj bi ga tudi gojil, spoštoval in rabil do smrti. Izdajice, ki se odtujijo materinemu jeziku, ne spadajo v naše vrste!
Ker nosi torej Vaš list ali "Glasilo" lepo slovensko ime bede nedvomno njegova sv. dolžnost, dajati čast slovenskemu imenu in slovenskemu narodu.
Oziraje se na naša Jednotina pravila člen XXVIII. točke 170 do 172 glede Jednotinega glasila, navajamo iste dobesedno na tem mestu, da bodo cenjeni člani in članice K. S. K. J. uvideli smoter in namen tega lista. Tozadevne določbe se glasijo:
"JEDNOTINO GLASILO.
V svrho napredka in za priobčevanje vseh uradnih stvari, tikaj očih se 'Jednote in "podrejenih društev, izdaja Jednota svoje lastno glasilo: tednik, katerega dobiva vsak član in članica.
List mora biti ure je van popolnoma v soglasju Jednotine ustave in pravil. Priobčuje naj lepe članke in razprave v izobrazbo naroda; dalje naj pospešuje pravo medsebojno bratoljublje, spoštovanje do vere in naroda .in naj spodbuja člane k državljanski zavednosti. Prinaša naj tudi pregled splošnih svetovnih novic in oglase poštenih tvrdk ali podjetij. Ti oglasi naj bodo take vsebine, da ne bodo škodovali niti Jednoti sami, niti podrejenim društvom, niti posamezniku.
Glasilo naj sprejema od podrejenih društev ali pa društvenikov dopise, poročila in lokalne novice; nikakor pa ne sme sprejemati osebnih napadov na posamezne člane, društvene uradnike, ali pa celo Jed-noto. '' Glasilo K. S. K. Jednote'' se kratkomalo ne sme spuščati v po-litičke, časnikarke ali osebne spore."
"Glasilo K. S. K. Jednote" bode po svoji najboljši možnosti skušalo držati se teh načel ali principov, ki bodo gotovo v celokupno korist, ugled in napredek naše slavne K. S. K. Jednote.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE".
Vjjska med Italijo in Turčija neizogibna.
Nemška krizarka potopljena.
Rumunska pripravljena za ofenzivo. Poraz Avstrijcev. Zmaga Rusov ob Črnem morju.
New York, 11. jan. — Tukajšnjemu dnevniku "11 Progrcsso Italiano" je došla danes iz mesta Taranto, Italija, brzojavna vest, da je včeraj odplula tretja divizija italijanske mornarice 'proti Turčiji. Divizija sestoji iz križark "Pisa", "Sail Giorgio", "Amal-fi", "San Marco" in "Barsala" ter več torpednih rušilcev. Diviziji zapoveduje podadmlral Cagni.
London, Anglija, 11. jan. —
Dasiravno je potekel včeraj rok italijanskega ultimatuma, se Turčija do danes še ni oprostila ofici-jelno. Če je Italija že napovedala vojsko Turčiji, se dosodaj tudi ni zamoglo doznati, ker ne prihaja niti iz Kima, niti iz Oarigrada nič tozadevnih poročil.
Italija je zahtevala, naj se ne-nudoma izpusti na prosto angleškega konzula, katerega so Turki prijeli v uradu italijanskega konzulata v mestu Hodieda. Poleg tega je zahtevala laška vlada, da mora Turčija v zadoščenje pozdraviti laško narodno zastavo. Iz vsega tega je sklepati, da bode dalo to povod novi vojski na Balkanu, kateri se bode priklopila še Rumunska in Grčija.
London, Anglija, 11. jap. — Iz South Enda se semkaj poroča, da je neka angleška bojna ladja
potopila nemško križarko "Koe-ningsberg", katero se je že dlje časa pogrešalo. Križarka "Koe-ningsberg" se je skrivala ob izlivu neke večje reke v Južni Afriki. Podrobna poročila o rešitvi moštva, niso znana.
London, Anglija, 11. jan. — Iz Bukarešta na Rumunskem se semkaj poroča, da se je pričela po eeli deželi splošna mobilizacija. Rumunska vlada, pripravljal že vse potrebno za vojsko napram Turčiji. Ko bode odpoklicala vse svoje vojaštvo skupaj, bode štela rumunska armada 750.000 mož.
Petrograd, Rusija, 11. Jan. — Fz Kiewa dohaja semkaj vest o ve likem porazu Avstrijcev. Ruske čete so zajele 16.000 mož in 250 častnikov, med kojimi je bilo 40 poveljnikov. Poleg tega je došlo semkaj tudi večje število avstrijskih bolnikov in ranjencev. 4
Petrograd, Rusija, 11. jan. —
Danes je se uradno objavilo uspeh vuskega brodovja ob Črnem morju. Sovražili križarki "Bre-slau'' in "Hamidieh" sta bili pri tem zdatno, ali tako poškodovani,
da ne bodo dolgo časa več za rabo.
i
Ruske torpedovke so tudi ob synopškem zaliVu pognale več sovražnih bojnih ladij v beg. Turki so se tudi umaknuli iz Erzeruma, ker so jim došle naše čete preblizu. Hudi boji so se vršili zadnje dni tudi na rusko-turški meji blizu mesta Kara in Urgan, pri tem so imeli nasprotnik^ velike izgube.
S. K. J«
0I0I0I0I0 0 0 [HIE!®!®
Avstrijci potopili francoski dreadnaught "Courbet"
Berlin, Nemčija, 11. jan. — Z Dunajd se semkaj uradno poroča, da je neki avstrijski podmorski čoln potopil drugi največji francoski dreadnaught "Courbet", zavzemajoč 23.500 ton. Sodi se, da je pri tem utonilo 998 francoskih mornarjev.
Napad na sovražno francosko bojno ladjo se je izvršil v zalivu Otranto, v sredozemskom morju blizu Južne Italije.
Ameriške vesti.
Za splošno žensko volilno pravico.
Washington, D. C., 11. jan. — Jutri se bode vršilo v poslauski zbornici debatiranje za premembo ustave, na podlagi katere naj bi-se uvedlo splošno žensko volilno pravico, za katero se borijo ženske v Zedinjenih Državah že približno 60 let. Kak bode izid te predloge, še ni znano.
Visoka starost.
Benton, 111., 11. jan. — V naselbini Creal Springs, nedaleč od tukaj je umrl včeraj 100 let stari Richard N. Riddle; to je bil najstarejši človek našega okraja.
BOJ PATENTNIM ZDRAVILOM
Narodna zveza ameriških zdravnikov je napovedala boj takozva-nim "patentovanim" zdravilom, za katere Se dela po raznih angleških listih toliko reklame.
Zdravniki so dognali, da so sledeče tvarine človeškemu organizmu škodljive in sicer: "Swamp Root", "Pisos Cure", 'Psychine' in "Peruna". Teh zdravil naj bi se ne dajalo, osobito otrokom, ker imajo kolikor toliko škodljivih snovi v sebi.
SREČNA DRŽAVA.
Columbia, S. C., 12. jan. — Ker
bode dosedanji governer Bleaso tekom par dni odstopil, je pomilo-stiltem povodom zopet 1500 jetnikov iz raznih zaporov, med temi tudi 7 morilcev in 10 ubijalcev. Tekom svojega 4-letnega urado-vanja je pomilostil governer Blea-se 3165 jetnikov.
SAMOMOR VSLED VOJSKE.
Toledo, Ohio, 11. jan. — Danes se je ustrelil v tem mestu Arthur Cone, predsednik Toledo Lumber Co., ki je bil še pred letom dni zelo promožen človek. Svoječasno jo pošiljal dosti blaga v Evropo; vsled sedanje vojske se je izvoz popolnoma ustavil, kar je povzročilo konkurz označene tvrdke.
Znani Zeppelinovi zrakoplovi so pravi zračni orjaki. Največji meri 485 čevljev v dolžini in zavzema 46 čevljev v prorezu z 25,-000 kubičnimi jardi. S takim zračnim velikanom se lahko dvigne 44,000 funtov.
»
n □
•• v __
H
H
H lil
m
H

a] Ud D □ □ mm p m
□ □ o □
K« S. K. J*


'V- m
S V '''»' ; . ■ •
GLASILO K. S. K. JEDNOTE.

opisi in društvene vesti.
Rt. Rev. Monsr. Josip Fr. Buh.
(Ustanov ni k K. S. K. J.
1 Mož cel na svojem mestu bodi,
Preprost, visok zaseda sedež naj!
Mož pravi vedno v east i bo povsodi,
Ne stol možu, mož stolu da sijaj.
S. Gregorčič.
Gotova je naša dolžnost in naloga, da se spominjamo danes, oziroma v prvi številki "Glasifa K. S. K. Jednote" tudi onega moža, ki je takoj spočetka dosti pripomogel k ustanovitvi naše obširne podporne organizacije K. S. K. J. Ta mož, kojega ime se bo ohranilo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini ameriških Slovencev, je Rt. Rev. Josip Fr. Buh na Ely, Minn., monsignor, zlatomašnik, generalni vikar duluthske škofije in starosta naše č. slovenske duhovščine v Ameriki, ki bo dosegel letos dne 17. marca že svoj 82. rojstni dan.
Ker se je o tem častitljivem duhovniku-rodoljubu in pijonirju slovenskih podpornih Jednot, ter slovenskega ameriškega časopisja že zadnja leta obširno govorilo in pisalo, naj tem potom le omenim nekaj glavnih črtic iz njegovega življenja in delovanja; katere mi je čast. mons. Buh šele pred nekaj dnevi nalašč za to številko lista navedel ali podal.
Na tem mestu vidite tudi njegovo zadnjo sliko, katera ni bila do-sedaj še sploh obelodanjena. Ako omenim, da je Rt. Rev. Buh lastnega "Glasila K. S. K. Jednote" izvanredno vesel, naj Vam bo v dokaz, da se je dal tem povodom ali za prvo številko "Glasila K. S. K. Jednote" nalašč slikati.
Rt. Rev. Josip Frančišek Buh se je, rodit dne 17. marca leta 1833 v prijazni vasici Lučnah na Gorenjskem. Šolal se je v Poljanah, Škofji, Loki in v Ljubljani, kjer je dovršil' svoje bogoslovske študije. '	*
Še med časom svojega študira-nja v Ljubljani je bil vedno skromen v vsih rečeh. Ko so drugi dijaki po šolskem pouku skakali okoli in si iskali razvedrila po raznih krajih, je on podučeval v prostih urah mlajše dijake bolj premožnih starišev in si s tem prislužil ,ter pripomogel za nadaljevanje svojih študij.
Ko je prišel čaš odločitve stanu ali poklica, si je izvolil duhovski stan; kajti v svojem srcu je vedno gojil željo, da bi postal indijanski misijonar. Dne 25. julija 1. 1858, ali na sv. Jakoba dan je bil posvečen v duhovski stan in je potem zapel prvikrat pred oltarjem 'Slava Bogu!' — v svojem rojstnem l*raju. Leta 1908 je obhajal tudi v Lučnah na Gorenjskem svojo zlato mašo,in se je radi tega nalašč podal iz Amerike na obisk v staro domovino. Ob njegovi 25 letnici mašništva je bilo še 15 njegovih sošolcev duhovnikov živih in ob
zlati maši leta 1908 samo 5.-*Danes pa živeta le še dva njegova šolska tovariša, duhovnika v pokoju in sicer Rev. Janez Teran v kamniškem okraju in Rev. Janez Žan v Ljubljani. '
Kot kaplan je služboval. Rt. Rev. Buh 3 leta v Loškem potoku blizu Rakeka; tukaj je spisal knjigo "Zvezdice", in še kasneje neko drugo. Od tam je služboval zopet 3 leta v Radečah pri Zidanem mostu in tukaj se je seznamil z ravnodošlim indijanskim misijonarjem Franc Pircom, došlem iz Minnesote. Spomladi leta 1864 se je teda j 31 let staremu kapelanu Buhu spolnila srčna želja, da je odpotoval z misijonarjem Pircom v Ameriko.
Istikrat je šlo z misijonarjem Pircem in kapelanom BuHom še 14 slovenskih dijakov in 4 drugorod-ci. Vozili so se z ladjo "Merkur" celih 40 dni preko morja, ter so ostali dijaki v St. Paul, Minn., kjer jih je Rt. Rev. Buh poučeval pol leta in nekaj časa kot prefekt nadzoroval. Med tem časom se je pridno učil angleščine, tako da je odšel istega leta meseca novembra v Crow Wing misijonarit med on-dotne Indijance belorodce k č. g. milijonarju Fr. Pircu, in dne 6. januarja 1865 se je pa podal na svojo prvo lastno misijonsko postajo k Chippewa Indijancem ob Winnebagoshishing jezeru. Zatem je obiškaval kot misijonar še druge' indijanske naselbine, kakor sledi : Lee Lake, Red Lake, Cass Lake, White Earth, Otter Tail Lake in še. seda j navadno obiskuje Vermillion Lake Indijance, ako-ravno opravlja tudi misijonarska duhovna opravila med belimi naseljenci in stanuje med slovenskimi domačimi rojaki na Ely, Minn.
Kako je živel prva leta med Indijanci v oneh krajih, je kasneje spisal v A. S., osobito dosti strahu je prestal nekoč blizu Otter Tail jezera, kjer je divjal neprestano snežni zamet, da si je komaj rešil življenje.
' Pisec teh vrst hrani še po Rt. Rev. Buhu izdelan zemljevid indijanskih naselbin ob reki Mississippi,kamor je hodil 1. 1880 misijonarit. Te naselbine ali indijanska šo-torišča so bila v gozdovih, — 6d-daljena od osem do trideset milj narazen. Svojega težavnega potovanja se sivolasi častitlj. starček danes večkrat rad spominja, kar je moral hudega prestati v onih krajih v vročini, ali mrazu. /
Leta 1888 meseca januarja se je iz Little Fallsa ali Belle Praire stalno preselil na Tower, Minn. Tri leta kasneje ali meseca sept 1891 je pričel izdajati iz Towera prišli v Chicagu rodoljubni Anton Murnik prvi slovenski list v Ame
riki "A. S.;' in sicer do 10. številke ali izdaje. Rt. Rev. Buh je kupil ta list od rojaka Murnika meseca febr. 1892 za par sto dolarjev ter je izdajal A. S. od 4. marca 1892 do 8. dec. 1899. Rt. Rev. Buh je kupil ta list od rojaka Murnika radi tega, ker so slednjemu primanjkovala sredstva za nadaljevanje lista. Prodati ga pa ni mogel drugemu, da bi preveč ne* izgubil. Delo z izdajo slovenskega lista na Tower, Minn., je bilo za Rt. Rev. Buha zelo težavno, ker ni imel na razpolago primernih moči. List so stavili namreč le angleški tiskarji yečinqma po noči, kajti podnevi so imeli svoje navadno delo. Zanimiva je bila 3. stran tega lista z dne 4. marca 1892 z rubriko: "Miscellaneous. Smešno.
"Hallo Doctor!" "Hallo Jezič-nik!" "How do you do!" "Kako se imate !" itd. To je pisal Rt. Rev. Buh, da bi se Slovenci privadili za silo angleščine. Kasneje se je stvar v tiskarni obrnila na bolje, ko je dobil Rt. Rev. Buh svojega nečaka Maks Buha iz Ljubljane, ki je bil po poklicu tiskar. List je imel začetkoma samo približno 300 naročnikov.
Rt. Rev. Buha smo večkrat opazovali prišle ga iz misijonarskih postaj izmučenega in vendar je sedel čestokrat pozno v noč pri svoji pisalni mizi, ko je pripravljal gradivo za list. Kaj spodbudni so bili njegovi članki za vstarto-vitef K. S. K. J.
Tako vidimo Rt .Rev. Buha tudi pri znanem zborovanju dne 1'. in 2. aprila 1894 v mestu »Joliet, 111., kjer se je ustanovilo našo slavno K. S. K. Jednoto.
List "A. S." se je dne 8. dec. 1899 preselil v Joliet, ker ga je kupil pok. Rev. Šusteršič.
Častitljivi starček Rt. Rev. Buh je založil tudi več slovenskih knjig, kakor tudi prvo Slov. angl. slovnico in Ustavo ZeSinj. držav, kojo je prestavil tedaj še tu živeči rojak in slikar Aleksander Toman, sedaj bivajoč v Lljubljani.
In še danes opravlja naš častitlj nad 80 letni Rt. Rev. Buh veliko nad 2000 duš broječo slovensko faro na Ely, Minn., še vedno čil in zdrav. Pozimi in poleti še kaj rad obiskuje bližnje rtfisijpnske naselbine na Wintonu in ob Vermillion jezeru. Indijanci ga večkrat spošt-jjivo' obiskujejo, tako ga tudi cenijo in - čislajo Amerikanci ali drugorodci.
K sklepu teh vrstic kličem lia tem mestu: Bog nam živi in ohrani Rt. Rev, J. F. Buh-a še mnoga leta!
Zastonj zapustil nisi staro domovino,
Oral si tukaj nam slovensko ti ledino.
Učil si narode iri likal si divjake, Vstanovil dobro stvar za naše vse rojake.
Božidar.
IZ MINNESOTE.
Cenjeno uredništvo:
S tem Vam pošiljam sledeče vrstice za prvo številko našega zaželjenega Jednotinega "Glasila" s prošnjo, da jih priobčite. Zdi se mi namreč umestno, da bi naši člani in naročniki "Glasila" v kratkih potezah čitali zgodovi no o ustanovitvi K. S. K. Jednote in njeni prvi konvenciji.
Bilo je leta 1895. ko so se zbirali delegatje in odborniki* K. S. K. J. v Tower. Minn., na prvi konvenciji. Iz Tower-a, Minn., je bilo zastopanih 6 Članov in sicer : Rt. Rev. Jos. F. Buh, dalje Maks Buhf, Frank Tancigf, Šte. fan PašiČ t (prvi Jednotin podx predsednik) ; Frank Trampuš f in onočasni dijak Matija Savs, sedanji župnik v Delano, Minn. Tega zbor.ovanja se je vdeležilo še 11 drugih delegatovffiiz raznih slovenskih naselbin, namreč iz Ely, Minn.: Ivan Pakiž (prvi Jed. II. taj.) in John Globokar. Iz Jolieta, 111.: Rev. Frank Šušter-čič t, (prvi Jednotin duhovni vodja), Josip Stukel (prvi Jednotin gl. tajnik), Štef. Stanfel, (prvi Jed. blagajnik), Peter Miketič; (III.. nadzornik), John Kukarf, ter Štefan Kukar. Dal-je se je vdeležil te konvencije II. nadz. v glavnem odboru Ivan Oberstar iz La Salle, 111., in I. nadzornik Mat. Brunski iz Chicage, 111. Vseh skupaj je bilo torej navzočih na tem zborovanju 17 mož. S križcem o-značeni so že ihrtvi:
Istočasno v Tower, Mirni., službujoči Rt. Rev. Jos. F. Buh je zastopaj na tej konvenciji kot pooblaščeni delegat društvo sv. Dru-


žine, La Salle, I1L Sedaj biva ta častljivi starček že več let na Ely, Minn. Rt. Rev. Buh je s svojimi mirnimi govori dosti'pripomogel, da se je prvo glavno zborovanje naše Jednote lepo in vspešno vršilo ter zaključilo. Tudi vrli domači rojaki Tower-čani so se marljivo pripravili za dostojen sprejem prvih mož, ki so orali ledino bratoljubja med ameriškimi Slovenci kmalu po vstanovitvi K. S. K. JeJnpte.
Iz že opisanega naj čitatelji "Glasila K. Š. K. Jednote" ne mislijo, da se je osnovala K. S. K. Jednota v Tower-u, Minn., Že leta 1893 je bil nek sestanek v Jolietu, 111. Pa tedanja skupščina se ni zedinila, ter je oporekala Rev. Šušterčiču, ker je hotel imeti "Jugoslovansko Jednoto," drugi pa "Kranjtko Jednoto." Radi teh opazk in drugih zaprek ni imela prva skupščina v Jolietu dosti vspeha leta 1913. Med tem časom sta si večkrat dopisovala Rev. Šušterčic in Rt. Rev. Jos. F. Buh. Na prigovarjanje slednjega je opustil Rev. Šušterčic trditev, da bi bilo za organizacijo boljše ime "Jugoslovanska'V kakor pa "Kranjska Jednota." Ko sta se zatem omenjena častita rodoljuba nekoč sešla v St. Paul^inn., sta se dogovorila za zopetno skupščino glede centralizacije tedanjih samostojnih slovenskih društev. Rt. Rev. J. F. Buh, ki je bil istočasno urednik "A. S.", je dal navodila in naslove, da se je pisalo na 16 večjih naselbin. < Večkrat je" tudi priobčeval v svojem, listu spodbudne članke za centralizacijo vseh tedanjih podp. društev. Tako se^je vnela kmalu zatem v towerškem listu "A. S." živahna agitacija v ta namen. — Za vsta-novitev K. S. K. J. so mnogo pisali od 1. 1893—1894 sledeči rodoljubni rojaki: Poleg Rt. Rev. J. F. Buh-a in Rev. Šušterčiča se je večkrat oglasil s kakim člankom tedanji upravnik lista "A. S.". Maks Buh; dalje tedanji dijak Matija Šavs; ta je pisal še po starem načinu: z gosjim peresom; več njegove krasne ter originalne pisave se še hrani. Dalje je napisal tudi Mr. Frank Sakser iz New Yorka lep članek za centralizacijo društev v towerškem listu A. S. dne 15. septembra 1893. Istotako je tudi navduševal za nameravano skupščino v jedrnatih besedah rojak Ivan Pakiž-Podgor-ski. Dalje so še pisali: M. K. Mali orič Steelton, Pa., znani rojak Matija Kump in John Oberstar iz La Salle, 111. Mnogo je tudi o tem pisal rojak J. Ponjan in M. Wardjan iz Jolieta. 111. Vsi ti o-menjeni dopisniki so mnogo pripomogli! ha ta način, da se je ljudstvo za novo, ali prvo Jednoto bolj zanimalo,-in da se je kmalu zatem ta blaga ideja vresničila. Mogoče so tudi drugi rojaki tedaj več ali manj o zadevi pisali, kojih imen pa ne vem še sedaj in prosim dotičnike, naj mi to oprostijo.
In--hvala Bogu! stvar Je
res zopet oživela! Iz leta 1893. kot otrpno rojeno Jednotina dete, je pričelo zopet gibati in klicati Slovencem naj se oklenejo edinosti ali bratoljuba pod okriljem K. S. K. Jednote. Tako čitamo že v towerskem listu A. S. z dne 9. marca 1914. sledeče poročilo: "Na naš poziv za združitev vseh slovenskih društev se je dosedaj odzvalo že 11 društev in sicer:
1.	Društvo sv. Martina, Chicago,
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. 3« Društvo sv. Jurja, Joliet, 111.
4.	Društvo, sv. Družine, La Salle, 111.
5.	Slovensko podp. društvo, Forest City, Pa.
6.	Slovensko podp. društvo, Pueblo, Colo.
7.	Društvo sy. Cirila in Met.. Tower, Minn.
8.	Društvo sv. Cirila in Met., Ely, Minn.
. 9. Društvo sv. Cirila in Met Joliet, 111.	^
10.	Hrvatsko društvo sv, Ivana Krst., Joliet, 111.
11.	Društvo sv. Jožefa, Glenshaw, ,Pa.
Opomba. Dopisi omenjenih dopisnikov pridejo svoječasno v "Glasilo K. S. K. Jednote" in še več drugih podatkov, ker pisec teh vrstic ima vse to na razpolago za "Glasilo" prve slovenske Jednote. —
Iz severno mrzle Miniiesote .vidimo odhajati začetkom aprila 1894 3 može s potnimi torbicami v rok^h. Namenjeni so proti Joli-
etu, III. Slovenski čut in ljubezen do naroda je tedaj vodila .tjakaj Rt. Rev. J. F. Buh-a, generalnega vikarja iz Tower, Minn., in Štefan Pašič-a oba iz Tower, Minn., in našega starega znanca Ivan Pakiža (Podgorski) iz Ely, Minn. To so bili deleg?tje ali zastopniki iz Minn., kajti za časa vstanovitve K. S. K. Jednote so štele minnesotske naselbine več Sto, članov, spadajočih v samostoj na podpOrna društva ih skoro polovico jih je spadalo takrat k društvu sv. Cirila in Met. v Tower in Ely, Minn. Tudi na Biwabik, Minn., je bilo že tedaj podp. društvo. Naši trije rojaki iz Minn, so se pridružili drugim petim zboro-valcem, ali delegatom v Jolietu, 111., dne 1.1— 2. aprila 1894. • O tem velevažne sestanku je pisal Rt Rev. Jos. BJl> dobesedno takole:
"Društva in udje K. S. K Jednote.'*'
Naši ameriški Slovenci so izpo-znali, da ni pravega vspeha, ako se ne zedinijo v večjo celoto, zato si po raznih krajih vstanovlja-li podporna in blagotvorna druš tva. Toda tudi vstanovljena krajevna dništva niso zadovoljila današnjim delavskim potrebam in po vzgledu drugih narodov i naši rojaki niso hoteli ostati v tem oziru najzadniji v napredni Ameriki. Posamezni udje so pristopali k krajevnim društvom, in krajevna društva sd *do skrbnem delovanju in raznih zaprekah stvarila našo slavno K. S. K. Jednoto. V tej Jednoti je ves naš ponos in vsa# naša moč!
Bilo je dne 1. aprila 1894., ko je v imenu jolietskih Slovencev pozvalrpripravljalnixodbor, na čelu g. Mihael Vardjan, slovenska društva za vstanovljenje prepo-trebne skupne vezi — Jednote. I-stega dne se je vstanovila v prijaznem Tnestu Jolietu naša vrla Jednota. Navzočih je bila 8. delegatov in sicer ti-le gg.: Rev.. F. S. Šušterčič, Jožef Stukel, Štefan Štanfel, Peter Miketič, vsi iz Jolieta: Mat. Brunski iz Chicage, Janez Oberstar iz La Salle, 111.; Stefan Pašič iz Towera'in Ivan Pakiž iz Ely, Minn. Na povabilo jolietskih Slovencev sta se usta-1 novnega zborovanja udeležila tudi vč. gen. vikar J. F. Buh in g. M. Vardjan, kot tajnik pripravljalnega odbora za vstanovitev Jednote. Jednoglasno so po živahnih sejah položili temelj naši delavski jedinosti.
Nova Jednota je štela nekaj nad 500 udov. Vsemogočni Bog je blagoslovil katoliško podjetje, lin Jednota ie rastla in procvitala ter obrodila mnogoteri sad v dušno in telesno korist ameriških Slovencev. Ni nam treba na dolgo ii^ široko razkladati korist Jednote, dovolj bodi rečeno, ako se spominjamo .raznih žalostnih slučajev, ko so združeni bratje posušili marsikatero • solzo vdovam, vdovcem in •osiročenim otročičem. Jednota je vedno točno skrbela o-lajšati svojim ponesrečenim udom in njihovim sorodnikom bolest v slučajni sili."
Tako se je vršil prvi sestanek za vstanovitev K. S. K. Jednote v Jolietu, 111., od 1. do 2. aprila 1894. Razporne točke in debati ranje o imenu nove Jednote se je ugodno zaključilo. Prvim pred-sed. skupščine ali Jednote je bil izvoljen zaslužni rojak Josip Stukel iz Jolieta, 111.; sedaj ob 20. letnici Jednotinega obstanka pa zavzema to častno mesto rojak Paul Schneller ig Calumeta, Mich.
V prvem glavnem odboru rfaše si. Jednote imeli smo Minnesot-čani 2 moža: Štefan Pašič-a t, Tower, Minnv (prvi podpreds). in Tvan Pakiž-a, . (prvi II. tajnik). Dalje je bil po pueblski konvenciji izvoljen predsednikom Jednote rojak Frank Trampuš f Virginia, Minn., rojak Geo. L. Bro-zich pa zapisnikarjem v Calumet, Mich. V Pueblo, Colo., pa glavnim tajnikom, kojo službo je od-'klonil. Sedaj je v gl. odboru rojak John Povsha iz Hibbing, Minn., kot nadzornik.
S sobratskim pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. J.
Božidar.
tajnik; Josip Berglez, zapisn.; Josip Bregach, zastopnik; Josip Mi-klaučič, blagaj.; Nadzorni odbor: Matih Urbanija, Ludvig Kastigar in Vincenc Klanšek; Anton Tom-še, poslanec; Zastavonoša: Jakob Štrukelj in Ant. Uranich; Reditelj, Anton Štrukelj; zastopnik za Oglesby, 111.: Anton Ess. . - Vsem starim uradnikom gori o-menjenega društva, kateri so na tej seji odložili svoj urad, se tem potem lepo zahvaljujem v imenu našega društva za njih točno, ve-j stno in marljivo uradovanje in želim iz srca, da bi ostali še za naprej naklonjeni celemu društvu, kakor tudi novemu odboru.
Ker se bom odslej dalje morali« ravnati po novih Jednotinih pravilih in plačevati prispevke po novi lestvici, prosim • in opozarjam vse člane, da svoje asesmente toč- I no in redno plačujejo. Člani, ki j morda po lastni krivdi zaostajajo ! društvu na dolgu, delajo dosti o-pravka društv. tajnikom po nepotrebnem. Prosim torej dotičnike, . bodite sedaj v novem letu bolj i točni pri vplačevanju, ali se pa vsaj pravočasno zglasite pri druij tajniku!
Na minuli Silvestrov večer je ! priredilo društvo 'Slovenski Dom' v prostorih rojaka M. Kompa veselico, ki so je dobro obnesla.
Hvalevredno in častno je, da se je te prireditve vdeležilo tudi mnogo članov našega društva. Da se zanima za to idejo je dokaz, ker je kupilo večje število delnic za•"Slovenski Dom". Iz srca želim, da bi se kmalu shajali vsi Slovenci iz naše naselbine pod lastno streho v Slovenskem Domul^ '
Končno želim uredništvu "Glasila K. S. K. Jednote" veliko u-speha, da bi deloval res ta list za napredek in procvit naše si. K. S. K. J. '
Mnogo zdravja in sreče vsem čla*nom in članicam K. K. J. v tem letu!
John Novak", tajnik.
Cleveland, O., 26. dec. 1914. Cenjeni g. urednik!
Prosrfii vas da priobčite teh par vrstic v našeni c. "GMsilu". ~Ti urada dr. sv. Jožefa št. 146 K. S. K. J. se naznanja, da je imelo naše društvo' dive 20. deč&totfrk' 1914. glavno letno zborovanje in volitev novih društv. uradnikov, kateri so sledeči: Predsednik Janez Lakon, podpredsednik Domen Blatnik, prvi tajnik Math Zakraj-šek, drugi tajnik Jože Lekan, blagajnik Ignac Vidmar, zastopnik Jože Lekan. »Nadzorniki: Igrane Rajar, Ivan Nose, Andrej Rodela; vratar Alojz Arko. Vsem članom in članicam K. S. K. J. želim da-siravno že malo pozno srečno in veselo novo leto!
Math Zakrajšek,5 tajnik. *
LaSalle, m.
Na seji Društva Vit sv. Martina, št. 75 K. S. K. J. ki se je vršila dne 20. dec. m. 1. so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1915: Frank Mišjak, preds.; Anton Štrukelj, podpreds.; John Novak,
Peoria, I1L
Društvo Marije Majnika št. 154 K. S. K. J. v Peoria, 111. je imelo svoje glavno letno zborovanje dne 20. decembra 1914.
V odbor za l^to 1915. so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Josip Kocian, podpredsednik i Paul Babich, prvi tajnik Math Pa- j pich, drugi tajnik John Kočevar, blagajnik Jakob Zabukovec, zastopnik Math Papich. Nadzorniki: Paul Babich, Jos. Škof, Ig. Trlep* Bolniški odbor: F. Muhič, Josip Simončič. Reditelj John Beber.
Kakor znano, je naše društvo najmlajše v Jednoti, komaj 3 mesece staro, — pa hvala Bogu prav dobro napreduje. Rojake Slovence v okolici naše prijazne Peoria naselbine ki delajo večinoma v premogovnikih se nudi sedaj lepa prilika, da stopijo V naš podporni krog in da se lahko pri našem dru-' štvu zavarujejo za slučaj smrti, poškodbe, operacije ali dolgotrajne bolezni. Pridite k nam, da nas bo več. Na ta način bodemo lahko, postali v združenju močni. Dosedaj se še ni dosti znalo tukaj o v nas in v tej okolici. Pripomogli boste z Vašem pristopom v prvi vrsti sami seb|, tako tudi k napredku naše naselbine. Delati moramo v prvi vrsti složno ter edino, in napredek nam je gotov. Le potom društva nam bo mogoče da bomo, dosedaj raztresene bolj in bolj spoznavali medsebojno in jim v nesreči lahko priskočili na pomoč, kar je naša prva naloga in gdslo.
Dragi mi rojaki! Še nekaj mi leži na srcu, kar Vam moram na tem mestu razkriti. Kakor se čuje in vidi, je tukaj dosti Slovencev z družinami, bivajoči tu že vec let, a za vzgojo svojih otrok ali
mladine se nekateri rojaki prav malo brigajo, ker ne znajo njih otroci slovenskega jezika. Ker bivamo med tujci, je treba v tem vpogledu največje pozornosti, da se nam naši otroci ne potujčijo Organizacija našega naroda nam bode v korist materinega in mile ga slovenskega jezika dosti pripomogla.
Ne sramujmo se torej slovenščine bodisi javno ali pri domačem ognjišču!
Konečno kličem še enkrat vsem dragim Slovencem in Slovenkam v . našem mestu ter okolici: "Stopite v naše vrste in pridružite se druš tvu, pod okriljem naše mogočne , K. S. K. Jednote, ki goji ljubezen I do bližnjega in spoštovanje do mi * lega materinega jezika. — Ljubi bratje in sestre! Bodimo z dušp in telesom zvesti našim načelom in delujmo za podporo in napredek našega slovenskega naroda, kakor nam v to veli naša najstarejša slo venska ameriška podporna Jec nota.
- Srečno zdravo, zadovoljno in veselo novo leto, dasiravno že ne kaj dni zakasnelo želi vsem čla nom našega društva, rojakoin v Peoria, 111. in okolici ter ostalim I Vlanom naše si. K. S. K. Jednote Math, Papich, tajnik.
e/o Illinois Hotel Terminal Stat Peoria, 111.
Waukegan, 111. 2. Jan. 1915 Cenjeni sobrat urednik "Glasila K. S. K. Jednote". Prosim Vas, da priobčite sledeči dopis med druš
•	tvene vesti v našem novem 1' Gla-. silu".	• H
Dne 24. dec. 1914. je minulo ravno deset let, odkar je bilo us L Janovljeno naše društvo "Marije I Pomagaj", štev. 79 K. S. K. J. v
•	Waukegan, 111. Desetletnica kake ga slov. podpornega društva tu
" kaj v Ameriki je gotovo važnega pomena, in vsako društvo, katero .je delovalo že deset let za prospeh Svojih članov, kakor tudi članov cele Jednote, je lahko ponosno na to. Zato obhajajo po navadi druš tva desetletnice z običajnimi vese lieanii, ali ker smo ravno v času krize, je društvo opustilo vsako misel na kako proslavljanje. Ven dar pa je dobro, da se ozremo ne koliko nazaj, in pregledamo, kaj v je društvo v času svojega desetlet nega obstanka storilo dobrega, in če je odgovarjalo svojemu name . nu, katerega si je postavilo ob pri liki ustanovitve.
Gotovo bode ustreženo vsem čla
* *
noni in članicam našega drufetva ako podaru^tukaj nekoliko pregle da o društvenem poslovanje te kom 10 let.
Skupni dohodki društva v teh desetih letih, vštevši vplačila čla nov, prebitke raznih veselic i t. d je bilo $17.804.00,
Stroški so bili kako sledi: Jednotini asesmenti, vštevši Je-dnotine jnake ....... $11.072.25
1 • Bolniške podpore se
'je izplačalo 87 članov 3.469.45
Za pogreb 2 umrlih članov ............... 166.05
r Plače-uradnikov ____ 560.00
Društv. zastavn i dr.	276.65 Cerkvi Matere/Božje se je darovalo (vštevši stanarino od dvorane
od 4 let) .............•	222.80
Podpore na razne prošnje članov, oziroma društev naše Jednote	147.80 Delegatom na razne
konvencije ......f.__________191.10
Za društvene rega-
lije „..-.:>,.................122.30
- Za rent od dvoran ...'.	72.50
Za društvi pravila ... .	49.25
Razni drugi stroški ..	214.42
•t
Skupni stroški, torej $16.564.57 Desetletni dohodki 17.804.00 Desetletni stroški . . ' 16.564.57
Ostane gotovine ...:	• $1,239.43 Od Jednote je društvo prejelo z& posmrt-
nino ..................$3.000.00
> *
/a poškodnino............550.00
treba sramovati, in da lahko trdi,
da je storilo svojo dolžnost v pol ni meri. Društvo sedaj kaj lepo na preduje, daje bolnim članom po $6.00 tedenske podpore, in ima lepo svoto $1,239.43 v blagajni Zatorej, cenjeni rojaki, kateri še morda niste nobenem društvu, pristopite k nama in k naši slavni K. S. K. Jednoti, ker potem boste zagotovljeni podpore v slučaju bolezni, smrti, ali poškodbe.
Naj navedem še celoletni račun za leto 1914.
Dohodki: |V blagajni 1. januarja 1914. .. /........ $1:437.70
Člani vplačali ..... 1.842.15
Obresti od denarja 32.48 Za pravila ........ 0.75
Dar, članov društva sv. Barbare ......... 5.00
Skupaj........................$3.318.08
Stroški:
Jednotin asesment ..	$1.336.85 Bolniške podpore ..	527.05 Delegatom pri konvenciji ........................77.50
Plače uradnikov----------100.00
Na razne prošnje se
je darovalo ..................13.25
Zdravniška preiskava sobratov ..................10.00
Za rent od dvorane	9.00' Poslovni stroški od
dveh let ............'	5.00
Skupaj stroški .... $2.079.65 Denarja v blagajni 1. jan. 1915.	1.239.43
Skupaj ..........$3.318.08
Ako kdo dvomi o pravilnosti zgorajšnjih poročil, ozironffa želi' natančnejšega pojasnila, temu so društvene knjige vedno na razpo-ago.
K sklepu čestitam naši slavni K. S. K. Jednoti, da si je omislila svoje lastno Glasilo, in se je st^pa o-tresla upliva od nekih gotovih krogov, kar bode Jednoti gotovo v| velik napredek.
Srčen pozdrav vsem članom in članicam društva Marije Pomagaj in ostalem članstvu K. S. K J.
Math. Jereb, tajnik.
Allegheny, Pa.
Iz urada društva sv. Roka št. 15. tC. S. K. J. se naznanja, da so rili na zadnji glavni seji 20. dec. izvoljeni sledeči uradniki za leto 1915:
George Flajnik, predsednik; rohn Pavlešič, podpredsednik; ?rank Cvetič, I. tajnik; Anton Curl, II. tajnik; Math Klarič, zastopnik ; Andrej Hodnik, blagajnik ; Gabriel Karin, I. nadz.; Geo. Šumič, II. nadz.; John Tomac, III. nadz.; Math I£ovačič, poslanec; Voditelj: Mihael Jugovič; zastavonoše: Josip Vlahovič in Nik. rokšelj.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. in mnogo zdravja in sreče v tem letu!
George Volk, bivši tajnik.
seji izvolile sledeče uradnice za prihodnje leto 1915:
Predsednica, Maty Turk; podpredsednica, Frances Furlan; I. tajnica, Mary Bartel; H. tajnica, tajnica, Mary Jereb; blagajnica, Neža Setnikar; zastopnica, Mary Brence; nadzornice: Katy Mauser), Frances Grčar in Mary Šuš-taršič; poslanka, Mary Grjol; vra tarica, Frances Drobnič.
Dolžnost me veže, da se tem potom zahvalim vsem članicam dr. sv. Ane, za naklonjenost, ker so me letos že šesto leto izvolile za tajnico tega društva, zahvaliti.se moram za vsestransko podporo od strani odbornic, da lažje izvršu jem svoj posel. Veliko skrbi, in truda polnega dela je, ako hoče človek pravilno izvrševati svoj posel, mnogo več bode pa od sedaj naprej, ko je naša Jednota spre jela novo plačilno lestvico. Kakor prej, tako vam tudi sedaj oblju-bujem, da'se bom potrudila, da bode stvar točno, pošteno in pravilno urejena.	. • .
Prosim pa naklonjenosti od strani članic, da v prvi vrsti redno plačujejo svoje mesečne ases-mente in da se vdeležujejo rednih mesečnih sej, ter spolnujejo društvena pravila in sklepe, — pa bode gotovo naše društvo eno prvin v vseh ozirih.
Po novem letu dobi vsaka člani ca Glasilo K. S. K. Jednote"; ka tere žive izven mesta in imajo potne liste, prosim, da mi naznanijo naslove, ako so se slučajno preselile, da bodo tudi one dobivale list redno in na pravi naslov.
K sklepu voščim vsem članicam kakor tudi članom K. S. K. J. najsrečnejše in najveselejše leto 1915 dasiravno že malo zakasnelo.
Mary Bartel, I. tajnica.
Pri seji dne 20. decembra se je sklenilo z 37 proti 15 glasovi da si naj naše društvo letos nabavi svojo zastavo. Blagoslovlje-nje zastave se bode vršilo dne 5. julija, ker|f se ta dan praznuje praz.nik. ProRkšenja neodvisnosti (4. julija).- Tem povodom se bo vršila veselica ali piknik v- Vand-ling, Pa., na John Fimcevem prostoru. Podrobnosti. o tem sledijo, kasneje.
Dalje opozarjam vse članice našega društva, da se udeležijo pol-noštevilno prih. seje, 'ki se bode vršila dne 17. januarja t. 1. Ta dan se bode prečital račun društva za zadnje tri mesece, tako tudi za celo leto i914.
Najlepše pozdrave vsem članicam in članom K. S. K. Jednote in želim, da bi naša si. Jednota v tem letu napredovala in se še bolj razvijala v korist celega' članstva.
Marija Spec, tajnica.
LOKALNE NOVICE.
Sunnyside, Utah.
Tem potom naznanjam, da so bili na zadnji društveni seji izvoljeni sledeči uradniki za tekoče leto: Predsednik : Marko Golobič. Podpreds.: Jakob Golobič. Tajnik in blagajnik: John Vo-šinič.
Podtajnik: Anton Kraševec. Zastopnik: Anton Nemanič. Nadzorni odbor preds.: Jurij Fortun in Marko Urbas. Maršal: Anton Guštin. Bolniški nadzornik:. Leopold Mesar. S sobrat8kim pozdravom Jakob Lončarich, podpreds.
Skupaj .:..:....... 3.550.00
Umrla st^v teh desetih letih samo 2 člana in 2 članice, in ti so ranjki John Pivk, Anton Jereb, Ana Merlak in Ana Mikš.
V&eh članov je pristopilo k društvu skupno 196, in 54 članic. Najvišje število članov je doseglo društvo meseca februarja 1908., namreč 105 članov, in 21 članic.
Danes šteje društvo — 80 članov in 44 članic.
Ako se primerja zgorajšnje Številke, mislim da se društvu ni po-
Chisholm, Minn.
Cenjeni g. urednik: —
Prosim Vas da priobčite te vrstice v Glasilo K. S. K. Jednote: Društvo "Friderik Baraga" št. 93 Chisholm, Minn. ~ je izvolilo na zadnji decemberski seji sledeče u radnike za leto 1915:
Predsednik, John Kotchevar; podpredsednik, Frank Laurie; tajnik, Peter Stgudohar; zapisni-tar, Matija Košmerl; zastopnik, Math Knaus, 216 Oak St.; blagajnik, Jakob Šega; gospodarski od )or: John Blatnik, Elija Balich in ] 'udolf Kovačič; bolniški odbor John Žnidaršič, Karol Baraga in John Kordiš; maršal, Louis Korni-ar; zastavonoša, Josip Privec; )anderonoša, Paul Bižal; vratar, ' jovrenc Kovač.
Nadalje priporočam in opozar jam vse člane in članice društva 'Friderik Baraga" št. 93 K. S. K. J. da naj od sedaj naprej poši-. a jo vsa pisma na novega druš tvenega tajnika brata Peter Stau-dohar, box 701, Chisholm, Minn. Istotako prosim vse člane in članice, kateri stanujejo izven Chis-holma, da naj pošljejo društv. tajniku vsak svoj natančni naslov, da boste na ta način zamogli vsi redno dobivati naše Jednotino "Glasilo".
Pozdrav vsem članom in člani cam K. S. K. Jednote!
Jakob Petrich, bivši tajnik.
.Chisholm, Minn.
Slavno "Glasilo K. S. K. J.":—
Pri naši zadnji glavni seji smo izvolili novi odbor za 1. 1915 kakor sledi: Predsednik: Josip Ule. Podpreds.: Ant. Repež. Tajnik: Frank Firšt, ml. Zastopnik: John Klun. Blagajnik: Ignac Zamernik. Gospod, in porotni odbor: Martin Zalar, Frank Okorn, Gregor Rose
Bolniški načelnik: Alojz Drob-niČ
Zastavonoše: Anton Mehle, J. Centa. Maršal: Anton Repež. Vratar: Anton Ročnik Seje se vršijo redno vsak mesec in sicer na prvo nedeljo po dvajsetem. S pozdravom *
Martin Zalar.
1
■m
—	Dnp 1. jan. je umrl v Chi-cagu, 111., rojak John Dolenc, rodom iz Selc na Gorenjskem, v starosti okoli 30 let. Pokojnik je bil oženjen in zapušča tukaj soprogo in dva otroka. Bil je član društva sv. Alojzija št. 47 naše Jednote v Chicagu in društva Slavij a št. 1. S. N. P. J. Bolehal je že nad leto dni za jetiko.
Društvo sv. Alojzija mu je- pri-redilo dne 3. t. m. lep pogreb s peto črno sv. maše v naši slovenski cerkvi, katero je daroval nas domači župnik Rev. A. Soj ar. Depu-tacije društev in več pokojnikovih prijateljev je zatem spremilo pokojnika na pokopališče k zadnjemu počitku.—R. 1. P.
—	Družino našega odličnega hrv .slov. rodoljuba Jurij Laich-a v So. Chicagu, 111., je zadela na Novega leta dan nesreča, ker ji je smrt ugrabila ljubljeno 10-letno hčerko Julijo, katera je bolehala približno 7 let, za srčno hibo.
Pogreb prerano umrle se je vršil dne 3. t. m. zelo veličastno, kar je bili) dokaz vidnega sočutja in spoštovanja do gorioznačene hr-vaško-slovenske družine, koji izražamo tudi mi na tem mestu naše sožalje.	i' *
—	Delavske razmere so tukaj v Chicagu in okolici še vedno slabe. Vedno se obljubuje, da bo boljše, pa je ravno narobe.
—	Odkar obstoji naša slovenska cerkev v Chicagu, še nikdar ne pomnimo tako lepih božičnih praznikov, kot so bili minuli, tudi kar se tiče cerkvene« podpore ali božične kolekte. Nabralo iše je namreč v ta namjen $920.0«, kar jasno priča, da živi tukaj še /mnogo rojakov, ki se zanimajo za svojo domačo cerkev in skrbijo za svoj dušni blagor.
Tudi v adventnem času so hodili verniki kaj radi v -cerkev, spovedi in sv. obhajilu. Skupaj je bilo namreč za Božične praznike ob-hajanih približno 1000 oseb. Posebno lepo je bilo pri polnočnici na Sv. večer. Natlačena cerkev pobožnih vernikov in krasno slovensko božično petje na koru, in potrkovanje v zvoniku je tedaj marsikomu zbudilo spomin na bo-žičevanje v starem kraju.
Zelo bi nas veselilo, da bi nas tu ne mejila nobeno stvar. Po jeziku in krvi smo vsi ene matere Slovenije. Pristopte torej v naše kroge! —Dobro došli!
Znano nam je, da niso ogrski Slovenci in Slovenke v Chicagu, ko jih se šteje približno na 2000, še nič organizirani ,in da se ne zanimajo dokaj za slovensko časopisje. Menda je to vzrok njih, naporno delo, — ali kaj drugega. Toliko število naših ožjih sobratov baje tudi nima še dosedaj niti enega podpornega društva.
Dragi nam ogrski Slovenci! Znano je nam tudi, da ste miroljubni, pošteni, narodni, zvesti, delavni in verni. Prav uljudno Vas vabimo, pristopajte k podpornim društvom naše slavne K. S. K. Jednote, kojih štejemo tukaj v Chicagu in So. Chicagu pet; — to bode nedvomno v Vašo lastno korist. Potom društev se bodemo pri sejah in izven sej vedno bolj in
bolj spoznavali, ter konečno--
pobratili.Ce že res ne čitate drugih slovenskih listov, — naročajte se na naš novi tednik "Glasilo K. S. K. Jednote", ki bode vedno in z veseljem stal na Vaši strani in se bo potegoval zd Vaše koristi, ko-'ikor mu bo mogoče.
NARODNE PESMI OGRSKIH SLOVENCEV.
r L
Pa to že dobro znam.
Pa to že dobro znam, K soldakom bom zebran, 1 Ci ravno k kalanerom -Ža dnes no vsaki den Dregunar biti' ščem, Ci jaz s konjičom mašerat vem.
Či jaz mašerat znam, Vse delo dobro znam Te pridejo gospodi : Te oficer, kaprol, Na sredi pa major, Pa dosta drugih okol-okol.
i
Ta svetla sablica Je moja lubica, Či si jo jaz spucain; Te moj soldački stan j Steroga jaz imam,
S preyelkov žalostjov ga mam.
t
Ci jaz v kasarna j spim, Se rano gor zbudim, Te si jaz premišlujem: t)j luba mati vi, Da zdravi bi bili, To moje srce spoj želej.
II.
O kristjani moji.
NAŠIM SOBRATOM OGRSKIM SLOVENCEM.
Waukegan, 111. Iz urada društva sv. Ane St. 127 K. S. K. J., se naznanja, da smo dne 27. dec. 1914 na glavni letni
Forest City, Pa.
Društvo sv. Ane št. 120 K. S. K. J. je izvolilo na svoji zadnji seji sledeče odbornice:
Predsednica: Frančiška Sus-man.
Podpredsednica: Marija Šivič
1.	tajnica: Marija Spec, box 611
2.	tajnica: Pavlina Osolin Blagajnica: Ivana Sme. Zastopnica Jednote: Pavlina O-
solin
Nadzornice: Marija Telban, Pavlina Franceski, Ana Pirnat.
Poslanke: Ana Telban, Angela Kovačič.
Spremljevalka k zdravniku: Marija Spec.
Dolžnost teh uradnic je, da drži vsaka svoj urad do 31. decembra tega leta in vestno spolnuje predpise, določene v naših pravilih in pravilih naše Jednote in da v obče deluje za napredek našega " društva.
To leto čaka vse člinice druš+,va posebno dosti dela, osobito pa odbornice, kajti to leto bodemo pri redili veliko društveno slavnost povodom blagoslovljenja naše nove društvene zastave.
Kakor smo poučeni, je v Chicagu in okolici za naselbino South Betlehem, Pa., največ ogrskih Slovencev.	\
V dolžnost si torej štejemo, da prinašamo z našo prvo številko tudi tem rojakom naše sobratske pozdrave in izraze naše naklonjenosti. Skoraj polovico vseh v Chicagu bivajočih Slovencev je doma iz bistriške, Zala in železne župa-nije ali komitata Ogrskem, kjer se jih je leta in leta še hujše zatiralo, kakor pa na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem ali na Primorskem. Koliko rodoljubnih ogrskih rojakov! Slovencev je že občutilo kruto pest mažarske vlade, ki je uplivne može in voditelje ogrske Slovenije vtaknila po nedolžnem v ječo« Dobro smo poznali še v starem kraju Vaše težnje,—dasiravno se morda Vi niste dosti ozirali preko Save i Mure na naše slovensko grudo, katero je tudi tlačil že več let — tujec.
Dospeli ste semkaj v Ameriko iz ravnoistega namena, kakor mi zapadni Slovenci, iskat si sreče in boljšega kruha. Sedaj smo pa skupaj v drugem največem mestu naše mogočne in svobodne Unije.
O kristjani moji Dnes naj vsaki moli Jočič no klečeč Boga, Jočič no klečič Boga.
Tam pri strašnoj sili Se Boga ne smili, _ Oe te boj za nas trpi, Ge te boj za nas trfli.
Edna skrbna mati Neirirejo zaspati Od prevelke žalosti, Od prevelke žalosti.
i v	-	' \ •
Sin njim z donii ide, Zraven v bojni pride; .. Krugla, meč ga tam vinori, Knigla, meč ga tam vmori.
Tam je taksa vaga, Šteri šterga lada: Ci ga more, ga vmori, Ci ga more, ga vmorir
,. i
Bratec bratca kole . . . Dokoga li more . . . Roko seka no glavo, Roko Seka na glavo.	'
Tam človeča glava Po vso j krvi plava. Nam pa vracnika trbe, Nam pa vraenika trbe.
Tam okoli Rima . Se sovražnik štima Za te zmorjene ludi, Za te zmorjene ludi.
Leta 1913 je bilo v svetovnem prometu 23,897 raznih prekomor-skih parnikov, obsegajočih 43,-000,000 ton; poleg teh je bilo tudi 6694 jadrank z 3,891,000 tonami.
• ;
Glasom zadnjega4 uradnega štetja je znašalo skupno število slepcev na Angleškem 26,336 in 26,-649 gluhonemih. Izmed moških je vsak 1316. slep, — med ženskami pa vsaka 1424.
Premil. g. James E. Quigley, chi-kaški nadškof.
Ker se jefna zadnji konvenciji določilo, naj se dajo naša nova Jednotina pravila v pregled chi-kaškemu nadškofu, poročamo tem potom, da se je to zvršilo. tremil. g. nadškof je pisal tozadevno našemu novemu duhovnemu vodji dne 16. oktobra m. 1. sledeče pismo : >
"ARCHDIOCESE OF CHICAGO.
Chancery Offiee, 740 Cass St.
Chicago, 111., October 16th 1914.
Rev. James Cherne, Spiritual Director of K. S. K. J.
Sheboygan, Wis.
Rev. an dear Father Cherne:—
I have carefully examined and revised Constitution and By-Laws of "The Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of America", and find them in every sense in conformity with the teachings and discipline of Holy Church, and calculated, if faithfully observed, to promote practical Religion and Christian Charity
among the members of said Jnion.
J. E. QUIGLEY, Seal.] Archbishop of Chicago."
Slovenski prevod:
IVadškofija mesta Chicago. Kancelarski urad, 740 Cass St.
.Chicago, 111., 16. oktobra 1914.
Rev. Jakob Cherne, Duhovni v&ja K. S. K. J.
Sheboygan, Wis. Jaz sem skrbno pregledal Ustavo in Pravila "Kranjsko-Sloven-ske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških" in sem pronašel, da so ista v vsakem smislu v soglasju z nauki in disciplino sv. Cerkve, in ako se upošteva, če bi se ista vestno spolnjevala,— da bodo pospešavala med člani goriznačene Jednote praktično katol. in krščansko dobrodelnost
' J. E. QUIGLEY, [Pečat.] Nadškof chik^ki.
Raznoterosti.
Ako bi bilo mogoče dvigniti se z aeroplanom in preleteti po 50 milj na uro v smeri proti solncu, bi se rabilo za to dolgo potovanje 219 let. Kdor bi nastopil tako potovanje letos dne 1. januarja, bi dospel do solnca šele leta 2133 meseca novembra. Tako so preračunali učeni zvezdoslovci.
.Avstro Ogrska je edina večja država na svetu, ki ni še nikoli la-stovala kake kolonije v inozemstvu ali preko morja. .
•
Angleški zaliv, ki igra tako važno ulogo v sedanji evropski vojni, je križalo v mirnem času od
900 db 1000 parnikov na dan. •
Dne 1. januarja 1914 je bilo 13,-700,000 telefonov v svetovnem prometu, ki so se pošiljali po žicah v skupni razdalji 32,900,000 milj. Naše Zedinjene države imajo 66 proc. ali največ telefonskih postaj namreč 9,000,000; v celi Evropi jih je bilo pred letom dni 27 proc. ali 4,000,000.
Leta 1913 se je prevozilo v New Yorku z poulično, nadulično in podulično železnico 1,769,889,284 potnikov, ki so plačali za prevoz po 5c $87,718,359 skupaj. Za plin so plačali Newyorčani isto leto $34,319,912, za električno luč $29,-
990,908, za telefon $13,729,969. •
Najbolj bogata ali največja banka v New Torku je National City" banka. Njene vloge so znašale lani $214,623.000.
4. ;■	. •
^USBjOLS-LJEDNOTr
__Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko^Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških.
Uredništvo in npravnidtvo: ' 1818 JWest 22nd St., Chicago, 111. ___Telefon: Canal 2487.
Naročnina:
Issued every Wednesday.
demo zgodovinske podatke, da so vsi ti vladarji spadali k redu "Gildov". Dosti izmed teh redov rti imelo v prvi vrsti kakega blagega namena. Vstanovljeni so bili po i^ajveč vsled zabave in ohranitve medsebojnega, prijateljstva. Socialne razmere pa večkrat prospešujejo simpatije •s Človeštva. Tedaj so se nekateri "Gildi" shajali ob določenem času skupaj samo v zabavo ali kratkočasje. Preganjali so si ure s pijačo, jedjo ali petjem. Vsak "Gild" takega društva je skušal pospešati srečo in blagostanje svojega sobrata. Ako je na primer kak član tega društva padel v nesrečo, ali je umrl, je privedla že naravna sila drugih bolj premožnih sobratov do tega prepričanja, da je potreba vpo-rabljati za pokojnikom sočutsvo-vanje in denarno pomoč. Nastale so torej na Angleškem prva "Prijateljska društva," ki so se kasneje zanesla v Ameriko in izpreme^ nila v "Bratske zavarovalne podporne organizacije".
Ameriške bratske podporne organizacije so storile od početka že toliko dobrega za svoje člane, kot vse druge inozemske skupaj. Izplačale so v prvi vrsti največ posmrtnine, zatem pa bolniške podpore. Statistika nam kaže, da se je izplačalo v Zedinjenih državah tekom obstanka po <226 večjih bratskih podpornih organizacijah do leta 1913 nič manj kot $2,292,816.908. In v tej svoti je vpošteta tudi ogromna svota $1,000,000 kojo je izplačala naša K. S. K. Jediiota tekom svojega 201etnega obstanka.
Človek bi kar ne mogel verjeti tem ogromnim milijonom, a stvar je statistično dokazana. Marsi-kak Evropejec ali inozemec bode vprašal: kdo vzdržuje te naše bratske organizacije? Odgovor je lahak: "Ljudstvo samo." Ker bivamo v deželi neodvisnosti, mo-namo tudi s^mi zase skrbeti v slučaju nesreče. Amerikancu je že prirojeno, da najbolj spoštuje v prvi vrsti samega sebe. In vsled te lepe navade, ali samolastnega spoštovanja pristopajo Amerikan-ci kaj radi k raznim ložam in bratskim podpornim društvom. Izmed 100 rfrflijonov skupnih prebivalcev v Zedinjenih državah, je najmanj 60 milijonov organiziranih članov pri raznih dobrodelnih društvih. Mnogo dobrega se je torej že storilo v pomoč vdovam ter sirotam, ter se na ta način zmanjšalo stroške državnih ali mestnih dobrodelnih zavodov.
Dokaj lepo je bilo torej od na ših slovenskih samaritanskih pi-jonirjev, da so pričeli že pred 20 leti nazaj posnemati v tem obziru napredne ameriške domačine in so začeli vstanavljati slovenske podporne Jednote,-h ko jim spada dandanes že nad 60 tisoč članov in članic. To je gotovo lepo število. Upati je pa, da se bo to število tekom let še zvišalo.
Preidimo zopet nazaj k prvotni zgodovini bratskih podp. društev na Angleškem. Za časa anglosaškega kralja Athelstana 1. 924 do 940 po Kr. rojstvu so imeli tedanji "Gildi" v svojih pravilih sledeče določbe: "V slučaju smrti kakega sebrata, je primoran darovati vsak sobrat hleb belega kruha za pokoj njegove duše; tako mora zmoliti tudi vsak sobrat tekom 30 dni 50 psalmov." Običajno se je darovane hlebe kruha razprodajlo, ter denar izročilo duhovnikom, ki so opravljali za-dušne obrede in peli psalme za pokoj umrlih članov "Gildov". Istočasno so bile vse družabne ali socijalne organizacije vstanovlje-ne na strogi verski podlagi. Pravila tedanjih podpornih društev so odločno zahtevala, da se morajo člani vdeleževati sv. obredov in moliti za pokojne člane. Vsako društvo je imelo svojega duhovnika ali kaplana. Značilno je tudi, da so društveniki tedaj pri sejah pili in se krepčali z jedili. Ta navada, kakor znano, se je še do sedanje dobe ohranila, čeravno je že nad 1000 let stara.
Za časa Anglo-Saksonov je bilo v mestu Exter na Angleškem zelo poznato društvo "Gildov", ki je imelo v svojem zapisniku sledeče določbe in opazke: "To društvo se je vstanovilo iz ljubezni do Boga in v korist naših duš, oboje pa v prospeh našega življenja ter življenja po smrti, kajti vsi želimo enkrat »priti v nebeško do-movje. Sklenili smo, da naj se vršijo naše seje trikrat na leto.in sicer: "Na dan sv. Mihaela, Ma-
tere Božje in. o Veliki noči. Tedaj naj se plača iz društvenega imetja za vsakega prisotnega Člana 2 "sestra" pive in posodico medu. Društveni kaplan naj bere ta dan dve sv. maše; eno za žive, eno pa za pokojne člane. Ako umre kak član, se mora vdeležiti vsak član 6 črnih mas za J pokoj njegove duše, ter naj tudi zmoli 6 psalmov v ta namen, tudi mora darovati sorodnikom pokojnika 6 'pence* Ako zadene kakega našega sobrata nesreča, da pogori, — se mu mora darovati 1 "pence". Ako se ne vdeleži član seje, mora biti za kazen za prvi prestopek pri 3 sv. mašah; — za drugi prestopek pri
5	mašah; pri tretjem prestopku pa ni vreden več kake podpore od strani našega društva. Izjeme so le bolezni. Ako kak član svojega sobrata razžali, mora plačati 30 "pence" globe. Sedaj pa prosimo iz ljubezni do Boga vsakogar, da se redno vdeleži vsake seje in drži predpisanih društvenih določb, v kar nam naj Bog pomaga !'"
Treba je, da razložimp čitate-ljem tudi izvirnik ali pomen besede "Gild". Ta beseda je zna-čila v saksonskem jeziku: "plačevanje na obroke." Kasneje je pomenila: "plačevanje v gotovini, v zlatu (Gold)." -
•Vse označene starodobne organizacije "Gildov", bodisiže verske ali družabne so bile vstanov-Ijene na vzvišeni podlagi. Vsak novo pristopli član je moral namreč svečano priseči pred Bogom in celim društvom, da bo pospeševal med sobrati pravo krščansko dobrodelnost in da bo gojil bratoljublje. Še dandanes imajo ohranjen ta prelep običaj mnoge podporne organizacije raznih narodnosti. /
Nedvomno so torej današnje bratske podporne organizacije potomec starodavnih - angleških "Gildov". Vse te imajo namreč glavno jedro in načelo: bratoljublje, medsebojno pomoč, in moralično življenje. Najbrže so nastale tudi današnje delavske unije po zgledu starodavnih zadružnih trgovskih "Gildov".
Pomenljivo je tudi dejstvo, da so starodobni družabni "Gildi" sprejemali tudi ženske v svojo sredino ali okrožje. Že tedaj se je dajalo tudi ženskam isto družabno pravico. Zdodovinski podatki nam dalje kažejo, da so morali vsi stari člani novospreje-tega kandidata poljubiti, v znamenje miru in bratske ljubezni. Ker so se pa sprejemale tudi ženske v krog "Gildov", je prišlo p*i tem včasih do nerazpoloženja ali sitnosti. Poljubovanje se je s časoma torej opustilo in uvedlo pozdrav z desnictf v znamenje so-bratske ljubezni in edinosti.
Ta društva so imela raznolič-ne določbe glede pristopnine. "Gildi" sv. Benedikta so zahtevali od novih člailov kot vpisnino
6	šil. in 8 pene. ($1.70). Tedaj je imel denar 3krat toliko veljave kot dandanes; torej računamo lahko povprečno pristopnino $5 za člana.
"Gildi" sv. Jurja v Norwichu na Angleškem so zahtevali za moške 6 šil. in 8 pene.; za ženske pa 3 šil. in 4 pene. V mestu Strefc ham je moral plačati v društvo vsak kandidat 2 funta voska in Bušel ječmena. Asesmente so plačevali tedensko, mesečno ali četrtletno, kakor so določala pravila. Noben član *ni bil opravičen do kake podpore, če je bil društvu kaj dolžan. Poleg tega so morali plačevati bolj premožni člani "Gildi" razmeroma po svojih dohodkih ali premoženju. Večkrat je zapustil kak bogatin društvu "Gildov" znatno svoto v podporo, ko je delal oporoko. Žal da se ta lepa navada še ni vdoma-čila pri naših slovenskih podpornih organizacijah!--
Bratje in sestre "Gildov" so (ibdržavali vsako leto po enkrat glavno skupščino ali zborovanje. Oblečeni v praznične uniforme so se zbirali najpreje v cerkvah. Vsak član je moral nositi tedaj pri sebi prižgano svečo. Tako so v cerkvi zbrani "Gildi" molili najprvo za svoje pokojne člane in žive. Peli so posebne psalme ter prosili Boga, da bi jih vtrdil in ohranil v bratski ljubezni in miroljubu česar jih veže dana slovesna prisega.
Po cerkvenem opravilu so se zbrali v svoji dvorani, kjer so se vršili govori. Pregledalo se je tudi račune in preštelo društveni
denar namenjen za razne podpore. Zgodovina nam kaže, kako praktično so skrbeli stari "Gildi" za svoje člane v raznih neprilikan. Njih glavni namen, je bil preskrb beti pokojniku^ dostojen pogreb na stroške društva. Pomagali so nadalje tudi ubogim, bolnikom, pohabljencem in starim, že onemoglim članom. Če je zadela koga nesreča, da je bil okraden, ali da je padel v nesrečo brez lastne krivde, —^ so mu kaj radi priskočili na pomoč. Takim nesrečnežem so dajali tedensko gotovo ali določeno denarno podporo. Poleg tega so morali sobrat je "Giklov" večkrat obiskati take društvene brate, jih tolažiti in jim dajati pogum. Bolj premočni "Gildi*" so večkrat povabili revnejše so-brate k sebi na obed ali večerjo, da so jim na ta način izkazali svojo sobratsko ljubezen: Iz društvene blagajne se je dovoljevalo revnim članom tudi brezobrestna posojila, seveda na podlagi poroštva. Poleg tega so dajali denarno podporo mladim članom obo' jega spola, da so zamogli potovati in si iskati zaslužka^V mestu Ludlow je bil običaj pri 'Gildih', da je dobila vsaka dobra članica primerno darilo, ako se je možila in je bila brez denarnih sredstev-Člane, ki so bili morda obsojeni ali v ječah, se je moralo večkrat obiskovati; tudi se jim je solidarno pomagalo do zopetrie prostoti. Se na druge načine so delila stara bratska društva svojim članom podpore.. V mestu Coventry je imel nek premožen trgovec član "Gildov" posebno prenočišče za revne potujoče člane. Vsako leto enkrat je umival noge tem revežem governer mesta, ali pa sam gospodar. "Gildi" v mestu Lincoln so vsako leto na določeni dan pogostili revne s<j>-brate s pivom, kruhom, mesom, ali ribami. Včasih so pa tudi prispevala ta društva iz svoje blagajn ne za popravo kake cerkve ali
javnih cest.
i
Vsak "Gild" je moral biti član svojega krajevnega društva ali podružnice, bodisi v mestu, ali na deželi. Vodstvo teh društev se je vršilo bolj na demokratični podlagi. Vse važne točke glede pravil ali razpolaganja društvenega premoženja se je reševalo z nad-polovično večino oddanih glasov. Uradnike *se je volilo vsako leto na "Gildov" dan potom balotir-aja. Kdor ni hotel voliti, ali pa sprejeti urada, je bil kaznovan.— Člane se je sprejemalo le, če so bili. dobrega značaja ali poštenega življenja. Ako je morda kak član le kaj malega ukradel, so ga za vedno iz društva pahnili.
Da so imela nekatera društva dokaj čudna in stroga pravila nam kažejo sledeči podatki. Neko društvo je določevalo svojim članom sledeče: "Ako kak zdrav član lenari, da predolgo leži in noče delati, da bi skrbel za svojo družino, ako zahaja v gostilno, k borbam in raznim igram, — a-ko ne poklada redno svoji živini in postane sploh slabega značaja, — takemu članu se ne sme nič pomagati od strani našega društva, bodisi v življenju ali v slučaju smrti. Za takim članom se tudi ne smejo brati maše zadušnice, a-li moliti psalmi; — izključiti se ga mora za vestno iz društva!"
Strogo je bilo "Gildom" tudi prepovedano škodovati sobratu z lažjo — ali mu sploh delati kako krivico. Za vsak tak prestopek je moral dotičnik plačati pbčutno kazen. Trpelo se tudi ni'pri sejah neumestnih govorov, pričkanja itd. Mirno in složno obnašanje je bil prvi pogoj pri vsaki seji. Ako je pa nastal morebiti kak razpor med dvema članoma, tedaj je bila dolžnost vseh članov, da so dotična dva pomirili z lepimi besedami in ju dovedli do bratske sprave. Važne točke je moral reševati posebni "Spravni odbor:" Član ni smel nikakor preje nastopiti, sodnijskih kora-korakov napram člana, če mu ni tega privolil društveni "Spravni odbor."
.Več društev je imelo tudi svoje posebne tajne obrednike pri sprejemu novih članov. Obredi so se vršili včasih na tako čudne načine, da je spreletavala kandidata groza in strah predno je prestal zadnjo!i ceremonijo, ali predno je biljiradno proglašen članom. Tudi so pred več stoletji poznali in nosili na Angleškem društvene regalije, znake in oprave, koje so še dandanes v navadi.
Desetica.
< • i -
(Črtica iz delavskega življenja.)
V neki mati premogarski naselbini na našem zapadu so se nedavno delavci že mesece in meseee borili za svoje pravice. Sprva so mislili doseči iste lepim potom,— ker pa to ni pomagalo so vprizo-rili štrajk. Kakor se vedno pripeti, da se mora revež, — delavec ukloniti bogatinU vsled revščine in bede, — tako se je tudi v tem mestecu zgodilo. Stavka je bila izgubljena, kajti premogarje je prisilil glad do tega. Obupali so. Iz strahu pred lakoto in pretečo zimo so se podali nekateri zopet v globoko rove na delo. Zvezda u-panja v boljše čase, se jim je izgubila v temni noči.---
Na dan pred končanim štraj-kom vidimo zjutraj stopati po mestecu dva premogarja: Jakoba in Štefana, oba oženj ena in očeta več otrok. Raz njunih otožnih lic je bilo čitati, da jih mori obup vsled revščine in gladu. Po blatnih cestah korakata dalje, nevedoča svojega cilja. "Glad", "glad",— to besedice so jima prihajale neprestano v razgovor. Prav radi tega sta zapustila svoje borno do-movje, kjer ni bilo niti centa več na razpolago in niti skorjice kruha za sestradano deco. Nista se mogla več premagovati ali poslušati klicanja otrok: "Oče, mati, — — kruha,--kruha. — Lačni smo!"
In tako sta stopala skupaj naša dva prijatelja dalje po blatnih cestah; obupana/m brez cilja.— Dospevša na križišče neke ceste, se jima zablešči na tleh mala okrogla stvarica, pomešana med cestnim blatom. Kakor zbesnela, sta se vrgla oba na dotično mesto, ro-vala in pehala sta se, kdo bode prvi pobral desetico. Oba sta pričela z rokami grabiti blato in pesek na onem mestu. Šlo jima je za desetico, kdo jo bo prvi pobral.
Boj za najdeno desetico je postal vedno bolj in bolj hud ter resen. eKr je bil Jakob krepkej-ši od Štefana, je prvi zmagal in ponosno držal blatno desetico v roki.
"Daj meni desetico," zavpije Štefan, "Jaz sem jo prvi videl."
"Jaz sem jo tudi ravno isti čas zagledal," mu odgovori Jakob.
"Daj mi denar!'Jaz sem ga prvi prijel."	t
"Nedam ga. Jaz sera ga dobil in ga bom tudi obdržal/' mu je resno zatrdil Jakob.
"JTat! — Daj mi desetico", nadaljuje Štefan.
"Moji otroci stradajo!"
"Ravno tako stradajo tudi moji. Desetice ti ne dam, kajti jaz sem jo prvi pobral.
"Daj mi desetico," je zažugal Štefan z osornim glasom. "Ako mi je ne daš, — ti jo bom s silo vzel!"	. '
"Poskusi!" —
Štefan se je vrgel zatem kakor razkačen lev na svojega delavskega sodruga, kojega je poznal in imel rad že celo vrsto let. Saj sta vedno delala skupaj. Obup ga je pa dovedel danes do tega, da je pozabil na prijateljsko vez. Iz nosa in ust je obema sikala kri. Jakob je zopet po ljuti borbi premagal svojega tekmeca in obdržal najdeno desetico.
Med tem časom se začuje za njima slaboten glas neznanega prišleca.
"Ali.ni vaju sram, .da se pobijata še sama? Ali ni dovolj, da nas gospodarji mučijo in tepejo? Sram Vaju bodi!" Tako jima je klical, sivolasi starček, sključen ob palico.
Opomin tega moža, je segel obema prijeteljema do srca, tako da sta prenehala z rovanjem in tepe-žem.
"Poglejta, neumneža! Med tem časom, ko sta se vidva pretepela, sem j^z prosil od hiše do kiše mi-lodare, dasiravno sem že star in hrom, samo da bodemo imeli danes na glavnem štrajkarskem stanu zopet malo gorke kave!"
Starček jima je govoril s tako ginljivimi besedami, da sta se oba prijatelja kmalu pobotala in pomirila. .
Brez daljšega obotavljanja, je segel Jakob v žep in ponudil starčku najdeno desetico rekoč:
"Tu imate! Jaz bom k temu tudi malo pripomogel. Vzemite denar in mi dajte 8 centov nazaj. To je ves denar za današnji preži-'tek najunih stradanih družin."
Starček je molče vzel desetico in dal Jakobu nikelj in 3 cente drobiža nazaj. Zatem je Jakoba premagal ves srd napram Štefanu
s sledečo opazko:
"Tu imaš nikelj, — vzemi ga t Jaz pa obdržim ostale 3 cente za' kruh! Odpusti mi moje surovo postopanje in obnašanje!"
"Le obdrži denar ti. Tvoj je!" mu je odgovoril Štefan.
Ginljiv je bil zatem prizor, ko sta se oba prijatelja objela in poljubila. — Prvi je držal v roki 5c drugi pa ostanek. Starec je bil tega prizora tako vesel,— da je naštel na roko vsakemu se 10 centov, katere je nabral od dobrosrčnih ljudi po hišah.--
RAK, — NAJBOLJ NEVARNA BOLEZEN.
Spisal Dr. M. J. Ivec.
Med mnogoštevilne nevarne bolezni, ko jim je človek podvržen, moramo v prvi vrsti prištevati raka, kajti ta je že spravil na mili«' jone in milijone ljudi v prerani grob. Lahko in po vsej pravici bi se trdilo, da je strah in pravočasno zabranjenje istega veliko« večje važnosti, kakor pa zdravljenje.
Dokazano je po izkušenih zdravnikih, da povzročajo raka v u-stih slabi in gnili zobje. Nezdravo in škodljivo je tudi preveč kaditi iz glinaste pipe. Nikotin, ko-jega vsebuje tobak, okuži večkrat jezik in ustnice v tolikej meri, da se pojavi na njih rak.
Nekateri rokodelci, kakor mizarji in tesarji imajo jako grdo razvado, da deva jo pri delu žeblje v usta. Ta grda razvada je čestokrat spojena z nevarnimi posledicami,—raka, ker se kaj lahko rani ali zastrupi nežne ustnice z ostrim, ali celo zarujovelim žebljem. Ako se ti je pojavil na tem ali onem delu telesa rak, hiti takoj k zdravniku, da ti ga bo odstranil in še pravočasno ustavil.
Mnogo ljudi umre za rakom, a-li pljučnico. Omenil sem že takoj spočetka teh vrstic, da je pripisovati glavni vzrok rakove bor lezni v ustih slabemu ali gnilemu zobovju, kajti v pokvarjenem votlem zobu se tvorijo bacili, kateri prehajajo zatem v pljuča ali človeški organizem. Kdor ima slabe, zobe, je kaj rad podvržen raznoličnim bolestim na obrazu, vratu, v želodcu, črevesju osobito pa ga rado trga po glavi. Vse to trdim iz lastne skušnje, ker sem odstranil že mnogim pacientom raka z ustnic itd. če so se pravočasno javili.
Da se torej zabraniš te nevarne bolezni in njenih posledic, drži vedno svoja usta čista, osobito pa pazi na zobovje, da je vse čvrsto in zdravo. Sleherni dan si zmivaj usta in zobovje z vodo. Rabi pri tem malo krtačico in zobni prašek. Ako imaš votlo ali slabo zobovje, išči pri zobozdravniku pomoči in naj ti ne bo žal za oni denar, kojega zahteva zobozdravnik, kajti "zdravo telo je najboljše blago," veli že star pregovor.
Pri izpiranju ust ali zobovja rabi vedno slano vodo ali pa primešaj polovici kozarca mlačne vode za malo žličico kake dišeče tvari-ne, kojo dobiš za par centov v vsaki lekarni. Najboljše sredstvo za to je: "Tincture of Myrrh" ati pa "Listerine."
Owned by the Grand Carniolian' Slovenian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE:	^
1818 West 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year..........$0.60
For Nonmembers................$1.00
For Foreign Countries...........$1.50
KAKO SO NASTALA BRAT-SKA PODPORNA DRUŠTVA?
Zelo značilno in zanimivo je zgodovinsko zasledovanje kedaj in kako so nastala prva bratska podporna društva ali podporne organizacije. V tem vpogledu je treba poseči daleč nazaj, v dobo Tevtonov, Keltov in Gothov. Dasiravno so bili ti narodi še neolikani in barbarski, so imeli pri pogrebih svojcev posebne šege. Prirejali so radi pri takih prilikah velike slavnosti, koje so še •pretvarjale včasih v prave_ orgije. Ti narodi so prirejali pogrebščine namenoma obuditi pokojnika, ali mu na ta način izkazati spoštovanje, zadnjo čast in spomin. Že dandanes je pri Slovencih v sta rem kraju poznana običajna "sedmina" za pokojnikom, kjer se zberejo pri spominski pojedini njegovi sorodniki, prijatelji in znanci To starodavno šego smo nedvomno ohranili od naših starih Slovanov, ki so imeli kakor znano mrtvece v posebni časti.
Stari zgodovinarji so prišli do prepričanja, da so vstanavljali pozneje že bolj civilizirani narodi posebne pogrebne rede ali. društva, koje so nazivali "Gild-e". Iz teh redov, društev ali bratovščin so nastala čez več stoletij bratska podporna društva in organizacije, kojih namen je bil v prvi vrsti preskrbeti članu dostojen pogreb in denarno pripomoči pokojnikovim sorodnikom ali družini.
Nekateri zgodovinarji pa pripisujejo početek bratskih podpornih orgfemizacij starorimskim pogrebnim društvom, o katerih se piše že za časa cesarja Hadri-jana 117 do 128 1. po Kr. rojstvu. Od tedaj naprej se čita večkrat v starodobnih zgodovinskih listinah o takozvanih 'Gildih', poznati po celej krščanski Evropi tja do srednjega veka. Ta bratovski red se je razširil kasneje po vseh večjih pokrajinah in državah. Na Angleškem so razcvela "Prijateljska društva," v Ameriki pa 'Bratske podporne organizacije.'
Smelo lahko torej trdimo, da so nastale naše številne ameriške podporne organizacije po zgledu in načinu starodobnih pogrebnih bratovščin. Posežimo v tem obziru še malo nazaj v staro zgodovino. Dokler so bile socialne organizacije posameznih narodov celokupne, se je lahko pomagalo temu plemenu alt..tej družini v slučaju nesreče ali smrti. Pri tem se je oziralo na pogrebne šege in postave dotičnega plemena, ali naroda. Ko so se pa kasneje jeli preseljevati in so se stari Sakson-ci in Juti z Angleži na Angleškem vdomaČili, ter mešali po krvi, so se stare šege posameznih plemen in narodov opustile. Tedaj so nastale | med njimi nove ekonomične in socijalne vezi. Tedaj se je oživelo novo sobratstvo ki je sprejemalo v svojo sredino le zaprisežene člane "Gilde", s posebnimi določbami in podporami.
Na Angleškem je že dandanes najti v starih arhivih listine, ki jasno pričajo o "Gildih", še predno so poznali tamkaj prvesra kralja.
Za časa vladanja angleškega kralja Alfreda Velikega, Ina-ta, Athelstana in Henrika T. že naj-
Slovo.
Čujte mamca draga mila, Čujte očka ljubi mi; Z bratom danes sva dobila, Listek beli, ki veli:
Da na vojsko treba iti, Je vsem fantom in možem; Za cesarja kri preliti, Dana je prisega vsem.
Še' enkrat, oj poljubite,
Naju predno greva v boj;	i
Še enkrat me objemite
Mati, očka ljubi moj!
Če se lastovica ptica Bo glasila nad vasjo, Znamenje to bode klica, Da boriva se hrabro.
Če mrtvaški ptiči peli, V noči pa bi zvali Vas. To bo vest, da so šrapneli Padali, morili nas. i • . Vsled preveč krvi prelite, -Tuj bo kril mi grob telo; I Tikrat, mati — pa zmolite "Očenaš" — za me srčno!
J. Z.
Za člane, na leto........s........$0.60
Za nečlane...................... $1.00
Za inozemstvo...................$1.50
OFFICIAL OBGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN *	CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA.

^ " Ž jdgjjfe^ Ž——— ^ <	O	> ItTVI Z V «■	^
I K. S. K.
Ž--

Ustanovljena dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois
12. jannarja 1898.
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL.
Od ustanovitve do 31. decembra 1914 skupna izplačana podpora
$1,025,000.00.
GLAVNI URADNIKI:	»)f
Predsednik: Paul Schneller, L. Box 55, Calumet, Michigan. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, HI. n. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, HL i Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNIKI:
Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, HI.; V Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo,	'
John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, »linn. Frank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan,# 111. Frank Frančič, 293 Reed St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOft:
t	Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont.
Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, HI.
•	PRAVNI ODBOR:
-n	. '	r	~
Joseph Russ, 1306 E. 55. St., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, HI. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK ' GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1818 W. 22nd St., Chicago, 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
8 dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1818 W. 22nd St., Chicago, HI.
.	IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA K. S. K. J.

la krajevnim društvom (tajnikom) sredi mes. januarja. Društva v državi Illinois in okolici bodo dobila ista po "Parcel" pošti; druga, ali bolj oddaljena pa po ekspresu, to pa radi prihranka prevoznih stroškov.
V prihodnji številki "Glasila K. S. K. Jednote" sledi bolj obširno poročilo o sklepnem delovanju starega Pravnega odbora naše Jednote.
FRANK BANICH, bivši preds. Pravn. odbora. Chicago, 111., dne 9. januarja 1915.
PAUL SCHNELLER,
predsednik; Calumet, Mich.
—.----^-
in Jednotinih idej. Uradni list Jednote je velikanskega pomena za članstyo v prvi vrsti radi tega, ker bode vsak posamezni član lahko zasledoval društveno, kakor tudi Jednotino poslovanje. Ker bode Jednotino Glasilo do-prinašalo poleg uradnih zadev tudi podučljive članke, novice in druge za naš narod potrebne in koristne dopise in priobčila, radi tega smemo biti ponosni, da smo člani in članice tako mogočne organizacije, kakor je naša slavna K. S. K. Jednota. Zaraditega polagam na srca vsem Članom in članicam, da priporočajo in razširjajo Jednotino Glasilo tudi med Slovence in Slq^enke, ki danes še niso člani (ice) i naše or-
REV. JAKOB ČERNE/ [duhovni vodja,- Sheboygan,Mtfis
potrpijo za imenike* kajti nemogoče je iste ravno sedaj pregle dati. Kakor hitro bode ases. razposlan in izdelan račun za predložitev bratom nadzornikom, pridejo imeniki takoj na vrsto. Toliko easa pa društva lahko pobirajo ases. na podlagi razpodelitve članov, kakor so mi jih poslala. V slučaju kake premembe pri enemu, ali druzemu, se bode lahko prihodnji mesec pbravnalo,
Društvenim tajnikom (nicam) naznanjam, da je razpis ases. iz delan y duplikatti. Original in duplikat poslan je na društvo. O-rrginal ostane pri društvu, duplikat pai^se vrne na glavni urad Jednote ob času, ko se pošlje de-
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
Naznanilo asesmentov štev. 1—15 za mesec januar 1915.
4822—Anton Gorjanc, star 45 let, član dr. sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., umrl 17. nov. 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 7. dec. 1902. Razred 4.
18384—Josip Ahec, star 25 let, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 25. nov. 1914. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavaro-rovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 7. jul. 1912. Razred 2.
3675—Ferdinan Kus, star 41 j let, član dr. sv. Jožefa 56, Lead-ville, Colo., umrl 26. nov. 1914 Vzrok smrti: Ponesrečen v rudniku. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. jan. 1902. Razred 3.
I.
Dragi mi sobratje in sosestre:—
Takoj pri nastopu svojega drugega uradnega termina, kot predsednik K. S. K. J., stopam danes pred Vas s temi vrsticami In Vam prvič vsem skupaj pošiljam v našem LASTNE GLASILU iskrene sobratske pozdrave!
Kar smo že dolgo časa želeli, smo dobili baš sedaj za novoletno darilo, namreč naše gore list, ali LASTNO JEDNOTINO GLASILO. . Da smo dosegli ta namen, gre v prvi vrsti zasluga in čast onim dru-5 štvom, oziroma delegatom, ki so na zadnji konvenciji v Milwaukee, Wis., tako navdušeno nastopili za lastno glasilo.
Program tega lista, ali "Glasila K. S. K. Jednote" boste gotovo ^ čitali na drugem primernem mestu. Trdno sem prepričan, da smo storili s tem važen korak naprej za napredek in proč vit naše slavne organizacije K. S. K. J. Potom lastnega lista nam bo v bodoče bolj lahko širiti naše ideje, bolj lahko se medsebojno spoznavati, ter klicati slovenske sinove in hčere v varstvo naše podporne matere: K. S. K. JEDNOTE.
Dal Bog, da bi nam ta list pripomogel, da bi z združenimi močmi otirali še vnaprej solze revnih vdov in zapuščenih sirot, kar je tudi naše Jednote PRVA NALOGA in da bi se zamogli s posredovanjem našega 4'Glasila;' držati Jednotinega gesla: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD!" \
Cenjeni sobratje iij sosestre! Čitajte torej radi in z veseljem Glasilo K. S. K. Jednote", ki je Vaša lastnina in širite ga! Če se bo list širil in napredoval, bo to v Vašo korist, saj je vendar vsak član f in članica K. S. K. J. lastnik tega lista.--
Spoštovani člani in članice K. S. K. Jednote! Nekako z veseljem in ponosom se danes oglašam na tem mestu, ker zrem poln zaupanja še v boljšo bodočnost naše Jednote. Po izgledu vseh drugih večjih dobrodelnih organizacij je stopila letos tudi naša Jednota na PRAVO IN VARNO POT, s tem, da posluje po novi N. F. C. lestvici, koja edina zamore ugotoviti kaki podporni Jednoti sigurnost svojih obljub ali obveznosti. Bratje in sestre K. S. K. J.! To lestvico so sestavili in določili najbolj izkušeni možje in od raznih držav nastavljeni vešča-ki, ki so računali na siguren obstanek Jednot in ne pa propad. — Že pregovor pravi: da je za malo denarja malo kruha, ali za malo asesmentov malo podpore.--
Vsakdo bode torej gotovo raje pristopil h kaki DOBRI IN VARNI podporni Jednoti, ki ima zasigurano bodočnost, — ne pa k takim, ki lovijo z malimi in nepremišljenimi asesmenti ljudi v svoje mreže, — potom velike reklame, — ali takim, KI NOČEJO POZNATI do cela r . zavarovalninskih postav v Združenih državah, — in KI NOČEJO VEDETI ali pripoznati, da je VARNA POT NAJBOLJŠA REKLAMA, za kako podporno Jednoto! In te se držimo tudi mi.
Toliko v blagohotno pojasnilo in predvarek!
S sobratskim pozdravom vdani Vam
PAUL SCHNELLER, glavni predsednik K. S. K. Jednote.
II.
Glasom sklepa zadnje konvencije v Milwaukee, Wis., se je določil posebni odbor, sestoječ iz: predsednika Jednote, glavnega taj-I nika, duhovnega vodje in predsednika nadzornega odbora, ki naj preskrbi urednika za naše novo "GLASILO".
Po tozadevni razpisani ponudbi sta se prijavila za to mesto dva prosilca. Posebni odbor je izvolil, oziroma imenoval urednikom "Gla-1 sila K. S. K. Jednote br. IVAN ZUPAN-A, člana društva sv. Jožefa št. 57, Brooklyn, N. Y.
Istotako je odbor sporazumno določil, da naj se tiska Jednotino "Glasilo K. S. K. Jednote" v Chicagu, 111., in sicer v češki "Narodni Tiskarni".	. ..
PAUL SCHNELLER, predsednik.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik; Joliet, 111.
IZ URADA GL. TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
i ^
JOSIP SITAR, t I. podpredsednik; Joliet, lil.
ganizacije. Uverjen sem, da vsa-kteri, ki bode čital uradno Glasilo K. S. K. J. in zasledoval nje posipanje in napredek, bode veseljem pristopil pod zastavo najmočnejše in najbogatejše Jednote. Delo je započeto, torej vsi skupaj se tega započetja oprimi-mo in če to storimo, prepričan sem, da rmada nad 12 tisoč oseb broječa bode marsikaj dobrega napravila za procvit in napredek naše slavne organizacije, kakor tudi Slovencev in Slovenk širom Združenih Držav.	,
Želeč, da vsak član(ica) z veseljem pozdravi Glasilo Jednote, ter isto priporoča med rojaki iif
Asesment. za mesec jan. 1915 jej razpisan po novi lestvici, kakor določeno na zadnjem glavnem zborovanju Jednote. Razpis ases. je razposlan na stare tajnike ( ice). V slučaju, da bi katero društvo ne prejelo pravočasno ali j pred sejo razpisa ases., lahko ob-držuje svojo redno mesečno sejo vseeno in pobira ases. od članstva po lestvici določeni na konvenciji in ki je bila v glasilu objavljena. Prepis in razporedba članov in članic za prireditev po novi
MARTIN MUHIČ, pooblašsenec, Forest City, Pa.
nar v poravnavo ases. Paziti je] torej treba, da je denarju vsako-j krat pridejan duplikat ases.
Dalje opozarjam tajnike (ice) na sledeče točke v ases.:
Po novem sistemu naj se prišteje ves ases. novo pristoplih članov in članic. Pripisati je treba tudi pristopnino, rezervni sklad in prispevek za vrh. zdravnika. J£adar je član suspendiran in zopet sprejet v društvo, oziroma Jednoto, se ima na ases. pripisati tudi ases. za vsakega zopet pri-stopilega člana(iee). ,To bode delalo sprva nekoliko sitnosti kra-
JOSIP DUNDA, I. nadzol^ik; Joliet, 111.
11481—Martin Perko, star 41 let, član društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., umrl 15. dec. 1914. Vzrok smrti: Ponesrečil na lovu s puško. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. maja 1907. Razred 4. \
11432—Anton Rogačnik, star 46 let, član dr. sv. Barbare, Mt. Olive, 111., umrl 25. nov. 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 17. aprila 1907. Razred 5.
6544—Anton Kočevar, star 48 let, član dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., umrl 1. nov. 19^. Vzrok
ANTON GRDINA, II. podpredsednik; Cleveland, O.
deluje za razširjenje naše matere Jednote.
Vsem članom in članicam naše slavne Jednote, vsem. čitate-ljem(icam) Jednotinega Glasila, kakor tudi ostalim Slovencem in Slovenkam, želim najsrečnejše, zdravo in veselo novo leto 1915. JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. J.
JOSIP REMS, pomožni tajnik; Brooklyn, N. Y.
lestvici je zelo naporno in počasno delo, radi tega. mogoče, da ne bode asesment vsem društvom pred mesečno sejo dostavljen. Vsled tega prosim, da se blagovoli jemati v poštev ogromno delo, ki se koncem leta nahaja v glavnem uradu in vsled tega naj se nekoliko potrpi. V najkrajšem času bode vse urejeno in potem bode zopet poslovapje točno in | redno.
Precejšnje število društev poslalo mi je imenike članov in članic v pregled in izpopolnitev.. Vsa ta društva prosim; da nekoliko
IŽ URADA GL. TAJNIKA K. K. JEDNOTE.
S.
Po dvajsetletnem, trdem in trudopolnem poslovanju, prišla je naša slavna K. S. K. Jednota do svojega lastnega Glasila. Prvikrat v zgodovini te dične in mo-
gočne organizacije, je dana prilika vsem članom in članicam či-tati uradno Glasilo. -Mislim, da ga ni člana (ice), ki bi z največjim veseljem ne pozdravil (a) ta velepomembna pot napredka.Gla-silo Jednote je prvi in najboljši agitator in razširjalec društvenih
I IZ URADA PREDSED. BIVŠEGA PRAVNEGA ODBORA.
Tem potom naznanjam gg. tajnikom krajevnih društev, da so nova pravila Jednote gotova ali dotiskana. Češka "Narodna Ti-skarna", ki je izvršila to delo, bode pričela razpošiljati nova pravi-
DR. MARTIN IVEC, vrh. zdravnik; Joliet, 111.
jevnim uradnikom, vsled tega je treba, da se ases. natančno prečita in pregleda ,ter vse potrebno vpiše, prej nego se odpošlje na glavni urad Jednote.
Kadarkoli se rabi kacega pojasnila, naj se tajniki (ice) blagovolijo obrniti na glavni urad, ker se bode drage volje dalo povolj-no pojasnilo in odgovor.
Z bratskim pozdravom ostajam udani sobrat
JOSIP ZALAR, iglavni tajnik K. S. K. J.
GEO. THOMAS, II. nadzornik; Pueblo, Colo.
smrti: Izkrvavljenje pljuč. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 27. febr. 1904. Razred 5.
IMENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV IN ČLANIC.
1061—Marija Nemanič, članica dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., operirana 1. dec. 1914. Opravičena do $100.00.
Josip Horvat, član dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., operiran 28. sept. 1914. Opravičen do $100.00.
1540—Frank Rogina, Član dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., operiran 6. okt. 1914. O-pravičen do $100.00.
JOHN GRAHEK, blagajnik, Joliet, 111.
Najboljše novoletno ali godov-no darilo za tvojo ženo je zavaro-valninski certifikat kake podporne Jednote.
JOHN POVSHA, III. na^Malk; Htbbm& Minn.
5041—Kva Žulič, članica dr. Marije Pomagaj 7$, Chicago, 111., operirana 26. okt. 1914. Opravičena do $100.00.
5624—Franca Žerko, članica društva sv.- Alojzija 83, Fleming, Kans., operirana 1. dec. 1914. O-pravičena do $100.00.
5887—Rozi Smerke, članica dr. sv. Martina 126,-Fleming, Kans, operirana 30. nov. 1914. Opravičena do $100.00.
IZPLAČANA SVOTA DOLOČE NA PRI GL. JED. ZBORO-V Alf JU.
17042—Josip Benkovič, član dr. Yit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111. $75.00. •
K dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 6732 Nikolaj Deklič, 24. dec. 1914—Dr. št. 200 članov.
K dr. sv. Jožefa-110, Barber-ton, Ohio, 19860 Anton Belavec, 20. dec. 1914.—Dr. št. 58 članov.
K dr. Mar. sv. Rož. Venca 131, |-Aurora, Minn., 18662 Franc Am-brozič, 28. dec. 1914.—Dr. Št. 51 članov.
K dr. sv. C. in M.. 153, Gilbert, [,Minn., 2809 Anton Mohar, 27. dec. 1914.—Dr. št. 61 članov.
PRISTOPILI ČLANI:
K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.,h 20633 Štefan Smrekar, roj 1871, zav. . za $1000, 6. razred, spr. 14. dec. '14 — Dr. št. 283 čla nov. i
K dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 20634 Josip Novak, roj. 1895, zav. za $500, 1. razred, spr. 13 dec, '14.—Dr. št. 68 članov.
K dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 20635 Josip Keršul, roj. 1890, zav. za $1000, 2. razred;
MIHAEL KRAKER, I. por. odbornik; Anaconda, Mont.
spr. 10. dec. 1914. — Dr.^st>-16 članov..
FRANK PKTKOVŠEK, IV. nadzornik, Waukegan, 111
20636 Josip Ujčič, roj. 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 15. dec. 1914.—fDr. št. 89 članov.
K dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 20638 Franc Gradi-šar, roj*- 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 13. dec. 1914.—r. št. 221 članov
K dr. Vitezi sv." Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 20639 Milhior Žarkovič, roj. 1885, zav. za $1000, 3. razred ,spr. 13. dec. 1914.—r. št. 86 članov.
K dr. sv Jurija 64, Etna, Pa., 20640 John Stojnič, roj. 1883, zav. za $500, 4. razred, spr. 13 dec. 1914.—Dr. št. 74 članov.
K dr. s v. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 20641 Martin Pe trovič, roj. 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 20. dec. 1914.—Dr. št. 82 članov.
K dr. Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 20643 John Mraz, roj. 1882, zav. za $1000, 4. razred, spr. 13. dec. 1914.—Dr. št. 182 članov.
K dr. Frid. Baraga 93, Chis-holm, Minn., 20644 Andrej Ster le, roj. 1879, zav. za $1000, 5. razred, spr. 13. dec. 1914^-Dr. št. 94 članov.
K dr. sv. Roka 113, Denver, Colo., 20645 Alojzij Perhaj, roj. 1895, zav. za $1000, 1. razred j
20646	Anton Habic, roj. 1881, zav. za $500, 4. razred, spr. 13. dec. 1914:—Dr. št. 63 članov.
K dr. sy. Jeronima 153, Canons-burg, Pa., 20647 John Zadnik, .roj. 1894, zav. za $50, 2. razred;
20647	Fr. ,Gramer, roj. 1876, zav za $500, 5. razred, spr. 15. dec. 191.—Dr. št. 29 članov.
K dr. Marije Majnika 154, Peoria, 111., 20649 Frank Muhič, roj. 1886, zav. za $1000, 3. razred,
A vi VfH
V. nadzornik, Milwaukee, Wis
Prestopli člani.
Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k dr. sv. Roka 112, Denver, Colo., 16158 John Kambič, 20. dec. 1914.—I. dr. št. 282 članov; JI. dr. št. 61 članov.
Od .dr. sv. Jan Krst. 14, Butte, Mont, k dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 1597 Jurij Bižal, 20. dec. 1914.—1. dr. št, 158 planov; II.: dr. št. 82 članov.
Od dr. sv. Jan Krst. 14, Butte4 Mont., k dr. sv. Cir. in Metoda 45, East Helena, Mont., 11854 John H. Sutej, 18. dec. 1914.—I. dr. št. 157 članov; II. dr. Šl. 52 članov.
Od dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k dr. Marije Majnika 154, Peoria, 111., 14055 Jakob Za-budkovfec, 20. dec. 1914.—I. dr. št. 215 ičlanov; IT. dr. št. 15 čla-. nov
Od dr. sv .j Jan Evang. 65, Milwaukee, Wis., k dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 2899 Blaž Hren, 13. dec. 1914.—I. dr. št. 117 članov; II. dr: št. 87 članov.
Od dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 17781 Franc Folkar; 5421 John Folkar, 14. dec. 191.—I. djc. št. 62 članov; II, dr. št. 53 članov.
Od df. sv. Crr. in Met. 101, Lorain, Ohio, k dr. sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 18981 Josip Šcti-na, 13. dec. 1914.—I. dr. št. 40 članov; II. dr. št. 69 članov.
Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia Minn., k dr. Frid. Baraga 93, Chishoim, Miiin., 9607 Franc Ve-rant, 23. dec. 1914.—I. dr. št. 114 članov ; II. dr. št. 95 članov.
Suspendovani člani.
Od dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 3114 Ivan Prus, 21. dec. 1914. —Dr. št. 115 članov.
Od dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 19906 Leojold Gorišek, 13730 Jakob Lavrič, 7518 Blaž Carli, 17. dec. 1914.—Dr. št. 244 članov.	* f
Od dr. sv. Jožefa .16, Virginia, Minn., 15006 Josip Sitarič, 21. de«. 1914.—Dr. št. 115 članov.
Od dr. sv. Jan Krst. 20, Iron-wood, Mich., 4113 Peter Muka-vec, 20. deč. 1914 —Dr. št. 40 čla-nov.	.
Od dr. Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 12315 Franc Žunič, 6. dec. 1914; 19161 Nikolaj Adlešič, 31. dec. 1914.—Dr. št. 146 članov.


Dtmii mrtvil ohiotki visi kakir Oiliwire, Citiwbi, iwit in Cukiri pridiji
eJosip Svete 178^r«i2^hi£cct*
Conkord rudeče vino:
Sod, 6 gal.	........$ 5.50
Sod, 10 gal. .............. 8.00
Sod, 25 gal............... 16.50
Sod, 50 gal...............30.00
Catawba belo vino:
Sod, 6 gal. . .............$ 7.00
Sod, 10 gal............... 11.00
Sod, 25 gal. .............. 24.00
Sod, 50 gal...............42.50
Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00. Sod 25 galonov $26.00. Sod 50 galonov, $50.00.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.

FRANK SVETE, II. pravni odb.; Waukegan, 111.
ANTON GREGORIGH, III. porot, odbornik; Chicago, 111
T
Suspendirani člani zopet sprejeti
K dr. sv. Jan Krst. 20, Iron-wood, Mich., 19389 Jurij Du-
GEO. FLAJNIK, II. por. odbornik; Pittsburgh, Pa.
vančič, 20. dec. 1914.—Dr. št. 41 članov. !
K dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 13580 Jurij Skinder, 13. dec. 1914—Dr. št. 67 članov.
K dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 17592 John Pečarič, 17681 Nikolaj Dražič, 16751 Stanislav Dražič, 14. dec.\1914.—Dr. št. 87 članov.
K dr. sv. Cir. in Metoda 59, E-veleth, Minn., 16291 Fr. Kostelc, 13. dec. 1914—Dr. št. 187 članov.
K dr. Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 16008 Matevž Šemrov, 13. dec. 1914.— Dr. št. 181 članov.
K dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 13964 Imbro Jazvec, 19. dec. 1914.—Dr. št. 105 članov.
K dr. Mar. Sed. Žalosti 94, Tri-mountain, Mich., 15356 Josip Po-dnar, 20. dec. 1914.—Dr. št. 78 članov.
K dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 18082 Fr. Bantaša, 13. dec. 1914.—Dr. št. 93 članov.
K dr. sv. Frančiška Sal. 29, Jo-iet, 111., 1459 Franc Ecimovič, 2* dec. 1914.—Dr. št. 216 članov.
Od dr. sv. Barbare 40, Hibbing Minn., 19708 Jurij Arlič, 22. dec 1914— Dr. št. 85 članov.
Ud dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 11783 Jakob Jež, 26. dec. 1914.—Dr. št. 86 članov.
Od dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 20568 Gregor Horvat, 13. dec. 1914. — Dr. št 220 članov.
Od dr. sv. Alojzija 52 Indiana polis, Ind., 17984 Anton Šuligoj, 22. dec. 1914.—Dr. št. 80 članov.
Od. cjr. sv. Cir. in Met. 59, E-.veleth, Minn., 15417 Josip Zupančič, 17. dec. 1914. —Dr. št. 185 članov.
Od dr. Vitezi sv. Mihaela 63, Youngstown, O., 20449 Štefan Pa-vlinič, 19898 Alojz Šlogar, 23. dec. 1914.—Dr. št. 85 članov.
Od dr. Mar. Sed.;Žal. 84, Tri mountain, Mich, 8099 Jurij Gre-gurič, 17123 Karlo Mataja, 2180 Nikolaj Mataja, 21. dec. 1914.— Dp. št. 75 članov. L/ Od dr, sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 3508 Josip Krotac, 13. dec. 1914.—Dr. št 94 članov.
Od dr. sv. Alojzija 95, Brough-ton, Pa., 13405 Anton Vintar, 13263 Frank Jereb, 16. dec. 1914. —Dr. št. 81 članov.
Od dr. sv. Martina 126, Mineral, Kans., 19863 Alojzij Špeh„ 18. dec. 1914.—Dr" št. 31 člano*.
Od dr. sv. Družine 151, Indianapolis, Indr., 19988 John Pra-protnik, 26. dec. 1914.—Dr. št. 22 članov.
Od dr. sv. Jeronima 153, Ca-
*,
nonsburg, Pa., 20261 Ivan Pusto-vrh, 6. dec. 1914.—D?, št. 17 čla nov.
Od dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1459 Fr. • Ecimovič,
1515 Josip Vertin, 30. nov. 1914. —Dr. št. 214 članov.
Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3778 Jernej Novak, 24. dec. 1914.—Dr. št. 287 članov.
Od dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 13766 John Zobec, 19347 Anton Mlakar, 24. dec. '14. —Dr. št. 93 članov.
Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 19326 Peter Levstik, 19782 Lacko Arbanos, 15135 Franc Vreček, 245 Martin Kovačič, 19322 John Nemanič, 19319 Jos. Levstik, 28 dec. 1914.—Dr. št. 194 članov.
Od dr. sv. Jožefa 110, Barber-ton, Ohio, 17974 Paul Paraz, 20. dec. 1914.—Dr. št. 57 članov.
Od dr. sv. Jožefa 122, Rock-springs, Wyo., 7796 Jernej Bene-dičič, 25. dec. 1914.—Dr. št. 48 članov.
Od dr. sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 18819 Frank Može,
23.	dec. 1914.—Dr. št. 23 članov. . Od dr. Marije Pomagaj 79,
Waukegan, 111., 12781 Anton Na-gode, 28. dec. 1914.—Dr.. št. 79 članov.
Od dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 19074 Fr. Kristan, 16525 A-lojzij Rus, 9549 Mihael Ženko, 26. dec. 1914.—Dr. št. 88 članov.
Od dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 7605 Frank Kerže, 28. dec. 1914.—Dr. št. 92 članov.
Od dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 18485 Tom. Bait, 19753 John Pave, 20307 John Zubok, 28. dec. 1914.—Dr. št. 84 članov;
Od dr. sv. C. in M. 144, Sheboygan, Wis., 19867 Frank Fende,
24.	dec. 1914.—Dr. št. 76 članov Od dr. sv. Barbare 96, Kaylor,
Pa., 18873 Pavel Jelouščan, 18702 Dane Hodak, 13. dec. 1914.—Dr št. 39 članov.	r
FRANK JURJOVEC
slovenska trgovina
1801 W. 22nd Street, Chicago, Illinois
_(Vogal Wood St. in W. 22nd St.)
Telefdn: Canal 1631
priporoča rojakom Slovencem svojo bogato zalogo ra^ novrstnega grocerijskega blaga, po zmernih eenah. Naročila razvažam odjemalcem na dom.
Dalje imam v zalogi pristno in garantirano
domaČe vino
katerega sem sam naprešal. Ker je kapljica naravna, je tudi zdravilna.
Pošiljam denarje v staro domovino s posredovanjem znane bančne tvrdke Frank Sakser. New York.
Izdelujem pooblastila in razne druge notarske listine. SVOJI K SVOJIM!
Odstopili člani.
Od dr. sv. Jan. Krstn. 20, Iron^ wood, Mich., 9877 Jurij Križma
FRANK PLEMEL, . II. prav. od.; Rock Springs, Wyo.
JOSIP RUS, I. pravni odbornik; Cleveland, O.
nič, 20. dec. 1914.—Dr. št. 39 članov.
Od dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16913- Mihael A. Ko-nečnik, 31. dec. 1914,2710 Fr. Ba-
dež, 28. dec. 1914.—Dr. št. 78 članov.
Od dr. sv. Cir. in Metoda 90, So Omaha, Neb., 17419 Josip Jak-šič, 22. dec. 1914.—Dr. št. 17 članov.
Od dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin,* Pa., 18450 Filip Lugar, 13. dec. 1914.—Dr. št. 93 članov.
□ m
El
si
Pristopile članice.
K dr. št. sv. Jožefa 7,-Pueblo, Colo, 6249 Roza Lesar, roj. 1891, zav. za $1000, 2 razred, spr. 14. dec. 1914. Dr. št. 152 članic.
K dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 6250 Johana Capuder, roj. 1894, zav. za $1000, 2 razred, spr. 13. dec. 1914. Dr. št. 117 članic, K dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 621 Elizabeta Koste-lec, roj. 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 10. dec. 1914. Dr. št. 98 članic.
f
f
7
Marija Slug«
4042 W. 31st St. Chicago, Illinois
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABI CA
se uljudno priporoča slovenskim in hrvaškim ženam.
Rojaki in Rojakinje
v Chicagu, 111., in okolici, ki niste še pri nobeni podporni organizaciji! Pristopajte k našemu društvu
Sv. Štefana
. št. 1. K. S. K. J.
1 -i. J "i ki je najstarejše društvo te Jednote, ustan. 10. junija 1894. Pofcebno se priporočamo mladeničem od 16 leta dalje. Zavarujejo se lahko za $250, $500 ali $1000 posmrtnine in proti raznim poškodbam, operacijam in dolgotrajni bolezni.
Naše društvo plačuje svojim članom po $5.00 tedenske podpore za dobo 6 mesecev, potem pa dalje po določbi. V slučaju smrti člana, plača društvo iz svoje blagajne $75.00 za pogreb in mu preskrbi dostojen sprejem.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo popoldne [71 v slovenski cerkveni dvorani.	JE
Ako želi kak član pristopiti k našemu društvu, S naj se obrne za pojasnila na kakega društv. odbor- Q| nega ali pa tajnika Math. Grill-a, 1823 W. 22. St. H
Naše društvena blagajna je štela v prvih treh mesecih po ustanovitvi $3.10, sedaj pa premore $4122.49.
Uradniki društva so:
Predsednik: John Žefran, 2313 S. Lincoln St., Chicago Podpredsed.: Fr. Jilrjovec, 1801 W, 22. St., Chicago
I.	tajnik: Math. Grill, 1823 W. 22. St.
II.	tajnik; John Zvezich, 2294 Blue Isl. Ave., " Blagajnik: Josip Zupančič, 2030 W. 21st PI. " Zastopnik: Anton Gregorich. 2027 W. 23. St. "
Nadzofniki:
Frank Rovtar, 2230 So. Wood St. Frank Kosmač, 1804 W. 22. St. Martin Senica, 2020 W. 23. St.	1
Maršala: Maks Omrzel in John Zvezich. Zastavonoše: Martin Koščak in Alois Bobič. Vratar: John Štefančič.
Z velespoštovanjem: JOHN ŽEFRAN, preds.
ANTON GREGORICH, zastop. 1	MATH GRILL, tajnik.
OklEIBI^^SBElEIBI^^SBEIlJ]
ID
K dr. Mar. Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 6252 Roza Juratovič roj. 1877, zav. za $500, 5 razred spr. 13 dec. 1914. Dr. št. 44 čla-
nic.
K dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 6252 Katarina Grgu rič, roj. 1889, zav. za $500, 3 raz red, spr. 9. dee. 1914. Dr.. št. 13 Članic.
K dr Marije Vnebovzete 77 Forest City, Pa., 6255 Ivana Pe terka, roj. 1884, zav. za $1000, razred, Spr. 13. dec. 1914. Dr. št 58 članic. * *
K dr. Mar. Pomagaj 78, Chica go, 111., 6256 Marija Knific, roj 1889, zav. za $1000, 3 razred, spr. 20. dec. 1914. Dr. št. 151 članic K dr. Mar. Čist. Sproč. 80, So Chicago, 111., 6257 Alojzija Sre bernjak, roj. 1898, zav. za $1000 1 razred ,spr. 20. dec. 1914. Dr št. 146 članic.
K dr. sv. Srca Marije 86, Rock-springs, Wyo., 6258 Ana Oblak, 1892, zav. za $1000, 2 razred, spr. 13. dec. 1914. Dr. št. 49 članic.
K dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa., 6259 Johana Turk, roj 1893 zav. za $1000, 2 razred, spr. 20. dec. 1914. Dt. št. 76 članic.
K. dr. Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 6260 Johana Končan, roj. 1895, zav. za $500, 1 razred; 6261 Marija Brenčič, roj. 1892, zav. za $500, 2 razred, spr. 26. dec. 1914. Dr. št 65 članic.'	i
K dr. sv. Ana 127, Waukegan, 111., 6262 Marija Zelenik, roj. 1896, zav. za $1000, 1 Razred, spr. 27. dec. 1914. Dr. šf;V81 članic
Suspendovane članice.
Od dr. sv. Jožefa 12, Forest Citv, Pa., 3854 Jožefa Svete, 17 dec. 1914. Dr. št. 113 članic.
Od dr. sv. Jan Krstn. 20, Iron wood, Mich., 3428 Marija Muka vec, 20. dec. 1914. Dr. št. 17 čla nic.
Od dr. sv. Frančiška Sal. 29 Joliet, 111., 4554 Ana Bahorič 1055 Katarina Vertin, 30. dec 1914. Dr. št. 97 članic.
Od dr. Mar. Čist. Spoč. 80, So Chicago, 111., 5572 Zofija Konija, 21. dec. 1914. Dr. št. 145 članic
CM dr. Mar. Sed. Žal. 84, Tri mountain, Mich., 1465 Marija Mataja, 21. dec. 1914. Dr. št. 2 članici.
Od dr. sv. Barbare 128, Etna Pa., 5064 Dora Vukovič, 22. dec 1914. Dr. št. 37 članic.
Od dr. sv! Ime Marije 133 Ironwood, Mich., 4330 Mini Kure 13. dec. 1914. Dr. št. 18 članic.
Od dr. Marije Pomagaj 147 Rankin, Pa., 6118 Marija Martin eie, 18. dec. 1914. Dr. št. 26 čla nic. •
Od dr. sv. Jeronima 153, Ca lionsburg, Pa., 6059 Katarin. Pustovrh, 6. dec. 1914. Dr. št. It članic.
Od dr. Marije Sed. Žal. 81 Pittsburg, Pa., 4902 Ana Rogina 27. dec. 1914. Dr. št. 132 članic.
Od dr. sv Ant. Pad. 87, Joliet, 111, 5086 Marija Ženko, 26. dec 1914. Dr. št. 27 članic.
Od dr. Frid. Baraga 93, Chis-holm, Minn., 5288 Katarina Ker-že, 28. dec. 1914. Dr. št. 17 članic.
Od dr. sv. Barbare 96, Kaylor. Pa.. 5536 Katarina Hodak, 13 dec. 1914. Dr. št. 11 članic.
Od dr. sv. Srca Marije 86, ročnina znaša samo $1.00 na leto; Rocksprings, Wyo., 4579 Marija s tem boste pripomogli dobri stva Košir, 14. defe. 1914.' Dr. št. 48 ri in delali za napredek naše slav-članic.	•	ne podporne organizacija Veselo
Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111.,I™ sre™o novo leto vsem skupaj! 17 Franca ' Zoran, 21. dec. 1914
Dr. št. 120 članic.	|	Atlantski odmevi.
Zvišal zavarovalnino s $500 na Čarobno zaganjaš se morski ti val, $1000.	Bregove objemaš svobodne;
Pri dr. sv. Treh Kraljev 98, Pozdrave prinašaš iz daljnih mi Rockdale, 111., 10676 Frank Leš,	tal,
zvišal 25. nov. 1914. Starost 391 Pozdrave od zemlje mi rodne.
let.
Ko vrnil se bodeš od tukaj nazaj Znižali zav. s $1000 na $500. |^ez 8ini° atlantsko širino; Pri dr. Jezus Dobri Pastier 49,lGrorcf J" onrtran pozdraviti daj Pittsburg, Pa., 15973 Josip Vidi- Vse brate m mater edin0 na, 15198 Jurij Ivanišič, zvišala L. .vi. zav. 20. dec. 1914.	7Jtnc b> Vei]dvar tc dobro ume
Pri dr. sv. Ane 150, Cleveland,l\mi »epeces veselo; _ Ohio, 5730 Alojzija Zupančič, ^dostno PosJusal blT te m ob-lel znižala zav. 29. dec. 1914.	'Zaupal 1,1 dus0 tx cel°'
Počakaj še malo,—ne hiti naprej Prošnja.	v nezmerne prekmorske daljave
Novoustanovljeno društvo sv. Potem pa vasici domači povej; Jožefa, Johnstown, Pa., prosi za|Da jaz ji pošiljam pozdrave vsprejem v K. S. K. 'Jednoto: Imena prosilcev so:	I In ribice, ali ste tudi mi ve
Anton Thomas, Mihael Nema- Prinesle sem z doma ^ovice? nič, Mihael Fink, Mihael Thomas, Povejte mi vendar odkrito in vse Josip Thomas, John Banovec, Jo-1 Povejte še morske ve ptice, sip Babic, Frank Fink, John Brunskole, John Lamut, Anton I Hitele da kmalu spet boste nazaj Fink, Josip Kuzma, Peter Fink, Tja v morje, nezabno jadransko Matija Sučič.	| Iskreno pozdravite ljubo mi vsaj
Obrežje tam daljno slovansko. LISTNICA UREDNIŠTVA. I	J. Z.
Uredništvo "Glasila K. S. K. BELOKRANJSKI PREGOVORI
Prestopile članice.
Od dr. sv. Jan Krstn. 14, Butte Mont., k dr. sv. Cir. & Met 45, E. Helena.' Mont., 3217 Marija R. Šutej, 18. dec. 1914. I. dr. št. 59 čalnie, II. dr. št. 17 članic.
Od dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k dr. Marije Majnika 154. Peoria, 111., 20. dec. 1914. T. dr. št. 97 članic, IT. dr. št. 1 članica.
Od dr. sv. Jan Evang. 65, Milwaukee, Wis., k dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 1471 Frančiška Hren. 13. dec. 1914. I. dr. št. 12 članic, II. dr. št. 19 članic
Suspendovane članice zopet spre jete.
X dr. Marije Vnebovzete 77, forest Citv, Pa., 5813 Antonija Sem rov, 13. dec. 14. Dr. št. 57 Članic.
K dr. sv. Cir. & Metoda 135, Gilbert. Minn., 2064 Marija Mo-har. 27 dec. 1914. Dr. št. 18 članic
Jednote" se s tem uljudno obrača na vse gg. tajnike in zastopnike krajevnih društev K. S. K J. za sodelovanje, dopisovanje in pomoč; kajti vsakdo čita kaj rad slovenske vesti ali novice iz naših naselbin.
Sedaj, v zimskem času je več prilike in priložnosti za dopisovanje ; poleg tega se pa tudi v mno- j gih krajih ne dela redno. Poročajte nam torej pogosto stvarne no-J vice iz Vaših naselbin, ki bodo eitatelje in sobrate zanimale. Poročajte jih na kratko, jedrnato in lahko umljivo. Za slične .• stvari bode imelo I
IN REKI.
(Nabral J. Š.)
Rana ptica projde. Deca so greh i smeh. Luka sneg osmuka. Ki se valja, se zavaljla. Od povoja do groba, i Glad nima oči. Izza rana je sveča. Božja je najjačja. Mesa pljug ne orja. 1 mlade jance koljejo. Ki poje tujo. kokošico, naj priveze svojo za nožico.
Vuk povrne dlako, a čudi ni-
4'Glasilo K. S. K. Jednote" vedno kdar-
z veseljem svoje predale odprte;I ^Iuzi se vežeJ° z jeziki, voli s kar pa ne spada v javnost, tega st se ogibajte! Osobito dobrodošli Xltl Je mal° jeden> niti Preveč nam bodo dopisi o delavskih raz- sedem otrok> ako Je hudoben, merah, napredku naselbin itd. ah J*a: ako so P"dni). Društvena naznanila, vabila in ve- ^ti molčečemu detetu nic ne sti bode priob&valo "Glasilo" ra- veruJe.
devolje brezplačno, ako bodo pri- Lahko se z drugim dičiti. občena v obliki dopisov. '	SvoJ snoP vsakdo slobodno od-
"Glasilo K. S. K. Jednote " se da' . dalje obrača tudi na čast. sloven- v Vmo & zmirom kuhano i peško duhovščino, za blagohotno so- eer^°-
delovanje in pripomoč v tej zade- Nesreča gre zmirom okolu vi. Ravno naši gg. duhovniki bodo Ki Prvi. dojde, njemu djevojka lahko veliko pripomogli s kakimi Ki konJa kuPi> kuPi 1 oglavnik lepimi članki ali podučnimi raz- (UZ(|o).
pravami, ker imajo priliko in	se yodil» ki se ne napelje,
zmožnost za to. Trdno se torej na- v. Kada Je vuk v selu> ni psu pe dejamo njih blagohotne podpore, čmka
osobito sedaj v začetku. Snovi, ali Ka(^a Je Pun kal ka«, ne puščaj materijala je zato vedno dovolj decTe k njemu, na razpolago.—	Ubog muz, gotova laž. s
Kar se tiče našega stališča o se-1 Dober kaj (kakor) dober daif.
danji evropski vojni, moramo jasno naglašati, da bodemo prinašali nepristranska poročila, povzeta iz večjih lokalnih ameriških listov. Tudi naše stališče bode v tem oziru nepristransko, kajti Srednja pot je najboljša pot," nam veli že star pregovor.
Konečno želi uredništvo tega lista, — dasiravno že malo pozno,-
Vsak naj na svoja kola pazi Stari voli potegnejo iz drage. Ki dela, tri dni duglje živi. I star vuk odnese janje. Neče strelja v koprive. I cigan ima včasih dobrega psa. KKdor pravi, da ne laže, naj mu hiša zgori
Pred vlaškim Božičem ni zime, pred vlaškim Petrovim ne vroči-
je šla najbolj do srca napitnica sina duhovna. V daljšem govoru je hvaležno naštevat preobilne dobrote, ki so jih otroci sprejeli iz premilih rok ljubljenih starisev. V vseh očeh pa so se solze zaleske-tale, ko konča s temi-le vnetljivimi besedami: "Preljubi oče! vi ste bili za nas res mučenik, in vi predraga mati, bili ste zaradi nas mučenica! Oče, koliko so hudega truda prestale te-le vaše zdaj tresoče se roke, kolikrat je vroči pot kapljal s tega vašega častitljive ga,'Od st arosti zdaj nagrbančene-ga čela. Mati, kolikrat ste si vi spanje pritrgovali zaradi nas,koli krat ste nas lačne nasitovali, jokajoče tolažili! O ljubi stariši, kolikrat ste nas morali učiti, svariti z lepa in ostro,, kako skrbno ste pogledovali za nami, kadar so nas opravki od doma silili, koliko goreče' molitve Ste za nas storili,_
da, hvaležno spoznam, vi ste se za nas otrok| žrtvovali — prestali ste za nas, naj naravnost povem; mučenistvo! Zato vam je ljubi Bog poplačal va£o skrb in ljubezen že deloma na zemlji; prav pravo, mučeništva vredno plačilo boste na prejeli tam onkraj groba — v svetih nebesih!"
AVSTRO-OGRSKI KONZULATI V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
vsem glavnim uradnikom Jednote, ne uradnikom krajevnih društev in	boj se male zdele, a boj se
celemu članstvu: Zdravo, zado-| malega lonca, voljno, srečno in veselo Novo leto
ter se priporoča vsestranski cenje-1 Zgled krščanske vzgoje otrok, ni naklonjenosti.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Odstopile članice.
Od dr. sv. Jan Krstn. 20, Iron-wood, Mich., 2785 Frančiška Križmanič, 20. dec. 1914. Dr. št 36 članic.
Oče in mati! Velika je vaša dolžnost za vaše male. Glavna dolž-I nost krščanskih starišev je: Daja-S tem prosimo vse cenj. člane- ti otrokom lep zgled in dober po-naročnike in naročnice, da nam uk. Vaši otroci vam bodo zato točno in pravočasno naznanijo hvaležni in se vas bodo spominja« premembo naslovov. Te premembe li, če preje ne, gotovo takrat, ko naj se pošiljajo naravnost na vas bodo izgubili — GLASILO K. S. K. JEDNOTE, Lep zgled krščanske vzgoje o-818 West 22nd St., Chicago, HI. trok nam daje sledeča dogodbica-^ Posebno opozarjamo na to one "V neki pošteni hiši na Sloven-člane, ki imajo potne liste, ter so skem se j£ obhajala zlata poroka, večkrat premikajo iz kraja v kraj. Po ginljivem cerkvenem opravilu V tem slučaju nam je tudi potre- se zbero okrog častitljivega sivo-ba vedno naznaniti številko in ime lasega starčka in preblage žene društva, h kojem kak potujoči njegovi otroci, vnuki,- sorodniki član pripada. Začetek pri uprav- in mnogo prijateljev. Bila je V-anf niškem delu novega lista je vedno to častitljiva družba! Otroci vsi težak. Skušali bodemo po svoji dobro preskrbljeni; eden je čislan najbolji moči urediti yse na pravo duhovnik, drugi spoštovan urad-in gladko pot, 'da bodo dobivali nik, tretji pošten obrtnik, četrti naročniki list v roke točno.	priden kmet; tudi hčere so vse Je-
KonCčno prosimo še vse naše po preskrbljene, in mali vnuki in krajevne tajnike: "Širite naš list, vnukinje, — kako so ti pridni in ali največji slovenski tednik v Ze- nedolžno veseli! dinjenih državah. Priporočajte ga| To se ve, da so se glasile pri ko-tudi nečlanom Jednote, kajti na- silu razne napitnice. Izmed vseh
Ker vemo, da imajo ameriški Slovenci večkrat kaj posla s tem ali onim avstro-ogrskim konzulatom, podajemo tukaj našim čita-teljem naslove vseh teh konzulatov kakor sledi:
*Za državo Ohio je konzularni urad v mestu Cleveland, O. *
Za državo Illinois, Iowa, Nebraska,. Indiana, južne /okraje Wis. in Michigan, generani konzulat v Chicagi, 111.
Za državo Texas, konzulat v Galveston, Tex.
Za državo Louisiana in Missis-, sippi, konzulat v New Orleans, La.
Za državo Missouri, Arkansas, Oklahoma in Kanzas, konzulat v St. Louis, Mo.
Za državo California, Nevada, Oregon,, Washington in Alaska, Itonfeulat v San Francisco,- Cal.
Za državo Virginia in Kentucky. konzulat v Richmond, Va.
Za državo Maryland in 5>ela\va re, konzulat v Baltimore, Md.
Za državo Mass., Vermont in N, H. konzulat v Boston, Mass Za državo New York, N. Jer sey, Connecticut in Rhode Island generalni konzulat v New Yorku N. Y.
Za državo Alabama, konzulat v Mobile, Ala.'	f
Za državo West Virginia, So. Carolina, N. Carolina in Tennessee, konzulat v Charleston, West Va.
V državi Pennsylvania imamo tri konzulate in sicer v Pittsbur ghu, Pa., za sledeče okraje (counties) : Allegheny, Armstrong Beaver, Bedford, Blair, Buttler, Cambria; Cameron, Centre, Clarion, Clearfield, Clinton, Crawford, lk, Erie, Fayette, Forest, Fulton, Greene, Huntington, Ind., Jefferson, Lawrence, McKean, Mercer, Miffin, Potter, Somerset, Wenan-go, Warren, Washington in West moreland.
Konzulat v Philadelphia, Pa., za sledeč okraje: Adams, Berks. Cumberland, Chester, Delaware Dauphin, Franklin, Juniata, Lan cester, Lehigh, Lebanon, Montgo mery, Montour, Monroe, Northampton, N. Cumberland, Pike, Perry, Uhila., Snyder, Union in York.
Kcmzulat v Hazleton, Pa., za sledeče okraje: Bradford, Coliim-biaj Carbon, Lackawana, Lycoming, Luzerne, Susquehana, Shi-kyll, Tioga, Wyoming in Sullivan.
Za državo Colo., Mont., Idaho, Arizona, Wyoming, Utah in New Mexico, konzulat v Denver, Colo.
Za državo Minnesota, North Dacota, South Dacota, gorenji Michigan in gorenji del Wiscon-sina, konzulat v St. Paul, Minn. " Naslove konzulatov naj se dela v angleščini in ni potreba označiti nič ceste, ker so konzularni uradi v vsakem mestu poštni u-pravi poznati. Zadostuje sledeči naslov: I. and R. Consulate of Austria-Hungary, Denver, Colo, ali: I. and R~ Consulate General of Austria-Hungary, Chicago, 111. Vsaka stranka pa lahko piše konzulatom v svojem materinem jeziku torej tudi v slovenščini.
SMEŠNICE.
. Odkritosrčno.
Tujec občinskemu slugi: "Kdo je najbolj imenitna os^ba Vaše občine?"
Sluga: »"Mati županja."
V šoli.
. .Katehet (učenci): "Kaj moramo storiti da pridemo v nebesa?" Učenec: "Umreti."
—	"Ali trpite večkrat tsled glavobola?' '
—	"Da, — največkrat ob ponedeljkih."
X Sumljiv.
Tujec stražniku: "Gospod, na onega Človeka morate dobro paziti,, ki stoji tam za voglom. Zdi se mi, da je žepni tat." Stražnik: '"Kako to sodite?" Tujec: "Preje sem ga vprašal, koliko je ura, — pa je potegnil kar 7 ur iz žepa."
Primerna reklama.
Frank H. Ebright, pastor meto-distovske cerkve v Whitestone, N. Y. je prišel do zaključka, da se reklamo tudi lahko za cerkev vpo-rablja. Ker niso njegovi faram ob nedeljah, kaj radi zahajali k' maši, je priobčil nekoč v domačem tedniku sledeči oglas, kojega je dal uvrstiti med razne rubrike, ip, sicer:
"Pogreša se" — ob nedeljami več družin, ki ne zahajajo v n$šo
cerkev.
"Ukradeno" — je bilo minulo nedeljo več ur ali časa, kojega bj se moralo posvetiti Bogu.
"Izgubilo" — se je zadnjo ner deljo 50 ovčic, ki so se podale v nasprotno stran nedeljske šole.
"Odvzeto" — nekaj desetič nar men jenih za cerkvene sedeže.
'' Potrebuje in išče se" — vee mladeniče v. Zadnjič se jih je videlo, ko so tratili čas na "Krivi poti."
Oporoka kjer bogata, služek advokata.
je za-
Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo.
Plačujemo po 3% obresti na denar ulozen na-obrestni račun.
Mi podpiramo Slovence in *e torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav.
Dva člana K. 8. K. Jednote Bta nana dolgoletna uslužbenca: g. J os. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzn. Odflajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
j Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke.
Naša banka je d^pozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za idržavo Illinois in za vlado Združenih držav.	^
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
Pozor!
Slovenski gostilničarji!
Prečitajte ta oglas dobro in shranite ta list. Gotovo je v Vašo lastno korist, ako prodajate dobro blago da zadovoljite ž njim odjemalce. Jaz imam na prodaj izvrstno žganje; cene istega so kakor sledi:
Trester Brandy 4 ali Tropinovec
70% močan, galona----$1.08
" .... 1.16 80%	" .... 1.23
85% " " .... 1.31 90% '	" .... 1.38
95% "	1.45
Bourbon Whiskey
70% močan, galona. .. .$1.10
75% " . " ....	1.18
80% " " ....	1.25
85% " 44 ....	1.33
90% " " ....	1.40
95% " " ....	1.48
Te vrste žganje se prodaja ne manj kot 25 galon in aicer proti predplačilu. Bodite vedno previdni pri nakupu imporfi-ranih pijač! Zahtevajte le iste pijače, koje nosijo napis na steklenici: "Imported". N. primer: "Imported" Kranjski Bri-njevec, Tropinovec, ali Slivovec. V resnici importirano blago mora biti tako označeno po določbi ameriške vlade. Ako pa *ima steklenica morda samo napis "Kranjski Brinjevec, Tropinovec ali Slivovka", nima to nobene vrednosti ali pomena če je importirana ali ne. —	|
Rojaki! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka te vrste v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost iz Kranjskega; — Te vrste pijače imam še nekaj v zalogi. — Ako vojska kmalu ne preneha, mi bo tudi pošla.
Jaz prodajam tudi boljše2 in cenejše blago, kakor kaka druga tvrdka in to pa zato, ker ne plačujem dragih agentov, ne inanagerjev, kajti to vse stane dosti denarja.
Prodajam samo na debela Na pismena vprašanja se odgd* : varja samo gostilničarjem.	- - - ^	i
A. HORWAT
600 N. Chicago St., Joliet, III.
Novice iz stare domovine.
KRANJSKO
Pismo i bojišča.
"Goriški List" objavlja te-le zanimivo pismo slovenskega vojaka: "Danes Vam zopet pišem. Saj pri nas v vojski se vedno kaj novega zgodi. Slovenski vojaki smo večinoma skupaj, zato pa je vedno živahno med nami. V večernih urah ognje zakurimo, sedemo okoli in tedaj se začne razpravljanje o dogodkih preteklega dne, ki so se v vojski dogodili. Skupine 20 do 30 mož skupaj rešujemo zamotano vojsko, svetovno politiko, ter zbijamo raznovrstne šale. Dolg čas nam ni pri takem debatiranju. Slovenske pesmi se razlegajo daleč naokoli. Ko se oglasi kak pevski zbor, je kmalu vse polno vojaštva zbranega naokoli. In tako prebijemo dan za dnem, večer za večerom. Tako veselih vojakov, kakor so Slovenci, ni kmalu najti ▼ naši vojski. Pa slišati je treba, kako pripovedujejo slovenski vojaki o sovražniku, kroglah, šrap-nelih! Goriški vojak je pripovedoval, da je ležal severno od Prze-mysla 12 dni v ognjeni črti. Rekel je: Streljali smo noč in dan, enako tudi sovražnik na nas. To je bilo pokanja kakor bi trli orehe. In uspeh 12dnevnega streljanja je bil ta, da ne mi in ne Rusi se ni-s*mo niti za korak pomaknili ne naprej in ne nazaj. Naših ranjencev ni bilo veliko, a tudi ruskih ne, kajti zavarovani smo bili oboji za močnimi okopi. Naša artilerija je strašno grmela, tako da je človek mislil, da je sodni dan. Enako je odgovarjala tudi ruska, a uspeha, kakor rečeno, nobenega. Končno po 12dnevnem boju se nam je vendar posrečilo, da smo zapodili Ruse iz njihovih okopov. In taki težki boji so pogosti. Sovražnik močan, mi močni, sila proti sili. ilo je na Vseh svetih dan. Od-aljeni smo bili od sovražnika tri kilometre. Sovražnik je streljal proti nam s šrapneli, a slabo. Ved-£o ali predaleč ali preblizu. Šest mož nas je ravno leglo pod platneno zagrinjalo. Zmislili smo se sia domovino, na tužno zvonjenje, na razsvetljene grobove in na molitve, katere so pošiljali naši dragi proti nebu za drage ranjke. Odkrili smo se in izpod vojaške strehe se je slišala tiha molitev za yse verne duše... Naenkrat strašno poči nad našimi glavami. Za trenotek je bil mir, potem pa so žareči železni in jekleni kosi jeli padati na zemljo. K sreči ni noben del šrapnela zadel v naš šotor. Kmalu nato poči v drugo, v tretje, v četrto, a niti en kos te smrtonosne tvarine ni zadel naše skromno prenočišče. Seveda smo bili neštetokrat v nevarnosti pred ruskimi šrapneli, a tudi ruski vojaki znajo povedati o groznih učinkih, katere napravljajo naši šrapneli v ruskih vrstah. Vernih duš dan smo se umaknili za en kilometer Med potoma smo sreečali sanitetni oddelek z 10 mrtveci, ki je korakal proti bližnjemu griču. Za njimi je šlo nekaj vojakov. Ko so dospeli na grič, so položili mrtvece na tla, duhovnik je trupla blagoslovil ,nakar so navzoči pokleknili in molili za mrtvece. Kmalu nato je črna ilovnata gališka zem lja pokrila žrtve vojske. Kdo so bili ti nesrečneži, mi ni znano. Da, mnogo grobov vidimo po gališkem pofju, mnogo malih križev ob cestah pravi, da tu leže naši junaki. Ne smem pozabiti zabeležiti tudi junaške smrti nekega častnika 7. topničarskega polka iz Ljubljane in štirih mož. Bili so V ognjeni črti pred Novim mestom. Naenkrat prileti v tik topa stoječi munici jski voz ruska granata. Strašen pok se je začul. Eksplodirali so namreč naši šrapneli v vozu. Žrtev te eksplozije je bil vrl poveljujoči poročnik in 4 možje Pokopani so bjli vsi skupaj. Skromnega pogreba so se udeležili vsi častniki polka. Pač tragična smrt mladih mož. Ker govorim že o grobovih, naj omenim še, da grobovi na galiških vročih tleh na večer Vseh svetih niso bili razsvetljeni, ne ovenčani s cvetjem. Vse zapuščeno, mrtvo. A omembe je tudi vredno to, da so gališka pokopališča skrajno zanemarjena. Pokopališča so v gozdovih in niso ograjena. Le kak lesen križ pove mimo potujočemu, da je tu pokopališče. Kaka razlika med našimi in gališkimi pokopališči! Tudi cerkve so večinoma lesene, kakor
so večinoma lesene tudi hiše. Zvoniti pa nismo še slišali, odkar smo v Galiciji. Zvonov imajo leseni stolpi prav malo in še ti so mali in sedaj v vojski sploh n6 zvonijo. Vojska ne pozna praznika, ne nedelje. Mnogokrat niti ne vemo, kateri dan da je. Le tupatam nas spominja na Gospodov dan kaka praznično oblečena žena ali dekle, ki gre z molitvenikom v', roki k
maši ali od maše. Pozdrav!"
•
Umrli so v Ljubljani:— Sestra Berta Uršula Koren, usmiljenka, 28 let. — Marija Kolar, bivša go-stilničarka, 62 let. — Marjeta Ce-rar, kajžarica, 70 let.—Frančiška Povšič, delavčeva žena 45 let. — Marjeta Falle, kroja„čeva žena, 44 let. — Fran Brolih, bivši mizarski pomočnik, 32 let.—Marija Swien-talska, poljska begunka-dninarica, ,23 let. — Jožefa Gradišar, kajžer-jeva žena, 38 let. — Fran Jenko, drvar, 64 let. —
L ^ •
Avstrijsko vojno posojilo.—Pri
"Ljubljanski kreditni banki" in njenih podružnicah v Celovcu, Splitu, Trstu, Gorici, Sarajevu in Celju je podpisalo 337 strank 2,151,000 kron avstrijskega vojnega posojila, med njimi Mestna hranilnica ljubljanska z 250,000 kronami, mestna občina ljubljanska s 100,000 kronami. Ker se je rok za podpisovanje podaljšal, se je gotovo priglasilo še več novih stranek.
—	Vojnega posojila je podpisala mestna hranilnica v Kranju za 30,000 kron.
—	Kranjska hranilnica je podpisala 600,000 kron vojnega posojila.	i
4 Prem.—Za cedarja in domovino se vojskuje 70 naših mož in mla-deničev. Mnogo jih je bilo ranjenih, padel k sreči še nobeden ni. Galiških beguncev je pri nas 34 is okolice Przemysla. Kakor smo lani imeli sadja preobilo, ga je letos malo. Tudi druga letina s krompirjem vred je prav %laba, da nam spomladi žuga hudo pomanjkanja. Zato je hudo, ker ne moremo skazovati del usmiljenja, kot bi bilo prav. V postonjskem okraju je beguncev 1200, v kranjskem pa 400. Za ilirskobistriški okraj se je ustanovila nova podružnica Rdečega križa. Vrle članice so od začetka vojne pri vsakem večernem vlaku stregle ranjencem, ki prihajajo iz Srbije čez Reko. Sedaj pa je v Bistrici 66 ranjencev, s katerimi ima podružnica dosti opravila in skrbi.
#
Odlikovanje. — Radi junaških činov je bil odlikovan na severnem bojišču s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda dne 18. novembra štabni narednik pri 17. peš-polku Ivan Butkovič, doma iz Nove gore pri Krškem.
•
Šest bratov Ljubljančanov vojakov. — Gosp. Anton Kolesa, mizarski mojster v Hrenovi ulici št. 16, ima šest sinov pri vojakih.
Šestega, Viktorja Koleša, ki je bil .narednik pri 3. štotniji 7. lovskega bataljona, pogrešajo. Zadnje pismo, ki je pisal domov, je datirano 24. avgusta.,
s Iz Žabnice. — Umrl je v svojem rojstnem kraju v Repnjah pri Vodicah dne 22. novembra bivši župnik in zlatomašnik e. g. Jurij Der-novšek. Rojen je bil dne 23. aprila 1834, za mašnika posvečen dne 26. lan v Poljanah nad Škofjo Loko, v Tržiču, na Brdu pri Kamniku, na Igu pod Ljubljano in v Mengšu; kot župni upravitelj v Zelim-ljah, kjer je sezidal novo župno cerkev; kot ekspozit v Žabnici pri Škof j i Loki, kjer se je pod njim leta 1899. ustanovila samostojna župnija, katere prvi župnik je potem postal. Leta 1904. je stopil v pokoj in se preselil v Zalog pri Komeiidi, odtod pa v Repnje. Bolehal je dolgo časa. Pokopan je bil v Vodicah dne 24. novembra p. 1. Bil je vnet duhovnik, preprost v življenju.
• *
Naši grobovi.—Na srbskem bojišču je padel rezervni poročnik dr. Josip Podobnik, uradnik pri deželnem odboru. — Padel je na bojišču sin pisarniškega ravnatelja okrožnega sodišča v Novem mestu, nadporočnik 85. pešpolka, Bbgdan Koderman.—V Ljubljani je umrl gostilničar pri "Novem
svetu" Anton Gorše. — V bolnišnici v Beljaku je umrl infanterist 27. pešpolka Fran Urbinc iz Do-brunj pri Ljubljani — Na severnem bojišču je padel profesor ljubljanske ,pealke Ernst Schwa-ra. — Na Dovju je bil pokopan mladenič vojak Janez Peterman. Bil je ranjen na severnem bojišču i in je za ranami umrl. Umrl je v bolnišnici na Dunaju in bil prepeljan v domači kraj Dovje. — Umrl je Ljudevit Škafar, župnik v pokoju v Kamniku.—V Krškem je umrl posestnik in gosilničar A. Rupert,—Na bojišču v Galiciji je padel vrl mladenič Vilakarjev Jurij iz Čudovelj pri Trsteniku. — Iz Tenetiš pri Kranju se poroča, da je padel na bojišču Stegnar-jev fant. — Na severnem bojišču je padel dr. Franc Primšar, asistent na porodniškem oddelku deželne bolnišnice.
Odlikovanje.—Ivan Klemen, infanterist pri 93. pešpolku, doma iz vasi Pred jame pri Postojni, poroča: "Nekega dne je stopil naš bataljon v ogenj v Galiciji. Mi sriio se vedli, kot da bi bili na vajah. Toda bilo je grozno! iVsled ruske premoči smo se morali u-makniti. Jaz sem se ravno umikal z nekim stotnikom, kar naenkrat pa prileti krogla in nevarno rani stotnika. Zavpil je in prosil pomoči. V dežju krogel, ki so padale krog nas, se mu noben ni upal iti pomagat. Jaz sem se vendarle oju-nat^l in se splazil do stotnika; ter ga srečno odnesl iz bojne črte do našega nadporočnika, kjer sem pustil stotnika. Oba — mene in stotnika — so odtam spravili na obvezovališče, ker tudi jaz sem jo dobil v roko. Sedaj se nahajam v bolnišnici Disogin na Orgrskem. O ranjenem stotniku nisem pozneje nič zvedel, ker ni bil od našega bataljona. Dali so mi za to srebrno svetinjo."
V ruskem ujetništvu se nahaja
301etni trgoVski sluga tvrdke Schuster iz Ljubljane, Matevž Šte-fe, rezervnik c. in kr. 17. pešpolka. Bil je v levo roko ranjen, potem pa ujet. O njem ni bilo od začetka vojske nobenega glasu in se je mislilo, da je že mrtev. Sedaj je pa pisal iz ruskega ujetništva v Kijevu.
Na južnem bojišču sta padla Slovenca Krčon iz Kranja in Tomaži iz Doba.
Padel je na severnem bojišču
sodnik Kralj iz Metlike. Po privatnih vesteh je padel stotnik 27. pešpolkaf Ferlinz, rodom Ljubljančan.
Zopet se je "mrtvi" Ljubljančan oglasil.—V 26. seznamu izgub je bil med mrtvimi v uradnem izkazu izgub Ivan Uranič, četovod-ja 17. pešpolka, doma iz Ljubljane. Sedaj pa piše svoji materi: "Draga mamica! Ne vem če sprejmete Vi moja pisma. Jaz sem že pisal pismo in dve karti. Bil sem v boju ranjen v trebuh in potem v bolnišnici ujet in odpeljan v Rusijo. Prepotoval sem mnogo. Sedaj
sem v Novem Nikolajevu." •
Od smrti vstali junak.—Iz Starega trga še piše, da je iz ruskega ujetništva te dni pisal 2 in pol meseca pogrešani, ranjeni Janko Su-mrada, trgovec v Starem trgu, 17. pešpolka 10. stotnija. Nahaja se v ujetništvu v Sibiriji, kamor se je
vozil 26 dni in leži neprenehoma. #
Begunci. — Iz Idrije - poročajo Poljski župnik Štefan Bilinski je dospel v Idrijo. Ker je tu več beguncev s Poljskega, sedaj so se zopet vrnili železničarji, bode jim precej ustreženo, ko bodo imeli domačina v svoji sredi. Gospod spoveduje svoje rojake, ob nedeljah bode imel službo božjo na Marofu, kjer je več poljskih družin in tja bodo lahko došli tudi drugi begunci, ki stanujejo v Sp. Idriji. Tako bodo v cerkvenem o-» žiru preskrbljeni. Tudi v telesnem se ravno ne'pritožijo, a le hrepene po svoji domovini. Žalostni so<?ra-di tega, ker bodo dobili svoje kraje opustošene. Zopet sem došli železničarji pripoveduje, da se po nekaterih vaseh ne pozna ne hiš, ne vrtov, ne potov,*njiv ali travnikov. Vse je razrito, požgano,
razstreljeno ali globoko zvoženo. •
Umor ali uboj? — Posestnikovo hčer Marijo Kremžarjevo iz Sp. Jablanice so našli v gozdu mrtvo. Zadnjič so jo videli v Šmartnem
pri Litiji v družbi treh fantov. Gre za umor ali za uboj. Zaprli so nekega 23 let starega fanta iz Gradišč^, ki je deklico že dalj časa nadlegoval.
•
Ustreliti se je poskusila 20. novembra v Selu pri Radovljici 23-letna zasebnica Ljudmila Jeglič. Težko ranjeno so jo prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljani.
Zaradi kršitve subordinacije.—
Črnovojniški
pešec Julij Novak, občinski tajnik idrijski, se je pred ljubljanskim domobranskim divi-zijskim sodiščem moral zagovarjati zaradi kršitve subordinacije. Major Kollaritsch je ukazal Novaku, ki ni bil sposoben za zunanjo vojno službo, naj nastopi službo pisarja v ljubljanski rezervni bolnišnici. Novak pa se je upiral temu povelju, češ, da je kroglja, ki jo ima že dalje časa v prsih, premenila svoj položaj, da zaradi tega ne more pisati. Izpovedbe zaslišanih zdravnikov so si nasprotovale. Zastopnik obtožbe, nadpo-ročnik-avditor dr. Lutz, je poudarjal, da obtoženec ni niti hotel poskusiti, fclt-more izvršiti major-jevo povelje, temveč se je trdovratno upiral. Sodišče je Novaka spoznalo za krivega in ga obsodilo v 8mesečno težko ječo.
Gomilšek iz Cerkoj na Goriškem imata v vojski pet sinov.
V ruskem vjetništvu se nahaja notar iz Podgrada, Tomo
Šorii, ki
je kot poročnik 47. pešpolka odšel na bojišče.	\
Vojno posojilo.—Goriška mestna občina je podpisala 50,000 K vojnega posojila. .-
. ŠTAJERSKO.
Smrtna kosa.—V Gradcu umrl je bivši brivec v Mariboru Franc Kral. Širša javnost ga pozna od leta 1909., ko je pri ožjih deželno-zborskih volitvah v splošni kuriji spodnještajerskih mest in trgov napram socijalistu Horvateku propadel. Kral je bil mariborski občinski svetovalec, član graške tr-govsko-obrtne zbornice, predsednik raznih obrtniških organizacij itd. Vodil je tudi znano društvo "Arbeiterschutz"; dogodki v tem društvu so mnogo pripomogli, d^ se je Kral umaknil iz javnega živ-^ ljenja in se celo,preselil izj Maribora. — V Mariboru je umi-1 vpo-kojeni železniški nastavljenec Fr. Drevenšek, 77 let star. — Na mu pri Ormožu je po daljši bolezni umrla Ana Zidarič, vdova po bivšem županu.
Pogreša se Vencel Lingelj, veleposestnikov sin v Rušah, ki je odšel na severno bojišče, služi kot frajtar pri 14. stotniji bosensko-hercegovskega pešpolka št. 2. Že več kot dva meseca ni pisal in poizvedovanja so bila zaman.
X •
Samomor. —V Celju je skočila 27 let stara Alojzija Graf, hči železniškega ; poduradnika, pod železniškim mostom v Savinjo in je utonila.
Sestra srbskega kralja, gospa Poliksena Prešern, je v svoji vili v Peggau v starosti 82 let umrla. Bila je poročena z advokatom dr. Prešernom v Birkfeldu, pa že več let od njega ločena. Začetkom vojne proti Srbiji se je tudi proti tej stari gospe začela preiskava, ki je pa le dokazala njeno popolno nedolžnost.
j ' * -i
Begunci. — Iz Polzele poročajo,
da je dospelo tja 440 galiških beguncev. .	, •
Gališki begunci na Štajerskem.
V Brežice je dpšlo 370 galiških beguncev, za katere so pripravili stanovanja v opuščeni tvornici pa-lite. Del beguncev stanuje v zasebnih stanovanjih. V Št. Mihael na Zgornjem Štajerskem je došlo do-zdajl600 galiških beguncev. Večino so nastanili v neki nekdanji tvornici. Premožnejši begunci so se nastanili v zasebnih stanovanjih ali so pa odpotovali v druge kraje.
•
Zbirka na Rdeči križ po farnih cerkvah lavantinske škofije je vrgla 35,424 kron. '
"NOVO LETO."
Novo leto 'že stopa mimo nas zelo hitrih korakov, -— staro leto se pa zgublja v pozabljivost. —
Ko je dne 31. decembra 1914. kruti, sivi starček čas ob 12 uri po noči po hišah pometal raz Vaših sten vse, kar je bilo še znamenje za leto 1914, zato se še marsikje pogreša lepega stenskega koledarja za tekoče leto 1915. Prav posebno pa potrebujejo koledar društveni uradniki in tajniki v svojih pisarnah. .
Da se to ložje nadomesti sem prihranil še nekaj koledarjev ža 1. 1915, katere Vam rad dopošljem brezplačno, ako mi pošljete 8c v znamkah za odpremo in poštnino. — Za dvorane, kjer zborujejo naša slovenska društva, razpošiljam te koledarje zastonj, samo da mi pošljete naslov.
Konečno iskreno pozdravljam vse brate _in sestre K. S. K. J., kakor tudi druge Čitatelje. Glasilu K. S. K. Jedhote želim najboljši uspeh.
S poštovanjem,
A ORDINA, trgovec in pogrebnik,
6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Adv.
Priveski K.S.K.J.
(20. Century) z napisom 1894—1914 z začetnimi črkami, krfkor se kdo piše; izdelani v mali obliki in najbolj fi®o z zlatom prevlečeni. Cena komada $3.75.
Iste ima tudi ceneje po $1.75 in z znakom na obeh straneh po $2.00.
Dalje imam v zalogi tudi znake vseh slovenskih Jednot in Zvez. Cena ducatu $1.10; — in priveske po zgornjih cenah.
Pi$ite po cenik zlatarske obrti n*:
PRODA SE
M. Pogorele
29 E. Madisei SI. Chicago, IIHieis
11 th Floor.
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR
1004 N. Chicago Ave., Joliet, lil.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino.	*
Chicago tel. 1048 N, W. 770.
! Lepo urejen saloon z 1' licen-som" a dvema velikima dvoranama z hišo vred. Gostilna se nahaja v Chieagu. Vzrok prodaje je, ker gre lastnik na farmo. Več se p< izve pri " .4'
MARTIN LAURICH & CO. 1900 W. 22. Place, Chicago, HI.
Opomba: Podpisani istotako prodajemo lote, nahajajoče se v središču tuk. slovenske naselbine, —hiše in farme v državi Wisconsin. - ;	(3x)
Dr, Martin J, Ivec
Slovenski zdravnik
Physlcian-S u r | • • n Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St. Comer Clay St., 1
JOLIET, ILL. Urad zraven slov. cerkve.
Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L.
kVWVWVVWWW
Martin Nemanich
a floi

,nv\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\v\\\»\\\w\\^
slovenska gostilna in restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
' Zaloga in prodaja pristnega domačega vina.
1900 W. 22nd St.	Chicago, 111.
PRIMORSKO.
Umrl je v Trstu v 68. letu Jurij Titz, c. kr. ravnatelj pomožnih u-radov v pokoju. Bil je vodja policijske službe v Trstu in na tem polju odličen strokovnjak. Rodom
je bil iz ljubljanske okolice. •
Naše zakladnice.—Na Stari Gori pri Gorici živi 571etna mati Katarina Sušič, ki je poslala "za cesarja" v vojsko vseh svojih pet sinov. — Družina Mučič v Gorici ima v vojski štiri sinove. — Anton in Marija Ceneič iz Krede 11a Goriškem sta poslala štiri sinove v vojsko. — Katarina in Martin
ČLANI
FEDERAL RESERVE BANKE
Ustanovljena leta 1857
lacijonalizo-rana leta 1864
Pod nadzorstvom vlade Zedinjenih držav
NALAGAJTE VAŠ DENAR
v najstarejšo, največjo in najbolj močno
BANKO V JOLIETU
-ki daje-
3% obresti 3%
in jih pripisuje polletno k glavnici
Mi pošiljamo denar v staro domovino po ' najnižjem dnevnem kurzu.
(Prva Nacijonalna Banka)
FIRST NATIONAL BANK
Skupno bančno premože- ffC AAA AAA A A n|t ali vrednost znaša VWWW.WUV.VV
>mm