CELJE, 24. JANUARJA 1980 - ŠTEVILKA 3 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL ceue, laško,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Ko govorimo o stabilizaciji, t^c mislimo na neko sedanjo, danes porojeno misel
o njej. Brei dvoma bo vse naše bodoče početje le sestavni del povezanega
stabilizacijskega programa, ki smo ga sprejeli že pred časom, pa nas sedanje
razvojne resolucije in dogodki v svetu, ki se vedno posledično odražajo tudi v
našem notranjem političnem življenju, še posebej opozarjajo na doslednost, na
obnašanje, dostojno ljudi, ki jim samoupravni socializem omogoča razvoj in mu
ljudje s svojim delom razvojne možnosti tudi vračajo.
Gre torej za enotna dejanja. Ne za preveliko besed, da ne bi že takojnestabiliza-
cijsko nastopali s tem, da bi cele dneve presedeli na sestankih in se pogovarjali o
stabilizaciji... Vsak pozna svoje naloge, zavedajmo se svojih nalog in dolžnosti,
uveljavljajmo pravice, samoupravljajmo.
Nihče nam ničesar ne bo podaril!
DRAGO MEDVED
OBISKAU SMO TEPANJE - MODNI ZMAJ NA CEUSKEM - NAS BO SNEG ZDRUŽIL
ŠOPEK
ŽEUA
PREDSEDNIKU
Odkar se predsednik Tito
zdravi, je obdan s skrbjo in
toplimi željami vseh nas in z
nami vsega miroljubnega
človeštva. Iz vseh naših kra-
jev in delovnih sredin smo v
mislih zbrani okoli njegove
bolniške postelje, hkrati pa
spričo resnosti razmer v sve-
tu in obilice nalog bolj kot
kdajkoh odločeni slediti nje-
govim napotkom za razvoj
naše samoupravne družbe in
njene neodvisnosti. Z vsetn
tem so pretkane naše vroče
želje, da bi hitro ozdravel in
se vrnil na najodgovornejšo
dolžnost.
Takšna je vsebina neštevil-
Yuh sporočil in voščil iz raz-
nih krajev in delovnih sre-
din, kjer se v tem času zbira-
jo delovni ljudje na dogovo-
rih, kako bodo v največji me-
ri zmogli naloge za stabiliza-
cijo in za krepitev naše sa-
moupravne družbe.
RDEČI MLIN: PRVO SOOČENJE
Ob ponedeljkovi predstavi Lužanovega Rdečega mlina v Slovenskem ljudskem gledali-
šču, ki so si jo ogledali tudi nekateri udeleženci II. partijske konference (Peter Stante, Milan
Apih, Goričevi in drugi) sta se prvič v »živo« srečka tudi Melhior Jošt in Miro Podjed, ki v
omenjenem dramskem delu (režija Mario Uršič) »predstavlja« mlinarja Melča. Med njima
nasmejana Darinka Joštova. Vsi trije v prijetnem pomenku po predstavi. Premiera bo v
petek.	Foto: D. Medved
o vlogi in položaju mladih
KJE INTERESI?
Formalnosti ne dajejo sadov
v krajevnih skupnostih in
v mladinskih organizacijah
celjske občine so že začeli z
razpravo o gradivu, ki naka-
zuje problematiko družbene-
ga položaja in vloge mladih v
Celju. O tej temi bodo govo-
rili na redni seji občinske
konference socialistične zve-
ze. Mladi sami ugotavljajo,
da formalna zastopanost v
organih samoupravljanja še
ne pomeni možnosti za ure-
sničevanje njihovih intere-
sov.
Zato se zavzemajo za večji
obseg družbenega izobraže-
vanja in usposabljanja. Pre-
skromno poznavanje druž-
beno gospodarskih proble-
mov mlade ovira v njihovi
samoupravni in delegatski
aktivnosti. Več organizacij
2:veze socialistične mladine v
delovnih organizacijah in v
krajevnih skupnostih se zato
bolj ukvarja z organizacijo
izletov, športnih tekmovanj,
s krasitvijo delovnih prosto-
rov in s podobnimi akcijami.
V socialistični zvezi pa je ne-
pogrešljiv delež mladih v
oblikovanju družbenih odlo-
čitev o razvojnih in aktual-
nih vprašanjih Celja.
Stabilizacijski ukrepi, več-
ja produktivnost, planiranje,
stanovanjska in socialna po-
litika, inovacije in znanstve;
noraziskovalno delo, razvoj
samouprave in delegatskih
odnosov, kulturna politika
in druga področja predstav-
ljajo torišče angažiranja mla-
dih. V javni razpravi bi mo-
rali v vsaki krajevni skupno-
sti in organizaciji združene-
ga dela ugotoviti dvoje - ko-
likšen del mladih prizadev-
no sodeluje v reševanju ra-
zličnih družbenih vprašanj
in kakšne so sploh možnosti
za razgibano in raznovrstno
mladihsko dejavnost.
Tam, kjer rnladi niso aktiv-
ni, tudi ne morejo ugodno
ocenjevati političnega in sa-
moupravnega dela v krajev-
ni skupnosti ali v tovarni.
J. V.
USTALITEV
GOSPODARSTVA MORAMO
DOSEČI Z BOLJŠIM DELOM
Ustalitev gospodarskih tokov je v letošnjem letu
brez dvoma najpomembnejša naloga vseh dnižbeno-
političnih, samoupravnih, gospodarskih, strokovnih,
oblastnih in vseh drugih druž^nih sil. S stabilizacij-
skimi prizadevanji mora biti prežeta sleherna delovna
in samoupravna sredina in vsak člen naše družbe,
postati mora torej tista misel in akcija, ki bo mobilizi-
rala vse družbene sile v enotno fronto prizadevanj za
učinkovitejše gospodarjenje in večjo notranjo trdnost.
. Ko so na ponedeljkovi seji predsedstva občinske
konference SZDL v Celju razpravljali o programu sta-
bilizacijskih ukrepov v občini, so pouda^, da pomeni
stabilizacija v bistvu boljše delo vseh nas, ki živimo in
delamo v tej družbi. Zato mora vsaka delovna in živ-
ljenjska sredina tedaj, ko bo sprejemala lasten stabili-
zacijski program, v prvi vrsti izhajati iz ocene lastnih
razmer ter poiskati poti za bolj organizirano, bolj pro-
duktivno in bolj kakovostno delo. Seveda pa bo paket
ustavitvenih ukrepov, ki ga bodo na ponedeljkovi seji
občinske konference SZDL v Celju sprejeli kot naj-
širši dogovor vseh subjektov v občini, obsegal tudi
nekatere omejitvene ukrepe. To je seveda razumljivo
glede na cilje prizadevanj za stabilizacijo. A ob tem je
vendarle treba poudariti, da bodo morie delovne sre-
dine selektivno obravnavati te ukrepe v skladu z last-
nimi rezultati in lastnimi cilji.
Za pravilno razumevanje celotnega programa stabi-
l^cije v celjski občini velja poudariti predvsem dvoje.
I^jprej to, da bo osnovni dokument, po katerem se
^do morale ravnati vse samoupravne sredine, občin-
ska resolucija, ki jo bodo po široki razpravi sprejeli
delegati vseh zborov občinske skupščine na zasedanju
v februarju. Resolucija bo vsebovala vse stabilizacij-
ske elemente in osnovna pravila gospodarskega ravna-
nja za letošnje leto, v svojem bistvu bo pomenila torej
najširši dogovor vseh subjektov celjske občine o tem,
in kako ravnati, da bi dosegli optimalne pogoje
gospodarjenja. Sestavni del tega dokumenta pa bo
program celotne aktivnosti, ki bo podrobno naravnan
na uresničevanje zastavljenih resolucijskih ciljev.
DAMJANA STAMEJCIC
dobrina
KORAK PA JE ZASTAL
Zakaj ponekod referendumi niso uspeii?
Na poti za uveljavitev do-
govorjenih organizacijskih
in tako tudi pomembnih vse-
binskih sprememb v nekate-
rih celjskih delovnih organi-
zacijah, članicah sestavljene
organizacije združenega dela
Dobrine, je korak zastal. Za-
stal pravzaprav nepričakova-
no, saj" se je zdelo, da je raz-
prava med delovnimi ljudmi
v teh organizacijah dovolj
odkrito, pošteno in kon-
struktivno osvetlila vse ra-
zloge za takšne spremembe,
še posebej vidike organiza-
cijsko spremenjene Dobrine
in v tem tudi razčistila vsa
odprta vprašanja.
Toda, referendumi o potr-
ditvi organizacijskih spre-
memb so v nekaterih celj-
skih trgovinskih kolektivih
pokazali drugačno sliko, ce-
lo prav nasprotno, kot pa so
bile dogovorjene smernice.
Organizacijske spremem-
be delovnih organizacij,
združenih v SOZD Dobrina,
naj bi zajele Merx, Tkanino,
Modo in Center, ki bi se naj
razformirale, medtem ko bi
se naj iz delovne organizacije
Kovinotehna izločil TOZD
Tehnomercator. Po FK)trditvi
teh organizacijskih spre-
memb naj bi ustanovili štiri
nove delovne organizacije:
Blagovni center. Trgovina
na drobno. Mlinska predelo-
valna industrija ter Gostin-
stvo in turizem.
Razlogov za takšno organiza-
cijsko spremembo znotraj
Dobrine je bilo več. Vsi so
dobili tudi široko družbeno
podporo! Slo je predvsem za
težnjo po združevanju proiz-
vodnih in poslovnih zmoglji-
vosti, za uveljavitev novih
družbenih in ekonomskih i
odnosov, za novo delitev de-
la s čvrstim dogovorom, da
se bo sprejeta dehtev tudi v
celoti izvajala itd. Slo je se-
veda tudi za nove, oziroma
čvrstejše dohodkovne od-
nose in še za marsikaj druge-
ga. Z drugimi besedami tudi
ali zlasti za močnejšo celjsko
trgovino, za bolje organizira-
no itd.
Toda, kot rečeno, so refe-
rendumi o potrditvi teh or-
ganizacijskih sprememb po-
kazali drugačno razpolože-
ne j prizadetih delovnih ljudi
v nekaterih delovnih organi-
zacijah. Seveda izredno ko-
ristno spoznanje! Toda, nav-
zlic temu se pojavlja vpraša-
nje, zakaj je ta različnost na
pomembne odločitve prišla
šele zdaj, zakaj ni bila izraže-
na že prej, v javni razpravi, v
delu družbenopolitičnih or-
ganizacij v teh delovnih sre-
dinah in drugod? Zato se ob
tem spoznanju, ki seveda ne
meče temne luči na člane ko-
lektivov, javlja vprašanje,
kako je z odgovornostjo ti-
stih, ki so povsod tod vodili
razprave, tolmačili utemelje-
nost, oziroma upravičenost
sprememb? Ali ni šlo more-
biti za pot, ki je imela dva
konca?
V celoti so organizacijske
spremembe sprejeli v vseh
temeljnih organizacijah
združenega dela v Merxu. Za
dogovorjeno pot so se odlo-
čili tudi v Tehnomercatorju,
prav tako v Maloprodaji Tka-
nine ter Potrošnji v Zagorju.
Proti pa so se izrekli v Cen-
tru, pri Modi in v Veleproda-
ji Tkanine.
Čeprav so pozneje ugoto-
vili, da v Centru in Modi re-
ferenduma pravzaprav nista
bila nujna, ker se v tej fazi
položaj teh delovnih organi-
zacij znotraj Dobrine v niče-
mer ne spreminja, je izid gla-
sovanja vendarle pokeizal do-
ločeno stanje in razpolože-
nje.
Spričo odklonilnega stali-
šča v treh kolektivih, oziro-
ma v dveh delovnih organi-
zacijah (Center, Moda) ter v
eni temeljni organizaciji (Ve-
leprodaja Tkanine), je posto-
pek za uveljavitev organiza-
cijskih sprememb obtičal.
Toda, ne dolgo. Prav tako so
odložili podpisovanje spora-
zuma o združevanju v »no-
vo« Dobrino. Toda, vse to ne
pomeni, da je ali da bo delo
obtičalo. Morda je prav zdaj
trenutek za pojasnitev še ne-
katerih vprašanj, za uteme-
ljitev še nekaterih korakov,
morebiti tudi odnosov do
uresničitve dogovorjene na-
loge.	M. B02IC
na šentjurskem
330 usmerjenih
kmetij
Pri TOK Kmetijskega kom-
binata imajo za celotno po-
dročje občine evidentiranih
približno 1000 kmetij, ki so
perspektivne za usmerjanje.
Dosedanji napori TOK so
dali že dobre rezultate, sa je
trenutno v občini 330 usmer-
jenih kmetij in to takih s čisto
mlečno proizvodnjo, pitovno
in kombinirano proizvodnjo.
Vseh kmetij, ki kooperirajo,
je v TOK 545. V zadnjih letih
usmerjajo letno 30 kmetij,
kar je v skladu z njihovim ra-
zvojnim načrtom.
Zanimiva je ugotovitev, da
je v razvitejšem severnem de-
lu občine v KS Ponikva,
Dramlje, Blagovna in Šentjur
od 2560 kmečkega prebival-
stva kar 345 kmetij, ki koope-
rirajo s TOK, da pa je na juž-
nem, manj razvitem kozjan-
skem predelu, kjer je 3332
kmečkih prebivalcev, v KS
Planina, Dobji, Kolobji, Pre-
vorji, Loka in Slivnica komaj
200 kmetij, ki so v kooperant-
skih odnosih s TOK.
Najvišji organ samouprave
- občni zbor kooperantov, ki
se sestaja četrtletno, šteje 50
članov, od tega 42 kmetov in
8 delavcev KK. Poleg tega
imajo še pet področnih sve-
tov, ki štejejo od 7 do 11 čla-
nov; ti sveti imajo tudi razne
komisije. Na severnem delu
občine so trije sveti in to na
Ponikvi, v Dramljah in Šent-
jurju, na južnem predeiu na
sta le dva in to na Planini pri
Sevnici in na Slivnici.
E. RECNIK
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 24. januar 198(i
v ceuskem domu upokojencev
STISNIU SO SI ROKE
DBlavski svet Je umaknil sklep
Po večkratnih dolgih in ra-
zburljivih razpravah so v
celjskem Domu upokojen-
cev končno našli skupen je-
zik vsi, ki živijo in delajo pod
isto streho zavoda. Žal - to je
treba še posebej naglasiti -
šele s posredovanjem in po-
močjo družbenega pravobra-
nilca samoupravljanja, ki je
proučil zakonitost postopka
v zvezi s sprejetim sklepom
delavskega sveta o odpusti-
tvi dveh oskrbovancev iz
doma.
Režime utrujajočih raz-
prav, ki pa so vendarle težile
tako s strani oskrbovancev
doma, kot tudi zaposlenih
delavcev k nekem skupnem
dogovoru o bodočem tesnej-
šem sodelovanju in h krepi-
tvi medsebojnih odnosov, je
najbolje odslikan v sklepih,
ki jih je sprejel delavski svet
Doma upokojencev na tor-
kovi seji. Ta samoupravni or-
gan je najprej razveljavil
sklep o odpustu dveh upo-
kojencev iz doma in ob tem
umaknil tudi opomin, izre-
čen dvema drugima oskrbo-
vancema. Komisiji za delov-
na razmerja pa je naložil, da
mora v najkrajšem možnem
času opraviti razpis del in
nalog socialnega delavca, ka-
terega osrednja naloga bo
delo z oskrbovanci. Delavski
svet je ob tem tudi menil, da
je direktorica zavoda dolžna
enkrat tedensko skupaj z od-
borom oskrbovancev pre-
mleti morebitne probleme,
ki se tako kot vsepovsod tu-
di v Domu upokojencev vsa-
kodnevno porajajo. S tem,
da bi odbor oskrbovancev še
razširili z delegati iz posa-
meznih nadstropij Doma
upokojencev. Se nekaj je bi-
lo dogovorov, ki so jih obli-
kovali na zadnji seji delav-
skega sveta. Med njimi tudi
ta, da morajo strokovne služ-
be skrbeti za temeljito infor-
miranost oskrbovancev o
vseh materialnih vprašanjih
zavoda. Kajti s pomočjo teh
obvestil in tistih, s katerimi
se bodo seznanili v teden-
skih pogovorih z direktorico,
se bodo lahko oskrbovanci
aktivno vključili v vsestran-
sko soodločanje o najpo-
membnejših življenjskih, go-
spodarskih in drugih vpraša-
njih Doma upokojencev.
Ko takole zapisujem spre-
jete sklepe delavskega sveta,
ki so brez dvoma srž vseh
premlevanj na večkratnih
sestankih in pogovorih, pa
se nekako ne morem otresti
vtisa, da pa sklepi vendarle
ne morejo vrniti izgubljene-
ga zaupanja ljudi. Pri tem pa
mislim tako na zaupanje
oskrbovancev do delavcev
doma, kot tudi obratno, sa-
mih delavcev do oskrbovan-
cev. To zaupanje lahko vrne
samo obojestransko prizade-
vanje za čvrstejše in čistejše
medčloveške odnose. In ne-
nazadnje vsakodnevni po-
sluh delavcev zavoda za vse
tiste male, a toliko pomemb-
ne probleme, ki oskrbovan-
cem - če niso sproti zbrisani
- grenijo ure zasluženega po-
čitka.
DAMJANA STAMEJCIC
VZTRAJA TI NA ZAČRTANI POTI
V petek, 18. 1. ob 11. uri je svet osmih občin v klubskih prostorih Doma milice v Celj
pripravil sprejem za upokojene pravosodne delavce in za Zdenka Pavlino, ki je zapust
svoje dosedanje delovno mesto predsednika Višjega sodišča Celje in zasedel mesto pomo
nika republiškega sekretarja za pravosodje, občo upravo in proračun v Ljubljani. S sprej
mom so počastili: Borisa Kmeta, okrožnega javnega tožilca, Ludvika Gorenjaka, dolgole
nega sodnika okrožnega sodišča Celje, M^ana Baleta starejšega, predsednika okrožne)
gospodarskega sodišča in Franca Podržaja, sodnika okrožnega gospodarskega sodišča
nazadnje tudi predsednika gospodarskega sodišča Celje.
»Vaš delež pri izgradnji novega življenja je bil pomemben. Vsaka etapa izgradnje druži
je postavljala pred vas nove naloge. In bili ste jim kos... Sodnik pomeni biti človek, fe
human do sočloveka, ga razumeti z vsemi njegovimi tegobami... Vi ste vzgojili sedan
generacijo sodnikov, ki bo vztrajala na poti, ki ste jo vi začrtali.« To so besede Vlai
Crešnika, sekretarja sveta osmih občin, ki je imel na prireditvi pozdravni govor.
Za njim sta spregovorila še Pavlina Zdenko in Marjan Bele starejši. Bele Marjan je za<
delati že leta 1945. V vseh teh letih dela si je nabral dovolj izkušenj, zato njegove besed
»Naša pot ni bila brezplodna« gotovo niso prazne.	M. T. - F.
šola v
dramljah •
Učenci, ki zdaj obiskujejo
osnovno šolo v Dramljah se
bodo sredi februarja preselili
iz s stebri podprtih in razpo-
kanih učilnic v novo, sodob-
no urejeno šolo. To bo zanje
in vse, ki delajo zdaj na šoli v
resnično slabih pogojih, po-
memben dogodek. Šola v
Dramljah bi resda morala bi-
ti že nared z novim letošnjim
š®lskim letom, a zato dogo-
dek ob otvoritvi ne bo nič
manj slavnosten.	MP
šmarski sindikati
ŽIVAHNI ZBORI
Ustanavljajo nove
že novembra lani so v
šmarskih sindikatih sprejeli
sklep, da bodo v vseh osnov-
nih organizacijah ZSS izved-
li občne zbore do konca ja-
nuarja. Nekatere osnovne or-
ganizacije sindikata so ne-
mudoma pristopile k delu in
opravile zbore že v decem-
bru, večina osnovnih organi-
zacij pa sklicuje občne zbora
prav v tem času.
Osrednja tema sindikalnih
občnih zborov je ustalitev
gospodarskih tokov. S tem
seveda, da v posameznih de-
lovnih sredinah obravnavajo
stabilizacijska prizadevanja
konkretno, torej povezano z
njihovo lastno prakso in re-
zultati gospodarjenja. Drugo
vprašanje, ki mu na zborih
namenjajo veliko pozornost,
pa je izvajanje občinske re-
solucije in s tem v zvezi
obravnavajo tudi predloge.
oozss
kako zastavljene resolucij-
ske cilje v prihodnje uresni-
čiti. Sindikalni občni zbori
so seveda povezani tudi z vo-
litvami novih vodstev osnov-
nih organizacij. V Šmarju so
nam povedali, da je v nova
vodstva sindikalnih organi-
zacij predlaganih veliko no-
vih aktivistov, med njimi tu-
di precej mladih.
V času sindikalnih zborov
bodo v šmarski občini usta-
novili tudi več novih osnov-
nih organizacij sindikata. Ta-
ko bodo sindikalne organiza-
cije - teh je sedaj v občini 61
- ustanovili v vseh dislocira-
nih obratih, nekaj pa jih bo-
do oblikovali zaradi nove or-
ganiziranosti delovnih in
drugih kolektivov. V Šmarju
tako računajo, da se bo po
občnih zborih povečalo šte-
vilo osnovnih organizacij že
tja čez sedemdeset.
VZDUŠJE RESNOSTI V LAŠKI OBČINI
V laški občini potekajo v teh dneh zbori
občanov, konference sindikalnih organi-
zacij, zbori delovnih ljudi, razširjeni se-
stanki mladinskih in borčevskih organi-
zacij, pa tudi ob drugih priložnostih, ko se
zbirajo občani na društvenih zborih so na
dnevnih redih razprave o stabilizacijskih
nalogah in o. zapletenih mednarodnih
vprašanjih, ki terjajo povečano politično
enotnost in aktivnost Pred dnevi so se
sestali politični aktivi na ravni občine, v
krajevnih skupnostih in delovnih organi-
zacijah, katerih posledica je zdaj široka
družbena aktivnost, ki bo zajela najširši
krog delovnih ljudi in občanov.
Ko na teh množičnih zborih udeleženci
dobivajo potrebne informacije o razme-
rah v svetu in doma, jeglavna skrb posve-
čena osveščanju o nujnosti krepitve stabi-
lizacije tako na področju politike kot go-
spodarstva. Prednost teh razprav je ta, da
ostajajo na ravni konkretnih razmer v ob-
čini, ^ajevni skupnosti in delovni organi-
zaciji. Tako v delovnih organizacijah
predvsem proučujejo neizogibne posledi-
ce stabilizacijskih ukrepov, kar se nujno
odraža tudi v analitičnem pristopu oce-
njevanja razmer v prihodnjih mesecih tu-
di na področju skupne in obče porabe. V
laški občini, kjer so težave že dosedaj bile
precej velike, trezno ocenjujejo, da bo tre-
ba zmagovati tudi nove, ki bodo gotovo Se
nastopile. Vendar bo vse to ob poznava-
nju širših okvirjev dogajanj v svetu is
doma lažje razumeti in zavestno sprejeti
tudi neizogibne žrtve.
Razumljivo je, da je med delovnim
ljudmi prisotna zaskrbljenost glede
zdravja predsednika Tita. Pri tem pa pre-
vladuje globoka zavest, da je nadaljnji ra-
zvoj naše samoupravne družbe in nJem
vsestranske neodvisnosti odvisen pred-
vsem od izpolnjevanja nalog vsake sredi-
ne in vsakega posameznika. Sestanki, ki
so obiskani množično, kot le redkokdaj,
so samodejna mobilizacija delovnih mno-
žic za koiikretno dogovarjanje za akcijo.
Ta odločenost seveda po drup strani od-
pira ostrejši spopad z nosilci negativnih
pojavov, z mlačnostjo, neodgovornostjo,
razsipništvom, predvsem pa proti vnaša-
nju samoupravno tujih koncepcij, negle-
de s katere strani prihajajo.
Ob dejstvu, da delovni ljudje razpravlja
jo predvsem o problemih v svoji sredini
istočasno opozarjajo, da bodo stabilizacij
ski ukrepi v celoti uspešni samo takrat, či
se bodo enako obnašali v vseh sredinah iJ
na vseh ravneh.
JURE KRAŠOVEi
PETER
FAKTOR
Te dni se izteka 301et
odkar je Peter Faktor na
Golteh opravil izpit za
učitelja smučanja. Tride-
set let predanosti neki
ideji, delu in širjenju
množičnosti smučanja ši-
rom domovine.
Peter Faktor je prve ko-
rake na smučeh napravil,
ko mu je bilo 7 let in od
takrat dalje je ostal zapi-
san temu športu. V letih
od 1936 do 1941 je bil član
smučarske sekcije pri So-
kolu Gaberje in takrat se
je tudi tekmovalno preiz-
kusil v alpskih discipU-
nah in tekih. Po osvobo-
ditvi so se celjski smučar-
ji zbrali v Smučarskem
klubu Celje, ki je skrbel
tako za tekmovalce kot za
strokovne kadre, kajti z
večjim številom smučar-
jev je naraščala tudi po-
treba po strokovnih ka-
drih. Tako je bil leta 1950
na Golteh prvi zvezni
smučarski tečaj za stro-
kovne kadre, ki ga je or-
ganizirala Smučarska
zveza in Partizan Sloveni-
je. Tega tečaja se je udele-
žil tudi Peter Faktor, kije
uspešno opravil izpit in
pridobil naziv učitelja
smučanja. Po končanem
tečaju je Peter Faktor de-
lal v klubu pri organizira-
nju smučarskih tečajev za
šolsko mladino in tečajev
za vaditelje smučanja v
celjski regiji. Od leta 1967
do 1975 pa - je bil tudi
predsednik področnega
zbora vaditeljev, učiteljev
in trenerjev smučanja v
Celju. V tem času so v
klubu strokovno izobrazi-
li več kot dvesto smučar-
skih vaditeljev in 24 uči-
teljev.
Peter Faktor se je ude-
ležil tudi mednarodnega
konp-esa učiteljev smu-
čanja, ki je bil leta 1965 v
avstrijskem smučarskem
središču Badgastein. Ra-
zen tečajev na področju
Celja je vodil tečaje tudi
drugje. Tako je leta 1951
in 1952 vodil tečaj beo-
grajske visoke šole za te-
lesno kulturo, zimski po-
hod pripadnikov predvo-
jaške vzgoje preko Po-
horja ter tečaje za šolsko
mladino na Bohorju, na
Golteh, Krvavcu, Smre-
kovcu in drugod.
Peter Faktorje za svoje
amatersko delo prejel tu-
di več priznanj. Omenimo
samo učiteljski znak z zla-
tim vencem, ki ga je pre-
jel od ZVUTS SRS, zlato
plaketo Smučarske zveze
Jugoslavije, zlato plaketo
Smučarske zveze Slove-
nije in zlato plaketo Ob-
činske zveze za telesno
kulturo Celje.
Peter Faktor je zdaj kot
upokojenec še vedno ak-
tiven, je še vedno član
upravnega odbora Po-
dročnega zbora ZVUTS
Celje in pogosto ga lahko
vidimo kako na snežnih
strminah uči mlade in
starejše smučarskih ve-
ščin.
FRANCEK
PUNGERCIC
OBRAZI
žalska kadrovska politika
ŠE VEDNO RAZKORAK
Skoraj 50% delavcev ozkega profila
Tudi delegati vseh treh
zborov žalske občinske
skupščine so na zasedanju
konec lanskega leta menili,
da bo potrebno za doslednej-
še uresničevanje kadrovske
politike na posameznih po-
dročjih večje angažiranje ne
samo strokovnih služb v de-
lovnih organizacijah, temveč
tudi poslovodnih organov,
samoupravnih organov in
družbenopolitičnih organi-
zacij.
Kadrovska problematika
izhaja v pretežni meri iz ne-
doslednega izvajanja opre-
deljenih enotnih meril, na-
čel, določil družbenega do-
govora ter drugih normativ-
nih aktov ter dokumentov
družbenopolitičnih organi-
zacij. Še vedno so precejšnja
neskladja med potrebami in
prilivom kadrov ter neskla-
dja kvalifikacijske strukture.
Plani kadrov bodo morali bi-
ti zato j-ealen odraz potreb.
Tudi lansko leto je vladala
pri zaposlovanju dokajšnja
stihija. To se seveda odraža
tudi v neskladnem gospo-
darskem in družbenem ra-
zvoju, pravi vodja kadrovske
službe skupščine občine Ža-
lec Vera Orešnik. V vseh de-
lovnih organizacijah bo zato
treba temeljito analizirati
stanje na področju zaposlo-
vanja in upoštevati realne
možnosti pri zaposlovanju
delavcev.
V žalski občini je še vedno
nad 49 odstotkov delavcev
ozkega profila, kar je seveda
tudi odraz tovrstnih potreb.
Združeno delo naj bi zato v
bodoče vlagalo predvsem v
take programe, ki bodo za-
htevali angažiranje v glav-
nem strokovnih kadrov. Ob
vsem tem se bodo morali no-
silci planiranja bolj zavedati,
da je od potreb po kadrih
odvisna tudi organizacija
šolske mreže vseh faz usmer-
jenega izobraževanja. Po-
membno mesto v izvajanju
kadrovske politike pa vse
bolj dobiva tudi štip)endijska
politika. Ta ima prav gotf
pomembno vlogo pri usrfl
janju mladih v tiste pokli
ki jih združeno delo najt
potrebuje.
Zanimiva je tudi ugoto
tev, da je izobraževanje v <
lovnih organizacijah b
uveljavljeno za delo, da
manj delavcev vključeriil
organizirane oblike druŽl
nopolitičnega izobraževal
Delegatske šole, na priif
se je udeležilo le pet odst
kov delegatov. Tudi podal
da je v občini Žalec 49%'
lavcev ozkega profila, 28,'
kvalificiranih delavcev, '
lavcev s srednješolsko i
brazbo 13,9%, z višjo izot
zbo 3,38% ter z visoko >
brazbo 1,86%, pove, da ni
tovanih številk niso dos«
Hkrati pa tudi to pomeni
bo treba nameniti uresni
vanju kadrovske politike^
pozornosti.
JANEZ VEDE^
^^ 1 ^ 24. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
OD VRHA NAVZDOL
IN K VRHU!
Ali se res postavljamo na trdna,
stabilizirana tla šele od danes?
Ne. Pač pa smo doslej, zlasti v
zadnjih nekaj letih, v konkretnem
ravnanju radi zaspano obšli zapisa-
ne besede, stališča in dogovore o
boljšem delu in gospodarjenju.
Nekdo je še modro pripomnil - po-
vejmo, da smo ga lomili in da je
sedaj pravšnji čas za zaresno go-
spodarsko stabilizacijo brez velikih
besed. Besede in kritične analize
ne bodo dvignile storilnosti. Ne po-
večale izvoza. Ne pobudile ustvar-
jalnih zamahov v proizvodnji, v
upravi, v družbenih dejavnostih, v
stroki, v politiki.
Če pravimo, da s stabilizacijo ne
začenjamo od danes, za osvežitev
spomina poglejmo naše lanske re-
solucije in plane. Stališča skupšči-
ne in samoupravnih organov. Skle-
pe ZK, zlasti pa Titovo novoletno
poslanico.
V satovje našega družbenega ra-
zmišljanja se je stabilizacija vgnez-
dila, priznajmo, že zdavnaj.' Ni pa
postalo naše življenje in delo. V
tem je razlika. Slabo bo, če nam
zahteva po trdnejšem, uspešnej-
šem in učinkovitejšem gospodarje-
nju ne bo segla pod kožo. Pa ne
zaradi kar precej razgibanih me-
dnarodnih dialogov ter konfliktov,
ampak zaradi nas samih. Ker smo
se vselej v tej naši človeški revolu-
ciji, od NOB dalje, morali zanesti le
sami nase. Tudi zato smo ostali in
ostajamo samoupravni, neuvršče-
ni, neodvisni, svobodni.
Kako potemtakem razumeti sta-
bilizacijske ukrepe, ki jih še sploh
ne čutimo? Nismo jih še namreč
povsem dorekli, čeprav točno ve-
mo, kaj nas čaka.
Drugače in boljše bomo delali
vsi. Od vrha navzdol in k vrhu.
Brez izjeme. Načrt stabilizacije se
ne suče le okrog poti do boljšega
gospodarjenja. Res je, da bomo tu
zelo jasni in konkretni. Vendar bo
zapihala ostrejša sapa tudi v novo
delegatsko in samoupravno
prakso.
Družbena, gospodarska, strokov-
na in politična akcija za več boljše-
ga dela nas množično združuje v
zavestni, tudi bitki za več uspešnej-
šega dogovarjanja in samouprav-
nega odločanja. To je nedvoumen
kurz prave vsebine stabilizacijske-
ga obnašanja. Zato bomo v vsak
načrt ukrepov vnesh, ne le prima-
knili, naloge za boljše delo delega-
cij, za oživitev samoupravnih de-
lovnih skupin in stalnih območij v
KS, za bolj pripravljene in krajše
sestanke, za izpolnitev samouprav-
nih sklepov, stališč, dogovorov, re-
solucij in planov.
Vsakdo med nami nosi odgovor-
nost za stabilizacijsko ravnanje.
Nekateri mečejo na kup le omeji-
tve, krčenje programov, varčevanje
in finančne utesnitve na področjih,
ki da so malo pomembna za gospo-
darjenje, za življenje in za naše po-
čutje. Zamenjujejo in tišajo srčni
utrip predvidenih ukrepov. O da,
tudi omejitve, tudi varčevanje in
tudi zmanjševanje stroškov. A
predvsem boljše delo za več dohod-
ka in za dinamično gospodarsko
rast. Določanje prednosti in tudi
kakšni zamiki pri velikih investicij-
skih zalogajih.
Razvoja pa ne moremo prekinja-
ti. Zaostajati ne smemo. Bolj mora-
mo izkoristiti rezerve in možnosti v
delu ter prednosti našega samo-
upravnega sistema. Se posebno za-
to, ker Jugoslavija ni zunaj svetov-
nih ekonomskih in političnih doga-
janj. Prav zato, ker smo bih ves čas
po vojni aktivno navzoči v globoko
človeški bitki za nove ekonomske
razmere v svetu, za enakopravne
odnose med državami, za neuvršče-
nost, nam ni vseeno, kaj se sedaj
dogaja v Afganistanu, v Južni Ro-
deziji, na Bližnjem vzhodu...
V sprejemanju stabilizacijskega
programa zato ne bomo spregledali
protislovnih mednarodnih razmer.
Nič nenavadnega ni, ker ne sogla-
šamo s sovjetskim vdorom v Afga-
nistan. Naša stališča so znana sve-
tu, so znana na vzhodu in zahodu.
Na vseh koncih sedaj špekulirajo o
Jugoslaviji. A smo tega že navajeni.
Pozabljajo, kako negujemo našo
neuvrščenost in kako za našo neo-
dvisnost, svobodo in samouprav-
ljanje ne potrebujemo in ne iščemo
nobenega varuha. Tudi pokrovite-
lja ne. Tito je rad rekel, kako prazni
so upi nekaterih sil v svetu, da se
bomo izneverih izvirni družbeni
poti osvobajanja človeka. Taki
smo.
Torej ne pristajamo na nobene
špekulacije - ne prozahodne in ne
provzhodne.
Mnogi v svetu sedaj bolj ali manj
dobronamerno razmišljajo in piše-
jo o Jugoslaviji, o neuvrščeni zuna-
nji politiki, o gospodarskem stanju,
o bolezni našega predsednika, o bo-
doči razvojni poti naše socialistične
samoupravne skupnosti, o koncep-
tu ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite, pa še o marsičem. Zani-
mamo svet To je dobro. To potrju-
je ugled in vlogo Jugoslavije v sve-
tu. Najbrž tudi ni naključje, koUko
v tujini napisanega ne dvomi o go-
spodarski, politični in družbeni
moči Jugoslavije, pa tudi ne o naši
samozaščitni in samoobrambni
sposobnosti.
To nam lahko laska. Vendar mi
sami najbolj vemo za špranje, kijih
bo treba zamašiti. Slabo uslugo sta-
bilizacijskim ostrinam delajo tisti,
ki so gluhi za probleme in naloge.
Ali nočejo razumeti posameznih
pojavov. Ali morda sploh ne znajo
več misliti s svojo glavo. Tako bo-
mo kajpada težje odkrili sopotnike
in tiste, ki bi radi podstavljali noge.
So celo posamezniki, ki zanikajo
sorazmerno dobre odnose med sa-
moupravno združbo in verskimi
skupnostmi. V koordinacijskih od-
borih za sodelovanje z verskimi
skupnostmi se znamo dogovarjati.
Socialistična zveza je bila in bo naj-
bolj množični in demokratični pro-
stor za združevanje vsakogar in
vseh sil, ki so za samoupravljanje,
socializem, neuvrščenost. Oba,
neoklerikalizem in sektaštvo, pa
slabita našo povezanost in združe-
nost. Stabilizacijska akcija terja to-
rej veliko osveščenosti, budriosti,
enotnosti in odgovornosti.
Naš Tito je nemalokrat dejal, ka-
ko močno verjame v delavski ra-
zred Jugoslavije in kako bomo zna-
li danes in jutri premagati vsakršne
težave.
Ko smo v minulih dneh v celjski
občini že opravili prve pogovore o
začrtani vsebini stabilizacijskih
ukrepov, lahko brez zadrege reče-
mo, da smo pripravljeni. Danes bo-
mo na delovnem srečanju s samo-
upravnimi in pohtičnimi vodstvi iz
krajevnih skupnosti dogovorili po-
tek politične akcije. Resolucija o
družbeno gospodarskem razvoju
občine za to leto je naš temeljni
stabilizacijski dokument. Dogovor,
kaj hočemo. Dogovor, kaj nas bo
vodilo v vsakem okolju, na sleher-
nem koraku, pri vsaki odločitvi.
V	prihodnjih dneh začenjamo
razpravo o predlogu resolucije in o
priporočilih ter stališčih za kon-
kretno stabilizacijsko obnašanje.
Ne bo lahko. Naloge so zahtevne, a
tisto, kar bomo izpeljaU, se bo do-
bro obrestovalo. Saj to vemo, ne da
bi se morali samoprepričevati.
V	ponedeljek bo seja občinske
konference SZDL. Sprejeli bomo
načrt stabilizacije in govorih o pro-
blematiki mladih.
V	krajevnih skupnostih se bodo
sestale krajevne konference SZDL.
Obravnavale bodo program stabiU-
zacijskih nalog in načrt letošnje ak-
cije Nič nas ne sme presenetiti. La-
ni smo se v okviru NNNP že marsi-
kaj naučih. Na dnevne rede bodo
uvrstili še druge teme. Podobno bo
v organizacijah združenega dela.
Začnimo.
Velja pa tisto - vsak naj pometa
pred svojim pragom. Tega se drži-
mo doma. Zunaj prav tako.
JOŽE VOLFAND
NOV JAŠEK VPRELOGAH
Velenjski rudarji, ki imajo svojo delovno organizacijo
RLV v sklopu SOZD REK Vele^, so tudi lansko leto
kljub številom težavam, ki so jih pestile, izpolnili letni
plan, saj so nakopali predvidenih 4,5 miliona ton »rjavega
zlata«. To so dosegli z vestnim delom, ki ni bilo omejeno
samo na »uradne« delovne dni, temveč so delali tudi ob
sobotah, nedeljah, praznikih, vse v želji, da bi nakopali
dovolj premoga za naše vse večje potrebe.
Komaj smo dobro zakoračili v novo leto, že so začeli z
novimi akcijami. Med najpomembnejšimi je prav gotovo
začetek gradnje novega jaška v Prelogah. Sedanji jašek bo
namreč čez nekaj let zalila voda in da ne bi bila proizvodnja
prekinjena, so že v torek opoldne začeli z gradnjo novega
jaška. Ta bo med termoelektrarno Šoštanj in DO Elektro-
strojni obrati. Nov jašek bo globok 422 metrov in premera
7,2 metra. Zgradili naj bi ga v 32 mesecih, investicija samega
jaška pa je 122 milijonov din. Gradbena dela izvaja za to
posebej prilagojena in usposobljena ekipa RGD SOZD REK
»Edvard Kardelj« iz Trbovelj.
Stari oz. sedanji jašek v Prelogah naj bi predvidoma leta
1984 zalila voda in tako bi se sedanje že obstoječe jezero
močno povečalo. S tistim trenutkom, ko bi se pogrezriil star
jašek, pa mora biti nared za začetek rudarjenja nov jašek. V
bistvu gre samo za prestavitev sedanjega postrojenja na
novo lokacijo z nekaterimi dodatnimi tehničnimi izboljša-
vami.
Velenjski rudnik je tako s torkom, 22. januarjem 1980
stopil v novo, zanj in širšo družbo izredno pomembno ak-
cijo. Prepričani smo,, da jo bodo prav tako uspešno izpeljali,
kot vse dosedanje, iz novega jaška pa bodo »na svetlo«
prihajale nove, prepotrebne količine lignita.
Priložnostne slovesnosti ob začetku gradnje novega jaška
v Prelogah so se udeležiU mnogi rudarji in predstavniki
občinske skupščine Velenje, s prvo lopato pa je simbolično
»zarezal« mesto novega jaška predsednik komiteja za ener-
getiko v SR Sloveniji Drago Petrovič, (na sliki)
Tekst: TONE VRABL
Foto: LOJZE OJSTERSEK
nikalmi hvala
na levo in desno
SVET IN Ml
PIŠE IVAN SENIČAR
3/52
unido 3
Jugoslavija je ena od 189 držav in
teritorijev na svetu. Ljudstva, ki tu ži-
rijo, niso bila nikoli osvajalci. Obrat-
no, bila so zgodovinski borci za obstoj
samega sebe, s tem pa tudi za nastanek
sveta brez imperializma vere, velikih
naeij, svetovnih ideologij, vojaških
«vez in blokov. Danes svet še ni takšen,
smo pa brez dvoma na poti v mirno,
delovno in dostojanstveno mednaro-
skupnost Prav zdaj, ko se skušajo
Marsikje v Latinski Ameriki, v Nami-
^ji in Rodeziji, v Zahodni Sahari, na
bližnjem vzhodu, v Kampučiji in v Af-
ganistanu družbeni tokovi usmerjati z
nasiljem, ni prav, da izgubimo izpred
^i širši korak zgodovine. Ni prav, da
bi nam logika nasilja, ki je sicer zelo
jjnpresivna, vsilila nelagoden občutek,
^ je s tanki mogoče karkoli reševati,
fj^^i ne rešujejo niti navideznih »svo-
kot trdijo na Zahodu, niti ne re-
šijo socializma, kot bi radi prepriča-
li svet z Vzhoda. Svet ni tako enosta-
ven in vrata prihodnosti se ne odpirajo
na vojaške komande. Velika stvar je,
^ v Jugoslaviji in predvsem v neuvr-
«cenejn svetu to zelo dobro vemo.
y času, ko se dva bloka spet spopada-
a politično, z oboroževanjem, pa tudi
z drznimi poskusi razširiti svojo
»vplivno sfero«, je razumljivo, da re-
snično neodvisen del sveta vzbuja po-
sebno pozornost. To je vzrok, da se zdaj
o Jugoslaviji po svetu precej govori,
prognozira in tudi špekulira. Začasne
zdravstvene težave predsednika Tita
so dodale temu ognju vetra. In vendar
je treba reči, da je v tem zanimanju za
Jugoslavijo in za zdravje našega pred-
sednika največ glasov dobrih in pošte-
nih. Praktično iz vsega sveta prihajajo
dobre želje za tovariša Tita in seveda
za tisto, kar danes v svetu predstavlja
in kar je v desetletjih vgradil v Jugo-
slavijo, to je v nas vse, v naš način
življenja in družbene odnose, s tem pa
tudi v pozicijo Jugoslavije v svetu. V
teh ukvarjanjih z Jugoslavijo pa je tu-
di zelo jasno razločiti pokroviteljski
ton z nekaterih strani, ton, ki lahko
diši po želji, da bi nam kdo pomagal.
Našo neodvisnost smo dosegli v širših
mednarodnih vrenjih, vendar smo jo
skovali sami. In sami smo garant za-
njo. In prav to lastno poroštvo je bi-
stveni del te neodvisnosti. Nihče nam
je ni dal. In tisti, ki bi jo želel od zunaj
zavarovati, bi jo sam načel. Zato je
prav, da se zahvalimo številnim prija-
teljem v svetu za dobre želje za tovari-
ša Tita in za vse nas, da pa kar najbolj
odločno odbijemo vse pokrovitelje,
ker jih ne potrebujemo in nočemo. Ju-
goslavija ni teren za blokovsko merje-
nje sil, pa tudi ostali del neuvrščenega
sveta naj to ne bi bil. Dejstvo pa, da to
marsikje je, vzbuja obsodbe večine lju-
di, ljudstev in držav v svetu. Ta glas, ki
se najbolj organizirano čuje v Organi-
zaciji združenih narodov, ni več le pro-
test prizadetih, ampak vodilo, kako
bomo morali živeti - in pri tem oba
bloka ali posamezne velike sile niso
prav v ničemer izjema.
V New Delhiju poteka ose-
mnajstdnevni sestanek 3. generalne
konference organizacije za industrij-
ski razvoj Združenih narodov (UNI-
DO), ki je vreden največje pozornosti.
Ob udeležbi več kot sto držav v razvo-
ju in razvitih dežel bodo pregledali ra-
zvoj zadnjih pet let, saj je bila 2. konfe-
renca UNIDO leta 1974 v Limi, Peru.
Osnovne ugotovitve te svetovne go-
spodarske zbornice so hudo kritične.
Ze v Peruju so namreč načrtovali, da
naj bi bile dežele v razvoju ob koncu
stoletja udeležene v skupni svetovni
industrijski proizvodnji s 25 odstotki.
Sedaj znaša ta odstotek nekaj nad 9, in
če bo šlo naprej tako počasi, se bo v 20
letih povečal le za nekaj odstotkov. Po-
ložaj je skrajno zapleten in tudi neva-
ren. Resnica je, čeprav skoraj nera-
zumljiva, da so nerazviti v svetu izleta
v leto še bolj nerazviti, razviti pa gre-
do hitreje naprej, vendar imajo tudi
sami ogromne probleme. Te probleme
prenašajo iz razvitega v svet v razvoju.
Zaradi tega je industrializacija v svetu
osrednje gospodarsko vprašanje sveta,
to pa spet osrednji problem mednaro-
dnih odnosov.
Na 3. sestanku UNIDO sodeluje tudi
jugoslovanska delegacija. Vodi jo Sto-
jan Matkaliev, član zveznega izvršne-
ga sveta in predsednik zveznega komi-
teja za energetiko in industrijo.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 24. januar 198(i
sozd agros
DVAKRAT VEC STROJEV
Boljša delitev dela med proiMvaJalci
Na nedavni problemski
konferenci so komunisti
vseh združenih organizacij
SOZD ^gros Šempeter
obravnavali razvojna izhodi-
šča naslednjega srednjeroč-
nega obdobja. V prihodnjih
petih letih bo veliko povpra-
ševanje po kmetijskih stro-
jih. To je razumljivo, saj bo
kmetijska proizvodnja delež-
na posebne družbene skrbi,
tako da ne bo pokrivala sa-
mo domačih potreb, pač pa
ustvarjala tudi presežka hra-
ne za izvoz. Leta 1985 bo v
Jugoslaviji 550.000 traktor-
jev, povprečno pa bo vsak
imel 3,6 priključne stroje. To
je tudi iztočnica za oblikova-
nje razvojnih usmeritev pri
vseh proizvodnih organizaci-
jah SOZD Agros.
Do leta 1985 naj bi tako po-
večeili proizvodnjo kmetij-
skih strojev za dvakrat, do-
sledno pa bodo izpeljali tudi
delitev dela med vsemi zdru-
ženimi proizvajalci. Tako bo-
do proizvodne zmogljivosti
popolnoma izkoriščene. Za
nove skupne naložbe, pred-
vsem za proizvodnjo pol-
proizvodov, sklopov in ele-
mentov bo treba združevati
sredstva po principu prido-
bivanja in delitve skupnega
dohodka. Na najboljšem
takšnem koraku je trenutno
šempeterski Sip z novo na-
ložbo v tovarno kmetijskih
strojev. Zaradi pospeševanja
izvoza naj bi združene orga-
nizacije s skupnimi vlaganji
gradile proizvodne obrate v
prosti industrijski coni pri
Sežcini in na avstrijskem Ko-
roškem, piše v Sipovih infor-
macijah.
Na domačem in tujem trži-
šču naj bi vse združene orga-
nizacije Agros v prihodnje
nastopale s skupno ponudbo
svojih izdelkov. S trgovino
bodo zato morale vse združe-
ne proizvodne organizacije
sodelovati na dohodkovnem
načelu v okviru enotnih spo-
razumov. Komunisti so na
svoji seji sprejeli še vrsto
drugih nalog. Z glavnimi do-
bavitelji, predvsem z železar-
nami, naj se vsi proizvajalci
sporazumevajo skupno in
enotno. Z dolgoročnimi
aranžmani si bodo tako zago-
tovili redno in nemoteno
oskrbo. V Agros nameravajo
v naslednjem srednjeroč-
nem obdobju pritegniti tudi
nove sorodne organizacije iz
vse Jugoslavije, organizirali
pa bodo-tudi enotno servi-
sno mrežo v državi.
Komunisti Agrosa menijo,
da bo treba čimprej okrepiti
poslovodni odbor, v katere-
ga naj bi se vključili izkušeni
strokovni in vodilni delavci
združenih organizacij. Če bo-
do hoteli uresničiti vse nalo-
ge, potem bo to vsekakor več
kot potrebno.
JANEZ VEDENIK
BOLJE BOMO DELALI!
Ne samo letos, vedno moramo delati bolje, še z večjim čutom odgovornosti. Let(
stabilizacije je samo izhodišče za odgovornejše ravnanje na vseh ravneh. Na prvem mestuj(
seveda odnos do dela in odgovornost do samoupravnih dolžnosti in pravic. Kolikor boriK
ustvarili toliko bomo imeli in toliko bomo lahko trošili.
Naš posnetek prikazuje delavce Cometa v tozd Coflex, ki so doslej s svojim delom, torej,
delovnimi rezultati dokazovali, da jim dobra stopnja produktivnosti ni tuja.	:
hmezadove naložbe
PREOBSEŽNI NAČRTI
Več posluha xa naložbe v kmetijstvu
Dejstvo je, da srednjeročni
načrt razvoja SOZD Hmezad
ne bo v celoti uresničen. Še
zlasti velja to za naložbe. V
planu razvoja je bilo med
drugim začrtano, da bodo
zgradili farmo prašičev, mle-
karno, mešalnico krmil, in-
dustrijska pitališča za gove-
do ter da bodo obsežneje
preusmerjali kmetije v tržno
proizvodnjo. Začrtani pro-
gram je bil za obdobje pet let
vsekakor preobsežen, res pa
je tudi, da je treba vzroke
iskati še v nizki akumulativ-
nosti kmetijske proizvodnje
in pomanjkanju bančnih
sredstev za naložbe.
Izredno zaskrbljujoč je po-
datek, da znašajo netto anui-
tete v povprečju že 60 odstot-
kov amortizacije. Celo več -
v nekaterih temeljnih orga-
nizacijah tekoča amortizaci-
ja ne zadošča za pokritje
vseh kreditnih obveznosti.
Lani so bile možnosti za in-
vesticijska posojila izredno
skromne. LB Splošna banka'
Celje težko financira že zače-
te naložbe, pa tudi tiste, ki so
nujno potrebne za tekoče po-
slovanje. Poslovanje z Beo-
gradsko banko pa je šele na
začetku.
Kljub vsemu pa ne gre pre-
zreti nekaterih naložb. Lani
je Hmezad zgradil silose za
20.000 ton žitaric, obnovU
hmeljarsko proizvodnjo v
družbeni in zasebni lasti (20
milijonov dinarjev), pozabiti
pa ne gre tudi prodajalne re-
zervnih delov pri Strojni.
Zadnja naložba naj bi bila
končana do konca tega leta.
Naložbe za nakup kmetij-
skih strojev pa so tako ali
tako stalna oblika izpopol-
njevanja kmetijske opreme.
Družbenopolitična skup-
nost bi morala slej ko prej
razmišljati o ustvarjanju
boljših pogojev za usklajeno
delitev družbenega proiz-
voda. Razbremeniti bi bilo
treba sredstva akumulacije,
pravijo v Hmezdu ter s tem
aktivirati nove razvojne
usmeritve. Večji posluh za
naložbe v kmetijstvu bo do-
sežen z ugodnejšimi pogoji
kreditiranja in drugimi obli-
kami naložb družbenih sred-
stev.
Ne nazadnje bo treba ra-
zmišljati tudi o izboljšanju
pogojev in rokov za pridobi-
vanje soglasij za lokacije.
JANEZ VEDENIK
KAKOVOST
VODE
V tretje gre rado, in ta-
ko tudi današnji zapis
pod rubriko o komunal-
nih problemih Celja po-
svečamo pitni vodi.
Gre za dobrino, ki nam
pomeni življenje. Zato tu-
di prizadevanja za zagoto-
vitev zadostnih količin
zdrave pitne vode.
Za zagotovitev primer-
ne oskrbe s pitno vodo bo
treba v prihodnjih letih
zgraditi nekatere zelo po-
membne objekte. Lep
uspeh na tem področju je
gradnja vodohrana s pro-
stornino 3000 kub. me-
trov na Teharju. V priho-
djem srednjeročnem ob-
dobju bo potrebno zgra-
diti tudi prvo fazo .vodo-
hrana Lisce s prostornino
4000 kub. metrov in vo-
darno v Medlogu. Vodo-
hran bo izboljšal hidra-
vlične razmere v omrežju
in pokrival povečano po-
rabo v konicah potrošnje.
Vodama v Medlogu bo
nekakšen zbirni vodnjak
in hkrati centralna pri-
prava vse vode iz Medlo-
ga in Levca. Z izgradnjo
vodarne bodo dosegli
smotrno izkoriščanje
podtalnice, saj prihaja
zdaj zaradi pomanjkljive
tehnične izvedbe obstoje-
čega sistema črpanja do
precejšnjih izgub vode.
Razen tega bo izgradnja
vodarne zelo pomembna
tudi zaradi izboljšanja ka-
kovosti vode. Po zaslugi
novega načina razkuževa-
nja, z ozoniranjem.
Velik problem preskr-
be Celja s pitno vodo je
njena kakovost. Voda na
našem območju je na-
mreč dokaj slabe kakovo-
sti. Zato jo razkužujejo s
klorom. Vsi vodni viri, ki
jih danes izkoriščajo za
mestni vodovod, so takš-
ne narave, da je možnost
onesnaženja zelo velika.
Najbolj ogrožena pa je
podtalnica v Medlogu, ki
ima zelo tanko zaščitno
plast. Problem je toliko
večji, ker prihaja iz Med-
loga skoraj tri četrtine po-
rabljene vode. To pa po-
meni, da je uveljavitev
varstvenih pasov povsod,
zlasti še v Medlogu, izre-
dnega pomena.
štore: novi
predsednik ds
Pred dnevi je bila prva seja
novoizvoljenih članov delav-
skega sveta delovne organi-
zacije Železarne Store. Na
njej so potrdili ne le člane de-
lavskega sveta, marveč tudi
člane nekaterih komisij ter
delegate za razne skupnosti
in druge organe.
Za predsednika delavskega
sveta so izbrali Toma Majerja
iz TOZD Mehanska obdela-
va, za ncunestnika pa Rada
Korenta iz delovne skupnosti
za investicije in razvoj.
MB
ceue: dan
računovodskih
delavcev
v petek, 1. februarja, bodo
člani Društva računovodskih
in finančnih delavcev Celje
povezali svoj redni, sicer že
enajsti občni zbor, s proslavo
dneva računovodskih in fi-
nančnih delavcev. Zato bodo
po oceni dela v minulem ob-
dobju in volitvi člainov za no-
ve društvene organe, obudili
spomin na praznični dan tudi
s podelitvijo Zlatih znakov
Zveze računovodskih in fi-
nančnih delavcev Jugosla-
vije.
MB
aplavz za
delovne napore
Dolgo je že, kar sem na-
zadnje spremljal sejo delav-
skega sveta, ki bi jo tako
pogostoma prekinjali
aplavzi spontanega odobra-
vanja izrečenim mislim, kot
je bilo to na zadnji seji de-
lavskega sveta Metke v Ce-
lju. In delegati delavcev s
svojimi aplavzi niso le izra-
žali podpore stališčem vod-
stva, družbenopolitičnih or-
ganizacij in zborov delav-
cev, ki so se zavzeli za višje
osebne prejemke, ki so ob
polletju celo presegli tempo
rasti dohodka. Ne! Z aplav-
zom so povedali predvsem
to, da se veselijo, ker so
ustvarili več kot leta po-
prej. Ker imajo kaj deliti, a
ob tem tudi kos ustvarjene-
ga nameniti bodočnosti
skozi investicije. Še bolj kot
to pa so z medklici in aplav-
zom zagotovili, da so dojeli
pomen gospodarske ustali-
tve v vsej njeni razsežnosti.
Pripravljeni so delati še
več in še bolje, ker so bolj
kot kdajkoli poprej prepri-
čani, da so na dobri poti. Ne
vztrajajo le na količini pro-
izvodnje, ki bi jo bilo težko
prodati. Cilj jim je večja ka-
kovost, prodor v svet, ob
vsem tem pa olajšanje po-
gojev dela.
Čeprav je do sestank
prišlo predvsem zarai
zmotnega občutka, da jh
želijo od zunaj vsiliti dn
gačne (nižje) osebne dohot
ke, je sestanek izzvem
prav v osnovni misli, ki j
vodilo ustalitvenih prizaA
vanj - šele ustvarjeni dobi
dek. Kot rezultat skrbneg
in požrtvovalnega dela, J
se izraža v kako vosi
ustvarja pogoje napredk
delovne organizacije in pt
goje za boljše osebne pn
jemke.
Takšne misli morajo I
dni, ko se izteka že tretji di
lovni teden novega leti
prežemati vse kolektivi
Čas je, skrajni čas, za pošti
ne in celovite delovne obn
čune, ki bodo tako skoi
obravnavo zaključenih ri
čunov kot skozi načrte 1
novo srednjeročno obdob}
pokazali na napake in n
poti za njihovo odpravo. Pi
gled vase in poštena ocen
bodo tu storili največ.
Kajti, ne gre se slepiti, i
vedno živimo nad svojit
zmožnostmi. Trošimo tut
kar nismo ustvarili. Uvai
mo preveč, izvažamo pt
malo. Slabo se povezujem
Skromno izkoriščamo d
lovni čas, ki nam je na v
I jo. Pogosto smo, tudi izp^
vsem nezdravstvenih razi
gov, bolani.
Leto, ki smo ga načeli, ^
morda težje kot kater oko
doslej. Kot leto ustalit^
smo ga začrtali. Zdaj pop'
mimo za delo. Le poln d
lovni prispevek slehernei
občana bo dal tako na d
lovnem mestu, kot v okolj
kjer živimo, želene in prit
kovane sadove.
Predsednik Tito je v svf
novoletni čestitki deji
»Leto, v katero vstopatO
ne bo lahko za nas. Zahte\
lo bo resna odpovedovati)
Zato se obračam na vse
lovne ljudi, posebno na
ditelje na vseh ravneh, '
vsakdo na svojem delo
nem mestu stori tisto, kal
njegova dolžnost. Naj bo
zares v polni meri leto
ke aktivnosti in varče\
nja, leto največje disciplin
in odgovornosti. Če bomo
dosegli, doseči pa morati
in če bomo smotrno izrab'
možnosti, ki jih ima fl^
država, ki je bogata naf*
nih bogastev in strokovfi
kadrov, bomo premagali^
d i sedanje težave.«
BRANKO STAMEjd
mozirje
VEUKO ŠUŠNIARSTVA
Bolj zanimiva Je proizvodna dejavnost
v mozirski občini je tre-
nutno 83 delovnih ljudi in
občanov, ki se ukvzirjajo z
gospodarsko dejavnostjo kot
postranskim poklicem. Gre
za dejavnost, ki bi naj bila na
voljo le za zadovoljevanje
potreb občanov in krajanov,
torej za nudenje drobnih sto-
ritev in uslug, predvsem
obrtnega značaja.
Toda pogled v to dejav-
nost, tudi tržnega inšpektor-
ja, je ugotovil v mnogih pri-
merih drugačno sliko. Neka-
teri od nosilcev te dejavnosti
se namreč ne ukvarjajo z
uslugo, marveč s čisto proiz-
vodnjo. Zato so tudi primer-
no mehanizirani in imajo ce-
lo kooperantske odnose z
določenimi organizacijami
združenega dela. Ti primeri
se predvsem kažejo v kovin-
ski izdelavi, v predelavi lesa,
v izdelavi zabojev itd.
Razumljivo je, da s takšno
usmeritvijo ni bil dosežen
glavni namen dejavnosti kot
postranskega poklica. Zato
ni naključje, če tržni inšpek-
tor v občini priporoča pri vo-
denju postopka in izdajanju
dovoljenj za takšno dejav-
nost natančnejše opredeli-
tve, zlasti opis uslug, ki jih
bo takšen občan opravljal.
Vzporedno s tem pa gre tu-
di za dela, ki jih nekateri lju-
dje'opravljajo brez ustreznih
dovoljenj. Torej šušmarstvo.
Tako je občinski inšpektor
obravnaval 42 primerov, ko
so ljudje opravljali dela brez
dovoljenj. Zoper kršitelje je
izdal 29 upravnih odločb, 22
jih je predlagal v kaznova-
nje, razen tega pa je ugotovil
neopravičeno pridobljene
premoženjske čiste koristi v
skupnem znesku nekaj nad
150.000 dinarjev.
MB
STE ŽE
NAROČILI
NOVI TEDNIK?
^^ 1 ^ 24. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
i/ šentjurju
preskrba
šepa
potrošniški svet pri
kiaievni skupnosti Sent-
SrikoUca je kritično
ocenil založenost trgovin
v Šentjurju. Vzrok pa m
^no v pomanjkanju ti-
stih proizvodov, ki jih pri-
manjkuje tudi drugod. Ce
zmanjkuje najbolj osnov-
jiih artiklov tiči krivda
najbrž kje drugje, so me-
člani potrošniškega
sveta. Potrošnikov dinar
zato vse prepogosto od-
haja iz domače občine v
Celje ali kam drugam.
Verjetno gre pri tem pro-
blemu v največji meri za
premajhno zainteresira-
nost trgovcev, ki ne znajo
prisluhniti potrošniku in
njegovim željam. Da bi
bilo manj nezadovoljstva
na račun slabe preskrbe,
je potrošniški svet poslal
dopis v trgovsko organi-
zacijo Merx, od koder so
odgovorili, da se bo pre-
skrba v Šentjurju izbolj-
šala, ko bodo odprli novo,
dovolj veliko blagovnico.
To pa bo v marcu ali
najkasneje v aprilu.
MP,
V _^
radio celje
TEŽAVE S SUŠNOSTJO
RTV Ljubljana pojasnjuje
v zadnjem času smo po-
novno dobili več pisem po-
slušalcev, ki se pritožujejo
zaradi slabe slišnosti Radia
Celje v popoldanskem času.
Slišnost sama sicer ni slaba,
jo pa motijo izredno močni
radijski signali nekaterih tu-
jih radijskih postaj. Da bi
vam kar najbolj celovito od-
govorili, smo za pojasnilo
poprosili odgovorne delavce
RTV Ljubljana, TOZD Od-
dajniki in zveze, ki upravlja-
jo z vsemi oddajniki v SR
Sloveniji. Takole so nam od-
govorili:
»Po novem genevskem
planu deluje na frekvenci
702 kHz. Stari antenski si-
stem je bil zgrajen za višje
frekvence in ni ustrezen brez
večje predelave za to frek-
venco. Večja predelava po-
meni precejšnje povišanje
stolpa ali postavitev »dežni-
ka« (kot v Murski Soboti). Za
to nismo imeli ustreznih
sredstev.
Z dosedanjimi manjšimi
popravili antenskega siste-
ma, ki pa so že v teku, smo
vzpostavili večje področje
pokrivanja kot je bilo na sta-
ri frekvenci, seveda v čistem
dnevnem času, ko ni motenj.
Tako so nam pokazale tudi
opravljene meritve.
Slaba stran pa je nivo mo-
tenj na tej frekvenci, ki je
izven radijskega dneva izre-
dno visok. Ugotovili smo, da
deluje na tej frekvenci od-
dajnik v Monte Carlu z moč-
jo več" kot 300 kW, čeprav bi
moral delovati po genev-
skem planu v naši smeri z
močjo manjšo od 10 kW.
Doslej smo dvakrat urgira-
li na Zvezni upravi za radij-
ske zveze, ki je pristojna za
te zadeve. Na osnovi telefon-
skih odgovorov in poizvedo-
vanj smo prišli do zaključka,
da tu ni realnega upanja, da
bi se Monte Karlo drž^ ka-
rakteristik, podanih v Ge-
nevskem planu, čeprav so
obvezne.
Zato smo enakega mnenja
kot vi, da bo najboljši korak
sprememba frekvence. Ven-
dar je to proces, ki ni tako
hiter in ni odvisen samo od
nas. Ta postopek smo pričeli
in upamo, da ga bomo rešili
v naslednjih mesecih. Mne-
nja smo, da bo v primeru
ugodne rešitve nove frek-
vence tudi pokrivanje več
kot zadovoljivo, za potrebe
LRP Celje.
Kar zadeva montažo nove-
ga 2 kW SV oddajnika ga bo-
mo montirali, ko ga bo proiz-
vajalec, to je RIZ Zagreb, do-
bavil.«
Direktor TOZD OZ
MIHA PAVLIC, ing.
IMATE ČAS?
NAPIŠITE KAJ ZA
NOVI TEDNIK
ALI
RADIO CELJE!
ŠENTJUR:
VROČEOB
PLINU
Sentjurčani se že dalj časa
jezijo in negodujejo zaradi
neprimernega in slabo do-
stopnega kraja kamor mora-
jo občasno hoditi po plin v
jeklenkah. Problem, ki ga iz-
postavljajo v zadnjem času
vse bolj pogosto, ni iz trte
izvit Lokacija za dobavo pli-
na je resda na zelo neprimer-
nem kraju, oziroma tam, kjer
je, so slabo poskrbeli za var-
nost potrošnika.
Ob glavni cesti Celje-Sent-
jur, za katero vemo, da je ze-
lo prometna in da nima ploč-
nika, se ustavhajo avtomobi-
li in hodijo Sentjurčani po
plin. Iz smeri Šentju^a je po-
temtakem treba zavijati v le-
vo ali pa nazaj grede hoditi
peš po bankini do Šentjurja.
Pri tem pa še nekaj ni všeč
odjemalcem plina: jeklenke
lahko dobijo le ob torkih in
četrtkih ter ob sobotah do-
poldne. Menijo, da bi se dalo
ta čas spremeniti s čimer bi
ugodili mnogim »pjimim« in
»neparnim« odjemalcem
plina.
MP
DELOVNO VESEUE NA SNEGU
V zadnjih dneh nam je sneg dal kar opraviti na cestah. Na Polzeli so se mladi (OO ZSMS
Polzela in osnovna šola) odločili, da bodo vzeli lopate v svoje roke. Akcija je dobro uspela in
vredno bi jo bilo posnemati, saj takšna dela lahko razbremenijo poklicne delavce komu-
; nale, mladi pa tudi drugi krajani pa takšna delovna srečanja lahko izkoristijo za medse-
bojna zbliževanja in utrjevanje kolektivnega duha.	„. . „
Foto: T. TAVČAR
Občinska konferenca SZDL in Občinska
raziskovaina skupnost Celje
objvaljata
RAZPIS
O PODELITVI NAGRAD IN PRIZNANJ
»INOVATOR CELJE 1979«
1.
Za nagrado »Inovator 1979« lahko kandidirajo delavci
v združenem delu občine Celje, ki so v letu 1979
uresničili dosežke inovacijske in raziskovalne dejav-
nosti.
2.
Nagrade in priznanja se podeljujejo:
-	inovatorjem množične inventivne dejavnosti za
inovacijske dosežke
-	razvojnim, strokovnim, vodstvenim in vodilnim de-
lavcem za pomembne dosežke pri razvijanju in uvaja-
nju novih tehnologij, novih izdelkov, nove opreme ali
nove organizacije v proizvodnjo in poslovanje
-	raziskovalcem za pomembnejša raziskovalna dela
v okviru ali za potrebe organizacij združenega dela
občine Celje ali za potrebe občine kot družt)enopoli-
tične skupnosti.
3.
Kandidate za nagrado in priznanje lahko predlagajo:
-	komisije za inventivno dejavnost
-	delavski sveti in drugi samoupravni organi
-	družbenopolitične organizacije
-	društva
-	posamezniki.
4.;
- Prijava mora v pismeni obliki vsetjovati:
-	osebne in splošne podatke prijavitelja
-	opis, elaborat ali drugače zadovoljivo predstavitev
inovacijskega dosežka ali rautiskovalne naloge
-	podatke za vrednotenje: korist in pomembnost,
uporabnost ter izvirnost
5.
Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priz-
nanj bo podeljeno:
-	5 nagrad po 8000 din s plaketami in 10 nagrad po
3500 din s priznanji inovatorjem množične inventivne
dejavnosti
-	3 nagrade po 8000 din z diplomami razvojnim,
strokovnim, vodstvenim in vodilnim delavcem za ra-
zvijanje in uvajanje novosti v proizvodnjo in poslova-
nje
-	3 nagrade po 8000 din z diplomami raziskovalcem
za raziskovalna dela
6.
Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Celje,
Ulica XIV. divizije 14, do 1. marca 1980.
Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v sred-
stvih javnega obveščanja.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko
dobite na Občinski raziskovalni skupnosti Celje.
I ^ilj našega družbenoekonomskega ra-
^ je nova kakovost življenja. Kaj je in
: ^ v središču takega življenja? Človek, ki
, OO v humanih in demokratičnih družbenih
I ^	^ot osvobojena in podružbljena
, sebnost razvil in izrazil vse ustvarjalne si-
I	je načrtovanje današnjega injutriš-
\	^ sociaUstični samoupravni
I	revolucionarno ustvarjanje družbe-
"°^°^Podarskih in političnih razmer, v ka-
SdH	posameznik in kot zdru-
c^i I	samoustvarjal vsebino in smi-
lastnega življenja.
Prebujena in prizadeta razmišljanja o na-
^jn okolju potemtakem še zdaleč ne razO-
^^ajo le zadovoljstva ali nezadovoljstva do
^n^jega okolja. Zato smo se, ko smo se v
e/ju odločaU za organizacijo letošnjih hor-
cv^r^^ P"^ditev, zavestno odtegniU
kozmetiki. Oazam urejenega pro-
cveti-ji- ^ raznobarvno bohotnostjo,
naid]-"^ leskom in hortikultumo iz-
P"Povedovale, kako si znamo
Prav t ^ fc^v^anje, okolje in razpoloženje,
kov«	prireditve pa okolica in širo-
in m	riakičenost individuahiih hiš
"iorda vzorna urejenost nekaterih druž-
benih prostorov dokazujejo, kako je člove-
kovo bivanje zares v človekovih rokah. Bi-
vanje kot celota medčloveških družbenih
odnosov in ustvarjalnega samoizražanja
slehernega posameznika. Vse od včeraj in
danes in vse, kar bo jutri, je ustvaril človek.
Naravni prostor, ki ga človečimo, v katere-
ga zarezujemo po naši meri, ki ga pa tudi
zlorabljamo, uničujemo, onesnažujemo in
izgubljamo, odraža družbenoekonomske
odnose. Odraža kulturo življenja in bivanja,
kakršna je značilna za pretekost in seda-
njost.
Akcije za čistejše, lepše in urejeno okolje,
ki smo jih v Celju v zadnjih letih spodbudiU
kar lepo število, resda bolj usmerjajo druž-
beno in posameznikovo ukrepanje za zuna-
nje preustvarjanje našega domovanja. Ven-
dar je načrt ekološke ureditve celjskega
družbenopolitičnega prostora nerazdeljivo
povezan s programom preobrazbe družbe-
nogospodarskega življenja. Sociologija bi
tak načrt poimenovala drugače. Lahko bi
tudi rekli, da smo zlasti v preteklem sred-
njeročnem načrtu v Celju odgovorno iskah
in domišljali dejavnike za socialno ekologi-
jo razvojnih sprememb. V najbolj razburlji-
vih,'prav vročih in nestrpnih razpravah o
onesnaženosti ozračja in o Cinkarni smo
vnovič in vnovič ponovili, da družbenogo-
spodarske politike ali ukrepov v odnosu do
okolja, do zraka, do vod ne moremo ločeva-
ti od celotnega razvoja življenja v občini.
Motili so se tisti, in se še motijo, ki hočejo
sektorsko, ozko pristopati k načrtovanju
družbenega razvoja in k odpravljanju vzro-
kov za ekološko umazanost Celja. Celjska
občina je po gospodarski sestavi industrij-
ska občina s skoraj 40.000 zaposlenimi. Po-
lovico družbenega prihodka daje prav in-
dustrija. V družbenem razvoju občine bo
industrija med najmočnejšimi vzvodi za
materialno rast življenja in za socialno var-
nost. Zato v načrtovanju družbenogospo-
darskega razvoja občine ni dileme - indu-
strija ah čista okolje. Razvojni načrti in di-
namika spreminjanja življenja morajo vse
bolj upoštevati interdisciplinarnost v pose-
gih v naravni prostor, zagotavljati čisto in-
dustrijo oziroma tehnologijo, ki ne bo one-
snaževala in združevati vse sile socialistič-
nega napredka za uveljavljanje temeljnih
vrednot samoupravne družbe.
Ali je še katera večja vrednota kot človek,
ki bo svobodno in ustvarjalno spreminjal
resničnost? Človek, ki bo v družbeni aktiv-
nosti povezoval osebne in širše interese ter
cilje ter vsak dan doživljal socialno ekolo-
ško strukturo kot svoj lastni proizvod, kot
življenje, ki ga je vredno živeti?
Če se kritično ozremo v celjsko okolje,
lahko pritrdimo oceni, da njegova ureje-
nost in podoba časovno zaostajata za druž-
benim razvojem. Ne gre le za ugotovljeno
dejstvo, da so, na primer, individualne bi-
valne soseske praviloma lepše, nezanemar-
jene, nepoškodovane, harmonične in še
kaj. Družbene soseske so drugačne. Kajti
tudi ta snemek dosedanjega družbenega ra-
zvoja občine odslikava objektivna proti-
slovja, počasno uveljavljanje demokratič-
nega, samoupravnega družbenega planira-
nja in na tej podlagi takega urbaniziranja
okolja, ki bo bolj zajemalo potrebe celovite-
ga človeka.
Prav v drugačnem načrtovanju družbe-
nega razvoja, ki bo v bistvu dogovorjeno
načrtovanje humanizacije človekovega živ-
ljenja in dela, se skriva ključ za odpiranje
novih vidikov v prostorski in urbani poUti-
ki Celja. Že leta 1969 smo v Jugoslaviji v
tezah o osnovah politike mehanizacije pro-
storske ureditve zapisali, da predstavlja
prostorski oziroma urbanistični plan stro-
kovno in znanstveno zasnovan dokument,
ki se v demokratičnem in odprtem procesu
planiranja potrdi kot družbeni sporazum
občanov, raznih organizacij, družbenih in
državnih organov na določenem področju.
To mu bo tudi omogočilo, da zares postane
dogovor za družbeno akcijo, da postane
družbeno dogovorjen akt, ki terja usklaje-
vanje razUčnih interesov vseh porabnikov
prostora.
Za celjsko občino velja, da postopoma
demokratiziramo urbano planiranje. Se ve-
dno predstavljajo raznovrstni posegi v pro-
stor, pa naj gre za gradnje vikendov, tovarn
ali za komunalne objekte, osnovo za vznik
konflikta, ker še ni pravočasnega usklaje-
vanja, dogovarjanja in iskanja skupnih reši-
tev v prostoru.
PIŠE:
JOŽE VOLFAND
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 24. januar 198(i
V/ podčetrtku
TOPLINA SRCA
Razvejali so dejavnost RK
v Podčetrtku že vrsto let
aktivno deluje krajevna or-
ganizacija Rdečega križa, ki
se pri svojem delu tesno po-
vezuje tudi z odborom za
ostarele in osamljene na
podčetrški šoli. Ta humana
organizacija si namreč v prvi
vrsti prizadeva, da bi vsako-
dnevno skrbela za starejše
občane, ki zaradi bolezni ali
starosti ne morejo več sami
skrbeti zase. Ostarelih obča-
nov, tistih namreč, ki so stari
več kot sedemdeset let, pa je
v krajevni skupnosti Podče-
trtek kar 107, kar priča"o nuj-
nosti razvejane in vsestran-
ske dejavnosti organizacije
RK. Članstvo te humane or-
ganizacije je pokazalo izre-
dno pripravljenost pomagati
ostarelim in osamljenim, saj
vsako leto pripravi vrsto ak-
cij. Skupaj z osnovnošolci
skrbijo za to, da bolni dobijo
pravočasno zdravniško po-
moč, ostarelim pomagajo pri
čiščenju domov, organizirajo
preskrbovaLno mrežo zanje
in skrbijo, da sosedska po-
moč nikoli ne zataji. Ob tem
pa so člani RK sKupaj z
Osnovno šolo v Podčetrtku
že nekaj let zapored pripravi-
li novoletno srečanje starej-
ših občanov, ki so ga bili le-ti
še posebej veseli.
Organizacija Rdečega kri-
ža v Podčetrtku pa si je letos
načrtovala nalogo, da bo v
teh zimskih mesecih pripra-
vila tudi več izobraževalnih
tečajev za mladino in naj-
mlajše članstvo. Večino njih
s ciljem, da bi jih še bolj
usposobila za bodoče delo z
ostarelimi ljudmi.
DS
POROČILO O ONESNA-
ŽENOSTI ZRAKA V CE-
LJU OD 15. JANUARJA
DO 22. JANUARJA 1980
1.	vremenska si-
tuacija:
Nad našimi kraji pre-
vladuje območje ciklona,
kar povzroča nestalno i
vreme z občasnimi pada-
vinami.
2.	PODATKI O MERI-
TVAH:
Iz grafikona dnevno
povprečnih koncentracij
SO2 je razvidno, da so bile
te v začetku t^na vsled
neugodnih vremenskih
situacij močno nad dovo-
ljenimi. S spremembo
vremena, ki je nastopilo
16. 1. 1980 so se 24-ume
dovoljene koncentracije
gibale rahlo nad dovolje-
nimi - vendar za to letno
obdobje dokaj ugodne.
3.	PROGNOZA:
V nadaljnih nekaj dneh
ne pričakujemo bistvenih
sprememb kvalitete
zraka.
kulturniki
bodo
zborovali
Osnovna organizacije Zve-.
ze sindikatov samostojnih
umetnikov in delavcev v
kulturi Slovenije, se bodo
zbrali na svojem prvem obč-
nem zboru, ki bo v sredo, 30.
januarja ob 17. uri v Domu
sindikatov v Ljubljani.
Na zboru bodo razpravljali
o vseh perečih problemih, s
katerimi se srečujejo v svo-
jem vsakdanjem delu, pome-
ni pa zbor prvi resni korak k
temeljitejšemu samouprav-
nemu delovanju tudi v
vrstah svobodnih ustvarjal-
cev v kulturi.
je dovolj
trden most?
čez Pešnico v Šentjurju na
bližnje smučišče in sankali-
šče se vsak dan, zdaj ko je
napočila prava zima in dnevi
tečajev še toliko bolj, odpra-
vi kar lepo število otrok. Cez
leseno brv seveda, saj da bi ji
rekli most, ne gre. V težkih,
smučarskih čevljih, s smuč-
mi na rami, s sanmi za seboj.
Kdo ve, ali se kdo od teh
otrok sploh zaveda, kako ne-
varna je ta pot čez Pešnico,
kajti preveč mami bližnja
smučina in marsikdo čez
mostiček celo steče.
Ledeno mrzla je Pešnica in
kopel v tem času ne bi bila
najbolj prijetna, zato upamo,
da ne bo prišlo do kakšne
nezgpde. Ob tem se seveda
moramo vprašati: kdo je od-
govoren za varen prehod
otrok čez potok. Pa ne, da bi
kdo rekel, da otroci sami?!
M. PODJED
premajhna odzivnost hišnih svetov
NAS RO SNEG ZDRUŽIL?
Dosedanja akcija čiščenja snega zadovoljiva
v sredo, 16. januarja so
imeli v prostorih občine Ce-
lje sejo predstavniki Komu-
nalne skupnosti. Samo-
upravne stanovanjske skup-
nosti, Cestnega podjetja. Od-
delka za ljudsko obrambo in
Štaba za civilno zaščito, na
kateri je bilo podano poroči-
lo o izvedenih ukrepih in
sklenjen dogovor o nadalj-
nem poteku akcije čiščenja
snega.
Kratko poročilo se je nada-
ljevalo z živo razpravo, kaj in
kako ukrepati naprej. Za pri-
mer večjega snega so v okvi-
ru Komunalne skupnosti or-
ganizirali dežurno službo, z
dolžnostjo, da je neprekinje-
no v stanju pripravljenosti.
Samoupravna stanovanjska
skupnost je dobila nalogo,
da v večji meri vpliva na hiš-
ne svete, kajti prisotno je bi-
lo mnenje, da ti niso dovolj
aktivni. Zapletlo se je okoli
nalog Štaba za civilno zašči-
to. Predstavnik le tega je me-
nil, da civilna zaščita ni na-
vadna čistilna služba in da so
poklicani ukrepati le v pri-
meru ogroženosti pomemb-
nejših objektov. Veliko pri-
pomb je padlo tudi na račun
pešcev, ki so malomarno ho-
dili po cesti, neprevidno
prečkali ceste in s tem ogro-
žali prometno varnost. Ob
tem se nam postavlja vpraša-
nje, kdo je odgovoren za či-
ščenje pločnikov, ki niso
pred stanovanjsjcimi poslop-
ji, ne pred trgovskimi lokali,
torej od nikogar. Delo Ko-
munalne skupnosti in Cest-
nega podjetja so ovirala tudi
vozila občanov, ki so bila
parkirana na cestah. Skle-
njeno je bilo, da bodo v pri-
hodnje izvedene zapore na
zato vnaprej določenih ce-
stah oziroma cestnih odse-
kih. Občani bodo seveda
pravočasno obveščeni. Pou-
dariti je še potrebno, da so
bili izvedeni preventivni
ukrepi, tako da do večjih te-
žav in prometnih zagat ni
prišlo. Vsa važnejša asfaltna
cestišča so bila pravočasno
posuta s peskom in soljo. Te-
ga sicer nismo slišali na seji,
toda veliko zaslug za pravo-
časno preventivno ukrepa-
nje imajo organi Uprave jav-
ne varnosti občine Celje. Res
je tudi, da si je sn^g izbral
ugoden čas, ker je znano, da
ima predvsem komunala te-
žave z delavci iz sosednjih
republik. Delavci niso ravno
bogati s čutom za odgovor-
nost, ker zlasti ob praznikih
odhajajo na dopust, ne glede
na snežne razmere. Zadnje
informacije nimajo namena
kritizirati, ampak le vzpod-
buditi k razmišljanju, da si
ne bomo kdaj drugič po ne-
potrebnem belili glave.
Povzemimo še poročilo
vodje zimske službe pri Ko-
munalni skupnosti Jožeta
Krajnca. Čiščenje snega na
območju občine Celje obse-
ga 63 cestnih odsekov v
skupni dolžini 147 km in 253
ulic v dolžini 90 km. Aktivi-
ranih je bilo sedem kamio-
nov s čelnimi plugi, trije
traktorji, greder, dva buldo-
žerja za makadamska cesti-
šča, štiri skupine po osem in
tri skupinč po šest delavcev.
Sprotne defekte na vozilih
so odpravljali dežurni meha-
niki in klučavničeirji, tako da
ni prišlo do večjih zastojev in
je delo normalno potekalo.
VILI EINSPIELER
ks stojno selo
MLADE MOČI NAPREDKA
00 ZSMS postaja pomembna sila v kraju
Krajevna skupnost Stoj-
no selo, ki ima danes le še
okoli 600 prebivalcev, spa-
da med tiste v občini Šmar-
je pri Jelšah, ki so v zadnjih
letih doživele velik napre-
dek, pa čeprav ni zrastel v
njej noben industrijski ob-
jekt. Večina prebivalcev se
namreč vsak dan vozi na de«
lo v bližnjo Rogaško Slati-
no ali v Rogatec.
Prvi sij napredka je v kraj
prinesel nov vodovod, ki so
ga dogradili že pred leti, lani
pa so Stoj no selo povezali še
z asfaltirano cesto do Roga-
ške Slatine. V letošnjem letu
pa bodo v kraju opravili še
dve pomembni deli. Zgradili
bodo novo mrliško vežo in
napeljali telefonski vod do
kraja.
Na zadnji razširjeru seji
sveta krajevne skupnosti in
vseh predstavnikov družbe-
rvopolitičnih organizacij so
sprožili tudi rjizpravo o na-
slednjem petletnem planu
razvoja. Kot najpomembnej-
še naloge v kraju so izposta-
vili predvsem asfaltiranje
nadaljnjih štirih kilometrov
ceste od Stoj nega sela do re-
publiške ceste, ki povezuje
Rogatec s Ptujem, izboljša-
nje preskrbe krajanov s tem,
da si bodo prizadevali zgra-
diti v kraju novo trgovino in
nenazadnje, v kraju želijo
zgraditi tudi večnamenski
prostor za delo družbenopo-
litičnih organizacij, krajevne
skupnosti in društev. Pro-
storski problem zaenkrat še
vedno rešujejo s pomočjo
osnovne šole, ki gostoljubno
nudi svojo streho vsem pri-
reditvam v kraju, mladinski
organizaciji, i>evskemu zbo-
ru KUD Savina Sekimik in
vsem drugim, ki prostor po-
trebujejo. Dogovarjajo pa se
tudi, da bi v osnovni šoli od-
prli tudi knjižnico.
Pobudnik in organizator
domala vseh akcij v krajevni
skupnosti Stojno selo je izre-
dno aktivna organizacija
mladih. Na njeno pobudo so
lani ustanovili tudi kulturno
umetniško društvo Savina
Sekimik, lani pa so z vsemi
močmi mladinci pomagali
zgraditi asfaltirano igrišče za
mali nogomet. Osnovna or-
ganizacija ZSMS izdaja vsak
mesec tudi svoj bilten Mlada
pota, ob večjih akcijah pa to
informativno glasilo pripra-
vijo za vse krajane. Mladinci
pomagajo pri pripravi vseh
prireditev v kraju, aktivno
pa sodelujejo tudi v organih
krajevne samouprave in v
delegacijah.
Iz krajevne skupnosti Stoj-
no selo prihajajo torej vzpod-
budne novice o prizadeva-
njih za še hitrejši in vsestran-
ski razvoj kraja. Med drugim
se krajani dogovarjajo še o
izvedbi novega samopri-
spevka, da bi s skupnimi na-
pori še izboljšali svoj družbe-
ni standard.
BRANKO JANŽEK
V.BESEDI JN SLIKI
LJUBEČNA: GASILCI BODO ZBOROVALI
Člani gasilskega društva iz Ljubečne se bodo v sobot^
26. januarja ob 18. uri zbrali na rednem letnem občneij
zboru. Na njem bodo ocenili lansko nadvse uspešno letg
Lani so namreč poleg velikih uspehov na področju izobr^
ževanja in vzgoje gasilcev bili uspešni še v akciji NNNp
Med največje uspehe društva pa gasilci uvrščajo tuc^
pridobitev gasilske avtocisterne, ki so jo kupili s pomo^jj
delovne organizacije Ljubečna, krajanov in SIS za varstv^j
pred požari.	"
Na občnem zboru, kjer bodo poleg ocene dela sprejeli
program dela za letos in izvolili novo vodstvo, se bod,^
dogovorili tudi kako bodo praznovali letošnjo tridestleii
nico društva.	^ BRECij
VESELO NA SNEGU
Smučišče v Libojah je zelo priljubljeno, saj je kot re
čemo na dosegu roke, letos pa so tudi snežne rsizmere zele
ugodne. Na smučišču je poleg vlečnice tudi razsvetljava,
ki omogoča tudi večerno smučanje. Tako se smučarji lažj«
zvrstijo. Otroci se snegu predajajo čez dan, odrasli pj
imajo dovolj prostora v večernih urah.	T. TAVCAI
ŠOŠTANJ: PIONIRJI IN M. EVEREST
Mladinski odsek planinskega društva Šoštanj-je v ok
viru svoje 75-letnice pretekli četrtek pripravilo predava
nje z barvnimi diapozitivi o vzponu lanskoletne jugoslo
vanske himalajske odprave na Mount Everest.
V dvorani kulturnega doma se je zbralo preko 300 mla
dih planincev iz osnovne šole Biba Roeck in Karla De
stovnika-Kajuha, članov planinskega krožka na obeh šo
štanjskih osnovnih šolah. O vzponu na M. Everest j»
fovoril znani alpinist Ivč Kotnik, ki je doma iz male vasio
entflorjan pri Šoštanju. Pionirjem planincem, kakor tud
učiteljem, je poleg zanimivega predavanja pokazal več st(
barvnih diapozitivov, s katerimi je vsaj delno prikaza
številne napore lanskoletne jugoslovanske himalajske od
prave, ki je 13. maja osvojila najvišjo goro sveta. Mlad
planinci so z veliko zavzetostjo sledili izvajanju svojeg
rojaka, ki je že leta 1975 prav tako sodeloval v jugoslo val
ski himalajski odpravi in se povzpel na vrh ,nekoliki
nižjega Makaluja.
Enako predavanje je imel prof. Kotnik tudi za odrasl
planince Šoštanja, planinsko društvo pa mu je za njegov
uspehe poklonilo v znak priznanja umetniško sliko Tri
glava, delo znanega shkarja in nekdanjega olimpijske«
prvaka Toša Primožiča iz Maribora.	V. K
CEUE: CICIBANI NA SMUČEH
V organizaciji smučarskih učiteljev in vaditeljev so b|
na Golovcu in Na ^ičku v Liscah od 14. do 19. januafl
prvi smučarski tečaji predvsem za predšolske otroke. 0<
ziv je bil velik, saj je šolo na obeh smučiščih obiskoval
več kot sto otrok.
Za konec, v soboto, so se pomerili še v majhnem sJ
lomu. Tekmovalno vzdušje je bilo na višku, veliko tu*
dobre volje in smeha.
Pri cicibankah je bila najhitrejša Saška Hacin, dru<
Mojca Koželj in tretja Katja Blagotinšek. Med cicibani ^
se na najboljša mesta uveljavili: Matjaž Srol, Vanja VC
del, Boštjan Podrebšak in Rok Savič, pri pionirjih f
Bruno Dujič, Grega Coklič in Matevž Cene.
Vsi tekrnovjilci so sprejeli diplome, najboljši pa ti^
darila.	^
^^ 1 ^ 24. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
25. SEJEM MODE V LJUBLJANI

S celjskega območij trije fMtitnIki najnšjega priznanja »kipca
ljubljanskega zmaja« in trije dobitniki diplome ljubljanskega zmaja
Prejšnji petek so »za-
prli« jubilejni, 25. sejem
mode v Ljubljani na Go-
spodarskem razstavišču.
To je bila doslej največja
jugoslovanska manife-
stacija vseh tistih, ki se
ukvarjajo z vsem, kar je
vezano na tekstil. Začeli
so pred petindvajsetimi
leti s tridesetimi raz-
stavljaici, letos pa jih je
bilo že več kot 200 iz vse
Jugoslavije. Med vsemi
razstavljalci so močno
mesto zavzemali tudi
tekstilci s širšega celj-
skega območja, saj je ta
zvrst prav tu izredno
močno zastopana.
Nekaj zadnjih let obi-
skujemo sejem mode v
Ljubljani z namenom, da
vidimo, kaj so zlasti »na-
ši« v zadnjem letu na tem
področju naredili. Letoš-
nji vtis je presenetljiv, saj
so na Celjsko po oceni
strokovne komisije odja-
drali kar trije modni zma-
ji v obliki kipca (najvišje
priznanje modnega sej-
ma) in tri diplome. Razve-
seljivo pa je to, da so se
izredno izkazali tudi dru-
gi, ki pa tokrat formalnih
priznanj niso dobili.
Verjetno najbolj veselo
je bilo v razstavnih pavi-
ljonih Konusa iz Sloven-
skih Konjic, tovarne no-
gavic Polzela ter celjske
Metke, ker so vsi trije do-
bili najvišje sejemsko
priznanje »kipec ljubljan-
skega zmaja«.
Tovarna nogavic Pol-
zela je dobila najvišje
priznanje že drugič zapo-
red in to za razstavljeni
komplet moških in žen-
skih nogavic. Zanimivo
je, da so Polzelani letos
med dmgim prišli na trži-
šče tudi z nadkolenkami,
ki so bUe doslej deficitar-
ne. Razstavili so cel kom-
plet moških nogavic, pri
ženskem kompletu pa so
razstaviU tudi štiri novite-
te, med drugim »fler
Plus« (izpopolnjena rahlo
preventivna nogavica),
»Peggy extra« (se pohva-
f^io, da imajo takšen po-
lem kot Argo juhe!), »Pia
seip. (v hlačnem delu
vzorčasto pletenje itd. ter
v petih veUkostih in mo-
dnih barvah) ter »Mojca«
(prednost, da ima v zgor-
njem robu posebej ela-
stično prejo, kar ženske z
"močnejšimi nogami ne
»reže«).
Ervin Strahovnik, ki je
^udi osebno dobU »zlato
pipeto« za dolgoletno
sodelovanje in pomoč pri
razvoju sejma na področ-
ju tekstila, je ob tem po-
vedal: »V Jugoslaviji je
osemnajst .nogavičarjev',
vsi poskušajo delati vse,
mi pa smo se usmerili...
Letno pri nas proizvede-
mo 180 milijonov enot ra-
zličnih nogavic, v tem pa
je Polzela zastopana s pri-
bližno osemnajstimi od-
stotki.«
Izredno veselje je vla-
dalo tudi v Metki, kjer so
z letošnjim zmajem zma-
gali že tretjič zapored, si-
cer pa je to za njihove iz-
delke že četrti zmaj. Pred-
nost Metke je v tem, da je
nastopala s posteljnino,
ki jo je že možno kupiti.
Uspeh celotnega 900
članskega kolektiva!
Cel^ki TOPER je pre-
jel diplomo za skupino
športnih oblačil Jogging.
Gre za oblačilo, ki je pri-
merno za rekreiranje, gi-
banje v mestu ter je se-
stavljeno iz hlač in zgor-
njega dela. Funkcijo ima
isto kot trenirka, razlika
je le v tem, da je oblikova-
no lepše. To noviteto bo-
do delali za moške in žen-
ske v osmih barvnih od-
tenkih, v trgovinah pa se
bo pojavila jeseni. »Topr-
čani« so razstavili kot no-
viteto tudi oblačila za
»windsorfing«, prodajali
pa so še majice z emble-
mom olimpijskih iger v
Moskvi 80. Pa še to: v To-
pru vsako leto »vržejo«
ven okoli 250 modelov
moških in otroških srajc!
Izredno zadovoljni so
bili tudi v razstavnem
prostoru Modnega salona
Velenje, kjer so prejeli di-
plomo. M^an Gaberšek,
direktor, pa je bil navdu-
šen nad vsem ostalim,
zlasti tistim, kar jim zago-
tavlja dobro poslovanje
tudi v bodoče.'Sicer pa
bomo o tem še kdaj kaj
napisali!
Otroško veseli nad veli-
kim priznanjem pa so bili
v Tovarni volnenih odej
Škof ja vas, ki so za svoja
artikla Aljaska in Dana
prejeli diplomo. »Bil je to
jubilejni sejem mode in
vsi so si prizadevali, da bi
uspeli. Nam se je to po-
srečilo!« so veselo pripo-
vedovali direktor Ivan
Kmecl, komercialni Lju-
bo Pavlovič in njihov tr-
govski potnik Franc Jan-
žekovič. So edini v Jugo-
slaviji specializirani za iz-
delavo odej iz čiste volne,
delajo v standardnih bar-
vah, nova je samo lila.
Letno proizvedejo 130 ti-
soč odej, od tega jih pro-
dajo v Sloveniji okoli po-
lovico.
Tekstilci na Celjskem
so dokazali, da so pravi
»zmaji«...
Tekst in foto:
TONE VRABL
NAGRAJENCI S
CELJSKEGA NA SEJMU
MODE
KIPEC LJUBLJANSKI ZMAJ
(podeljenih 17, trije na celjsko)
OZD KONUS Slovenske Konjice za kolekcijo
krznenih plaščev in jopic
OZD METKA, Tekstilna tovarna in konfekcija
Celje, za posteljnino artikel Lidija in Havaji
OZD POLZELA, Tovarna nogavic Polzela za
razstavljeni program moških in ženskih nogavic
DIPLOMA LJUBLJANSKEGA ZMAJA
(podeljenih 17, tri na celjsko)
OZD MODNI SALON Velenje za razstavljeno
kolekcijo »Moda mladih« iz indijskih tkanin
OZD TOPER, Tovarna konfekcijskih in šport-
nih izdelkov Celje za skupino športnih oblačil
Jogging
OZD Tovarna volnenih odej Skofja vas za arti-
kel Aljaska in Dana
Zvone Dežnak, OZD Met-
ka, Tekstilna tovarna in
konfekcija, Celje: »Le-
tošnje priznanje na se>
tnu mode v LJubljani je
priznanje za delo in na-
pore celotnemu kolekti-
vu. Prepričan sem, da je
bila naša moč v tem, ko
nismo delali izključno za
sejem, ampak smo, vzeli'
»rtikle, ki so že v skladi-
šču in tudi trgovinah.*
Ervin Strahovnik, OZD
Polzela, Tovarna noga-
vic, Polzela: »Na sejmu
mode v LJubljani sodelu-
jemo od vsega .začetka,
torej že petindvajset let.
Na začetku je bilo samo
okoli 30 razstavljalcev.
Letošnji Ijubljsmski
zmaj nam pomeni zelo
veliko, saj je to prizna-
nje vsem - od razvoja do
zadnje predilke!^(
Prijetno presenečenje pomeni diploma
»Ljubljanskega zmaja* za organizacijo
združenja dela Tovarno volnenih
odej v Škof ji vasi. To je tudi veliko
priznanje za dobro delo 115 članskemu
kolektivu.
Modni zmaj Je odvihral tudi v vitrine
Tovarne nogavic Polzela za razstavlje-
ni program moških in ženskih nogavic.
Pri slednjem so razstavili kar štiri no-
vitete, ki so povzročile veliko zanima-
nja!
Tekstilna tovamm Metka Je vse presenetila z razstavljeno posteljnino artiklov
Lidija in Havaji, katero Je še moč kupiti v trgovinah in ni bila delana izključno za
sejem, kot Je to delala večina razstavljalcev. To posteljnino je znova okrasil
modni xmaj!
Ob našem obisku v Ljubljani je bilo zelo živahno tudi v razstavnem prostoru
OZD Toper, tovarne konfekcijskih in športnih izdelkov v Celju, ki je prejela
diplomo za razstavljeno skupino športnih oblačil Jogging. Med ogledovalci so
bili tudi celjski trgovci!
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 24. januar 198(i
RAZSTAVA
JEDKANIC
V	ponedeljek so v Mali
galeriji Turističnega
društva v Celju odprli že
drugo letošnjo razstavo.
Tokrat so na vrsti jedka-
nice Avgusta Seebacher-
ja iz zbirke Pokrajinskega
muzeja v Celju.
Zbranih je 29 original-
nih del, sicer pa motivov
celjskega mesta, katere-
mu je Seebacher tudi si-
cer posvečal pretežni del
svoje ustvarjalnosti.
Seebacher je Celjan. Tu
se je rodil 1887. leta in
umrl 1940. Obiskoval je
celjsko gimnazijo, sli-
karstvo pa je študiral na
Dunaju, v Munchnu in
Gradcu.
V	slikarskem delu so ga
pritegovali zlasti pokra-
jinski motivi.
za avtentično sožitje
ŠE IZPOSTAVITI PRAVICE
Kulturno življenje delavcev iz drugih republik
Posvet predstavnikov
Zveze kulturno prosvetnih
organizacij Jugoslavije in
Zveze sindikatov Jugoslavi-
je in drugih delegatov je dal
nekaj konkretnih sklepov v
prid kulturnemu življenju
delavcev iz drugih republik
in pokrajin Jugoslavije, ki so
zaposleni pri nas.
Predvsem se naj zavedajo
svojih samoupravnih pravic,
kadar gre za vprašanja kultu-
re in kulturnega življenja v
njihovi organizaciji združe-
nega dela, v sindikatu, v kra-
jevni skupnosti ali družbe-
nopolitični skupnosti.
Naj se združujejo v skupi-
ne, klube, ustanavljajo svoja
društva, da bi v njih zadovo-
ljevali potrebe po izpovedo-
vanju in uživanju kulturnih
vrednot in kulture svojega
naroda. Pri tem naj v skladu
z možnostmi in razmerami
pričakujejo pomoč kulturne-
ga društva, ki je v kraju ali
organizaciji združenega dela.
Zelo bi bilo dobro, če bi se v
čimvečjem številu vključe-
vali v že obstoječa kulturna
društva v krajevni skupno-
sti, kjer živijo, naj skrbijo tu-
di za to, da bi drugi spozna-'
vali z njihovo pomočjo kul-
turno dediščino in sedanjost
njihovega naroda ali naro-
dnosti. Prav pa je, da se tudi
sami skušajo čimbolj sezna-
niti s kulturno sredino in
zgodovino kraja, kjer živijo^
saj bodo s poznavanjem kul-
turne avtentičnosti tistih.
sredi katerih živijo, še bolj
spoštovali in razvijali svojo
lastno ter pripomogli k bolj-
šemu medsebojnem pozna-
vanju.
Ob tem se seveda nehote
vprašujemo, kako je s tem na
celjskem območju. Ne more-
mo se ravno pohvaliti, da so
bila naša prizadevanja v tem
pogledu izredna. Lanski Te-
den domačega filma je lepo
pokazal, kako je uspeh pre-
miere kosovskega filma »Ko
zamuja pomlad« potrdil la-
koto po kulturnih dogodkih
delavcev iz drugih republik
in pokrajin. Se premalo zna-
mo izkoristiti današnje orga-
nizacijske možnosti ob vrsti
kulturnih prireditev, da bi v
večjem številu pritenili vse
tiste, o katerih teče beseda v
tem pisanju.
Odločilne korake bosta
morala storiti Zveza kultur-
nih organizacij in sindikat,
sicer pa je prvoimenovana
organizacija doslej že našla
nakatere uspešne oblike de-
la. V mnogih društvih so že
delavci iz drugih republik, ki
se tvorno vključujejo bodisi
v dramsko, likovno ali glas-
beno ževljenje.
Morda bi nekateri skromni
rezultati, ki so nastali do da-
nes, bili rahla vzpodbuda za
iskanje še pogumnejših
oblik zbliževanja čudovitih
kulturih izročil Jugoslavije,
ki hrani v svojih nedrih ne-
precenljive vrednote, pa jih
zaradi lastne zaplankanosti
in ležernosti pa tudi objek-
tivnih težav ne poznamo in
verjemite, smo prikrajšani za
marsikaj lepega in plemeni-
tega.
Skupna pot je torej naj-
boljša!
DRAGO MEDVED
ODMEVI
RAZMIŠUANJE O ČLANKU
»DUŠEBRIŽNIŠTVO«
Poklicna gostinska šola je že
od vsega začetka stalni abonent
mladinskega filmskega gledali-
šča za srednješolsko mladino.
Povezovanje šole s komisijo za
izbiro filmov pri ZKO - občine
Celje je bilo vseskozi aktivno in
sporazumno. V primeru ogleda
italijanskega filma »Grdi, umaza-
ni, zli« v programu rednega film-
skega abonmaja se je učiteljski
zbor šole preudarno odločil za
ogled filma po lastni izbiri. Na-
mesto programiranega filma smo
po informaciji uprave kino po-
djetja Celje izbrali filma »Samo-
rastniki«.
K tej odločitvi nas je vzpodbu-
dilo predvsem dejstvo, da so
predlagani film naši učenci že vi-
deli na televiziji, predvajan pa je
bil tudi v rednih kinopredstavah
za odrasle. Ker se je to že večkrat
ponovilo v programu abonmaj-
skega filmskega gledališča, smo
si izbrali film »Samorastniki«, ki
po našem mnenju bistveno več
pripomore k oblikovanju mlade-
ga človeka, obenem je pa to film
z našo tematiko, ki je tudi sestav-
ni del učnega programa šole, zla-
sti pa tudi zato, ker je letos Vo-
rančevo leto.
€lani učnega zbora, ki smo
programirani film že poprej vide-
li, smo bili enotnega mnenja, da
je film izredno lepo odigran, da je
vsebina filma aktualna, da je pro-
blematika filma odraz določene
socialne kategorije današnje ita-
lijanske družbe na jugu Italije in
podobno. V filmu je res nekaj
neprimernih in opolzkih scen,
kar pa ni bil glavni razlog, da
smo film odklonili. Predlagani
film smo odklonili predvsem za-
to, ker so ga učenci šole že v glav-
nem videli in se zaradi tega odlo-
čili za nadomestni film »Samo-
rastniki« za film, ki ga tudi vsi
učenci več ali manj poznajo. Tu-
di tu gre za ponavljanje progra-
ma domačih ali tujih filmov.
Zapis v Novem tedniku z na-
slovom »Dušebrižniki« je za učni
zbor Poklicne gostinske šole ne-
sprejemljiv. Očitek, da nismo
sposobni ločevati med zrnom in
plevelom je žaljiv. Učni zbor na-.
še Sole smatra, da z našo odloči-
tvijo nismo prikrajšah naših
učencev, niti našega mesta Celja,
ki se resnično lahko ponaša z ra-
zvito filmsko vzgojo. Vprašamo
se, kot porabniki kulturnih do-
brin, ali res nimamo možnosti, da
si kdaj pa kdaj tudi sami kaj izbe-
remo? Razen tega menimo, da ni
potreben naziv »profesorski
zbor«, v vseh šolah smo učitelji,
učimo po predpisanem progra-
mu, imamo svoj delovni pro-
gram, za katerega realizacijo smo
odgovorni učitelji Poklicne go-
stinske šole.
Učiteljski zbor
Poklicne gostinske šole
PRIPIS:
Nikakor si ne želim, da bi moj
pripis k razmišljanjem učitelj-
skega zbora Poklicne gostinske
šole izzvenel kot polemika. Zelo
rad pa bi, da bi bobu vendarle
rekli bob. V prvi vrsti s«m trdno
prepričan, da izbor filmov v
mladinsko gledaliiče nikakor
ne nastaja naključno, temveč v
okviru ZKO organizirano in na-
mensko. Vodilo pri izbiri filmov
za gledališče je predvsem kako-
vost in pa takšen izbor teme, ki
po ogledu filma omogoči tvoren
pogovor filmskih vzgojiteljev
In dijakov s ciljem kulturne,
filmske in občečloveške vzgoje
mlade osebnosti. Film »Grdi,
umazani, zli« je povsem tak
film.
Izbor filmov v filmsko gleda-
lišče pa, seveda, v nobenem pri-
meru ne omejuje pravice šol, da
za lastne potrebe, telje ali
vzgojne cilje ne odberejo še
kakšnega filma. Prav nič težko
nI takšnega programa DOPOL-
NITI. Mnogo huje pa je, krniti
ga z »nadomestki«, kar, po moji
presoji dejansko je oblika duše-
brižništva. Program filmskega
gledališča namreč ni naključno
izbran enotno za vse celjske
srednje šole. Verjetno se v tem
skriva določen cilj in namen.
Prav nič se torej ne bi ujezil, če
bi film po motivih iz Voranče-
vih Samorastnikov dopolnil
spored. Ni pa prav, da zamenja
enega od sicer enotno izbranih
filmov v filmskem gledališču.
In to neglede na to, ali je umak-
njeni film bil na rednem spore-
du ali ne, bil na televiziji ali ne.
Zato dvomim, da je bil to razlog
odklonitve. Učiteljski zbor pa
seveda vabim, da v bogatem
sporedu domačih in tujih film-
skih del vendarle še najde kakš-
no zrno in z njim dopolni obsto-
ječi program.
BRANKO STAMEJCIC
LESENO CEDILO
Lesene posode so bile še do nedavnega ponekod zelo po-
memben del hišnega inventarja. V teh posodah so shranjevali
razne pridelke, maščobe itd. Poleg tega so bile iz lesa narejene
nečke za mešenje kruha in v našem primeru tudi cedilo za
mleko. Lesena posoda je bila ponekad izraz nizke kupne moči
posameznikov ali določenega sloja prebivalstva. S prodorom
pološčene in sploh kovinske posode na podeželje, se je zaradi
večje trajnosti slednje in možnosti večnamenske uporabe (za-
radi materiala iz katerega je bila izdelana) lesena in tudi glina-
sta posoda vedno bolj umikala iz uporabe. Leseno posodo so
ohranili v uporabi tam, kjer je niso mogli nadomestiti z dru-
gimi vrstami izdelkov.
Poleg uporabne vrednosti je bil pomemben faktor tudi mate-
rial. Kjer je bil na voljo primeren les, se je pogosto razvila tudi
lesna domača dejavnost in z njo izdelovanje posod ter raznih
drugih lesenih predmetov.
Med zanimive predmete, ki so izdelani iz lesa sodi tudi
cedilo. CedUo, ki ga vidimo na sliki, so uporabljali za preceja-
nje mleka. Narejeno je v obliki sklede z ročajem, ki ima izvr-
tano luknjo za obešanje. Na dnu ima posoda ozko odprtino
skozi katero je teklo precejeno mleko. Cedilo je polkroglaste
oblike, le da ima spodaj nastavek na katerega so privezeili
platno ali kako drugo tkeinino skozi katero so cedili.
Cedilo so izdelali iz mehkega - smrekovega lesa. Primeren
konec lesa je bilo potrebno najprej z žago in sekiro na grobo
obdelati. Nato so delo nadaljevali z rezilnikom na zunanji
strani in na notranji strani s teslo in rezilnikom. RezUnik za
oblikovanje notranje okrogline je nožič krožne oblike. Na
spodnji stremi so v dno izvrtati luknjo in posodi naredili nekak
vrat z utorom, da so lahko privezali platno. Cedilo so uporab-
ljali tudi potem ko se je del že odkrušil, saj so rob zakrpali s
pločevino.
VLADIMIR SLIBAR
znižali
izposojeval-
nino
Cene gredo gor, gor in gor.
Zato postane človeku kar to-
plo pri srcu, ko sliši, da se je
kakšni stvari znižala cena.
Letos so v Osrednji knjiž-
nici v Celju znižali izposoje-
valnino z lanskih 50 dinarjev
na 25 dinarjev. Drugo leto
nameravaj u uvesti brezplač-
no izposojevalnino, kar je
vsekakor zelo pohvalno.
M. TRATNIK
med odrom in ekranom
NEKAJ MISLI O ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV MED SLOVENSKIMI
GLEDALIŠČI, RTV IN FILMOM
Ni vseeno, če mora
igralec za približno enako
plačilo odigrati v sezoni
štiri vloge, ali samo dve,
kakršna je praksa sedaj.
Preobremenjenost je tre-
ba nujno nagraditi. Z
ohranjanjem programov
na sedanji ravni in v seda-
njem obsegu pa ohraniti
menjalne možnosti. In
policentrizem, ki je pred-
pogoj zanje.
Da bi gledališča lahko
redno in kontinuirano
MED SEBOJ izmenjava-
la programe, bi bilo nujno
na Kulturni skupnosti
.Slovenije ustvariti skup-
ni fond, iz katerega naj bi
se pokrivali stroški za re-
cipročne menjave. Ob mi-
sli, kako zelo važno je da
pride gledališki MB vsaj
dvakrat letno v LJ, CE,
NM, GO, KR, pa tudi TS,
in to velja enako za vse
ostale možne splete, bi bil
tak sklad že nekaj let nu-
jen. Končal bi namreč
dolgoletna mučna prešte-
vanja sodelujočih, kva-
dratur, kilometrov itd.;
ker tega gledalci, ki te
maloštevilne izmenjalne .
predstave gledajo - za-
nesljivo ne počnejo.
Programsko razenače-
nje mora biti posledica
suverenih odločitev gle-
dališč in njihovih gledal-
cev. Ne mehanična posle-
dica zaostalih pogojev de-
la, ansambelske malošte-
vilnosti, ali neustreznega
razmerja med igralci in
igralkami znotraj ansam-
blov (ta se giblje od ideal-
nega razmerja 3:1, ki ga
nima nobeno gledališče,
do 1:1, kar je primer pri
skoraj vseh - kar pomeni,
da primanjkuje moških
igralcev), ki regresivno
zmanjšuje njihovo opera-
tivno moč. Ta razmerja
bodo morala postati v
večji meri predmet ra-
zmišljanja intendantov
pri televiziji in na filmu.
Prav tako je potrebno
dograditi dosedanjo kate-
gorijo VZAJEMNOSTI.
Dograjena, vsestransko
premišljena vzajemnost
in z njo vsestransko uspo-
sobljena gledališča (te-
hnično in kadrovsko) - so
predpogoj gledališkega
programa v Kulturnem
domu I. Cankarja.
Igralec je glasba in glas-
bilo hkrati. Delavec in de-
lovno sredstvo obenem.
Igralčeva igra v gledališki
predstavi, posneta na
magnetoskopski trak ali
prikazana na filmu je se-
stavina skupnega dela
združenih delavcev in del
celokupnega družbenega
dela: in vendar! noben
normativni akt ne ureja
željenega obnašanja igral-
ca, razpetega med televi-
zijo, film in gledališče.
Zadnji zakon je izšel v
Uradnem listu leta 1958
(!), noveliran 1965 (!) (od-
tod lahko razumemo,
kakšno razdaljo morajo
premostiti sedanji spora-
zumi!) ... KODEKS ČLA-
NOV Društva dramskih
umetnikov Jugoslavije,
sprejet 1974 v Skopju, ne
posveča niti besedice fil-
mu ali televiziji. Govori o
tem, »da igralec na pred-
stavi ne sme biti duševno
in telesno zanemarjen...«
Kaj nam bo deontologija
19. stoletja?! Pač. Gledali-
ška predstava je temeljno
dejanje igralca. Najbrž bo
morala to tudi ostati. In
če je zakon zastarel, se
bomo pač morali zmeniti
za pravila igre.
Gledališka predstava, s
svojo psihofizično kon-
centracijo, predstava, kot
posledica dolgotrajnih
kolektivnih vaj in indivi-
dualnega dela; vloga, vlo-
ga v predstavi, kot celovit
delovni akt, od zamisli do
nastopa pred gledal-
stvom, kot doživetje ne-
posrednega stika z gledal-
cem; bo še naprej ostala
temelj igranja in poigra-
vanja v slovenskem igra-
nem programu...
Igralec, kot eno izmed
stičišč sodelovanja, ne
more biti definiran samo
kot »igralec-ki-ga-ta-hip-
rabimo« za to ali ono za-
sedbo na televiziji ali fil-
mu, ampak tudi kot igra-
lec, ki ga ta hip ni v tej ali
oni zasedbi, je pa član gle-
dališkega ansambla, ali
samostojni umetnik. Gre
za globalno vrednotenje
njegovega dela in za nje-
govo organsko poveza-
nost z drugimi delavci v
ekipah, ali institucijah.
Za dvojno delo, naj mu
pripade tudi dvojno pla-
čilo: igralec, ki nastopa v
teatru, na teve in filmu, je
pač vrhunski strokov-
njak.
PIŠE:	1
IGOR LAMPRET
EMIL SMASEK
11. t. m. so ga na njegovo
željo tiho pospremili na nje-
govi zadnji poti na ljubljan-
ske Žale. Skromen do po-
slednje želje - Emil Smasek,
rojen v Mariboru, od Dac-
haua in osvoboditve sem pa
ljubljanski občan. Letos bi
slavili, prav gotovo le potiho-
ma, sedemdesetletnico nje-
govega, prosvetno in kultur-
no izjemno bogatega življe-
nja.
Slovenska kulturna leksi-
kografija predstavlja pokoj-
nika kot profesorja-pedago-
ga, dramaturga, režiser
prevajalca in publicista.
Smaskovo, predvsem pf
govo dramaturško, režise
sko in prevajalsko delo bo i
vedno zapisano v zgodovh
gledališkega življenja v M
riboru, tudi ljubljanske Dd
me, še posebno pa po M
1956 v zgodovini slovensh
radijskoigrske ustvarjaln
sti. Na celjskem območju f
smo dolžni pristaviti še Sm
skov dramaturško-pedai
ški vpliv preko Vestnika zv
ze ljudskoprosvetnih dfl
štev, kije zanj odgovarjal k[
odgovorni urednik vsa šli
leta 1951-1955, to je do ust
novitve Zveze Svobod '
prosvetnih društev 1955.
»Ljudska prosveta«, kak(
se je vestnik imenoval, je t
la po Smaskovi zaslugi odp
ta popularizaciji čistega '
naprednega amaterizma, •
posebno gledališkega, njei
vi organiziranosti in sno\'
nju. Smaskova »Ljud^
prosveta« je s tenkočutni
razumevanjem, a hkrati pf
pričevalno vzpodbujala k s
ganju po lepšem in boljši
k odklanjanju pa neupora'
ne in nesmislene tuje in d
mače plaže. Seveda se nas^
ti, priporočila, dobronarnt
ni komentarji in dobrohotl
kritike na straneh »Ljud^
prosvete« niso brali le <
celjskem območju; toda
Celju vemo, da je Smaskc^
vzpodbuda tudi tu pogJ^
svojQ kal. Zato je dandat^
nja žetev gledališkega W
teljstva tista, ki je zrastl^
razorih, ki jih je zoral posl^
za Smaskovo »vero v lep>
posluh za njegova »estets^
idejna in komunikativna
čela«.
Zato dolgujemo ETi^
Smasku tudi v krogu naš^
domačega Uubiteljstva ^
čast in hvalo.	.
GUSTA V GROBELff^
^^ 1 ^ 24. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
sledovi pobratenja
TRDNE VEZI
ientvid /e gostil Banjalučane
■Ze peto leto teče, kar sta se
DobratiU krajani skupnosti
§entvid pri Grobelnem m
Hiseta 2 iz Banjaluke. Sledo-
vi pobratenja so bili v začet-
ku vidni predvsem v več-
kratnih obiskih delegacij
ene in druge krajevne skup-
nosti ter v dogovorih o te-
snejšem sodelovanju. Letos
pa so se še poglobih. Prvič v
teh letih so se namreč zarisa-
li tudi v medsebojni izmenja-
vi otrok obeh krajevnih
skupnosti. Tako je v Šentvid
pri Grobelnem pretekli te-
den dopotovala devetčlan-
ska skupina srednješolcev,
ki živijo v krajevni skupnosti
Hiseta 2. Sentvidčani so jih
sprejeli široko odprtih rok in
src ter jim gostoljubno ponu-
dili streho. Seveda pa so ve-
deli, da mladi Banjalučani
želijo svoj obisk preživeti
'pretežno z mladimi, zato so
jih pospremili na Boč, kjer
so zanje organizirali smučar-
ski tečaj. V času njihovega
obiska pa so jim pripravili
tudi več izletov. Tako v Ku-
mrovec, pa v Trepče, v Pod-
četrtek, v Rogaško Slatino,
mlade banjalučane so pope-
ljali tudi v Celje, kjer so si
ogledali Muzej Revolucije,
včeraj pa so obiskali tudi
štorsko Železarno. Po deset-
dnevnem bivanju med svoji-
mi pobratimi so se srednje-
šolci iz krajevne skupnosti
Hiseta 2 danes vrnili domov.
V Šentvidu pri Grobelnem
pa niso za dolgo pustili svoje
prijatelje. V poletnih počitni-
cah bodo namreč v Banjalu-
ko odpotovali otroci iz Šen-
tvida, od tam pa bodo odšli z
banjaluškimi otroci na mor-
je. Na novo pridobljeno pri-
jateljstvo med mladimi se bo
tako še bolj poglobilo, obe-
nem pa bo tudi okrepilo vezi
med obema pobratenima
krajevnima skupnostma.
DS
ZBORI SINDIKATA V
CELJU
v prvih dneh februarja bodo v
vseh osnovnih organizacijah sin-
dikata v celjski občini zaključili
občne zbore, ki prav v teh dneh
dajejo izrazit pečat družbenopo-
litični aktivnosti vseh sredin. V
tristošfestih osnovnih organizaci-
jah bodo na občnih zborih sindi-
kata večinom razpravljali o priza-
devanjih za ustalitev gospodar-
stva ter o konkretnih nalogah za
doseganje boljših gospodarskih
rezultatov. Na občnih zborih pa
bodo izvolili tudi nova vodstva
osnovnih organizacij. Žanje velja
ocena, da izražajo zelo ugodno
strukturo članstva, saj so v nova
vodstva predlagani tako številni
mladi delavci, kot tudi ženske, ki
doslej niso bili v vodstvih osnov-
nih organizacij ustrezno zastopa-
ni. Na občnih zborih pa bodo
izvolili tudi mnogo novih predse-
dnikov osnovnih organizacij, kar
med drugim priča tudi o tem, da
so kadrovanje v najširšo delav-
sko organizacijo resno in široko
izpeljali.
DS
RAZSTAVA O
KARDELJU V
RADEČAH
v Radečah so v prostorih VPD
pripravili razstavo ob prvi oblet-
nici smrti Edvarda Kardelja.
Razstavo so si ogledali mnogi
krajani, predvsem pa mladine.
Tako je pretekli teden razstavo
množično obiskala tudi šolska
mladina. Seznanili so se z ogro-
mno knjižno in publicistično de-
diščino vehkega revolucionarja,
z njegovo potjo kot revolucionar-
ja in državnika. Razumljivo, da
so se ustavljali zlasti ob foto-do-
kumentih, ki kažejo Kardeljev
stik z mladimi in njegovo priljub-
ljenost med mlado generacijo.
Razstava je vsebovala tudi zbir
posebnih izdaj jugoslovanskih
časnikov, ki so izšli ob smrti veli-
kega teoretika in tvorca samou-
pravljanja. Mladi so odhajali z
razstave bogatejši s spoznanji o
razvoju naiše socialistične države,
samoupravljanja in za legendo o
enem največjih sinov naših naro-
dov - Edvarda Kardelja.
LILJANA LEGAN
ZA RAZVOJ
ŽALSKEGA
KMETIJSTVA
Jutri bodo v Žalcu podpisali
samoupravni sporazum za usta-
novitev samoupravne interesne
skupnosti za razvoj in pospeše-
vanje kmetijstva v žalski občini.
Do lanskega 30. junija je bila na-
mreč zaključena javna razprava o
osnutku samoupravnega spora-
zuma in statuta te SIS. Oba akta
je obravnaval tudi svet za druž-
benoekonomski položaj kmetij-
stva na vasi pri OK SZDL. Oba
akta so obravnavali v vseh delov-
nih organizacijah in krajevnih
skupnostih. Delavci, delovni lju-
dje in občani so z veliko mero
razumevanja in z zavzetostjo
sprejeli ustanovitev te skupnosti.
Njen pomen je, da se tudi organi-
zacije združenega dela izven
kmetijstva vključujejo v občin-
sko skupnost za razvoj in pospe-
ševanje kmetijstva in z aktivnim
donosom po tej poti izražajo dol-
goročne interese svojih kolekti-
vov. Tako bo združeno delo v ob-
čini še bolj posredno sodelovalo
pri proizvodnji hrane.
Samoupravni sporazum bodo
podpisali ob 11. uri v dvorani KK
Hmezad v Žalcu.
J. V.
KONFERENCA O
ZDRAVSTVU V KOZJEM
Jutri bo v Kozjem problemska konferenca o zdrav-
stvu, ki so jo družbenopolitične organizacije kraja in
krajevna skupnost sklicale na zahtevo občanov. Na
konferenci, ki se je bodo udeležili tudi vsi vidnejši
družbenopolitični delavci šmarske občine, bodo
obravnavali problematiko, ki neposredno zadeva
tako krajevno skupnost Kozje, kot vasi Zagorje, Le-
sično, Podsreda, Buče in Osredek. Krajani vseh na-
štetih krajev namreč že dalj časa opozarjajo na neu-
rejeno zdravstveno varstvo v novem Zdravstvenem
domu v Kozjem, v katerem še vedno nimajo redno
zaposlenega zdravnika. Problemska konferenca bo
torej razgrnila vse probleme občanov, ki zaradi neu-
rejenega zdravstvenega varstva nastajajo, odprla pa
bo tudi poti za rešitev problema. Konferenca se bo
pričela ob 15.15 uri v Osnovni šoli v Kozjem. DS
ČGP DELO - TOZD PRODAJA
PODRUŽNICA CELJE
ULICA IVANKE URANJEK 4
63000 CELJE
zaposli takoj
vestnega in dinamičnega
prodajalca-ko
v Icifsku DELO v Celju
Od sprejetega kandidata želimo, da ima:
-	končano poklicno šolo trgovske ali gostinske
smeri,
-	vsaj šestmesečne delovne izkušnje pri opravljanju
enakega ali podobnega dela.
Delo je pogodbeno.
Ponudbe sprejema ČGP DELO podružnica Celje,
Ivanke Uranjek 4 ali po telefonu 22-800
Razpisna komisija pri
Domu oskrbovancev Novo Celje
razpisuje
prosta dela in naloge
VODJO FINANČNO-EKONOMSKE SLUŽBE
Pogoji:
-	da ima višjo ali srednjo šolsko izobrazbo eko-
nomske smeri,
-	da ima najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
v svoji stroki,
-	da je moralno politično neoporečen ter ima pozi-
tiven odnos do samoupravljanja.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema
razpisna komisija pri Domu oskrbovancev Novo Ce-
lje, p. Žalec, 15 dni od dneva objave.
O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh
od poteka roka za zbiranje prijav.
RAZVOJ REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA CELJSKEM OBMOČJU OD ZAČETKOV DO LETA 1941
protidraginjske
akcije
Vojna, ki se je že konec leta 1939 razplam-
tevala v Evropi in izven nje, je povzročila
tudi v stari Jugoslaviji, ki je izvažala večino
kmetijskih pridelkov v fašistične dežele,
gospodarsko krizo. Ta se je kazala pred-
vsem v velikih podražitvah najnujnejših
življenjskih potrebščin. Zato je Komuni-
stična partija Jugoslavije sredi leta 1940 or-
ganizirala protidraginjske akcije po vsej dr-
žavi; medtem ko so le-te v Sloveniji poteka-
le v okviru Zveze delovnega ljudstva Slove-
•lije. Z njimi sicer niso dosegli izboljšanja
razmer, pač pa so ob najbolj žgočih zahte-
vah tistega časa razgibale delovne množice,
ki so javno izražale svojo borbenost, borbe-
no voljo in povezovale delavce, kmete, izo-
bražence, obrtnike in druge delovne sloje v
skupnem boju.
Tudi mestna občina Celje je ustanovila za
svoje področje »odbor za pobijanje dragi-
nje in brezvestne špekulacije« in sicer 25.
septembra 1939. Odbor je imel prvo sejo 19.
oktobra 1939, nato pa so sledile zelo pogo-
sto še vse leto 1940. Kljub navideznim na-
padom odbora protidraginjski ukrepi niso
pokazali nobenih pozitivnih uspehov.
sem je bilo sicer razumljivo, če naraščajo
^ene uvoženemu in luksuznemu blagu ne
k	pridelkom in izdelkom
drva, mast, olje in dru-
t t najbolj prizadeli delovne ljudi z že
"ak majhnimi osebnimi dohodki. Nerešlji-
vost perečega problema je tudi v Celju pov-
^^volt množic, ki so v protidraginj-
in demonstracijah zahtevali izboljšanje
gospodarskega in socialnega položaja.
, „ večjih akcij delavcev v Celju je bila
decembra 1939 v nabito polni veliki
tuH Narodnega doma, kjer so sprejeli
J resolucijo. 2e naslednji dan so mnogi
^ avski časopisi objavili njeno vsebino:
lju	Protidraginjsko zborovanje v Ce-
^J^čeraj dopoldne je bilo v nabito polni
zbo*^^^' Narodnega doma protidraginjsko
ki so ga sklicale svobodne stro-
delavcev in nameščen-
mai ^ T ^^ shodu so poročali gg. Gol-
' Jurač, Vodopivec in Petejan. Ugoto-
vilo se je, da so cene najvažnejšim življenj-
skim potrebščinam občutno narasle tako,
da resno ogrožajo življenjski obstoj delov-
nega ljudstva. - Zaslužek, ki že dosedaj ni
zadostoval za dostojno preživljanje delavca
in nameščenca, posebno ne onih z družino,
je ostal v pretežni večini isti ter se ni prila-
godil novo nastalemu položaju. Protidra-
ginjski ukrepi niso pokazali nobenega pozi-
tivnega uspeha. Vsem je sicer razumljivo,
ako cene kolonialnemu blagu naraščajo -
ni pa nikdar upravičeno naraščanje cen na-
šim domačim pridelkom: žitu, premogu,
drvom, masti, mesu, olju itd.
V posebni resoluciji so zborovale! zahte-
vali, da oblast nujno ukrene vse potrebno,
da se prepreči prekomerni porast cen živ-
ljenjskih potrebščin. S strogimi kazenski-
mi odredbami naj prepreči vsako špekula-
cijo. Vsi zaslužki delavcev in nameščencev
naj se najprej nujno prilagode potrebnemu
eksistenčnemu minimumu in sedaj nasta-
lim draginj skim razmeram. Po ureditvi
plač, ki se naj zvišajo do 1000 din za 30%, do
2000 din za 25%, do 3000 din za 20%, nad
3000 din za 15%, pa naj se nadaljnja regula-
cija zaslužkov vrši z draginjskimi doklada-
mi na ta način, da se ustanovi premična
skala draginj skih doklad, ki naj se ravna po
cenah življenjskih potrebščin. Gospod ban
naj določi minimalne plače tudi za privatne
nameščence, katere dostikrat ne odgovarja-
jo njihovemu socialnemu in gospodarske-
mu položaju. Protidraginjske odbore naj
tvorijo samo zastopniki konsumentov.
Vsem delodajalskim skupinam naj se čim-
preje predloži zahteva po začetku pogajanj
za sklenitev kolektivnih pogodb. Za Božič
ali za Novo leto naj se izplača vsem name-
ščencem 13. plača odnosno dvojna plača
kot delna odškodnina za razliko še nepovi-
šanih plač za preteklo četrtletje^.
Tudi vsem javnim nameščencem in upo-
kojencem naj se povišajo prejemki v ra-
zmerju z rastočo draginjo. Svobodnim stro-
kovnim in nameščenskim organizacijam
naj se dovoli popolno svobodo pri njiho-
vem delovanju. Oblast naj to delo podpira.
Obvezno pokojninsko zavarovanje trg. so-
trudnikov vseh kategorij, naj se razpišejo
volitve v delavske ustanove. Sklepi zboro-
vanja naj se takoj dostavijo centralam svo-
bodnih strokovnih organizacij in merodaj-
nim oblastem.«
Razumljivo je takšno stanje povzročilo,
da so se leta 1939 ponovno pričeli stavkovni
in mezdni boji, ki jih je bilo v Celju razme-
roma veliko. V glavnem so jih organizirali
sindikati različnih političnih smeri. Vseka-
kor so pa bile najpomembnejše mezdne ak-
cije, ki sta jih tega leta pripravili strokovna
komisija (revolucionarni sindikat) in Jugo-
slovanska strokovna zveza (krščanski so-
cialisti). Tako sta oba sindikata na primer
dosegla izboljšanje kolektivne pogodbe za
mizarske pomočnike v Celju 11. aprila 1939,
potem v krojaški stroki, kjer se je začela
stavka in bila nato prekinjena 6. novembra
1940 s sporazumom o povišanju mezd za
24% in še več manjših stavk in mezdnih
gibanj v živilski in čevljarski stroki. Ne sa-
mo v majhnih obrtnih delavnicah, tudi v
večjih tovarnah v Celju je prišlo do ponov-
nih sporov z delodajalci, saj so ti zopet krši-
li pravice delavcev, niso upoštevali kolek-
tivne pogodbe oziroma je niso spreminjali
v skladu s porastom cen življenjskih po-
trebščin.
Prek protidraginjskih akcij in stavk je
zmagovala težnja po enotnosti delavskega
razreda, kar pomeni, da so se vse bolj in
bolj zavedali političnega pomena ekonom-
skih bojev in da so množice sprejemale
vodstvo komunistov v tem boju.
»Kako dolgo še?* protidraginjski letak iz
septembra 1940
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 24. januar 198(i
šoštanjski gasilci
V DRUGO STOLETJE
Novi predsednilf je ivan Stvarniic
Člani Gasilskega društva
Šoštanj so v soboto 19. ja-
nuarja imeli svoj redni letni
občni zbor, tokrat že 101. Po-
leg predstavnikov krajevnih
družbenopolitičnih organi-
zacij, Občinske gasilske zve-
ze in Gasilske interesne
skupnosti občine Velenje ter
gasilskih društev iz Šaleške
doline, so se zbora udeležili
tudi zastopniki ostalih šo-
štanjskih društev. Termoe-
lektrarne in Tovarne usnja.
Med častnimi gosti je bila tu-
di delegacija iz pobratenega
gasilskega društva Cazme na
Hrvaškem.
Obširno poročilo je podal
predsednik društva Hinko
Bolha, v katerem je bilo pou-
darjeno še zlasti lanskoletno
praznovanje stoletnega jubi-
leja. Za ta visoki jubilej jim
je uspelo s tisoči udarniških
ur'dograditi prizidek gasil-
skemu domu, v katerem so
garaže in velika dvorana. Ob
tej priliki je kolektiv šoštanj-
skih termoelektrarn društvu
podaril nov gasilski avtomo-
bil. V lanskem letu so uspeš-
no intervenirali pri desetih
požarih in treh poplavah. Ob
zastrupitvi vodovodnega
omrežja so uspešno oskrbo-
vali prebivalce Šoštanja s
pitno vodo, ki so jo s cister-
nami ob lanskoletnih sušnih
dnevih dovažali tudi okoli-
škim hribovitim vasem.
Udeležili so se številnih tek-
movanj, še zlasti pa je treba
pohvaliti pionirje, ki so se
odločno izkazali na conskem
tekmovanju v Šempetru v
Savinjski dolini. Zelo uspeš-
no so sodelovali tudi v vses-
plošni akciji »Nič nas ne sme
presenetiti«, za kar so najpo-
žrtvovalnejši gasilci prejeli
zlate značke civilne zaščite.
Predsednik Občinske gasil-
ske zveze Stane Hudales je
Francu Srebotniku in Fran-
cu Gorčanu podelil plaketi
za 50 letno delovanje v gasil-
ski organizaciji. Predsednik
gasilskega društva Hinko
Bolha pa je Rudiju Bajcu,
Gabru Cverlinu in Danilu
Pelkiču podelil gasilske pla-
kete za pomoč in sodelova-
nje pri proslavi stoletnega
jubileja. Plaketo pa je preje-
lo tudi društvo in sicer od
gasilskega društva tovarne
meril v Slovenj Gradcu, s ka-
terimi že več let tesneje so-
delujejo. V razpravi je bila
izražena želja, da bi v druš-
tvu ponovno ustanovili žen-
sko desetino in da bi v svoje
vrste pridobili čimveč mla-
dih. Izvolili so tudi novo
vodstvo društva, kateremu
bo odslej predsedoval Ivan
Stvarnik.
Nato je operativni štab
predložil še program del in
finančni načrt za leto 1980.
Delovni predsednik, znani
gasilski veteran Miloš Volk
je vse prisotne seznanil z de-
lom krajevne skupnosti in s
pripravami za referendum o
novem samoprispevku, ki
naj bi ga zglasovali v mesecu
marcu.
S temi uspehi in novimi
načrti stopa gasilsko društvo
Šoštanj v drugo stoletje svo-
jega delovanja.
V. KOJC
šentjur
PREBUJENI
Obnovijena dramskia dejavnost
Dramska dejavnost je bila
v Šentjurju zakoreninjena
dolga desetletja. Posebno se
je ta dejavnost razrasla po
osvoboditvi, ko je bil leta
1950. zgrajen Zadružni dom
z lepo dvorano in prostornim
odrom. Petdeseta in šestde-
seta leta so bila igralsko izre-
dno bogata in razgibana.
Predolg bi bil seznam
dramskih del, ki so bila pri-
kazana na novem odru, saj
jih je bilo nebroj. Spomnimo
se le Celjskih grofov, Miklo-
ve Zale. Vie male, Jurčiče-
vih, Cankarjevih in Finžgar-
jevih in drugih odrskih del,
ki jih je kar zapored z veliko
domiselnostjo in dramatsko
prefinjenostjo postavljala na
oder režiserka Dragica Rau-
ter.
To bogato odrsko življenje
je pred dobrimi desetimi leti
pričelo zamirati in moralo je
priti leto 1980., ko so ga z
Marinčevo komedijo: »Poro-
čil se bom s svojo ženo« zo-
pet oživeli. Premiera dela 11.
januarja in repriza 13. ja-
nuarja v prenapolnjeni dvo-
rani je dokazala, da je zani-
manje ljudi za predstavo z
domačim režiserjem, doma-
čimi igralci na domačem
odru izredno. Kljub bližini
celjskega gledališča s kvali-
tetnimi dramskimi deli in ra-
zmeroma bogatim programu
dramskih del na TV, daje ob-
činstvo prednost domačim
amaterjem.
Požrtvovalnost režiserke
Dragice Rauter, ki se je po-
novno lotila režije in s tem
prekinila odrsko mrtvilo, je
hvale vredna. Pohvaliti mo-
ramo tudi mlado igralsko
skupino, ki je kljub začetniš-
tvu in neizkušenosti zadovo-
ljila avditorij, ki se ji je od-
dolževal z aplavzom.
E. RECNIK
KORENINE • ^ ;
OLIMPIJSKEGA DUHA
LEGENDA POSTAJA
RESNIČNOST
Kadar želimo obuditi
dogodke iz antike, se sre-
čamo z domala nepre-
mostljivo oviro. Težko je
ugotoviti, kaj se je v re-
snici pripetilo, katere ose-
be so dejansko živele in
kaj ima svoje izvire le v
mitološkem, božjem, le-
gendarnem. Tudi z olim-
pijskimi igrami je tako.
Dejstvo je le, da so kore-
nine olimpijskega duha
religioznega izvora in da
olimpijade sprva niso bile
nič drugega kot legende o
atletskih bojih mitolo-
ških božanstev.
Legenda kasneje več-
krat govori o atletskih
tekmovanjih ali olimpij-
skih igrah navadnih ljudi
in polbogov. Pretežno so
jih pripravljali, da bi pro-
slavili pomembnejše do-
godke - vojne zmage, po-
roke in podobno. Toda
vse to je legenda, ki nima
čvrstejše osnove. Tudi ta
legenda je sčasoma zamr-
la. Vse do devetega stolet-
ja pred našim štetjem, ko
je na oblast v mestni drža-
vici Elis prišel veliki kralj
Ifitos.
To stoletje je v antični
zgodovini. zapisano kot
izredno krvavo. Vojne
med mestnimi državami
so bile na dnevnem redu,
skupaj z boleznimi so de-
setkale prebivalstvo. 884.
leta pred našim štetjem je
zato Ifitos v delfskem
preročišču poprosil za na-
svet, kaj storiti, da reši
Grčijo. Odgovor je bil:
»Ifitos in ljudstvo Elisa
mora obuditi olimpijske
igre.«
Od takrat naprej je
olimpijski duh zaživel z
novo močjo. Istega leta so
trije kralji peloponeških
državic - Ifitos, Likurgos
in Klestenis sklenili dol-
goročno mirovno pogod-
bo - Sveto premirje, ki so
ga vse do zatona antike
globoko spoštovali vsi
Grki. Pogodba je imela
moč meddržavne kon-
vencije in spoštovali so jp
tudi v najbolj kriznih ča-
sih antičnega grškega^
sveta. Sveto premirje so
Eličani zapisali v bronasti •
disk, ki so ga namestili v
Herinem templju v Olim-
piji. Besedilo pogodbe je
zagotavljalo svetost in ne-
dotakljivost ozemljem dr-
žavice Elis in Olimpiji.
Skozi ta ozemlja niso
imeli oboroženi možje
prehoda. V času iger je
zavladalo v vsej Grčiji ne-
dotakljivo premirje, med
katerim so prenehale vse
sovražnosti.
Vzpostavili so olimpij-
sko skupščino, ki je imela
pravico kaznovati vsako-
gar, ki bi prelomil katero-
koli določilo veljavnega
premirja. Kdor odmerje-
nih kazni ni hotel plačati
v delfskem preročišču, ki
je bilo tedaj na višku mo-
či, ni dobil več želenih od-
govorov in mesta iz kate-
rih so kršilci bili, niso
smela sodelovati na olim-
pijadah.
V Olimpiji so se pričeli
v nepozabnem bratstvu
zbirati vsi Grki, da bi s
sodelovanjem počastili
bpgastvo olimpijskega
duha. Igre so postale
mnogo več kot le srečanja
atletov in borcev. Postala
so pravi grški nacionalni
praznik in obred, ki je de-
monstriral moč, spret-
nost in znanje, ob tem pa
tudi duhovno bogastvo
umetnosti in filozofije.
PIŠE:	2
B. STAMEJČIČ
Prižiganje olimpijskega ognja
VELENJE! FESTIVAL AMATERJEV
Kino klub Gorenje, ki sodi med prizadev-
nejše klube filmskih amaterjev v Sloveniji, je
minuli teden pripravil že šesti klubski festival
amaterskega filma. V velenjski knjižnici so
minuli petek na dveh predstaveih zavrteli svo-
je filme in pa filme kino klubov iz Maribora
ter Raven na Koroškem.
V informativni sekciji so prikazali filme šol-
skih skupin, na večerni predstavi pa še vse
ostale, ki so jih razvrstili na kategorije doku-
mentarnih, igranih, žanrskih in animiranih fil-"
mov. Tričlanska strokovna žirija je odločila
tudi o nagradah. Med dokumentarnimi filmi
je prvo mesto zasedel film »Zmagov^ci tre-
me« Darinke Urtelj in Štefana Podgorška.
Drugo mesto je pripadlo filmu Srečka Rošerja
»Iskra pod pepelom«. Med kratkimi igranimi
filmi je zmagal film Lijane Marine in Marjana
Močivnika »Ostajaš osamljena«. Drugi je bil
film »Dvoličnost in čas« Toma Conkaša, tretji
pa film »Velika želja« Cveta Sušeča. Med ža-
nrskimi filmi je zmagal Boris Salobir s filmom
»Glejmo se«, drugi je bil Marko Lampe s fil-
mom »Zimske počitnice«, tretje mesto pa je
pripadlo filmu »Igra usode« Borisa Salobirja.
Med animiranimi filmi so nagradili le film
Marjana Močivnika »Tudi moč ima svoje
meje«.
Podelih so tudi posebna priznanja, in sicer
Marjanu Močivniku za scenarij filma »Tudi
moč ima svoje meje«, Lijani Martine in Marja-
nu Močivniku za režijo filma »Ostajaš osam-
ljena« ter Srečku Rošerju za kamero v filmu
»Iskra pod pepelom«. Posebej so pohvalili še
Borisa Salobirja za duhovitost v filmu »Glej-
mo se«. Srečka Rošerja za glasbeni izbor v
filmu »Iskra pod pepelom« in Cveta Sušeča za
avtentičen pristop ljuski kulturi v filmu »Veli-
ka želja«.
I Skoda, ker je podobnih festivalov, pa četudi
brez nagrad, med amaterskimi filmskimi de-
lavci na območju tako malo.
B. STAMEJCIC
bomo čakali na nesrečo?
NAJPREJ SVOJ PRAG
Ne preiagajmo doižnosti na druge
»Zima, zima bela vrh gore
sedela, pa tako je pela, da bo
Mirka vzela...« Zime se niso
razveselili samo otroci, vese-
li smo je tudi mi odrasli, še
najbolj pa trgovine s športno
in z zimsko opremo, ki si ve-
selo manejo roke. Toda to-
krat ni naš namen govoriti o
zimskih radostih, temveč o
dolžnostih, ki se jih vsi bolj
ali manj zavedamo. Vsi smo
zadovoljni, če vozimo po oči-
ščenih ulicah in če je hoja po
pločnikih varna. Veliko kri-
tiziramo komunalno skup-
nost in druge organizacije, ki
so odgovorne za čiščenje
snega, ko pa moramo sami
kaj narediti, smo polni izgo-
vorov, ali pa prelagamo dolž-
nost na druge. Seveda ni ve-
dno tako, marsikdo sam za-
grabi za lopato, ne da bi ga
moral na to nekdo posebej
opozarjati. Velikokrat se
zgledujemo tudi po svoji
okolici, češ, če ti lahko, lah-
ko tudi jaz, če ti tega ne nare-
diš, zakaj bi jaz. Do takrat,
ko takšno mišljenje prevla-
duje med posamezniki, ni
večjih težav, zaplete pa se,
kadar tako mislijo posamez-
ne samoupravne organizaci-
je kot so hišni sveti, krajevne
skupnosti in druge. Naj bo-
do te besede le povod za ra-
zmišljanje, zlasti tistim, ki so
zaradi slabo očiščenih cest in
pločnikov končali v bolniš-
nici, aU pa jim je bila v spo-
min podarjena buška.
S takšnimi mislimi smo se
napotili na cesto med naše
občane, da njih povprašamo,
kaj menijo o očiščenih oziro-
ma neočiščenih pločnikih in
ulicah.
ZOFKA STRASEK, ZA-
GRED: »Ceste so zadovolji-
vo očiščene, medtem ko so
pločniki še vedno nevarni za
hojo. Moj avtomobil v garaži
pravi, da bi morali zorati tudi
stranske ceste. Pred hišo
sem dobro očistila, tako da
so me ljudje vprašali, zakaj
vendar toliko čistim. V pri-
meru, da bi krajevna skup-
nost organizirala soljenje
cest, bi tudi jaz prispevala
svoj delež denarja.«
JAKOB MIRNIK, LOPA-
TA: »Komunalna skupnost
se ne more pohvaliti z uspeš-
no opravljenim delom. Do-
volj je samo kratek pogled,
da ugotovimo, da ceste še ni-
so dovolj očiščene. Pred svo-
jo lastno hišo smo počistili
sami, ne da bi bil za to potre-
ben ukaz hišnega sveta, kra-
jevne skupnosti ali katerega
koli drugega organa. Podob-
no so ravnali tudi sosedje.«
VIKTOR JEVŠENAK,
TRUBARJEVA: »Za cesto
mi ni mar, ker nisem voznik.
Pločniki niso dobro očišče-
ni, zlasti tisti, ki niso od ni-
kogar. Doma smo sneg oči-
stili sami, ne da bi hišni svet
kaj organiziral. Hišni svet se
pri nas ni potrudil, morda se
je kje drugje. Ne morem se
pohvaliti, da sem disciplini-
ran pešec, kajti če pločnik ni
očiščen, grem tudi po cesti.«
FRANC LESJAK, VRAN-
SKO: »Po mojem mnenju
ceste niso dovolj očiščene,
medtem ko sem s pločniki
zadovoljen. Ker sem doma iz
kmetije, smo sneg očistili le
toliko, da se pride do glavne
ceste. Trenutno opravljam
obvezno prakso, kjer so nas
že prvi dan poslali na sneg z
nalogo, da usposobimo par-
kirišče in dostop do po-
djetja.«
DRAGO ZUPANC, MARI-
BORSKA: »S cestami sem
zadovoljen, morda tudi zato.
ker sam nisem voznik,
pločniki pa ne. Pred hišo j
počistil hišnik, pomagali p
so mu tudi otrpci. Ko sem b
jaz majhen, sem tudi poms
gal. Zdaj, ko sem velik, p
tega ne delam več. Kada
pločnik ni očiščen, grem ti
di po cesti.«
JANICA FAZARIN(
GREGORČIČEVA: »Vsaki
se moral udeležiti akcije č
ščenja po svojih močeh. Pi
nas doma je to opravil hii
nik, tako da udeležba stai«
valcev ni bila potrebna. Na;
več jeze mi je zadal sneg a
radi neuvidevnosti vo»
kov, ki te večkrat prav nesii
mno poškropijo. Hodim s
mo po pločniku. Nedavr
prometna nesreča me je a
mreč poučila, kaj je varno!
pešca.«
M. TRATNI
V. EINSPIELE
v konjicah o
prostorskem
planu
Na jutrišnji seji konjiške
izvršnega sveta, drugi v tem le
bodo razpravljali o nekaterih i
membnih zadevah. Od teh i
izluščimo najprej delovni p
gram, ki ga bodo sprejeli za let
nje leto. Gre za seznam tem
katerih bo izvršni svet poglob
no razpravljal, razdeljen pa je
lovni program na splošni, terr
ski, normativni del in poglavj
samoupravnem sporazumeval
ter družbenem dogovarjanju.
Od ostalih naj omenimo pr
vsem naslednje razprave: o
zvoju obrti in malega gospoc
stva, za katerega se v občini £
venske Konjice zavzemajo
dlje časa in sodi v skupino
meljnih usmeritev družbenega
gospodarskega razvoja v nasl
njem srednjeročnem plansh
obdobju, o programu blagov
rezerv za leto 1980, o izdelavi I
storskega plana, o odloku o c
tvi imen ter cest v Zrečah t<
poročilu sanitarnega inšpekt
o ukrepih za sanacijo odlagal
smeti in odpadkov. Po predi
sanitarnega inšpektorja naj b
zastarelem in že premajhnem
lagališču uredili naslednje: z'
sliti stalno vsaj enega dela
postaviti provizorično zgra<
usposobiti vodno črpalko za
šenje začetnih požarov, obč«
a redno pokrivati deponij
zemljo in do 30. marca nam«
ustrezno ograjo.
MITJA UIVC
^^ 1 ^ 24. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
VASA STRAN
kje je
koledar?
Ko sprejemam Novi te-
dnik, sem zelo zadovoljen.
Veliko let ga že prebiram.
Toda, zdaj se sprašujem, za-
kaj v zadnji številki lanskega
leta nisem z njim vred dobil
koledarja. To je že tretje leto
zapored, da se moram oglasi-
ti zaradi tega.
Ce je mogoče, mi pošljite
vsaj enega.
FRANC URATNIK,
Pobtela 26
UREDNIŠTVO: Zelo nam
je neprijetno, če se je to, o
čemer pišete, zgodilo že
tretje leto. Letos je bila v
resnici napaka pri vlaganju
koledarjev v Novi tednik.
Koledar smo vam med-
tem že poslali na naslov. Ta
napaka pa naj bo hkrati pri-
ložnost, da se javite še dru-
gi, ki morebiti niste sprejeli
našega koledarja za letoš-
nje leto. Posredujte nam na-
slov in koledar boste dobili
po pošti. Lahko pa ga tudi
osebno prevzamete v tajniš-
tvu našega uredništva, če
boste hodili te dni v Celju.
Vsem, ki koledarja niste
sprejeli z zadnjo lansko šte-
vilko Novega tednika, se še
enkrat opravičujemo.
kar dve
zahvali
v uredništvu smo sprejeli
kar dve pismi na isto temo.
Gre za zahvalo upokojencev
kolektiva Izletnika v Celju,
ki je proslavo 50-letnice ob-
stoja in otvoritev nove av-
tobusne postaje izkoristil
tudi za srečanje s svojimi
upokojenci, torej nekdanji-
mi sodelavci.
»Po enem letu smo se upo-
kojenci zopet srečali, sreča-
li pa tudi z drugimi člani
kolektiva. Pogovarjali smo
se med seboj o časih, ko smo
še mi s svojim delom dopri-
našali k razvoju podjetja.
Bili smo nadvse veseli go-
stoljubja. Razen tega je
vsak upokojenec Izletnika
sprejel še denarno nagrado.
Sicer pa ne kaže pozabiti,
da se je kolektiv že v času
praznovanja prvega maja
spomnil svojih težje bolnih
članov, ki jim je prav tako
namenil denarno pomoč.
Tudi ob koncu leta so pred-
stavniki kolektiva obiskali
bolne tovariše in jim tudi
izročili denarno darilo,« pi-
še med drugim v svojem pi-
smu SertI Cizelj iz Celja.
Franc Krumpak iz Dobro-
ve v Celju je prav tako napi-
sal lepo pismo ter med dru-
gim navedel: »Povabilo je
bilo za nas še posebej lepo,
saj smo skupaj s člani ko-
lektiva praznovali delovni
jubilej in veliko delovno
zmago (otvoritev avtobusne
postaje). Po proslavi in go-
vorih smo imeli tudi skup-
no kosilo.
V imenu vseh upokojen-
cev se zahvaljujem za pova-
bilo, gostoljubnost in pri-
srčnost na skupnem sreča-
nju. Hvala tudi za podeljene
denarne nagrade.«
No, tako dva v imenu
vseh upokojencev. Zares le-
pa poteza Izletnikovega ko-
lektiva'
UREDNIŠTVO
tega ne bom
pozabila
Bilo je jutro. Mrzlo, kot vsa
druga. Vstala sem in se zače-
la opotekati. Glava me je bo-
lela že ponoči. Zdaj me je še
bolj. Vrtoglavica, bolečine v
grlu in mrzlica so me opomi-
njali, da ne bom mogla v
službo. Komaj sem prišla do
Zdravstvenega doma v Ce-
lju, kjer imam svoj kartoteč-
ni oziroma evidenčni list. Že
prej sem pri informacijah
zvedela, da zdravnika, h ka-
teremu sem hodila poprej, ni
več. Napotili so me v ordina-
cijo, kjer je delal dr. Leban.
Ker ni bilo veliko pacientov,
sem prišla kmalu na vrsto.
Zdravniku sem povedala,
kaj mi je. Pogledal je v grlo
in začel pisati recepta, izpisal
je tudi bolniški list. Nato mi
je sestra povedala, da imam
stalež samo za en dan. Vzdi-
hnila sem, kako bom lahko
delala naslednji dan.
Šla sem k poslovodnji in
mu povedala, kako je, da
imam stalež en dan, ker pa
naslednji dan ne bi mogla
priti na delo, sem ga prosila
za dva dni dopusta. Pristal
je.
Ko sem prišla domov - od
postaje do doma imam 25
minut - je bila bolečina v
glavi močnejša. Moževa ma-
ma mi je pripravila toplo po-
steljo. Vzela sem zdravila, ki
mi jih je zdravnik predpisal.
Ker pa po nekaj urah ni bilo
nič boljše, sem dobila tople
obkladke. Vse preostali dan
sem ležala. Tako je bilo tudi
naslednji dan, le da me je
grlo že tako bolelo, da sem
lahko zauživala le tekočine!
Prišel je tretji dan.'^Grlo in
glava sta me še naprej moč-
no bolela. Zato sem šla k de-
žurnemu zdravniku v Žalec.
Ko sem prišla v ordinacijo,
sem povedala, kakšna zdra-
vila mi je dal zdravnik in tu-
di to, da mi je dal le en dan
bolniškega dopusta. Pa je re-
kel: »Kako je mogel to stori-
ti?« Dobila sem prava zdra-
vila in stanje se je pričelo vi-
dno boljšati.
Kaj bi bilo, če bi takšna,
kot sem bila, šla drugi dan
na delo? Tudi angina ima
lahko posledice, četudi pa-
cient nima vedno vročine.
To je dogodek, ki ga člo-
vek ne more pozabiti!
T. S.
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno. Čeprav nimamo
namena soditi o zdravniko-
vem delu, bi vendarle tudi
mi vprašali, kaj bi bilo, če
bi bolnica šla že naslednji
dan na delo? Morda nam bi
kdo iz TOZD Zdravstveni
dom Celje odgovoril na to
vprašanje. Ce bo, že v na-
prej hvala!
priznanje,
komur gre!
Pred koncem lanskega le-
ta smo dobili v Šentjurju nov
in zelo lep Merxov motel. V
upravljanje ga je prevzel
mlad kolektiv, ki je za zadnji
dan lanskega leta pripravil
lepo prireditev, poskrbel za
dobro postrežbo in prijetno
počutje gostov. Za vse to si
zasluži pohvalo.
Želimo, da bi kolektiv na-
daljeval začeto delo, da bi lo-
kal ostal tudi v prihodnje ta-
ko lep, kot je zdaj in da bi ga
torej ljudje ne poškodovali.
A. B. Šentjur
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno. Zato smo ga ob-
javili. Tudi naša čestitka
kolektivu za dober začetek.
In želja - da bi bil tudi ko-
nec tak in da bi motel v re-
snici ostal tako lep, kot je
zdaj, tudi v naprej!
prijetna
prireditev
v soboto, 5. janu^a, je bi-
la v Škofji vasi prijetna kul-
turna prireditev, na kateri je
gostovalo vojniško prosvet-
no društvo z veselim veče-
rom.
Ta veseli večer je vseboval
nastop ansambla Francija
Zemeta, šaljivo kroniko
Škofje vasi, nekaj skečev,
nastop kvarteta »Zelene kra-
vate« in igro »Podlaga za-
konske sreče.«
Program je bil izredno pri-
jeten in kakovosten. Kdor je
prišel, je imel kaj videti in
slišati. Škoda le, da se Škof-
jevaščani tega niso udeležili
v večjem številu. Vsem, ki
niso prišh, je lahko žal, mi
pa, ki smo to prireditev obi-
skali, si podobnih še želimo!
Lep pozdrav!
SAŠA SOJNIK,
Skofja vas.
zdaj je
prekipelo!
že dolgo sem nameravala,
da bi vam pisala, a nisem
zbrala dovolj poguma. Zdaj
pa vam moram, ker mi je že
vsega dovolj.
Sem zvesta bralka vašega
časopisa. Ko pride četrtek,
komaj čakam, da dobim v ro-
ke Novi tednik. Zdaj pa vam
bom opisala dogodek, ki se
mi je pripetil že dva četrtka.
Tu v Šempetru imamo pi-
smonoša, ki je doma v No-
vem Kloštru. Je takšen, da
podpisuje priporočena pi-
sma. Zdaj že dva tedna ne
dobivam Novega tednika. Ni
še dolgo, ko sem dobila tele-
gramsko pismo. Bilo je pri-
poročeno. Soseda mi je po-
vedala, da je pismonoša pri
njej podpisal to pismo zame
in ga dal v žep.
Kaj naj napravim, da bom
sprejemala pošto in Novi te-
dnik v redu?
S tovariškim pozdravom
vaša zvesta bralka
JERICA ZAJŠEK,
Zalog 23 a, Šempeter
UREDNIŠTVO: Kot ste
opazili, smo vsebino pisma
nekoliko skrčili, izločili
smo nekatere trditve, ki so-
dijo na drugo mesto, ne pa v
časopis. Na vprašanje, kaj
vam je storiti, pa prosimo,
da nam odgovori pristojna
poštna enota v Šempetru v
Savinjski dolini. In še to:
pismo je bilo napisano v za-
četku januarja letos.
nisem
presenečena
Ogla^m se kot vaša zvesta
naročmca. Povedati moram,
da me novica o podražitvi
Novega tednika ni preseneti-
la. Saj smo že tako navajeni,
da se vsak dan kakšna reč
podraži. Upam pa, da se bo
Tednik še izboljšal.
Zdaj pa še nekdaj drugega.
Iz občin širšega celjskega
območja objavljate smrtne
primere. Iz šentjurske teh za-
pisov ni. Upam, da dobite
podatke z matičnega urada.
Ti podatki zanimajo vsako-
gar, ne samo mene. Prosim,
da začnete objavljati tudi
smrtne primere iz šentjurske
občine.
Razen tega pogrešam novi-
ce s celjske tržnice.
HILDA LOKOVŠEK,
Pot na Lipico 2,
Šentjur
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo in želje ob novem le-
tu. Glede objavljanja
smrtnih primerov moramo
povedati, da se zavzemamo,
da bi dobili in seveda obja-
vili poročila iz vseh občin
našega območja. Žal, teh
poročil ne dobivamo redno,
niti iz vseh občin. Zato se
prav v tem času znova zav-
zemamo za dogovor z odgo-
vornimi delavci v občinah
zaradi zbiranja in pošilja-
nja teh poročil v naše ure-
dništvo. Upamo, da bomo
uspeli.
No, zapisi s celjske tržnice
so v resnici redek gost v na-
šem Tedniku. Sicer pa mo-
ramo reči, da je celjska trž-
nica zdaj skoraj prazna, zla-
sti med tednom. Nekoliko
bolj živahna je ob sobotah.
No, kljub temu, se bomo
zavzeli za pis^e tudi s te-
ga mesta, torej s tržnice.
vprašanje
izletniku
Prosim odgovornega pri
Izletniku, da odgovori, kako
je s tistim avtobusom, ki vozi
v Velenje delavce Gorenja.
Ali je res, da ta avtobus ne
sme voziti drugih delavcev,
razen tistih seveda, ki delajo
v Gorenju? Rudniški avto-
bus pa spet samo tiste, ki de-
lajo na rudniku.
Kaj smo pa drugi, ki dela-
mo v drugih delovnih orga-
nizacijah? Ali naš denar ni
enako vreden?
Verjamem, da je ob 14. uri
velika gneča, tako da bi mo-
ral voziti ob tem času še vsaj
en dodatni avtobus, toda
navzlic temu je razočaranih
med delavci veliko. In tako
se tudi d(^aja, da morajo de-
lavci iz Št. Florjana, Belih
vod... pješačiti na delo.
Vaša naročnica
MARIJA HRIBERNIK,
Ravne 134, Šoštanj
UREDNIŠTVO: Očitno
gre za problem, ki je po vsej
verjetnosti v resnici pereč
in boleč, zlasti za tiste, ki
morajo pešačiti na delo v
Velenje. Zato tudi mi prosi-
mo TOZD Potniški promet
pri Izletniku, da odgovori,
kako je s temi avtobusi in
kdo se z njimi lahko pelje.
Že v naprej hvala za odgo-
vor!
pletenje
košev
Ko sem prebiral 50. števil-
ko lanskega letnika Novega
tednika, sem naletel tudi na
zapis, da so še mojstri, ki ple-
tejo koše.
Ker je koš najbolj potre-
ben hribovskim kmetijam,
sem se oglasil. Jaz sem tudi v
hribu. Tu ni ceste. Pa tudi
sicer je območje okoli Rogat-
ca bolj hribovito. Tudi tu so
nekoč ljudje pletli koše, žal,
mladi tega več ne znajo. Zato
čutimo veliko pomanjkanje
košev.
Najboljši je tisti koš, ki je
spleten iz viter in ima na dnu
bukovo desko. Dno mora bi-
ti pleteno s trskami 3 do 4
centimetre širine.
Zato naj se tisti, ki pletejo
koše, oglasijo. Tu na našem
koncu bi jih ljudje radi kupi-
li. Sicer pa je v Rogatcu vsak
prvi petek v mesecu sejem in
tako je tudi tu priložnost za
ugodno prodajo košev.
IVAN KOBALE,
Log pri Rogatcu
UREDNIŠTVO: Izziv je
torej tu. Zato tisti, ki izde-
lujete, oziroma pletete koše,
na plan... in seveda na trg.
Ljudje iščejo vaše izdelke!
IZ ZAKONSKE ŠVETOVALNIČE
POMEN SPOLNOSTI V ŽIVLJENJU
Od mnogih dejavnikov je odvisno, ali
je skupno življenje moškega in ženske
ubrano in uspešno, da v njem oba part-
nerja doživljata srečo in zadovoljstvo.
Med te dejavnike sodi tudi realistična
predstava o spolnosti. Gre za odnos po-
sameznika do spolnosti, za realistično
predstavo o vlogi, mestu in pomenu
spolnosti v skupnem življenju moškega
in ženske.
Posamezniki pa zaradi različnih vzro-
kov pogosto nimajo zrelih predstav o
mestu in vlogi spolnosti v življenju. V
precejšnji meri je to odvisno od vzgoje,
predvsem zaradi prisotnosti negativnih
stališč in predsodkov, ko starši marsik-
daj prikazujejo otrokom spolne odnose
kot nekaj grdega, umazanega, skriv-
nostnega. Ko mladi pridejo v obdobje
telesne zrelosti, pa osebnostno še niso
takoj dovolj zreli za kvalitetno spolno
življenje, nimajo še realistične predsta-
ve o spolnosti. Ce mladi prehitro prične-
jo s spolnimi odnosi, lahko doživijo hu-
da razočaranja in take negativne izkuš-
nje lahko imajo daljnosežne posledice.
Oblikovanje zrelega in realnega stališča
do spolnosti traja pri nekaterih krajši
^as, pri nekaterih daljši čas, pri nekate-
rih se pa nikoli ne oblikuje.
Posledice nepoučenosti ali napačne
poučenosti o vlogi spolnosti se večkrat
kažejo v tem, da lahko ljudje v svojem
odnosu do spolnosti zaidejo v eno izmed
skrajnosti in to lahko celo tudi v zrelih
le^h. Nekateri zanikajo pomen spolno-
sti (češ, da to ni tako pomembno, to je le
nujno zlo, ki pač mora biti, lahko živim
tudi brez tega ipd.), nekateri pa prece-
njujejo pomen spolnosti v življenju in ji
dajejo največji pomen in najpomemb-
nejše mesto pred vsemi drugimi vidiki
skupnega življenja moškega in ženske,
^š, da je to daleč najpomembnejše po-
dročje celokupnega spleta medsebojnih
odnosov med moškim in žensko.
Niti prvi niti drugi pa ne pridejo do
spoznanja, da je spolnost eden izmed
pomembnih, vendar ne najpomembnej-
ših dejavnikov, od katerih je odvisna
srečna skupnost moškega in ženske. Po-
mena spolnosti v življenju ne smemo
niti podcenjevati niti precenjevati. Spol-
nost je pozitivna moč v osebnosti člove-
ka in povsem normalne izraz ljubezni
med moškim in žensko.
Povsem napačno je tudi pojmovanje,
da gre pri spolnih odnosih le za tehniko
spolnega akta in dosego »veličastnega«
orgazma. Same tehnike spolnih od-
nosov ne bodo nikoli rešile problemati-
ke človekove spolnosti. Spolnost ni le
fizičen stik med spolnimi organi.'V spol-
nem odnosu se srečata dve osebnosti,
ne pa samo njuna spolna organa. Spol-
nost je posebna oblika medčloveškega
odnosa, medosebnega odnosa med part-
nerjema nasprotnih spolov. Spolnost
mora biti vkomponirana v medčloveški
odnos med partnerjema. Veliko bolj po-
membno je vprašanje, kdaj in pod kakš-
nimi pogoji postanejo spolni odnosi
izraz bogastva človekove osebnosti, lju-
bezen pa njihova podlaga in najvišji
izraz, kot pa npr. sama tehnika spolnega
akta in dosega »čimboljšega« orgazma.
Seksološko literaturo preplavljata te-
hnika in mehanicistično pojmovanje
spolnosti. Ta literatura (reizni »priročni-
ki« o umetnosti ljubezni, kako doseči
čimboljši orgazem ipd.) se je skomercia-
lizirala in je na področju spolnosti pri
ljudeh napravila več škode kot koristi.
Danes že lahko govorimo o impotenci,
frigidnosti in številnih seksualnih na-
vrozah, ki so posledica usodnega pri-
merjanja sebč in svojega spolnega živ-
ljenja z »vzori« iz priročnikov različnih
»seksologov«, nimajo pa nobene zveze z
dejanskim spolnim življenjem.
BRANKO BUT
dipl. psih.
MOZIRJE
Porok ni bilo.
ŽALEC
VLADIMIR VODOVNIK
iz Letuša in MIHAELA TO-
POVŠEK iz Ojstriške vasi.
CELJE
ALIL ALIU iz Loč in JU-
LIJANA MARINKO iz Loč,
MARTIN KOPRIVNIK iz
Zreč in JERICA JEREB iz
Zreč.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročil se je en par.
ROJSTVA
MOZIRJE
Rojstev ni bilo.
ŽALEC
Rojstev ni bilo.
CELJE
Rodila sta se dva dečka in
dve deklici.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rojstev ni bilo.
.SMRTI'
MOZIRJE
BARBARA KRUMPAC-
NIK, 81, Žlabor, MARKO
KRAJNER, 73, Dobletina,
MARIJA TROGAR, 90, Mo-
zirje.
ŽALEC
ANA BIZJAK, 56, Šempe-
ter V S. d., JERA KNEZ, 85,
Trobni dol 1, JANEZ PO-
LAK, 74, Hramše, URŠULA
CERENAK, 84, Dobrtiša
vas.
CELJE
ZOFIJA STRELC, 85, SI.
Konjice, LUCIJA CENC, 76,
SI. Konjice, JOŽE VEZJAK,
74, Draža vas, LUDVIK
FURMAN, 73, Loče, MARI-
JA OCKO, 66, Zreče, ALOJZ
STREL, 79, Draža vas.
ŠMARJE PRI JELŠAH
IVANA REOLIN, 83, Ro-
gatec, JOŽEFA ARTIC, 81,
■ Dobovec pri Rogatcu, MIHA
GOLJUB, 71, Sp. Negonje,
IVAN SMEH, 73, Mestinje,
LEOPOLD JAGODIC, 78,
Bobovo pri Šmarju, MARI-
JA MALGAJ, 78, Strtenica,
ROZA MARGUC, 91, Kačji
dol, MARIJA ŠTEFANCIC,
90, Ješovec pri Kozju, UR-
ŠULA LABOHAR, 78, Gor-
jane, MIHAEL ZIMŠEK, 70,
Topolovo.
BILI SMO PRI TEPANJČANIH
Tudi hitra cesta z motelom pomeni doH
Med pomembnejšimi objekti sta vsekakor ob dveh bencinskih črpalkah tudi dva motela.
V njih si prizadevajo, da bi poskrbeli za vse tisto, kar šofer med kratkim postankom
potrebuje.
»Ob potoku Oplotnica leži
majhna vasica Tepanje. Te-
panje je rojstni kraj mojega
očeta. V Tepanju imamo šti-
rirazredno šolo. Leta 1976
so šolo obnovili. Sedaj je le-
pa. Spredaj je veliko igri-
šče, zadaj pa velik prostor
za igranje in tudi gredica z
rožami. V Tepanju je tudi
trgovina, v kateri si lahko
sam postrežeš. Na drugi
strani ceste je gostilna, ki se
imenuje Bučar. V Tepanju
je nov gasilski dom, zraven
je dvorana. Tu nastopajo
učenci in starejši; tu je tudi
kinodvorana.
Tepanje je lep kraj. Pri
Rističu je nogometno igri-
šče. Zraven Tepanja je Te-
panjski vrh in Novo Tepa-
nje, učenci hodijo v šolo še
iz Draže vasi in Perovca. V
Tepanju imamo celodnevno
osnovno šolo. Učenci tudi
hodimo pomagat starejšim
ljudem, sedaj smo pobrali
pri Žoharju krompir in po-
spravili koruzo.
Za mene je Tepanje čudo-
vit kraj. Lansko leto je bilo
tudi zelo uspešno za naša
društva, saj so tepanjski ga-
silci - pionirji zasedli šesto
mesto na zveznem tekmova-
nju v Makarski, kar je zelo
lep uspeh za tako majhno
vas.«
Nevenka Jelenko,3. raz.
Takole ljubko je Tepanje v
svojem spisu predstavila
mala Nevenka, ki danes guli
šolske klopi v Ločah, v 5. ra-
zredu, domov pa hodi v Dra-
žo vas. Na njen spis iz 3. ra-
zreda so na šoli še sedaj po-
nosni, zato smo tudi prišli do
njega.
Skoraj nimamo kaj dodati,
le okrog majhnosti Tepanja
se lahko pogovorimo. Pa či-
sto na kratko: Tepanje se je v
zadnjih letih močno razvilo,
tako, da smo v njem začutili
še toliko sokov razvoja, kot
ga spomladi lahko otipamo v
nabrekli vejici jablane. Te-
panjčane že nekaj časa v ko-
njiški občini postavljajo za
zgled, kadar želijo poudariti
pripravljenost pri akcijah za
razvoj la-aja, krajevne skup-
nosti. Ljudje znajo skupaj
poprijeti, če je treba, jih tudi
noč ne zaustavi. Tako je bilo,
ko so delali za svoj dom,
dom, ki ga ob političnih ali
kulturnih shodih napolnijo
do zadnjega kotička. Pri
prvem referendumu so bili
prvi! In ne zadnjič. Posebej
so se izkazali tudi v akciji
Nič nas ne sme presenetiti.
Se in še bi lahko naštevali,
pa najprej zaokrožimo jedr-
nato »osebno izkaznico« kra-
jevne skupnosti Tepanje, ki
zadružuje še zaselke Novo
Tepanje, Tepanjski vrh, Do-
brnež in Perovec. Vsega sku-
paj bo kakšnih 1000 prebi-
valcev, od tega 460 volilcev
poseljenih na okrog 900 hek-
tarih površine. Najmanj 500
hektarov je kmetijskih povr-
šin, pri čemer je 45 kmečkih
gospodarstev zaščitenih, od
teh pa je najmanj 15 izrazito
v živinorejo in mlekarstvo
preusmerjenih in močnih
kmečkih gospodarstev.
S ponosnima kmečkima
gospodarjema smo pogledali
le v dva izrried mnogih lepih
hlevov, pa smo imeli kaj vi-
deti: v enem, pri Solarjevih
smo poleg nekdanje »miss
krav Arte« s kmetijske raz-
stave leta 1978 v Slovenskih
Konjicah našteli še lepo dru-
ščino 44 glav sivorjave pa-
sme, v drugem pri Pašniku
pa toliko, da nismo na svet
pomagali taličku, ki je števi-
lo hlevske družine povečal
na 37 glav. čas, ki je sicer
novinarjevo prekletstvo, nas
je žal priganjal, zato smo ob-
ljubili temeljitejše srečanje
in to samo po »kmetijski pla-
ti«. No, to smo sedaj poveda-
li še »na glas« in nas tepanj-
ski kmetje lahko primejo za
besedo. Da pa se z njimi ne
gre šaliti, pričajo dogodki iz
leta 1635, ko so puntarski
kmetje razfdejali graščino
Golič v bližnjem Dobmežu.
Pa najbrž je dokazov, takš-
nih ali drugačnih še več, če-
prav nismo točno izvedeli od
kod ime »Tepanje«. Mogoče
tudi od »tepen biti«?
POLEG KMETIJSTVA
ŠE DROBNA OBRT
Poleg kmetijstva, pridelo-
vanja hrane, je obrtna dejav-
nost, ali drobno gospodar-
stvo, kot jo vse pogosteje
imenujemo tisto področje, ki
bo pomembno zaznamovalo
sedanji in še bolj prihodnji
razvoj tepanjske krajevne
skupnosti. O tem smo na
dolgo in široko govorili do-
ma pri Tonetu Ofentavšku.
Najbrž zaradi dveh razlogov:
zsu-adi tega, ker je zadnjih
šest let držal v roki krmilo
predsednikovanja sveta kra-
jevne skupnosti in zato, ker
je eden trenutno najizrazitej-
ših predstavnikov malega
gospodarstva, ne samo v kra-
jevni skupnosti, ampak tudi
širše. Torej, ob našem obi-
sku smo se s Tonetom Ofen-
tavškom pogovarjali še kot s
predsednikom sveta KS, ob
izzidu te številke Novega te-
dnika, torej v četrtek, pa je to
funkcijo že prevzel Štefan
Krajnc.
Najbrž ni krajevne skup-
nosti v občini Slovenske Ko-
njice, ki bi imela tako lepo
iždelan, urejen in sprejet za-
zidalni načrt, kot ga je za te-
panjske razmere izdelal celj-
ski Razvojni center, projekti-
rala Alenka Polutnik in Mičo
Kovačevič. Menda so se
mnenja o tem zelo kresala.
Po mnenju ene strani, je do-
voznih in vsakršnih poti sko-
raj toliko kot površine za »le-
tališko stezo«, vendar je zazi-
dalni načrt sedaj »zakon«, ki
predvideva poleg dveh vrst
»obrtniških parcel«, še po-
sebno obrtniško ceno, sicer
pa na 17 hektarih 103 zazidal-
ne parcele s prav toliko za-
sebnih hiš, prostor pa naj bi
napolnjevalo še šest stano-
vanjskih blokov, otroška
vzgojno-varstvena ustanova,
telovadnica k sedanji šoli in
nova trgovina. Zazidalni
načrt so sprejeli lani, interes
za gradnjo je izreden. Poleg
zasebnega interesa je tu še
družbeni stanovanjski: gra-
dila bi Petrol in Podjetje za
vzdrževanje avtocest Slove-
nije, ki ima v Tepanju svojo
pomembno bazo. Tu sta še
dva motela, ki danes že zapo-
slujeta blizu 70 ljudi, večino-
rnn Hnmačinnv
HITRA CESTA IN
MOTELA
Hitra cesta Slovenika je
pomembno zarezala v razvoj
Tepanja, še zlasti od lanske-
ga Dneva mladosti, ko so ob
njej odprli dva Petrolova
motela. Danes zaposlujeta 65
delavcev, pretežno domači-
nov, čeprav ni skrivnost, da
o tem ne odločajo občinske
meje, na primer konjiško -
bistriška. O tem sta nas s pri-
jaznim nasmeškom prepri-
čali tudi Ločanka ]
Cakš in Bistričanfe
Orač, s katerima sm«
prej srečali. Se bolj
nato v pogovoru 5
Mariborčan Boris D
upravnik PE Re^
Tepanje. Simpatični
dno nasmejani
obeh tepanjskib Pet
motelov nam je pri
pomanjkljivo izoK
gostinsko raven d(
skušajo nadomestiti^
nostjo, nasmeškom
dnostjo. Naš obisk
prepričal, da v teni
uspevajo.	,1
Za vse s srbečiinj
dobro akrbijo: vsalai
je ples v obeh resta
do polnoči, na eni s^
pnsambel Francija,
z Rogaške Slatine, 1
strani pa ansambel Z
Slovenske Bistrice. I
gov, da jim ne bi veiK
štora je vedno dovolj!
Motelsko gostinst^
rizem (sob za prenofll
sta popolnoma tranzi
devščina, zato zak^
prav sedaj zanimivo
razpis starih slovensi
v okviru Petrolovega
stva. Cestni turist, n<?
kolesih najbrž ni prt
sičnih obrokov, kod
dobno. Zato prip
takšne jedi, na katefi
ba dolgo čakati, poui
tudi na slaščicah. IzlŽ
Večnamenski dom je center ali srce kraja. Z njim so prizadevni domačini veliko prido-
bili in pomeni kraj, kjer se dogajajo najpomembnejše stvari. Sicer pa si »tepanjsko
čudo* prizadevnih domačinov radi ogledajo tudi drugi, kar jim koristi za njihovo
nadaljnje delo.
ŠTEFKA FRIM, vodja po-
družnične šole: »Več kot 25
let sem že tukaj in dobro
poznam ljudi. Pridni so in
zavzeti za razvoj svojega kra-
ja, še posebno pa me veseli,
da smo že vzgojili generacije,
ki prevzemajo nekatere de-
javnosti. Pri nas je to na pri-
mer kulturno-prosvetno de-
lo, ki smo ga dolga leta vodili
šolniki. Sedaj to ni več po-
trebno.
TONE OFENTA VŠEK,
predsednik sveta krajevne
skupnosti: »Za naš kraj sta
pomembni predvsem dve
usmeritvi: preusmerjene-
kmetije in razvoj drobnega
gospodarstva. Pri prvem ho
treba še kaj zemlje izsušiti in
zaokrožiti, pri drugem pa še
bolj jasno opredeliti razvoj
obrtnih dejavnosti. Pri nas je
že več kot 40 traktorjev in se
postavlja vprašanje, ali mor-
da ne potrebujemo meha-
nika ...«
CVETA HAUPT4
teljica: »Delo na
šoli je moje prvo ^
mesto in po štirih let
trdim, da sem za^
Število učencev je},
nekaj časa upadalo<
računamo, da se ^
dve leti stanje »pot
vsaj statistični podB^
tem prepričujejo, A
cer se Tepanje z oH
rastejo nove hiM
žine...*	'
s?'
^Ig - OP RINKE DO SOTLE - OP RINKE DO SOTLE - OP RINKE PO SOTLE - OD RiNKE DO SOTLE - OD
F KMETIJE
kfuha la domačine
I se tudi že s posluhom za
gnujnejše trgovsko blago,
p vse tisto, kar šofer in
itniki potrebujejo za in
M vožnjo. Sicer pa smo sli-
b, takole neuradno, da Ko-
ičani znajo priti na obisk v
^jski motel - in to kar po
iri cesti!
ŠOLI JE MALO
ROK, AMPAK JE
LODNEVNA
tem šolskem letu je v
lOvni šoli Tepanje, po-
ični šoli v sklopu
lovne šole Dušana Jereba
' Slovenskih Konjic, vpisa-
h 38 učencev. Iz šolske
ronike, ki jo je kot »Letopis
^e narodne šole v Tepa-
»h«, zastavil nadučitelj An-
Eberl za dobo od 6. junija
8 do 15. septembra 1898,
10 »ven potegnili« nasled-
podatek: da se je v šol-
. m letu 1894/95 vpisalo v
io iz Tepanja 47 dečkov in
I deklic, s Tepanjskega
na 11 dečkov in 16 deklic,
Dobmeža 14 dečkov in 11
fklic'in še trije dečki iz Pe-
J^ca in prav od tod še štiri
^ce - skupaj torej 146 na-
Ibudnih glavic.
k obeh oddelkih šole pa je
P 1945 šolo zaključUo 75
^ncev. Pisali smo takrat
[• JJ^ij, pa prvi in drugi od-
Mek, od katerih je 37 otrok
au/f ^ LESKOVAR,
l ^	Maribor-
D^'^ Pn nas v motelih
"Občinskih mej,
' bilo smešno. V glav-
činf T zaposleni do-
no^^ se 2 i^obra-
lo	"e mo-
Prizadeva-
.^^dno postrežbo, pa z
ffn^	trar---
Plastika - Tone in Štefka Ofentavšek, znanilec razvoja drobnega gospodarstva, je
sodoben in urejen proizvodni obrat.
ali 49% bilo proglašenih »za
sposobne za redno napredo-
vanje«.
No, tale skok v preteklost
smo naredili zgolj zaradi
majhne primerjave, čeprav
še vedno »osipanje« vpisa-
nih otrok v tepanjski šoli pri-
čakujejo le še dve leti, nato
pa pride do »renesanse« uče-
če se mladeži, kar je v najte-
snejši zvezi že uvodoma po-
vedanih razvojnih silnic tega
kraja.
Da je zaradi našega obiska
na šoli »odpadla« najmanj
ena ura je jasno, prav t^o je
jasno, da so bili tega najbolj
veseli najmlajši, tovarišice
pa so bile z nami vseeno pri-
jazne, čeprav smo tako nasil-
no vdrli v »kontinuiteto
vzgojno-učnega procesa«.
Največ nam je povedala
Štefka Firm, z najdaljšim
stažem »minulega dela«, tu-
di vodja šole, marsikaj zani-
mivega je pristavila Jožica
Godec, katerih 10 let učite-
Ijevanja po Pohorju: Gore-
nju, Skomarju in Resniku bi
najbrž zahtevalo poseben
okvir, svojevrstna pa je tudi
izkušnja Cvete Hauptman,
kateri je tepanjska šola prvo
službeno mesto.
Delo na šoli zaznamujejo
že štiriletne izkušnje celo-
dnevne šole, s katero so vsi
zdovoljni, tako »uporabniki«
s starši, kot »izvajalci«, sode-
lovanje s krajevno skupnost-
jo in družbenopolitičnimi or-
ganizacijami je zgledno, do-
bro so se povezali še s cestno
bazo ter že tudi izvedli »kul-
turno izmenjavo dela in
sredstev«: za določena sred-
stva je pionirski odred Otona
Župančiča izvedel svoj kul-
turni program.
Male šole nimajo, potujoči
vrtec iz Slovenskih Konjic
jih obišče enkrat tedensko.
Vsa leta po vojni deluje v
kraju prosvetno društvo, ka-
teremu je tukajšnje uči-
teljstvo dajalo ves čas svojo
strokovno pomoč, čeprav je
danes vodstvo že prevzela
»izvenšolska generacija«.
Kulturniško prosvetno delo
je bilo in je razgibano, še zla-
sti odkar so si Tepanjčani s
požrtvovalnim delom zgradi-
li svoj kulturni dom. Pri tem
kaže omeniti tri sekcije druš-
tva: dramsko, v kateri mladi
pravkar pripravljajo igro Ad
acta in šolarji neko pravljič-
no igro, pevski zbor, ki so ga
poimenovali po zaslužnem
tepanjskem	ravnatelju
osnovne šole Bežidarju Gsel-
manu in narodnozabavni an-
sambel Veseli Dravinjčani,
ki ga vodi Rado Hohler.
Tepanjčani dobro vedo,
da jim še veliko manjka,
prav gotovo pa to nista pri-
pravljenost za skupne akci-
je in jasen pogled v priho-
dnost. Zaradi usmerjenega
kmetijstva, posodabljanja
proizvodnje hrane, bo
najbrž treba še kakšnih
arondacij zemljišč, pa za-
menjati kakšna zemljišča
med seboj, na vsak način pa
vztrajati na že doseženem
zglednem sodelovanju s
Kmetijsko zadrugo Sloven-
ske Konjice in domačo kra-
jevno skupnostjo. Da pa jim
iz više ležečih pohorskih
krajev ne bi očitali »moč-
vimiških plavutk«, bo izu-
šitev 100 hektarov pred-
nostna naloga v okviru
zemljiške skupnosti.
Razvoj krajevne skupno-
sti Tepanje je lep primer
prepletanja i^bud kraja-
nov, ne čakanja »na pomoč
od drugod in zunaj« ter pri-
pravljenosti in organizira-
nosti za akcije, ki so krajev-
nega in tudi širšega družbe-
nega značaja.
Najbrž ni naključje, da je
konjiška občinska skupšči-
na že dvakrat zasedala prav
v prostorih tepanjskega do-
ma, doma ^ulture in druž-
benopolitičnih organizacij.
Pisal MITJA UMNIK,
sUkal TONE VRABL,
pogovarjala pa oba.
PA ŠE TO 12 TEPANJA
Nadučitelj Anton Eberl je v »Letopisu javne narodrte
šole v Tepanjah«, ki ga je zastavil med leti 1878 in 1898,
med drugim zapisal tudi naslednje: »Vas Tepanje leži
na državni cesti pri mostu čez potok Oplotnico. Proti
zahodu se razteza, deloma z gozdovi obrasel, večinoma
pa z rodovitnimi vinskimi goricami obdelan Tepanjski
vrh, ki prehaja proti zahodu v blizu do trga Konjice se
raztegujoče sleme Vešenik, kjer rodi žlahtna vinska
trta sloveče konjiško vino...«
Bojda so bili v prejšnjih časih mnogi Tepanjčani
dobri »furmani«. Se ne tako dolgo so se s takšno
dejavnostjo ukvarjali pri Pačnikovih, dokler niso
okrog 1965 temeljito zastavili pri preusmerjanju kme-
tije. Pa tudi pri Solarjevih so morali pred davnimi časi
kaj opraviti s »furmansko dejavnostjo«, saj je njihov
priimek Šolar zanesljivo povezan s »soljo«,.. Mogoče
pa so bili štajerski Martini Krpani?
KDO JE KDO V KS
TEPANJE?
Predsednik skupščine KS Jurij Hohler, predsednik
sveta KS od včeraj, srede 23. januarja je Števan Kranjc,
do včeraj pa je svet uspešno vodil Tone Ofentavšek,
tajnica Cvetka Hlastec.
Osnovno organizacijo ZSMS vodi Rudi Kmetec,
borci so povezani v borčevsko organizacijo v Konjicah,
ker svoje nimajo. Rado Hohler je predsedujoči v
frontni SZDL, kulturno društvo vodi Jurij Hohler,
nadvse aktivne gasilce Franjo Regoršek, ki je tudi
sekretar osnovne organizacije ZK.
JOŽICA GODEC: »Prej
sem bila bolj navajena na po-
horske višine in so me po
prihodu v Tepanje včasih za-
frkavali, če so mi kot novo-
pečeni ,močvirnici že zrastle
plavuti'. Priznati moram, da
sem v novem okolju, sedaj že
drugo leto, zelo zadovoljna.
Tepanje se razvija in to je
očitno, pa v katerokoli stran
se obrnemo, nimamo daleč -
in to po dobrih cestah.
m izbiro.*
pose-
Zdaj, ko je promet speljan po novi cesti mimo središča Tepanja, je prejšnja glavna cesta močno razbremenjena. Tudi
zaradi tega je hoja otrok ob robu cestišča varnejša. Vračanje iz šole (v ozadju) je prijetno, pa v šolo tudi. seveda.
og ao-3i±os oa 3)iNm ao- 3iiosoa 3>iNin ao-aiiosoaa^^Nid ao-3iiosoa^
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 24. januar 198(i
mozirje:
kmetije in
turizem
Tudi pred kmetijstvom,
tako kot pred celotnim
gospodarstvom v mozir-
ski občini, je zlasti v le-
tošnjem letu več po-
membnih nalog. Ta ugo-
tovitev ne velja le za tež-
njo po povečanju proiz-
vodnje za okoli 5 odstot-
kov, marveč tudi v strem-
ljenjih po uveljavitvi še
večje specializacije in ra-
jonizacije.
V ta okvir sodi tudi kre-
pitev hribovskih kmetij
in ne nazadnje nadaljnja
in močnejša vlaganja za
razvoj kmečkega turizma.
Kmečku turizem v Gornji
Savinjski dolini mora po-
stati sestavni del celotne
turistične ponudbe do-
line.
MB
celjsko kmetijstvo
OPTIMIZEM RASTE
Sadjarska skupnost v Šmartnem
Celjska kmetijska zadruga
se je v prvem letu delovanja
spopadala z mnogimi težava-
mi. Ugotovila je celo izgubo
in vse je kazalo, da bo ob
koncu poslovnega leta bilan-
ca spet negativna. Vendar v
Kmetijski zadrugi upajo, da
bo zaključni račun boljši. V
drugo leto samostojnega po-
slovanja pa stopa Kmetijska
zadruga z izkušnjami, ki ji
bodo pomagale pri spreje-
manju nekaterih dolgoroč-
nih odločitev. Se vedno niso
povsem razčiščeni odnosi s
Hmezadom. Kljub enolet-
nim dogovarjanjem še vedno
ni urejeno vprašanje delitve-
ne bilance. Nejasni so še od-
govori glede notranje trgovi-
ne, interne banke, kreditira-
nja, hranilno-kreditne službe
in druga.
V okviru socalistične zve-
ze v Celju so sprejeli stališče,
da bodo v Kmetijski zadrugi
do marca razrešili ta in druga
vprašanja. Povezali se bodo
s tisto sestavljeno organiza-
cijo, ki bo omogočala naj-
boljši razvoj kmetijstva v ob-
čini in s tem tudi čedalje
boljše pogoje za kmetijskega
proizvajalca. Celjski kmetje
so ugodno ocenili akcije
Izvršnega sveta in sociali-
stične zveze, ki sta v zadnjih
treh letih mnogo storila za
izboljšanje družbenega in
ekonomskega položaja kme-
tijstva. Vendar je nalog še
vedno mnogo. Tako na pri-
mer kmetje, ki so se predlan-
skim odločali za preusmerja-
nje kmetij, šele zdaj sklepajo
pogodbe za kredite. Zato
preusmeritev kmetij ne po-
teka po načrtu.
Pomembno pa je, da je lani
Kmetijska zadruga odkupila
od kmečkih proizvajalcev 91
ton zelenjave in sadja. Za le-
tos pa so se dogovorili z Mer-
xom za odkup vseh količin,
ki jih bodo ponudili kmetje.
V Smartnem v Rožni dolini
so ustanovili sadjarsko
skupnost, ki povezuje zain-
teresirane kmete. Usp>ešno
delajo stalne skupine kme-
tov, s katerimi so pospeše-
valci skupno iskali možnosti
za večjo proizvodnjo in za
boljšo uporabo umetnih
gnojil. V Kmetijski zadrugi
so prepričani, da bodo letos
lahko uspešnejše reševali tu-
di probleme s koruzo in kr-
mili.
J. V.
ZAPOSTAVUEMA
THOMASOVA ŽLINDRA
Z intenzivno proizvod-
njo odnašamo z njiv in
travnikov tudi številne
mikroelemente, ki so
neobhodno potrebni za
normalen razvoj rastlin,
preko krme pa tudi za ži-
vali. Posledice se nam
najprej pokažejo na rastli-
nah, če tu ne ukrepamo,
ugotavljamo pomanjka-
nje pri Žvalih, konec kon-
cev pa se lahko pojavi tu-
di v ljudski hrani pomanj-
kanje mikroelementov.
Del mikroelementov
zares vračamo z organski-
mi gnojili - gnojem in
gnojevko, precejšen del
pa le nepovratno odide s
pridelki. Standardna
kompleksna gnojila vse-
bujejo bolj m^o dodatnih
sestavin.
V NPK jih je običajno
samo: do 10% Ca O, do
4% Mg O, Potem pa še
nekaj kloridov in sulfa-
tov. Dobe se sicer special-
na gnojila z dodatkom
mangana in bora, seveda
če jih posebej naročimo.
Za obnavljanje zaloge
mikroelementov v tleh pa
je najprimernejši način
ta, da gnojimo z Thoma-
sovo žlindro. 2e v prej na-
vedeni razpredelnici se
lahko prepričamo, kaj vse
vsebuje. Količina, s kate-
ro bomo gnojili zavisi od
intenzivnosti koriščenja
zemljišča in seveda od
vrednosti pridelka.
Ce upoštevamo vse se-
stavine, je ta količina, ki
jo dajemo vsako leto med
600 kg in 1000 kg na ha.
Na tleh, ki so srednje
založena s P2O5, je že do-
volj letni obrok 600 kg/ha,
na slabo založenih tleh pa
1000/kg/ha, dokler se sta-
nje založenosti s fosfor-
jem ne izboljša, kar ugo-
tovimo z analizo po ne-
kajletnem gnojenju.
Ker je Thomasova žlin-
dra uporabna na različno
kislih tleh od močno ki-
slih do neutralnih, ni bo-
jazni, da bi ne imeli pri
gnojenju uspeha. Delova-
nje je počasno in enako-
merno. Seveda pa s tem
ne nadomeščamo drugih
gnojil, ampak le dopol-
njujemo redno gnojenje z
NPK in dušičnimi gnojili.
Odlično se obnese tudi v
kombinaciji z gnojevko
na travnikih in pašnikih.
Pazimo le na to, da gno-
jevko poprej dež spere v
tla, nato pa lahko trosimo
žlindro. V letošnjem letu
smo izvedli dvoje demon-
stracijskih gnojen z žlin-
dro in to na gorskih kme-
tijah na travnikih in paš-
nikih.
Uporabili smo Thoma-
sovo žlindro iz Skopja
(Železarna Skopje je dala
brezplačno potrebne koli-
čine preko Notranje trgo-
vine - Hmezad), v količini
800 kg/ha.
Pri tem poskusu nismo
iskali rezultatov s kemič-
no analizo pridelka, am-
pak smo se odločili, da
bomo spremljali vpliv
žlindre na sestavo travni-
ške ruše. V obeh primerih
smo gnojili z žlindro pa 3
ha travniških površin, ki
so bile že prej gnojene z
gnojevko in mineralnimi
gnojili. Gorske kmetije
smo izbrali predvsem iz
dveh razlogov:
a) glavne proizvodne
površine so travniki in
pašniki, spremembe v
rastlinski sestavi pa so
dobro opazne,
"b) tla so večinoma ki-
sla, založenost s fosfor-
jem pa je slaba.
- Gorska kmetim Mari-
je KRAMER, Smihel,
ZKZ Mozirje leži na nad-
morski višini 750 m.
Kmetija se pripravlja na
preusmeritev v živinorejo
in pašnokosno rabo travi-
nja. Pretežni del površin
tvorijo travniki in pašni-
ki. Gnoji s ca. 15 m^ gno-
jevke (razredčene) na ha
in ca. 250 kg mineralnih
gnojil. Dvakrat kosi in en-
krat pase. Analiza zemlje
je pokazala precejšnjo ki-
slost (Ph 4,95) in slabo za-
lobženost s fosforjem.
Piše:	2
JANEZ LUŽEVIČ
dipl. ing. agr.
ZEMLJA NE RODI LE OD
ZNOJA
Sliši se mnenje, da srednjeročnega načrta razvoja
kmetijstva ne uresničujemo v celoti zato, ker je bil
zastavljen preveč široko. V vsej državi je kmetijska
proizvodnja rasla za 2% letno, kar je le polovica pr^vi-
dene, v Sloveniji pa nekaj hitreje, okrog 3 % in za okrog
0,5% manj od načrtovane. Najbolj zaostaja poljedel-
stvo in je v letih 1976 do 1978 pridelalo v poprečju celo
manj kot prejšnja leta.
Ali so načrtovalci srednjeročnega razvoja sloven-
skega in jugoslovanskega kmetijstva res pričakovali
od njega več, kot stvarno zmore? Odgovoriti je treba še
na vprašanje: kakšne so naravne možnosti našega
kmetijstva?
Slab razvoj poljedelstva kmetovalci opravičujejo s
slabim vremenom. Poljedelstvo - kot tudi vinogra-
dništvo in sadjarstvo - je res najbolj odvisno od vre-
mena. Toda če že vrsto let zaostaja za svojimi sosedi v
Italiji, Avstriji, Madžarski in, če vzamemo vso državo,
tudi za drugimi do Grčije npr. pri hektarskih pridelkih
koruze, bi morali o tem resno razmišljati. Ali smo med
vsemi sosedi neka kotlina z najneugodnejšim vreme-
nom ? Ali je naša zemlja po naravnem razvoju slabša od
njihove? Ali pa ne zaostajamo za njimi zaradi naravnih
razmer, temveč zaradi slabosti naših kmetovalcev in
lastnikov obdelovalne zemlje?
Leta 1977, ko smo imeli rekordno letino koruze in
pridelali skoraj 10 milijonov ton, poprečno na hektar
42,5 tone, v Sloveniji še nekaj manj, so v Italiji pridelali
poprečno na hektar 65,7 stota, v Avstriji 69,8 in na
Madžarskem 48,1. Razlike so tako veUke, da našega
zaostajanja ne moremo oceniti le za slučajno ali odvi-
sno od naravnih razmer.
Po številu traktorjev na določeno površino obdelo-
valne zemlje ne zaostajamo za sosedi, pač pa po obde-
lavi zemlje in gnojenju. Nekateri pravijo, da je premalo
sredstev za naložbe v kmetijstvo. Žal, pa še tista, kijih
vlagamo, nalagamo slabo, največ v kmetijske stroje in
poslopja, premalo pa na polja.
Kmet porabi za nakup traktorja 100.000 din ali še
več, pravi pa, da ne zmore 1000 aii 2000 din za nakup
300 do 600 kg gnojil ali nekaj stotakov za kakovostno
semensko koruzo, pšenico in drugo. Kdor res ne
zmore, bi mu bilo treba pomagati s kreditom, saj se
taka sredstva hitro obračajo in vračajo. Ni pa moč
pomagati takim kmetom, ki gnojilo in dobro seme
zavračajo, češ da je predrago, in ne zato, ker ne bi
premogli potrebnega denarja. Za traktor jim ni bilo žal
100.000 din, za gnojila in seme jim je pa nekaj tisoča-
kov. Pa bi se jim tak denar obrestoval desetkrat hitreje
in bolje kot pri traktorju.
Razvoj našega kmetijstva ni bil načrtovan preširoko.
S takim poprečnim razvojem, kot smo ga imeli v prete-
klih letih, naše že od nekdaj zaostalo kmetijstvo še bolj
zaostaja za sosedi.
JOŽE PETEK
v tepanju pri solarjevih in pačnikovih
ŽIVINOREJA, MLEKARSTVO
¥ dveh hlevih 81 glav sivor/ave pasme
Za obisk pri kmečkih go-
spodarjih je zimsko zgodnje
popoldne kar pravšnje. Res,
da ni v tem času mogoče ob-
čudovati bleščave naravnega
okolja - njiv, travnikov, po-
lja. Vse je namreč pod dokaj
debelo snežno odejo; zemlja
počiva in se pripravlja na
svoje rodovitno poslanstvo.
Za živinorejca ga ni kraja,
ki bi bil bolj »posvečen«,
bolj predmet njegove velike
skrbi in ponosa, kot je hlev,
poln sena, gnoja in mleka ter
tople hlevske vlažnosti vo-
njajoče govedi. In točno tako
je bUo tudi pri Solarjevih v
Tepanju, pa kasneje pri
Stanku Pačniku in ženi Šte-
faniji.
Žal smo gospodama Šolar-
ja zmotili v kuhinji, kjer je
malo posedel, saj se je prav-
kar vrnil iz celjske bolnišni-
ce, kjer so ga na rami operi-
rali. Čeprav je bil še ves bo-
lan, je bil našega obiska ve-
sel. Kako bi si sicer brez nje-
ga ogledali hlev, ki so ga že
od zunaj krasile nepregledne
vrste zlatih koruznih storžev
in star lesen vratni obok, ki
bi zagotovo pritegnil pogled
za starine oziroma kmečko
leseno gradi teljstvo navdu-
šenega obiskovalca.
»Kako so vam kaj všeč?«,
nas je čisto po nepotrebnem
vprc^al gospodar Ivan, ok)e
Milici, žena in hči pa sta se
molče nasmehnili, ko so se
nam oči ob pogledu na 45
glav sivorjave pasme na širo-
ko razprle.
»Največ smo jih imeli 85
glav, to je bilo v letih 1974 in
1975,« je še dodal gospodar,
žena Milica pa zaupala, da v
Kmetijsko zadrugo oddajo
mleka kal^šnih 22.000 litrov
na leto, pa nekaj v tepanjsko
osnovno šolo, tako da vse
skupaj gotovo znese kakšnih
24.000 litrov letno.
Dvajsetletrui hči Milica je
končala kmetijsko šolo v
Šentjurju, pa tudi že poskr-
bela za nadaljevanje roda,
čeprav se ob n^em obisku z
desetletno vnukinjo Solarje-
ve hiše nismo srečali. Z nje-
nim očetom smo se sicer vi-
deli, čisto na drugem kraju,
ampak to bi bila lahko po-
sebna zgodba. Na vsak način
smo obljubili da se še ogla-
simo.
Tudi pri Pačnikovih, Stan-
ku in Štefaniji smo že bili
najavljeni, zato smo pohiteli.
Gospodarja smo prestregli v
snežni gazi tik pred novim in
mogočnim hlevom, ki sta ga
s sinom Vladom oba zgradila
dejansko s svojimi rokami,
m je pohvalila gospodinja
Štefanija, ki ji velike pregla-
vice dela njena srčna astma.
Je pa takoj dodala, da v pro-
stornem novem hlevu lahko
kaj postori, ker tudi lažje
diha.
Tudi v Pačnikovem hlevu
smo imeli kaj videti: 37 glav,
veliko telet, pa dva konjiča,
najbrž za spomin na stare
»furmanske« čase. Najmanj-
ši teliček si je komaj opomo-
gel od težav pri prihodu na ta
svet, saj se je, ne dosti pred
našim obiskom, prvič v svo-
jem kratkem življenju posta-
vil na vse štiri.
»Včasih smo bili furmani,
s preusmeritvijo ob dobrem
sodelovanju s konjiško kme-
tijsko zadrugo pa smo začeli
okrog leta 1965,« je povedal
gospodar Stanko.
Tudi pri Pačnikovih je
»kadrovski problem« rešen,
saj bo prevzel sin Vlado, ki si
je znanje za kmetovanje tudi
nabiral v šentjurski kmetij-
ski šoli. MITJA UMNIK
PO ČEM JE
LULANJE?
Pri Majolki se še prav po-
sebej borijo za žensko ena-
kopravnost. Za uporabo
stranišča moški plačajo en
ali dva dinarja, odvisno od
kvalitete opravila. Ženske
pa neglede na način uporabe
plačajo dva dinarja. Kdo ve,
kdo je bolj krivičen: narava
ali odgovorni pri Majolki?
M. T.
mozirje:
veterinarska
postaja
Ni naključje, če je Izvršni
svet Občinske skupščine
Mozirje tudi pred kratkim
razpravljal o nekaterih vpra-
šanjih Savinjsko-šaleške ve-
terinarske postaje. Gre za
skupno naložbo mozirske in
velenjske ol)čine, vendar za
ustanovo, ki bo delala v mo-
zirski občini.
Dogovorili so se, da je po-
staja kot ustanova zaživela z
začetkom letošnjega leta. Da
bi pospešili njeno gradnjo so
imenovali poseben odbor
(Jože Mermal, Anton. Re-
snik, Ivo Zagožen, Franc Mi-
klavc, Lojze Plaznik, Franc
Kolar in Hinko Cop), ki bo
predvsem poskrbel za to, da
bodo gradbena dela končana
letos.	MB
^^ 1 ^ 24. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
golte
ZA 9000 SMUČARJEV
Qo8tinci prepočasi preoblikuielo svoj odnos do centra
Čeprav tudi v razgovoru z
vršilcem dolžnosti direktona
TOZD Turizem in rekreacija
velenjske Rdeče dvorane,
magistrom ekonomije Lu-
dvikom Kastelicem, nismo
(jobili odgovora, kolikšna so
bila finančna sredstva, ki jih
■g kolektiv v enem letu, sicer
pa po nesreči gondole, v sre-
dini januarja lani, zbral in
kako potrošil, čeprav bi bil
tak prikaz pred širšo javnost-
jo primeren, zlasti zdaj, ko se
odločajo za novo združeva-
j^je dela in sredstev za na-
daljnjo izgradnjo centra pod
Medvedjakom, je treba priz-
nati, da je kolektiv Rdeče
dvorane opravil velika dela
22 ponovno usposobitev
Golt.
»Moram reči, da smo pri-
šli z deli za ponovno uspo-
sobitev Golt razmeroma poz-
no, šele septembra lani. Ra-
zlogov za to je bilo več. Nav-
zlic temu so vsa dela stekla.
Zdaj je usposobljena tudi ne-
poškodovana gondola in si-
cer le za tovorni promet.
Prav tako so bila končana
vsa zemeljska dela za zgradi-
tev nove ceste od Šmihela
nad Mozirjem proti Planin-
skim Ravnam in za planin-
sko pot od tod do koče na
Mozirski planini. Prav tako
smo opravili nujno potrebna
dela v samem hotelu. Slo je
predvsem za popravilo vodo-
vodnih in toplovodnih nape-
ljav itd. Vse te napreve so
bile zelo dotrajane, že tedaj,
ko smo jih prevzeli od Izlet-
nika. Prav tako smo morali
sanirati električne napeljeve.
To so bila dela, ki jih je
zajel tako imenovani mini-
malni program, ki ga je med
drugim potrdil tudi svet ob-
tin celjskega območja, nada-
ljevanje del pa zajema ra-
zvojni načrti, ki ga je izdelal
Razvojni center Celje. Ta
program je zajet tudi v samo-
upravnem sporazumu o
združevanju dela in sredstev
za nadaljnjo izgradnjo Golt,«
je med drugim poudaril Lu-
dvik Kastelic.
Samoupravni sporazum o
združevanju dela in sredstev
pride te dni v javno razpra-
vo. Tudi ta dokument je po-
trdil svet občin celjskega ob-
močja. Dela po tem načrtu so
v teku, to pa hkrati pomeni,
da se že pripravljajo na na-
slednjo zimsko sezono, ki bi
naj pomenila začetek novega
obdobja za Golte.
*Po tem reizvojnem pro-
gramu želimo usposobiti si-
stem žičnic tako, da bi bil
med seboj povezan. Gre za
povezavo od hotela do Starih
stan in od tod do Morave in
'^azaj do hotela. Tu so na-
"^reč ostali nekateri predeli
osamljeni in zato niso dajali
tistega učinka, ki bi ga lah-
ko. Po naših izračunih bi se
lahko na Golteh naenkrat
smučalo okoli devet tisoč
smučarjev, kar je v primerja-
vi z dosedanjim stanjem
(1300 smučarjev) velikanski
skok naprej. Dosedanje sta-
nje je imelo svoj vpliv tudi
na negativno ekonomsko bi-
lanco.
Srečujemo se tudi z dolo-
čenimi težavami, saj nekate-
ri še niso dojeli, da gre za
regijski center in da proble-
ma Golt ni mogoče obravna-
vati in reševati v okviru ene
občine. Zato bo treba vklju-
čiti v to delo celotno območ-
je in zlasti aktivno celotno
planinsko in turistično orga-
nizacijo v regijskem smislu
in seveda vse druge, ki mora-
jo biti zainteresirani pri reše-
vanju tega vprašanja.
Obstaja bojazen, da bomo
Golte usposobili in uredili v
pogledu žičniških sistemov,
da pa bo stal center nedogra-
jen v smislu gostinskih
zmogljivosti. Se vedno se ka-
žejo pri nekaterih odgovor-
nih odpori, da bi problem re-
šili tudi po tej plati. Premalo
smo naredili za povečanje
gostinske ponudbe v samem
Mozirju, razen tega je gostin-
stvo v regiji še vedno preveč
razdrobljeno. Skratka, pre-
malo se pri tej zadevi zaveda-
mo, da gre za območno vpra-
šanje in nalogo.
Zaenkrat drugih proble-
mov ni, nastopijo pa lahko le
tedaj, če bi ne bil podpisan
samoupravni sporazum o
združevanju dela in sredstev
za nadaljnjo izgradnjo Golt.
Sicer pa ne gre samo za zdru-
ževanje sredstev, temveč tu-
di znanja, ki nam je v tem
primeru še kako potrebno,«
je še poudaril Ludvik Kaste-
lic.
Samoupravni sporazum
predvideva združitev sred-
stev v višini 60 milijonov di-
narjev. Minimalni delež v
sporazumu je določen v viši-
ni 500.000 din. Pričakujejo
odziv od združenega dela v
sedmih občinah celjske regi-
je. V kolikor bo sporazum
sprejet in tako tudi razvojni
program, bi vsa predvidena
dela lahko opravili v šestih
letih.
In še enkrat, kar smo zapi-
sali že pred meseci: Golte so
nam potrebne zaradi delov-
nega človeka, zaradi njego-
vega nujnega razvedrila, ki
ga bo vse bolj iskal po delu.
Zdaj so Golte zaprte, prav
tako planinska koča in le
redki smučarji zaidejo na
njegove bele poljane. Center
bodo ponovno odprli za le-
tošnji prvi maj.
M. BOZiC
Ludvik Kastelic
Posnetek ne potrebuje komentarja, niti posebne oznake,
da ni bil narejen letošnjo zimo...	Foto: T. Tavčar
PODELILI SO
PLAKETE
Včeraj je bila v restavraciji
hotela Merx v Celju slav-
nostna podelitev plaket naj-
bolje ocenjenim hotelskim
restavracijam v lanskem
letu.
Kot je znano, poteka pod
okriljem Celjske turistične
zveze že nekaj let tudi oce-
njevanje za najboljše gostin-
ske lokale. Tu ločeno ocenju-
jejo hotelske restavracije,
gostišča, bifeje in podobno.
Lani so bile že drugič na
vrsti hotelske restavracije.
Podelili so tri zlate in dve
srebrni plaketi. Zlate so
sprejeli kolektivi restavraci-
je hotela Donat v Rogaški
Slatini, hotela Merx v Celju
in hotela Paka v Velenju,
srebrni pa hotela Atomske
Toplice v Podčetrtku in vile
Herberstein v Velenji MB
hortikultura 80
VEUKO LAHKO SAMI
Komunala ne bo zmogla vsega
v celjski občini velja letoš-
nje leto kot leto hortikulture.
Leto, od katerega veliko pri-
čakujemo, ne samo zaradi
prireditev, marveč veliko
bolj zaradi spremenjenega
človekovega odnosa do ure-
jevanja okolja. Zato naj bi
vsa leta poslej bila leta horti-
kulture, da bi tudi pozneje,
tako kot letos, skrbeli za ure-
jevanje in vzdrževanje oko-
lja.
V celjskem hortikultur-
nem programu ima levji de-
lež Občinska komunalna
skupnost. Razumljivo, v ko-
munalnih delih in komunal-
ni ureditvi se tudi najbolj ka-
že, vsaj na zunaj, odnos do
okolja. Lanska prizadevanja
in tudi sredstva so bila v
glavnem namenjena za ure-
jevanje tako imenovanega
peš križa v središču mesta.
Letošnji program, je navzlic
hortikulturnemu letu skro-
mnejši. Sredstva so namreč
zagotovljena le za dve deli, to
je za dokončanje del v Mest-
nem parku ter za delno ure-
ditev Muzejskega trga. Za
vsako od teh del je rezervira-
nih po en milijon dinarjev.
Torej skupaj dva milijona. V
primerjavi s potrebami pa je
seveda denarja več kot pre-
malo. Se v^dno namreč osta-
ja cela vrsta aktualnih nalog,
ki bi jih morali slej ko prej
rešiti, predvsem letos, če bi
bila le blagajna dovolj moč-
na. Se vedno ostaja odprta
ureditev Savinjskega na-
brežja, ureditev Prothazije-
vega dvorca, ureditev Sonč-
nega parka, pa Kalvarije,
mestnih vpadnic, strnjenih
naselij, dokončna ureditev
Muzejskega trga itd. Ce bi
hoteli opraviti vsa ta dela, bi
morali imeti dvanajst in pol
milijona dinarjev. To je seve-
da problem, ob katerem se
akcija ustavlja in ko se pora-
jajo vprašanja, kje dobiti de-
nar, na kakšen način. Nav-
zlic temu, da odgovora na to
šo ni, si bodo pri Komunalni
skupnosti prizadevali, da bi
skupaj z drugimi zainteresi-
ranimi le zbrali sredstva in
se lotili tudi teh del, čeprav
je treba, vsaj kar tiče Sončni
park povedati, da so dela še-
le na začetku in da bo njego-
va gradnja, oziroma ureditev
trajala nekaj let.
To so torej glavna komu-
nalna dela, ki bi jih naj opra-
vili v letošnjem letu horti-
kulture. Zanje pa tudi niso
zagotovljena denarna sred-
stva. Veliko pa je tudi takš-
nih del, ki jih ni treba uvrsti-
ti v programe komunalne ali
drugih skupnosti. Gre za de-
la, ki jih lahko opravimo sa-
mi, bodisi v okviru krajevnih
skupnosti, hišnih svetov in
delovnih organizacij. Tudi v
njih se bo kazal naš odnos do
Hortikulture 80.
M. BOŽIC
GOSTIŠČE NA
GRADU ZAPRTO
Gostišče na celjskem Sta-
rem gradu je že pd začetka
januarja zaprto in tako bo vse
do zaključka obnovitvenih
del. Računajo, da še ves me-
sec februar. Sicer pa je to ob-
dobje, ko je na Starem gradu
najmanj obiskovalcev. Zara-
di tega tudi sklep o preuredi-
tvi gostinskih prostorov v
tem času.
SMUČANJE ZA
MLADE
Center za mladinski turi-
zem v Celju je tudi letos po-
skrbel za množično smučanje
mladih, tako iz srednjih kot
osnovnih šol. Za šolo v naravi
se je le^s v njihovi organiza-
ciji prijavilo kar za 64 avtobu-
sov osnovnošolske mladine.
To šolo pripravljajo skupaj s
Področnim zborom vadite-
ljev, učiteljev in trenerjev
smučanja iz Celja.
Za osnovne mladinske or-
ganizacije ter ostale zaključe-
ne skupine šol in posamezni-
ke pa so pripravili celodnev-
ni smučarski paket na Rogli.
Cena tega paketa je 150 din, v
njej pa so všteti avtobusni
prevoz na Roglo in nazaj, kar-
ta za žičnico in enolončnica.

SKUPNI JEZIK
^družiti Interese
Na nedavni seji predstav-
^kov »Gostinska« Velenje,
beleče dvorane« Velenje,
^avinjsko Šaleškega Zdrav-
stvenega doma TOZD
;^aravniška dejavnost ter
^unstičnega društva Vele-
'je sta sodelovala tudi oba
predsednika velenjske obči-
"f- Preds. SO Velenje, Fra-
^^^^ in predsednik IS
^^elenje, Franjo Kljun.
DnH^ združili interese na
joaročju gostinstva in turi-
nei« ponudili komplet-
zJ^^.^anžmaje v okviru
občine, so si bili
no K	da je potrfeb-,
ciisi; skupne organiza-
do.^® ^^ razvojne prijeme za
°sego boljših poslovnih
uspehov. Čeprav gre za ob-
širno področje gostinske de-
javnosti agencijske dejavno-
sti Rdeče dvorane in turi-
zma, so se predstavniki zain-
teresiranih organizacij dogo-
vorili za takojšnjo akcijo.
Imenovali so delovno skupi-
no, ki bo uskladila konkret-
ne kratkoročne naloge.
Prisotni so izrazili priprav-
ljenost nastopa na spomla-
danskem zagrebškem sej-
mu, posredovanje ponudbe s
prospektom, organizacijo ra-
rfičnih prireditev in turistič-
nih aranžmajev, oživitev
skupne agencijske dejavno-
sti in drugo.
J02E MIKLAVC
LADJA CELJE TE DNI DOMA
Prav je, da se časa do časa pozanimamo, kje je naša
ladja. Prav te dni je^prispela iz Trbiža preko Trsta v koprsko
luko, kjer bo nekaj časa v domačih vodah, potem pa jo spet
čaka pot okoli sveta.
prebold
VLECNICA VABI
Smučarji prevzeli pobudo
P»red kratkim so v Preboldu
ustanovili Smučarski klub.
Ustanovitev je naletela na velik
odmev, saj so se v klub včlanili
tudi ljubitelji zasneženih poljan
iz drugih krajev žalske občine.
Pri klubu deluje trenutno osem
vaditeljev ter učitelj, ki je tudi
trener. To je Karli Satler, Pre-
bolčan, sicer pa študent VSTK
iz Ljubljane.
-	Kakšni so pravzaprav po-
goji za razvoj smučarskega
športa v Preboldu?
»Ce. odštejem vremenske ra-
zmere, potem moram reči, da
imamo pri nas odlične pogoje.
Prebold je že od nekdaj slovel
kot kraj, kjer so doma dobri
smučarji in kjer je smučanje
pravzaprav množični šport.
Prav gotovo nam precej pomeni
smučarska vlečnica, ki je bila
do sedaj v lasti hotela, sedaj pa
smo jo v upravljanje prevzeli
člani smučarskega kluba.«
-	Bo letos z obratovanjem
vlečnice bolje kot doslej?
»Ce bo dovolj snega, potem
bo odprta vsak dan od devete
do sedemnajste ure. V zimskih
počitnicah bomo tu organizirali
smučarske tečaje za osnov-
nošolce, pa tudi za starejše lju-
di, ki bi se radi naučili smuča-
nja. Da bi smučišče čim bolj
usposobili, smo pripravili že ne-
kaj prostovoljnih delovnih ak-
cij.«
-	Ste pripravili še kaj dru-
gih akcij?
»Najbolj uspela akcija je bil
smučarski sejem konec lanske-
ga leta. To bo odslej vsakoletna
prireditev. Omeniti moram tudi
predavanje o usposabljanju
smuči za smuko, potem pa smo
predvajali še film o Stenmarku
in Križaju.«
-	Pomoč Smučarskemu
klubu?
»Doslej nismo dobili še nobe-
ne podpore. Upamo pa, da bodo
v kraju pokazali razumevanje in
nam priskočili na pomoč tudi z
denarjem, seveda pa ne gre po-
zabiti tudi žalske Telesnokultur-
ne skupnosti.«
JANEZ VEDENIK
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 24. januar 198(i
otroci iz šentjurja
SNEG OB PRAVEM ČASU
Pobudnik smučarskiit tečajev Je ŠŠD
Kaj je lepšega za otroke
kot sneg in zimske počitni-
ce!? Verjetno nobena stvar
ne odtehta veselja na snegu,
zato tudi otroci iz osnovne
šole v Šentjurju niso izjema.
Kar 200 učencev od prvega
do petega razreda se je v teh
dneh zvrstilo na smučišču v
bližini šole in vsi so ponosni,
da so opravili smučarske te-
čaje. V prvem tednu zimskih
počitnic pa bodo nadaljevali
z učenjem veščin na snegu,
in sicer v Šentjurju in na
Arehu. Na šoli upajo, da jim
bo pri financiranju pomaga-
la tudi Telesnokulturna
skupnost iz Šentjurja.
Helena Arzenšek, 5. a: Ve-
sela sem, da smo se lahko
smučali in obiskovali smu-
čarski tečaj. Bilo je prijetno
in ob koncu smo preizkusili
tudi pridobljeno znanje.
Tekmovali smo. Zasedla
sem drugo mesto v svoji sku-
pini. Smučam zelo rada, naj-
bolj pa sem vesela, da je zdaj,
ko so na pragu počitnice, do-
volj snega.«
Aleš Lesnika, 5. c: »Vsi
smo se razveselili smučar-
skih tečajev, saj so zelo ko-
ristni. Ko smo tekmovali,
sem dosegel prvo mesto s ča-
som 28'4" Tudi tisti učenci,
ki nimajo svojih smuči se
lahko udeležijo tečajev, saj si
smuči lahko sposodijo na
šoU.«
Boštjan Kukovičič, 1. a:
»Tudi jaz sem se naučil smu-
čati. Zelo se veselim tudi po-
čitnic. To bodo moje prve
šolske počitnice. Na snegu je
zelo prijetno, v šoli pa tudi.
Smučarje rad gledam na te-
leviziji. Najbolj všeč mi je
Bojan Križaj.«
Sebastijan Hiti, 3. a: »Tu-
di jaz sem uspešno opravil
smučarski tečaj. Zelo rad
smučam, saj je smučanje
eden najlepših športov. Le-
tos je bilo še posebej prijet-
no, ker smo se lahko vozili
tudi navzgor z novo vlečni-
co, ki jo je kupila šola. Tako
gre hitreje in bolj zabavno
je.«
Nataša Fidker, 4. a: »Orga-
nizator letošnjih tečajev na
snegu je naše šolsko športno
društvo. Letos smo bili naj-
bolj veseli nove vlečnice. Ve-
seli pa smo tudi, da je za zim-
ske počitnice dovolj snega.«
Tekst in foto:
MATEJA PODJED
ZA OBVEŠČANJE V LAŠKEM
Minulo soboto je bil v Laškem seminar, ki ga je skupaj z
Delavsko univerzo organizirala občinska konferenca ZSMS
v tej občini. Seminarja se je udeležilo 15 mladih slušateljev
iz Centra za informiranje pri občinski mladinski organizaciji
in iz osnovnih organizacij mladine. Seminar je vodil novinar
Jure Krašovec.
Na seminarju so se udeleženci seznanili z nalogami in
položajem obveščanja v naši samoupravni družbi, zlasti pa o
delu in vprašanjih rnladine. Seznanili so se z novinarskimi
'zvrstmi. Vmes so se tudi praktično preiskusili v pisanju
osnovne zvrsti - novinarske vesti, jih potem ocenili in se
pogovarjali o tem, kako podatke iz teh vesti uporabiti in
razširiti na poročilo, intervju, reportažo itd.
LILJANA LEGAN
NENAVADNA NESREČA V GORENJU
Potem, ko so zaposleni v oddelku emajlirnice v TOZD Kuhalni aparat, v sredo, 16.
januarja, zaslišali v stropu proizvodne dvorane močno pokanje, so se pravočasno umaknili
na varno. Le nekaj časa kasneje, okrog tretje ure zjutraj, se je zrušil strop z višine 10 metrov
in v stropu je zazijala luknja okrog 40 m^. Težka stropna konstrukcija iz montažnih
betonskih plošč in jeklenih predalčnih nosilcev je povzročila vehko škodo (škodo cenijo na
dva milijona dinarjev), človeških žrtev pa na veliko srečo ni bilo. Vzroka za nesrečo še niso
ugotovili, v času, ko to poročamo, pa so že stekla sanacijska dela in delna preusmeritev
proizvodnje. Kljub izrednim naporom celotnega kolektiva pa bodo posledice velike, saj so
bili poškodovani deli instalacij energetike. Sanacijska dela je prevzel »Vegrad« iz Velenja
ob sodelovanju vzdrževalnih služb Gorenja in drugih.	JOZE MIKLAVC
Dragi mladi bralci in pri-
jatelji, lep kup pisem se je
spet nabralo v našem ure-
dništvu in vsakega posebej
smo bili veseli. Še posebej
pa smo se razveselili risbic,
ki so nam jih poslali učenci
II. osnovne šole iz Sloven-
skih Konjic. Kar težko se je
bilo odločiti med njimi za
eno, ki smo jo lahko objavi-
li. Malo, čisto malo še, pa
VARSTVO ŽIVALI
v zadnjem času pri nas ve-
liko govorimo o veirstvu živa-
li. Ustanovljena so razna
društva za varstvo izgublje-
nih živedi in društva, ki skrbe
za to, da ljudje z živalmi pri-
memo ravnajo. V časopisih
se člani teh društev pa tudi
drugi ljubitelji živali pritožu-
jejo, kako nekateri ljudje
grdo ravnajo z živalmi ter jih
na razne načine mučijo. S
tem pa dajejo otrokom zelo
slab vzgled, da so potem tudi
otroci zelo neprijazni do živa-
li. Če se na primer v kcikšnem
bloku pojavi mucek, ki se
prestrašeno stiska v kot, ga
večina ljudi neusmiljeno pre-
ganja. Malokdo se spomni, da
bi mu dzil jesti. Ce se tega
domisM kakšen otrok, ga star-
ši kregajo, češ, naj pusti
»grdo mačko« pri miru. V
enem pogledu imajo takšni
starši seveda prav, saj v zad-
njem času razsaja steklina,
otroci pa se lahko okužijo.
Zato je prav, da društva, ki so
za to ustanovljena, organizi-
rajo tudi cepljenja proti ste-
klini, že okužene živali pa od-
stranijo.
K varstvu živali spada tudi
hranjenje ptic in srnjadi v
zimskerp času, saj s tem mno-
ge obdržimo pri življenju.
Ptice nam v zahvalo spomla-
di veselo pojejo in uničujejo
tudi razne škodljivce sadne-
ga drevja.
BREDA JESENICNIK, 8. a
OS Vitanje
NOVOLETNI IZLET
Za Novo leto smo imeli
izlet na Homce. To je blizu
Gornjega grada. Na koči je
bilo zelo veselo. Jaz sem šel
spat takoj po večerji, ker mi
je bilo slabo. A pred večerjo
je bila tako glasna muzika, da
so me bolela ušesa. Imeli smo
tudi dedka Mraza. Zjutraj mi
je mama povedala, da sem
dobil piščalko, bonbone in
ploščo za mešanje barv.
Potem smo šli domov.
BORUT TR2AN 2. b
PRVA OSNOVNA ŠOLA
CELJE
BOLEČINA
Nekega dne sva se z oče-
tom odpravila po češnje. Z
motorjem sva se peljala do
Mozirja, od tam naprej pa v
neko vasico. Zdaj sem že po-
zabil, kako je bilo ime vasici.
Tistega dne se je oče ponesre-
čil do invalidnosti. To je edi-
na bolečina, ki mi leži na
srcu.
Ko sva prišla k neki hiši, je
oče prosil, če lahko nabereva
češnje. Gospa je odgovorila:
»Zal ne, ker ste prišli prepoz-
no.« Oče je bil žalosten. »Ne
smeš obupati!« sem mu dejal.
bodo počitnice! Snega je tu-
di dovolj in skorajda si ni
več kaj želeti. Dogodkov iz
teh dni pa bo tudi toliko, da
bodo vaša pisma še bolj po-
gosto prihajala v naše ure-
dništvo. Nekateri izmed vas
ste nam že napisali nekaj
vrstic na temo o snegu in po-
čitnicah, drugi boste v na-
slednjih dneh, kajne?
Lepo se imejte!
Peljala sva se naprej do neke-
ga prijaznega kmeta. Dovolil
nama je obirati češnje. Hitro
sva splezala v češnjo. Ko sva
nabrala, sva si malo odpočila.
Oče je šel plačat češnje. Ta
čas sem se vozil z motorjem.
Ko se je vrnil, je dejal, da gre
nabrat še malo »petljic«. Kar
naenkrat pa nekaj poči. Oče-
ta sem videl, kako je padel s
češnje.
To je bil usodni padec. Te-
čem k njemu. Nekaj sekund
je bil v nezavesti. Rekel sem
mu, naj vstane. Nič. Sosed
priteče pogledat, kaj se je
zgodilo. Hitro se usede v av-
to. Gre po rešilca. Oče negib-
no leži na tleh. Joče. Tudi jaz
sem jokal. Vprašal sem ga,
kaj naj rečem doma. Rešilni
avto je hitro prišel. Oče ni
mogel sam vstati. Začel se je
še bolj jokati. Nisem mogel
gledati. Rekel mi je: »Pozdra-
vi domače, ne obupajte!« So-
sed me je odpeljal domov.
Materi se je čudno zdelo,
zakaj ni očeta. Jaz sem se za-
letel naravnost v materino
naročje. Oba sva začela joka-
ti. Greva v hišo. Mati pravi,
da je brezsmiselno imeti češ-
nje. Bolje bi bilo, če ne bi šla
ponje. Pregovor pravi: »Po
toči zvoniti je prepozno«. Ti-
sto noč nisem mogel spati.
Zdaj je to moja največja bo-
lečina. Moj oče je invalid. In
včasih, ko smo vsi zbrani do-
ma, obudimo ta spomin.
DANI FALE 6. b
OŠ Fran Kocbek
Gornji grad
ČESA ME JE
STRAH?
strah me je vojne, ki pobija
vse, kar je živo.
strah me je, kadar sem
vprašana'.
Strah me je človeka, ki je
pijan.
Strah me je, če sem zvečer
sama doma, pa na podstrešju
kaj zaropoče.
Strah me je pisati kontrol-
ne naloge, kadar se nisem nič
učila.
Strah me je, če bi morala
ponavljati razred.
Strah me je hudih psov in
kontrolnih nalog.
Najbolj me je strah vojne.
Mene je strah takrat, kadar
me tovariš pokliče pred ta-
blo.
Strah me je potresa, popla-
ve in drugih nesreč.
Strah me je, če moram po-
noči krmit živino.
Strah me je, kadar sem
vprašana.
Strah me je, če moram poz-
no zvečer po mleko.
Strah me je, če dobim slabo
oceno.
Strah me je, kadcir grmi in
se bliska.
Učenci 7. razreda
OŠ Tončke Cečeve Lesično
V	MUZEJU
Obiskali smo muzej, v
enajstih sobah so bili razstav-
ljeni različni predmeti. Ogle-
dali smo si staro orožje: sab-
lje, ki so tehtale 8 kg, sulice,
puške, pištole, ščite in nože!
V	nekaterih sobah je bilo sta-
ro pohištvo. Videh smo tudi
lobanje mrtvih celjskih gro-
fov.
mTJA GOLOB 2. b
PRVA OSNOVNA ŠOLA
CELJE
ŠOLA NA SNEGU
Zima nam je nasula snega.
Na ŠoU so se odločili, da bo-
mo imeli zimski športni dan. j
Vsi učenci naše šole smo šli
na sneg. S seboj smo pripelja-
li sanke, prinesli smuči ali dr-
salke. Razdelili smo se tudi i
na skupine: smučarji, sanka-
či in drsalci. Smučarji so odš-
li na svoj teren, kjer so izvedli
tekmovanje v veleslalomu.
Drsalci so se napotili v park, i
mi sankači pa pod skakalni- |
co. Vsi smo bili toplo obleče-
ni in obuti v škornje. Ko sva
se z Lidijo vozili, sva se pre- j
vrnili v sneg. Tudi tovarišica ■
se je sankala.	;
Vsi smo bili dobre volje. 1
Sankači smo se nasankali,
smučarji nasmučedi, drsalci
pa nadrsali.
RENATA KEROVEC 3. a
II. OŠ Slov. Konjice.
PIONIRJI GASILCI
v naši krajevni skupnosti
so ustanovili gasilsko druš-
tvo. Ker smo tudi mi želeli
postati gasilci, je bila kmalu
ustanovljena še pionirska ga-
silska desetina. Z veseljem
sem pristopil in postal sem
poveljnik desetine. V njej so
še pionirji od drugega do če-
trtega razreda. V jeseni smo
imeli vaje vs£ik dan po pou-
ku. Pripravljali smo se na re-
publiško pionirsko tekmova-
nje. Bilo je v Slov. Konjicah.
Zasedli smo peto mesto. Vsi
smo dobili medalje. To je mo-
ja prva medalja, upam, da
bom katero še dobil. Zaveda-
mo se, da mora gasilec biti
hiter, požrtvovalen in vedno
pripravljen za pomoč. Zato
tudi vadimo tek in razne
spretnosti.
ROBI POTOČNIK 4. r.
Stranice
SAVA Ml JE
PRIPOVEDOVALA
Nekoč sem se sprehajala
ob Savi. Nenadoma slišim
kako me nekdo kliče. Oziram
se okoli, toda ne vidim niko-
gar.
»Simona, jaz te kličem, Sa-
va! Tako sem osamljena in
kako sem šele umazana. Veš
včasih, ko ni bilo industrije
sem bila čista in polna rib.
Kako lepi časi so bili takrat.
Pa še splavarji so po meni
splavljali. Sedaj ni več tistih
časov. Postala sem umazana,
pa tudi rib je vse manj v
meni.«	j
»Mogoče pa bodo tudi zate
prišli boljši časi!«
»Ne verjamem! Ljudje vse
preveč onesnažujejo okolje
Pa hvcda ti, ker si me posluša-
la in nasvidenje!«
»Nasvidenje Sava!«
SIMONA MILOST 3. a '
OŠ Marjana Nemca
Radeče
_J
Tole voščeno kraspanko je narisala Estera Tajnikar iz II. osnovne šole v Slovenskih
Konjicah. Zelo se je potrudila, saj se strinjate.
^^ 1 ^ 24. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
ZIMSKA IDILA
Na tej sliki vidimo, da
je zapadlo kar precej sne-
ga. Kljub temu se ni treba
ustrašiti zime in izleti po
zasneženih bregeh so
prav prijetni. Res lepo fo-
tografijo je na zasneženih
Dobrovljah, ki so tudi
znane po naši slavni pre-
teklosti, napravil sodelo-
vec ing.
BOŽO JORDAN.
PRIZADEVNI
»AEROVCI«
Pred dnevi so se na rednem
letnem občnem zboru zbrali
člani PD Aero Celje. Planinci
Aera prav sedaj praznujejo 15
let svojega delovanja in tako
ni naključje, da je predsednik
Franci Pere podal pregled
opravljenega dela za vrsto let
nazaj. Govoril je o množičnih,
akcijah, o izletništvu in ne
nazadnje tudi o tem, da je ni
gore pri nas, na kateri še ne bi
bili Aerovi planinci. Razvese-
ljivo je, da pri Aeru delujeta
tako pionirska kot tudi mla-
dinska sekcija, ki ju vodijo
izšolani mladinski vodniki,
ob vsem tem pa ne pozabljajo
na upokojence, dobro skrbijo
za kadre ter za markiranje po-
ti. Za novega predsednika so
izvolili Romana Turka. F. J.
TURISTIČNI
INFORMATOR
Savinjski MDO opozar-
ja planince in druge ljubi-
telje gora na Turistični in-
formator za leto 1980, ki
ga je izdala celjska Turi-
stična zveza. Kot vsako
leto doslej so v njem lepo
prikazane tudi letos posa-
mezna turistična in pla-
ninska področja (Roba-
nov kot, Mrzlica, Bohor,
Paški Kozjak itd), opisa-
ne so planinske krožne
poti (npr. E-6), planinske
postojanke in navedena
planinska društva. Skrat-
ka, pred nami je zopet
priročna in bogata knjiži-
ca, ki nam je lahko v izre-
dno pomoč pri zahajanju
v naravo.
FRANCI JEŽOVNIK
REŠKI DOM ZAPRT
Iz Planinskega društva
Prebold so nam sporočili,
da je dom pod Reško pla-
nino do nadaljnjega
zaprt. Dom bodo temelji-
to obnovili, otvoritev pa
bo ob preboldskem kra-
jevnem prazniku, konec
avgusta.
alpinistični kotiček
ABRAHAM IN CIC
Razdaja svoje bogate izkušnje
Včeraj je slavil petdeseti
rojstni dan oz. se je srečal z
Abrahamom, lahko bi rekli
večni mladenič, Ciril Debe-
Ijak-Cic. Verjetno ni športni-
ka, zlasti med planinci in al-
pinisti, ki ga ne bi poznali.
Poznali v Celju, okolici, Slo-
veniji in tudi širše. Najprej
se je zapisal atletiki, potem
smučarskim skokom in alp-
skim disciplinam, da ne bi
ob vseh »dodatkih« pristal v
stmih stenah, ki so postale
njegova največja in najtraj-
nejša ljubezen. Je začetnik
alpinizma v Celju in od pet-
desetih let sem pa vse do da-
nes je na tem področju ogro-
nmo naredil. Najprej je bil
sam aktiven v stenah in toč-
no pred dvajsetimi leti se je z
še nekaterimi slovenskimi
alpinisti odpravil na prvo
večjo alpinistično odpravo v
tuja gorstva, na slavni Trisul.
To so bili tudi začetniki veli-
kega vzpona naših alpini-
stov, ki so po vseh nasled-
njih ekspedicijah lani pri-
speli na »streho sveta«. Te-
melje za lanski uspeh pa je
začel postavljati tudi Cic. Za
njim je cela vrsta vzponov v
»hudUi« stenah, kjer je do-
življal vse lepo in vse hudo,
doslej pa je vedno izšel kot
zmagovalec.
Čeprav se zdaj ne spušča
več v najtežje smeri pa to ne
pomeni, da s stenami ne živi.
Nasprotno! Zdaj vse svoje
bogate izkušnje razdaja na
široki stojnici mladim nasle-
dnikom, ki so tudi vzljubili
gore. Je organizator, inštruk-
tor, razdajalec tistega, zaradi
česar se v gora počutiš var-
nejšega in ti je tisti svet lepši.
Cic je pravzaprav konglo-
merat! Atletika, smučanje,
alpinizem, gore, tiskarna, fo-
tografiranje, klena pisana
beseda o vsem, kar je lepega
pa tudi težavnega doživel.
Verjetno pa smo ob tem še
na marsikaj pozabili. Pa nič
zato! Sami smo veseli, da že
skoraj dve leti tedensko piše
v Novi tednik ter poroča o
uspehih celjskih alpinistov.
Poleg tega pa je v njegovih
sestavkih mnogo koristnih
napotkov za vse tiste, ki bi
radi v gore, v tisti čudoviti
svet, kjer je velika arena brez
gledalcev in v njenem centru
alpinistična figura. Sama!
Odvisna od svoje moči, zna-
nja, fizičnih sposobnosti,
koncentratije! So »izleti« v
lepe, vendar naravne, kruš-
ljive, nagajive in privlačne
stene, ki trajajo tudi po več
ur. Tu ni povratka predno ne
dosežeš cilja.
Cic pravi, da cilja še ni do-
segel, sicer pa, saj srečanje z
Abrahamom tako ali tako ne
pomeni cilj. Pot gre še vedno
naprej in na njej Cicu veliko
sreče ter še mnogo klenih za-
pisov za naše bralce.
TONE VRABL
»žepna« in
večja
odprava
Pred dvemi leti je celj-
ska alpinistična odprava
dosegla velik uspeh na
šesttisočaku Huascaranu
v Južni Ameriki pri pleza-
nju težke vzhodne in zao-
dne stene.
Danes je v Celju 50 alpi-
nistov in od tega vsaj pet-
najst sposobnih lastne
odprave in ponovitev v
gorstvih sveta!
Zdaj se temeljito pri-
pravljajo na dve odpravi.
Prva bo »žepna«, saj
bosta v njej samo dva sd-
pinista in to lanska udele-
ženca ekspedicije na
Mount Everest FVanček
Knez in Franček Zupan.
Oba se bosta preizkusila
v najtežji kopni steni
Amerike in tudi v vsej
zgodovini prostega pleza-
nja E1 Capitanu v nacio-
nalnem parku Vosemite -
Kalifornija. Več kot tisoč-
meterska stena nosi v
smereh oceno VIII, kar je
dve stopnji nad evropsko
lestvico.
Cilj druge (dva-
najstčlanske) odprave je
gorstvo TroUtindem na
Norveškem. V dva tisoč
metrov visoki steni bele-
žimo v najtežjih smereh
do sedaj le francoska, an-
gleška in ameriška ime-
na. Jugoslovani še čaka-
mo svoj trenutek in Celja-
ni upajo, da bodo prvi!
Obe ekspediciji bosta
izredno zahtevni, zlasti
po zagotovitvi finančnih
sredstev. Pred leti je celj-
sko združeno delo obšir-
no pomagalo in isto po-
moč je pričakovati tudi
letos. Saj navsezadnje gre
za zunanjo afirmacijo Ce-
lja in Jugoslavije ter za
nov dokaz naše sposob-
nosti. Tokrat v alpinizmu.
T. VRABL
JANKO KAČ
46
*KoneCj* je vzdihnil Kolena in izhropel v Terentijevem
^^očju. Ženski sta zakrilili z rokami in obupno zahlimpali,
se je čul njun divji plač na cesto. Terentij je pokrižal
Sospodarja, mu sklenil roki na prsih in odšel. Naglo se je
z veliko smetišnico žagovine, da je počedil pod pred
^steljo. Ničesar ni vedel o pismu, zato ga je pometel z
^ovino vred v smetišnico in zakopal na vrtu, da ne pride
<^loveška kri na gnojišče...
je iskala Nežika ljubljeno pismo, ko se je zavedla
J, položaja. Nikjer ga ni bilo. Vprašala je Mico in
j ^l^^ja po njem. Nobeden ga ni videl, samo to sta čula, da
b/^7 -^anez, da Tonče živi. Oba sta sodila, da seje Janezu
T^ ^ smrtnem boju. Nežika je pa le trdila, da je imela
ončevo pismo v rokah.
sk^i^^"^ ;e izginilo? Kam je moglo izginiti?* je zastonj
Dn dognati nesrečna Nežika, že dvakrat vdova, prvič
^e/ii/ju, drugič po možu.
da^ ^^^rnelosti se je zatekla Nežika domov k materi,
va/"^""^^ pri njej tolažbe. Ko ji je mlada vdova pripovedo-
bi ^h	pismu, ni mogla mati večstrpeti, da se ne
^^^ožila zaradi pisma, ki ga je zažgala.
PJsem,« je vzkhknila Nežika, »toda vendarle ne
2 aii je Tonče živ ali mrtev. Zakaj me Bog tako tepe?*
JV^P pomladen dan je bil, ko so pokopavali Kolenca.
ostalo suho, ko so zapeU v nagUci skupaj
^^^vljeni pevci:
vse se veseU,
° ^saka pUčka žvrgoU...*
VJ.
Ko se je vrnila Mica od pogreba, se ji je zazdelo, da je
prišla v tujo hišo. Sedla je na posteljo v Napoleonovi hiši in
predla svoje misU.
» Vse je končano! Zadnja vez, ki je družila stoletja Kolen-
čev rod z njegovo zemljo, je pretrgana. Jaz, zadnja njegova
naslednica, bom krehala v kotu ter stregla tujim ljudem iz
pesti vsak grižljaj kruha in vsako kaplo kave. Na mladi pa
nobene spremembe! Odmikala se je mojemu sinu, da se
štedi za tujca. Za Tonča, če pride nazaj. Hudo je res daro-
vati telo bolniku, toda kadar gre za poslednjo vez tisočlet-
nega rodu z gnmtom, ne sme biti nobena žrtev prehuda.
Krvave srage, tisočletja kapajoče na zemljo, terjajo tudi od
ženske žrtev. Kako lepo bi bilo, če bi smela čakati potomca,
ki bi nesel našo kri v nova stoletja. Na rokah bi nosila
snaho in popihala prostor, kamor bi sedla blagoslovljena
ženska. Tako pa bom morsda gledati, kako se bodo pasli na
Kolen^vini tuji ljudje, ki jim bo stara Mica le v napoto.
Otetije treba grunt pr^ njihovimi grabežljivimi rokami!
Čemu sem le dala grunt iz rok, ko je še plalo v mojih bokih
čivljenje in sililo v nov rod. Zaradi sina, da bi ostal doma.
Tisočkrat bodi prekleta vojna in njeni valpti naj poginejo
brez zaroda! - Zenitno pismo piše: »Drug za drugim bosta
dediča, če ne bo otrok* Kje neki naj se vzamejo, ko je
Nežika kakor deska od vratu do stopal. Sama bo pogazila
naš grunt. Ne boš ga! Še so moji boki polni in še vre v njih
življenje, kakor ukazuje luna od ščipa do ščipa. Ne boste mi
ukradU tisočletne dediščine Kolenčevega grunta.* Tako je
predla petdesetletnica svoje čudne misU, ki so silile v neki
grozni sklep...
Nežika je sedela na zakonski postelji vsa razdejana v
sebi. Razum je žaloval za prijateljem Janezom - kot moža
ga ni nikoli ljubila - srce pa je iskalo njeno prvo in edino
ljubezen - Tonča, da ji pomaga nositi križ. Slabost jo je
obšla in jo spomnila drobižka pod srcem: »Njegova bo
Kolenčevina. V dobrega sina ga bom vzgojila. Vesel bo
svoje zemlje in tudi naju ne bo podil izpod strehe. Srečno
bomo živeU, samo da se vrne moj od mrtvih vstali Tonče.*
Tako jo je prevzela vsa bodoča sreča, da ji je kar sama
privrela na jezik otožna sladka pesem:
»Nate, ljubi, v noči čakam,
solze mi teko iz oči...*
Pesem je predramila Mico iz njenih misli. Da sanja, je
pomislila najprej, potem pa je planila po stopnicah. Blisko-
vito je odprla vrata, da je snaha tisti hip umolknila.
»Tak taka ptica si ti!* je vzrojila tašča. »Še smrdi po svečah
v hiši, ti pa že poješ in se vesehš prihoda svojega prvega
ljubčka, ko si se srečno iznebila neljubega moža. Fej te
bodi!* In je pljunila proti Nežiki.
»Ne zmerjajte me, mati!* je zaprosila zbegana Nežika.
»Samo se mi je zapelo in bi niti ne vedela, da sem sploh
pela, da mi tega niste vi povedali.*
Tako nedolžno proseče je gledala Nežika, da se je še velo
razburjena tašča umirila in popravila svoje hude besede:
»Pomisli, kaj bi ljudje rekli, če bi te čuli, da poješ, ko še
Janezov grob niti zasut ni.*
Teden dni po pogrebu je šlo življenje na Kolenčevini spet
svojo staro pot, kakor sta ukazala in dovoljevala zemlja in
vreme. Nežika je bila vse dni pri dninaricah na polju, Mica
pa je kuhala doma za ljudi in živino. Fidelčka je v rokah že
zelo onemogla po hudem protinu, ki ji je grdo skrevenčil
prste. Srce in jezik pa sta ostala še mlada in zdrava. Pose-
dala je po vasi in grela svoj protin na soncu. Neko soboto
popoldne se je grela na Kolenčevi klopi, pa je prisedla
Mica. O hudem letu je tožila Fidelčka, da bi jo Mica ne
pustila praznik rok izpred hiše. Pravkar je zavila za svinjaki
Nežika, noseča malo južino na polje, pa ni dal Fidelčki jezik
miru:
»Nekaj seje govorilo, da vaša ni sama.*
»Kje se bo pa vzelo,* je malomarno pripomnila Mica.
»Saj tudi druge tako pravijo,* je pritrdila starka in prista-
vila: »Nekaterim se pa vendar malo pozna, posebno pri
prvem, če so globoke.*
»Slabo vidiš, Fidelčka! Še enkrat rečem: Kje se bo pa
vzelo,* jo je potapljala Mica po rami in stopila po dvoje
jajčk zanjo na pod, kjer so nesle pod stražo kokoši.
Brez posebnih dogodkov je bi bil potekel mesec marec,
da nista dve nepričakovani novici zmotili toka časa. Topel
pomladni popoldan je bil na tiho nedeljo, 17. marca, ko so
se zgrinjale silne množice na tabor v matico doline, Žalec,
na vozeh, vseh v pisanih trobojnicah slovenstva, vmes so
hiteh pešci, da je bila široka cesta skoraj pretesna. Vsi
strankarski spori so potihnili, ko so se poljubljali pri nav-
dušenih klicih tisočglave množice bivši politični nasprot-
niki. En klic je vezal ves narod: Svobodo hočemo na svoji
zemlji... Eno samo pesem je pela tisti topli večer vsa
dolina: »Lepa naša domovina.. .*
Od hiše do hiše je šla vesela blagovest o skorajšnjem
koncu vojne morije. Redek je bil dopustnik, ki seje vračal
na fronto, saj je bilo tako lepo čakati v zeleni hosti konca...
Drugi dogodek je bil prav majhen, a je vendar po svojih
posebnostih razburil vso dolino. Odkar je umrl Janez, je
prišlo redko kakšno pismo h Kolencu. Kdo naj tudi piše in
komu! Tudi od hiše ni šlo nobeno pismo, če izvzamemo
Terentijeva, ki jih je pisal, čeprav ni dobil nikoli nobenega
odgovora, vsak mesec po eno, češ: morda pa je dospelo
kakšno tja v stavropolsko okolico in pove njegovi ženi, da
je še živ in da se kmalu vrne. Vsako pismo je oddal Terentij
sam na pošto, da ga ni po nepotrebnem skrbelo, ali je šlo
pisanje res naprej. Na cvetno nedeljo je spet nesel pismo na
pošto, ko ga pokliče poštarica: »Ruski! Ti si pri Kolencu,
kaj ne?*
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 24. januar 198(i
PREJELI SMO
celjska sbSinBka kinfereic« aZDL
Svet za sprealJanJe «iru»ben3
eksnsa sk*ca palsiaja zeneka,
e I j e .
Tudi Jaz aea napravila Ictns Inventura In ta 3 drsbliu,
ki Eca 2» teloa Saša pobirala po celjskih ulleah. In
verjealte, da ne je bilo dostikrat araa, ko aaa aa
sklonila za.-adl pctparfkeca kovanca. Prllagaa rasultat
te nabiralne akcije kot prlapevek xa nabavo med Iclnakega
aiaiata In sicer)
Sten dokončno ; renehao s tea nenavadnla konji^koa
neimenovana
15.1.1980
slovensko
ljudsko gledališče
celje
Četrtek, 24. januarja
ob 12: Pavel Lužan -
RDEČI MLIN. Abonma
Pedagoški šolski center.
Četrtek, 24. januarja
ob 19.30: Pavel Lužan -
RDECl MLIN. 4. mladin-
ski abonma.
Petek, 25. januarja ob
19.30: Pavel Lužan -
RDECI MLIN. Premiera.
Premierski abonma.
Sobota, 26. januarja ob
19.30: Pavel Lužan -
RDECl MLIN. Sobotni
abonma in izven.
Torek, 29. januarja ob
19.30: Pavel Lužan -
RDECl MLIN. Torkov
abonma in izven.
Sreda, 30. januarja ob
17: Pavel Lužan - RDECl
MLIN. Abonma sreda in
izven.
Četrtek, 31. januarja
ob 18: Pavel Lužan -
RDEČI MLIN. Abonma
Kozjansko.
Petek, 1. februarja ob
Fk
18: Pavel Lužan - RDECl
MLIN. Abonma Laško.
Sobota, 2. februarja ob
17: Pavel Lužan - RDECl
MLIN. Abonma Šentjur.
KINO
UNION: od 24.-31. 1.:
ameriški film »Lovec na
jelene«
METROPOL:	od
24.-28. L: italijanski film
»Škandal«
od 29.-31. 1.: ameriški
film »Skrivnost prokano-
vih dokumentov«
MATINEJA: 26. 1.: ja-
ponski film »Vojna v ve-
solju«
DOM: do 25. L: »Nena-
vadne priložnosti«
od 26.-29. 1.: japonski
filrn »Vojna v vesolju«
od 30. L: angleški film
»Alfie darling«
MLADINSKI PRO-
GRAM: do 27. L: švedski
film »Palčiča«
od 30. 1. ■-: ameriški
film »Preporod v divjini«
sto
»veg rado v'
cev« na snegu
v nedeljo, 20. januarja je
bilo v Mežici izborno tekmo-
vanje delavcev športnikov
GIP »Vegrad« iz Velenja.
Udeležilo se ga je okrog sto
vegradovcev, ki so ob pomo-
či in pod strokovnim vod-
stvom SK Mežica uspešno
izvedli tekmovanje v velesla-
lomu za najboljšo ekipo, po-
sameznike in za kvalifikacijo
za športne igre gradbincev -
to marca za Zatrniku.
Na težki tekmovalni progi
je bila uspešna le dobra polo-
vica športnikov, kar je bilo v
slabem vremenu in ob veliki
udeležbi tudi razumljivo.
V razredu do 33 let je bil
najuspešnejši Franc Tajnik,
33 do 40 let Napotnik Anton
in nad 40 let Podmeninšek
Stanko. V konkurenci žensk
do 30 let je bila prva Moče-
nik Mihela in nad 30 let,
Mandič Jožica. Med petimi
ekipami so osvojili prvo me-
sto delavci DSSS, drugo
TOZD Mehanizacija in tretje
TOZD Vemont. Ekipe so
prejele pokale, najboljši po-
samezniki pa medalje in di-
plome.
J02E MIKLAVC
NA MOSTU
ULOVLJEN MOŽ
Potem ko se je izučila natakarskega
poklica, so starši Pinterjevi Mariji leta
1908 prepisali gostilno, mesarijo in vso
ostalo posest v Laškem, da bi ji tako
pripomogli k ženitvi. Moža si je tudi zelo
želela, toda dolgo ni imela sreče. Najbrž
so se samcem o pogledu na to možačo
tresle hlače. Zato je nekega dne sklenila
in to tudi javno povedala, da bo šla na
laški most in sama zasnubila prvega ne-
porbčnega moškega, ki ga bo tam sre-
čala.
Rečeno - storjeno!
V tistem trenutku njene nenavadne
odločenosti ji je po mostu stopal naspro-
ti krepak, brkat moški. Bil je to Stjepan
Komes, ki si seveda tudi ni mislil, da bo
srečanje tako usodno zanj. Vprašala ga
je, če je prišel v toplice in da mu lahko
ponudi tujsko sobo v svojem gostišču.
On pa, da ne, da je mesarski pomočnik
in da išče službo. Marjana, ki ni bila ena
tistih devic, ki bi sramežljivo povešala
oči, ga je pobasala in odpeljala v svojo
mesarijo. Kaj kmalu se je zgodilo, kot je
napovedala. Kmalu sta družno zajadrala
v zakonski jarem. Našli sta se dve po-
djetni osebnosti, posli so jima sijajno
cveteli, saj se je M^ana kaj kmalu hva-
lisavo ustila po Laškem:
- Sva milijonarja! -
To je razglašala seveda po nemško.
Da ima res veliko pod palcem je pred
osuplimi obrazi Laščanov ob neki pri-
ložnosti zelo zgovorno dokazala.
V Laškem so namreč pripravljali ma-
škarado s tekmovanjem za nagrado naj-
boljši maski. Marjana je hotela, da bo
hčerka odnesla prvo nagrado, naj stane
kar hoče. Naročila je potniški vagon pr-
vega razreda in lokomotivo. Vsa načič-
kana in ošabna je vstopila in se odpelja-
la v nemški Gradec. Nekateri pripove-
dujejo, da je s seboj vzela nekaj imenit-
ne] ših Laščanov in celo muzikante. Vse-
kakor je svojo namero uresničila. V
Gradcu je kupila vse potrebno in njena
hčerka je na maškaradi v Laškem zares
dobila prvo nagrado. Toda bolj kot o
zmagoviti hčeri so ljudje govorili o Mar-
jani in njenem reizsipništvu. Spet je svo-
jim someščanom vrgla kost in vzburka-
la zavist ter ogovarjanje, ki ji je godilo.
v imenu redakcije žveplometra se za novi tednik
žveplira tone škerbec
Ne kašljajo vsi Celjani samo zaradi
slabega zraka v našem mestu. So tudi
takšni, katerih kašljanje je izključno
posledica trkanja po lastnih prsih.
-	Ti, Fonza, zdaj pa končno vemo,
kdo je glavni krivec za počasno sanaci-
jo celjskega zraka in okolja...
-	Res?!?
-	Ja, pravijo, da slovenski meteoro-
logi, ker še niso pričeli z meritvami
zraka, pa tisti, ki zamujajo z izdelavo
načrtov za odvodnjavanje deponij v
Bukovžlaku...
-	Vidiš, kako smo butasti, ves čas
smo mislili, da je to samo SOj...
opravičilo
Spoštovani bralci, najglobje obžaluje-
mo, ker današnjega Žveplometra ne mo-
remo pričeti v optimističnem tonu. Si-
cer pa bomo vseeno poizkusili.
Vsem tistim, ki ste prejeli plačo že
pred Novim letom, iskreno sožalje. Zdaj
je že tako nimate več.
Vsem, ki pa ste plačo prejeli šele pet-
najstega, oziroma z vami pa vsi skupaj
jočemo.
Vi je pravzaprav sploh niste imeli - saj
ste Novo leto preživeli na kredit.
Ampak, pred vami je še enajst plač...
RUBRIKA »OD ŠUBA«
Tovariši!
V letu stabilizacije pazi-|i
morda ne bomo hesta- ^
bilno sedeli! ^ r ,
ena z lopato
• Med najbolj iskanimi artikli v naših
trgovinah v zadnjih dneh so brez dvoma
lopate za kidanje snega. Žalostno pri
celi stvari pa je, da nas le sneg pripravi
do tega, da lopato vzamemo v roke...
eno smučanje z
zelo kratkimi
smučkami
-	Ati, tršica je rekla, da moram prine-
sti v šolo deset jurjev.
-	Pojdi k mami, sini, pa daj mi mir!
-	Mami, ati je rekel... ne, tršica je
rekla, da moram prinesti deset jurjev...
-	Ja, zakaj pa, sini?
-	Za smučarski tečaj...
-	Ja, ampak, nekaj bi pa lahko bilo
pri tem brezplačnem šolanju zastonj...
na, vzemi! Pa da ne boš šel v kino gledat
kakšno svinjarijo za ta denar!
-	Ati, mami mi je dala denar za šolo,
zdaj mi moraš pa še ti... ja, je rekla
tršica...
-	Ja, kaj bi zdaj rad?
-	Ati, smučke moraš kupiti...
-	Ja, kaj ti pa je! Saj sem ti lani kupil
nove elanke!
-	Ati, ja, ati, samo Hanzijev ati je Han-
ziju kupil Kneissel - uvožene!
-	Ja, če je pa on kupil, ti bom pa jaz
tudi... To ne gre, da bi šel ti na smučari-
jo kot nek revež...
-	Ati... pa zakaj me ne pustiš do be-
sede... treba bo še šilinge za v Av-
strijo ...
-	Ja, kaj si nor... kje jih bom pa do-
bil, saj nimam deviznega računa?
-- Ati, saj v časopisih tudi vedno tar-
najo, da ni denarja za uvoz, pa da ne
morejo delati, pa vseeno gre. Je rekla
tršica za moralno vzgojo, da se moramo
tudi mi, nehriočni otroci zgledovati po
naših odraslih ati jih, da ne bo vse naro-
be, ko bomo veliki...
? ? ?
Pa smo končno prišli do spoznanja,
zakaj je pri nas tako malo lastnikov tele-
fonskih aparatov.
Kriv ni PTT, krivi smo sami, ker si
med pogovori raje gledamo v oči in si
laže povemo vse v obraz - mar ne?
ena iz hišne
samouprave
-	Franci, v naši hiši je spet cirkus...
-	Ja, dobro, kaj se pa zgodilo? Ste se
spet skregali?
-	Ne, nič se nismo kregali, samo sku-
paj ne moremo priti...
-	Misliš zaradi teh ekonomskih stana-
rin?
-	Ne, to je v redu, "saj vsi vemo, da
mora biti tako in da je čisto prav, samo
dobiti se ne moremo, ker nimamo skup-
nega prostora...
-	Dobro, pa saj bi se lahko kje se-
stali...
-	Poslušaj, na hodniku se ne more-
mo, ker je premrzlo, po stanovanjih pa
tako sam veš, kako je... Janez ima novo
ženo, Miha dve barvni televiziji, Stanka
nove zavese iz Italije... pa nihče noče...
-	Cuj, če je pa to problem, se pa na-
prej dogovorite za samoupravni spora-
zum, kje se boste dobivali v naslednjem
srednjeročnem obdobju. Do konca sred-
njeročnega obdobja ga boste ravno pod-
pissdi, pdtem se pa boste lahko na to-
plem pogovarjali o nujnosti naslednje
300% podražitve stanovanj...
/!!
Ce so mesnice namenjene temu, da v
njih prodajajo meso, potem se upravi-
čeno sprašujemo, kaj je potemtakem -
teletina!
žvepleni nasvet
Sneg, ki je padel ta teden, je v veliki
meri pripomogel, da je Celje spet dobi-
lo svoj tradicionalni videz, ki ga opeva
tudi že skoraj ponarodela pesmica (re-
cimo tista - Celje mesto belo...). Zato
svetujemo našim hortikulturnikom,
da naše mesto čimprej poslikajo v tej
podobi, saj je priložnost res (bolj ali
manj) enkratna.
žvepleni poziv
Sporočamo vsem, da je leto 1980 pre-
stopno. Zato vas na tem mestu poziva-
mo, da tega ne vzamete dobesedno!
rubrika »od šuba«
Tovariši! Zdaj je pravi čas, da se ozre-
te nazaj, da boste videli, kdo vam stoji za
hrbtom!
3 - 24. januar 1980
NOVI TEDNIK-stran 19
atletika
MUDI »ZIMSKI« PRVAKI
flajbollši brez diplom in medalj!
fjad 60 mladih iz osnov-
nih in srednjih šol je našte-
lo na zimskem atletskem
Prvenstvu celjske občine v
okritih prostorih. Bili smo
Sriča zanimivim bojem in v
Lkaterih disciplinah tudi
Sobrini rezultatom. Odkrit-
t večjega števila nadarjen-
fev bo AD Kladivar, ki je
vzorno organiziral prven-
stvo kar v šestih starostnih
kategorijah, prišlo prav.
Z njimi bodo po solidni
vadbi okrepili mlade druš-
tvene ekipe za nastope že v
letošnji tekmovalni sezoni.
Veselje mladih je bilo ob
zmagah in dobrih uvrstitvah
nepopisno. Le žal, da za svo-
je uspehe najboljši niso pre-
jeli niti diplome, kaj šele ko-
lajne! Pa bi bila takšna skro-
mna nagraditev nadvse
umestna, saj bi odličja mla-
dima bila ne le v ljub spo-
min, pač pa tudi spodbuda
za nadaljnjo vadbo in nasto-
panje.
Pionirji 5.-6. razredi - 60
m ovire Kolar (VV) 10.3,60 m
Obrez (lOS) 8.2,600 m Košar
(Vo) 1:48,4, daljina Obrez
(lOS) 4.59 m. Pionirke 5.-6.
razred.: 60 m ovire - Pire
(Vo) 10.9,60 m - Keresteš
(IKE) 8.6,600 m - Pogladič
(Vo) 1:59,5, daljina - Kere-
steš (IKE) 4.59 m. Pionirji
7.-8. razr.: 60 m ovire - Rec-
ko (lOS) in Herman (Vo) 9.4,
60 m - Recko (lOS) 7.4, 600
m - Soršak (St) 1:41.9, višina
- Tmovšek (Vo) 160 cm in
daljina - Koštomaj (Hu) 5.48
m; pionirke - 60 m ovire Ko-
šir (Hu) 10.8, 60 m - Leban
(Vo) 8.6 (isti čas so še dosegle
3 tekmovalke - Legvart, Ci-
zej, Jager), SOO m - Stravs
(Vo) 1:52.8, daljina - Cizej
(SI. Si.) 4.82 m, višina - Kos
(Do) in Pečnik (SI. Si.) 135
cm.
Mladinci 1. in 2. razr, sred-
njih šol - 60 m ovire Cesar
(gi) 9.0, 60 m - Gaber (teh)
7.2, 1000 m - Zičkar (eh)
2:54.4, višina - Pintar (PSC)
185 cm, daljina - Udovč (teh
5.60 m; mladinke - 60 m ovi-
re Naraks (gi) 9.5, 60 m - Ce-
tina (gi) 7.7, 600 m - Lešnik
(gi) 1:45.7, višina - Jug (gi)
145 cm in daljina - Regner
(ESC) 4.90 m.
Ob zaključku velja še ome-
niti, da so izredno prizadev-
ne osnovne šole pri skrbi za
razvoj atletike, pri srednjih
šolah pa velja še posebej
pohvaliti gimnazijo, tehni-
ško šolo, PSC in ESC, ki" so
na tem prvenstvu imele tudi
največ uspehov.
Zlate plakete ob 30 letnici RZS je na osrednji pro-
slavi v Velenju podelil predsednik Tine Brile j, prejel
pa jo je tudi naš stalni dolgoletni sodelavec in roko-
metni delavec Jože Kuzma (tretji z desne). Česti-
tko!	poto: TONE TAVČAR
ZLATA PLAKETA RZS ZA
NOVI TEDNIK
V Velenju je bila osrednja prireditev ob 30. letnici
ROKOMETNE ZVEZE SLOVENIJE, kjer so med dru-
gim podelili tudi več zlatih plaket tistim posamezni-
kom in skupinam, ki že več kot dvajset let skrbijo za
množični in kvalitetni razvoj rokometa v naši repu-
bliki ter s tem tudi v Jugoslaviji.
Med nagrajenci s celjskega območja so:
ŽRK Aero Celje, Pavle Bukovac, Jože Kuzma, Drago
Lesjak, Franc Ramskugler, Tone Goršič, Viki Dom,
Emest Marguč in Nace Krumpak ter Štefan Kac,
Franc Plaskan in Rokometni klub Šoštanj.
. ZLATO PLAKETO ZA POMOC PRI AFIRMACIJI
ROKOMETA JE PREJEL TUDI NOVI TEDNIK!
■ _^
hoKej na ledu
SKROMNO S SPARTAKOM
V soboto proti Crveni zvezdi v Beogradu
Celjski hokejisti na ledu
so v Celju igrali proti Spar-
taku iz Subotice. V popreč-
ni igri so zmagali z 9:4 (3:0,
4:2 in 2:2). Strelci so bili to-
krat igralci drugega in tret-
jega napada Zorko, Vertov-
šek in Lesjak po dva, Felc,
Žboutar in Škrubej pa po en
zadetek. S tem uspehom so
i Celjani s 14. točkami tretji
na lestvici I. zvezne lige ter
se bodo v soboto pomerili
proti Crveni zvezdi v Beo-
gradu.
Ce se vrnemo k igri celj-
skega moštva moramo pove-
dati, da so tokrat popolnoma
zatajili Felc, Žbontar, Bra-
tec, Jan in Fihpovič. Se do-
bro, da je bil mnogo bolj raz-
položen drugi napad, v kate-
rem so odlično zaigrali Zor-
ko, Lesjak in Vertovšek.
Mnogo pa se je trudil tudi
tretji napad, ki je imel tokrat
priložnost za igro.
Tehnični vodja prve ekipe
Ivan Zorko ni bil zadovoljen
z igro svojega moštva: »To-
krat smo zatajili. Posebno
slabo so zaigrali nosilci naše
igre. Upam, da je to le trenut-
na kriza iri da bomo vse to
popravili v soboto v Beogra-
du v srečanju proti Crveni
zvezdi, ko moramo znova
osvojiti obe točki.«
Ponovno se moramo vrniti
na letošnje tekmovanje, ki je
neredno, s številnimi odmo-
ri, kar samo hromi igro vseh
moštev. Upamo, da bo vsaj
zaključek tekmovanja bolj
povezan in da bomo videli še
boljšo igro celjskega moštva.
Pionirji Celja pa so pre-
magali v Mariboru Stav-
barja 4:1 in prevzeli vod-
stvo na republiški lestvici.
J. KUZMA
ZAČETEK
ZIMSKE LIGE
Po nekaj tedenskem zatiš-
ju so strelci ponovno prijeli
za puške. Na strelišču v Sto-
rah se je pričela tradicional-
na zimska liga z zračno pu-
ško serijske izdelave. Tek-
mujejo ekipe strelskih dru-
žin in njihovih sekcij. Na
sporedu je šest kol, strelja pa
se od 300 možnih krogov. V
vsaki ekipi nastopajo po štir-
je tekmovalci. Iz nerazumlji-
vih vzrokov v prvem krogu
niso sodelovale ekipe: SD
»MILIČNIK«, SD »TONE
TOMSiC« iz Dobrne, SD
»CINKARNA« in SD »SA-
VINJA«. Pri SD »INGRAD«
pa sta nastopila le dva tek-
movalca. Kljub temu pa je
bila zadovoljiva udeležba,
saj je nastopilo 14 komplet-
nih ekip. Prvič je nastopila
na novo ustanovljena strel-
ska družina »FRANC STE-
KLlC« iz Škofje vasi, ki pa je
zaradi neizkušenosti pristala
na repu lestvice.
Kljub temu, da je šele za-
četek sezone, je bilo doseže-
nih nekaj dobrih rezultatov
in bili smo priča zanimivih
in izenačenih bojev: Ekipni
vrstni red: »CELJE« I. 1087,
»KOVINAR« Store 1085,
»TEMPO« 1055, »CELJE« II.
1016, »CELJE« III. 999,
»ZLATAR« 992, »PETROL«
981, »BRATOV DOBRO-
TINSEK« - I. Vojnik 967,
»AVTO« 960, »BRATOV
DOBROTINSEK« II. - Voj-
nik 847, »2ICNA« 946,
»METKA« 940, »FRANC
STEKLIC« Skofja vas 864
krogov.
NAJBOLJŠI POSAMEZNI-
KI: Tone Jager 278, Branko
Malec 276, Ervin Seršen 273,
Fric Rezar 271, Ivan Kočevar
271, Marjan Dobovičnik 268,
Jože Jeram 268, Vili Dečman
267, Franc Hočevar 266, Ro-
bert Mernik 265, M^an
Cvek 265 krogov itd. Drugo
kolo bo na strelišču v Osnov-
ni šoli Bratov Dobrotinšek v
Vojniku.
T. J.
STOP, ŠAHOVSKA IGRA!
v
v ponedeljek dopoldne smo v naši tretji oddaji »PO-
NEDELJKOVO ŠPORTNO DOPOLDNE« začeU tudi
z nagradno šahovsko igro. Da bi v njej sodeloval čim-
večji krog ljubiteljev športa, še posebej pa šaha, objav-
ljamo prvo vprašanje tudi v Novem tedniku:
KDO JE USTANOVIL CELJSKI ŠAHOVSKI
KLUB?
Za pravilen odgovor bomo šteli ime in priimek usta-
novitelja. Odgovor pošljite napisan na dopisnici najka-
sneje do 10. februarja 1980 na naslov: Novi tednik -
Radio Celje, Trg V. kongresa 3a s pripisom »Šahovska
nagradna igra«.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri, ki bodo
prejeli nagrade OZD Metka Celje, ki je pred dnevi na
25. Sejmu mode v Ljubljani znova osvojila najvišjo
lovoriko »statuo Ljubljanskega zmaja.« Sodelujte, raz-
glasitev bo 18. februarja!
tv
košarka
ENAK MED ENAKIMI
Najhujše pride v drugem delu
V 10. kolu n. ZKL zahod
so košarkarji Libele sredi
Sarajeva dosegli pomemb-
no zmago nad Železničar-
jem 92:80. Zmaga je bila
»zlata« vredna v borbi za
uvrstitev v I. B ZKL v sezo-
ni 1980-81. Izbojevana je bi-
la po nadvse preudarni in
učinkoviti igri, v katero so
vsi igralci vložili vse svoje
znanje in moči.
Tik pred odhodom v Sara-
jevo so igralci Libele še vest-
no trenirali na Tehniški šoli,
kjer je trener Mile Cepin do-
ločil strateški načrt in taktič-
ne variante. Tokrat so igralci
Libele zaigrali nadvse disci-
plinirano, točno so se držali
vseh navodil trenerja in ime-
li igro v svojih rokah vse do
zaključnega žvižga sodni-
kov. Sredi Sžirajeva so pre-
magali izredno nevarnega
nasprotnika. Zmaga ni bila
vprašljiva v vseh 40-tih mi-
nutah igre. Vodili so kmalu z
10-timi koši razlike, to pred-
nost pa povišali celo na 14
košev, da so dosegli zmago z
12-timi koši prednosti. Le
enkrat samkrat so se doma-
čini približali na 4 koše razli-
ke, potem pa je zopet Celjski
stroj deloval brezhibno. Vsi
igrždci so zaslužni za ta
uspeh. Ponovno je izredno
zai^al Pipan, odlični pa so
bih tudi vsi ostali kot Pola-
nec. Gole, Tovornik, Haupt-
man, Prodan, Janžek in Me-
dved.
Celjani so s to zmago zbrali
14 točk in so trenutno na
tretjem mestu. V soboto bo-
do pod domačimi koši zai-
grali v zadnjem kolu I. dela
prvenstva z nevarnim moš-
tvom Ježico. Goste ne gre
podcenjevati. Celjanom je v
tem srečanju potrebna zma-
ga. Na domačih tleh se točke
ne smejo izgubljati. Brez od-
mora pa se bo nadaljeval
drugi del prvenstva, v kate-
rem bi naj Celjani potrdili
dobro uvrstitev iz prvega de-
la in si tako zasluženo pribo-
rili pravico nastopa v višjem
rangu tekmovanja. Pot pa bo
še trnjeva in prepletena z
mnogimi pastfni. Upajmo,
da bodo celjanski košarkarji
ob zelo dobri poziciji vse ovi-
re uspešno premagovali tudi
v prihodnje.	K. JUG
mladinci
gimnazije
prvi v
odbojki
CjPj^inska prvenstva
v celjski občini se
navijajo po ustaljenem
Koledarju. Pred dnevi so
spoprijeU mladinci 1.
2. razredov srednjih šol
^j^dbojki. Nastopilo je 6
V finalu je SSD Kajuh
^ celjske gimnazije po
borbi premaga-
0ŠSDSKlMCz2:l,tret-
rfc SO zasluženo
osvojili 2 zmago 2:0 mla-
dmci SSD TEHNIK nad
J^D Pedagog, peto me-
dn ^^ ^^ enakovre-
nugn priborili mladinci
Ekonomik, ki so te-
2:1 premagaU SSD
^^ Boris Kidrič.
y______K. JUG
NAJBOLJŠI MLADI ŠPORTNIKI
OOMILSKEGA
Občinska konferenca ZSMS Žalec je tudi lani pripravila
mladinske športne igre, kjer je sodelovalo preko 1000 mla-
dih iz 21-tih osnovnih organizacij, ki so se pomerili v sedmih
športnih panogah.
V skupni uvrstitvi so bili najboljši mladi športniki Gomil-
skega.
Po posameznih panogah so zmagali: v šahu Žalec, v stre-
ljanju z ročno puško ekipno med mladinci in mladinkami
Liboje, med posamezniki Dušan Urankar (Gomilsko) in po-
s^eznicami Leonida Rihter (Liboje), v rokometu med mla-
dinci Prebold in mladinkami Andraž, v košarki med mla-
dinci Prebold in mladinkami Gomilsko, v odbojki v obeh
Kategorijah Braslovče, v nogometu (nastopilo je kar devet
ekip!) Vransko in krosu med mladinci Prebold ter mladin-
ci Gomilsko.	'
NlKRATKO
VODI ZLATARNA
Poročali smo, da se že več kot
tri mesece odvija sindikalno pr-
venstvo Celja v hokeju na ledu.
Dobili smo tudi končne rezultate
prvega dela prvenstva! Trenutno
so najboljši igralci Zlatarne. Dru-
gi del, ki se je tudi že pričel, pa
velja tudi za memorialno tekmo-
vanje Branka Motoha. Lestvica
prvega dela^prvenstva:
NOV USPEH ČUKA
v Murski Soboti je bil pregle-
dni kriterij slovenskih judoi-
stov. Na njem je ponovno osvo-
jil prvo mesto v najlažji katego-
riji mladi celjski judoist Cuk, ki
je premagal vse svoje nasprot-
nike. Majoranc je v srednji kate-
goriji osvojil tretje mesto. Med
ekipami so bili Celjani četrti.
FABJAN V TBILISI
Znani celjski judoist Marjan
Fabjan se je vrnil s priprav držav-
ne reprezentance, ki je vadila
dvajset dni na Žabljaku. Takoj
ob vrnitvi nam je povedal, da bo
odpotoval v prihodnjih dneh na
velik mednarodni turnir v Sov-
jetsko zvezo v Tbilisi. Tam bodo
nastopili najboljši evropski in ja-
ponski borci.
ZMAGA ŽALCA
Tudi letos je bilo brzopotezno
moštveno prvenstvo celjske re-
gije. Sodelovalo je devet ekip.
Zmagali so presenetljivo šahi-
sti Žalca pred Celjem in svojo
drugo ekipo. Sledijo igralci Ve-
lenja, mladinske ekipe Celja in
ostala moštva.
LOJZKA PONGRAC NA
DP
v prihodnjih dneh bo najboljša
celjska šahistkinja, prvokategor-
nica Lojzka Pongrac sodelovala
na državnem ženskem šahov-
skem prvenstvu, ki bo od 1. do
17. februarja v Dolnjem Mila-
novcu.
USPEH UMETNOSTNIH
DRSALCEV
Na prvem letošnjem nastopu
na Jesenicah so celjski umet-
nostni drsalci dosegli lep uspeh.
v tradicionalnem medmestnem
dvoboju so celjski drsalci pre-
magali Jesenice in osvojili lep
pokal, v prihodnjih dneh bodo
nastopili na republiškem pr-
venstvu.
J. KUZMA
START ŽALSKIH
NOGOMETAŠEV
S pripravami na spomladanski
del tekmovanja v Koroško, Sžile-
ško. Savinjski nogometni ligi so
začeli kadeti Partizan Žalec. Va-
dijo v telovadnici osnovne šole.
Želijo se čimbolje pripraviti, saj
po jesenskem delu vodijo. Prav
tako so v Žalcu začeli s pionirsko
in mladinsko nogometno šolo,
katero obiskuje 40 tečajnikov,
vodi pa jo Mihajlo Hribšek.
JOZE GROBELNIK
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 24. Januar
ivan košan
ZADOŠČENJE NA SODIŠČU
MBrosnlčne obtožbe društva za varstvo živali?
Precej prahu je vzdignilo
pismo Društva za varstvo ži-
vali iz Celja, ki obtožuje rav-
nanje Ivana Košana z Vinske
gore s svojo divjadjo, ki jo
ima v posebni ogradi. Ni
naključje torej, da smo Ivana
Košana Obiskali in se hoteli
tudi sami prepričati, kako je
s tem.
»Ze prva trditev v članku,
da so me zastopniki omenje-
nega društva obiskali 30. av-
gusta 1977. leta in ob tej pri-
ložnosti ugotovili, kako sla-
bo ravnam z živalmi, so nere-
snične. Tega dne me ruhče ni
obiskal in to lahko dokažem
s pričami. Laž je tudi to, da
sta v moji o^adi poginili dve
srnici zaradi nepravilne pre-
hrane, ter da bi bile živali po-
zimi primorane lizati led, ker
ni bilo tekoče vode.«
- Torej živali niso bile
poškodovane?
»Poškodovan je bil srnjak
v ogradi, ki je imel polomlje-
no zobovje. Na postaji Milice
v Žalcu bi se lahko ljubitelji
živali iz Celja prepričali, da
je srnjaka hudo poškodoval
človek s topim predmetom.
Surovež, ki je hotel oblatiti
moje ime. Skoraj prepričan
sem, da so isti ljudje zlona-
merno obstrelili tudi dve sr-
nici. Ko sta obstreljeni srnici
poginili, sem eno odpeljal na
veterinarsko postajo v Celje,
drugo pa smo ob prisotnosti
veterinarja dr. Vebra, člana
postaje Milice in dveh lovcev
LD Žalec, raztelesili in ugo-
tovili, da je bila živsd obstre-
Ijena s flobertovko. Odgovo-
rite mi prosim - kupujem
divjad zato, da jo bom potem
mučil in ubijal?«
- Kje dobite živali? Sme
recimo. In zakaj ste jim na-
pravili ogrado blizu hiše?
»Srnice v moji pregradi
sem odkupil od raznih lov-
skih družin v Sloveniji. To so
smji mladiči, ki so izgubili
mater in so jih lovske druži-
ne med tem udomačile. Te
srnice niso prilagojene na-
ravnim pogojem življenja v
naravi. Plad imam živali.
Očitki celjskega društva za
varstvo živali o tem, kako
slabo je poskrbljeno za div-
jad pa so povsem nestro-
kovni.«
Ob obisku smo si ogledali
ogrado in prepričali smo se,
da divjad tu skorajda nima
česa pogrešati. To potrjuje
tudi izjava Tomaža Geršaka,
veterinarja zaposlenega v
Zoološkem vrtu mesta Ljub-
ljana. Ta namreč meni, da je
obora primerna za srnjad in
razne vrste fazanov. »Pri pre-
gledu sem prišel tudi do zak-
ljučka,« piše Tomaž Geršak,
»da je oskrba živali primerna
in ima zato ljubljanski zoolo-
ški vrt še naprej riamen do-
bro sodelovati z Ivanom Ko-
šanom.«
Pavel Jevšenak z Vinske
gore je skrbel za prehrano
divjadi Ivana Košana. Pove-
dal nam je, da so prehrani
divjadi ves čas posvečali vso
pozornost. Poleti so redno
dobivale deteljo, pozimi pa
suho krmo, bršljan ter vodo.
Poleg drugega seveda. Kori-
ta je vedno čistil in tudi voda
ni nikdar zaledenela.« Živali
je poškodoval nekdo, ki ho-
če škodovati Košanu. Nekoč
je v neki družbi javno pove-
dal, da bo postrelil vso nje-
govo divjad. Dokazov seve-
da nimam, a pravica se bo
izkazala«, pravi Pavel Jevše-
nak.
Zanimivo je tudi še nekaj.
Tisto noč, ko so bile živali
poškodovane, je bil Ivan Ko-
šan na obisku v pobrateni
občini Bačka Palanka.
»Povem naj še to, da si
bom za izrečene žalitve poi-
skal zadoščenje na sodišču!«
je ob koncu dejal Ivan Ko-
šan.
JANEZ VEDENIK
PROM. NESREČE
SPOLZKA CESTA
Iz Mestinja proti Podčetrt-
ku je vozil z osebnim avto-
mobilom ALEKSANDER
PERDA, 29, iz Celja. V de-
snem ovinku, ko je že pripe-
ljal v Podčetrtek, ga je na
spolzkem cestišču začelo za-
našati in je zapeljal v desno
na travnik, kjer se je avtomo-
bil dvakrat prevrnil. Pri ne-
sreči se je težje poškodovala
sopotnica MIRA LOJEN, 46,
iz Vojnika. Nihče od potni-
kov ni bil pripet z varnostni-
mi pasovi.
NEPREVIDNO
PREČKANJE
V Storah je iz osebnega av-
tomobila izstopila JOŽEFA
MLINAR, 69, iz Stor in takoj
za tem prečkala cestišče. Na-
sproti je takrat pripeljal z
osebnim avtomobilom
FRANC KREGAR, 42, iz Ce-
lja, ki je pešakinjo prepozno
opazil in kljub temu, da je
zaviral, jo je zadel in zbil po
cestišču. Mlinarjeva se je tež-
je poškodovala.
PEŠEC PO SREDINI
V Polulah je voznik oseb-
nega avtomobila ZVONI-
MIR VERTACNIK, 34, iz Pe-
čovnika dohitel pešca MIO-
MIRJA MITRICA, 48, iz Ce-
lja, ki je hodil po sredini de-
snega voznega pasu. Zaradi
prekratke razdalje, Vertač-
nik ni uspel ustaviti in je
pešca zbil s sprednjim delom
avtomobila. Težko ranjenega
Mitriča so prepeljali v celj-
sko bolnišnico.
UMIKAL SE JE IN
PADEL
Voznik osebnega avtomo-
bila JOŽE DIMEC, 32, iz
Šmartnega v R. dolini je na
lokalni cesti v Gorici pri
Smartnem dohitel pešca
IVANA VOHA, 52, iz Gorice,
ki je hodil po sredini cesti-
šča. Voznik Dimec ga je opo-
zarjal z zvočnim signalom.
pešec se je nameraval uma-
kniti, pa mu je spodrsnilo in
je z glavo udaril ob vetro-
bransko steklo avtomobila
ter se težje ranil.
VLOM V SKLADIŠČE
V priročno skladišče na
gradbišču stolpnice v Miklo-
šičevi cesti v Celju je ponoči
vlomil,neznanec in odnesel
dva zaboja, v katerih sta bila
dva kalorimetra za centralno
ogrevanje, ventili in več dru-
gih predmetov v vrednosti
okoli 30.000 dinarjev.
ČRNA KRONIKA
VLOM V STANOVANJE
V stanovanje F. P. v Dobr-
teši vasi pri Šempetru je vlo-
mil neznanec, ki je iz omare
odnesel 32.500 dinarjev goto-
vine, nekaj drugih vrednih
stvari, tudi zlatnine, pa ni ho-
tel imeti - pustil jih je |
omari.	.
ŽEPARJI SO NA DELU i
V preteklem tednu so i
Celju in okolici žeparji opr,
vili kar pet tatvin: iz nakupo
valne torbe v prodajalni Sts
ri trg je izginila denarnica i
dokumenti in 2500 dinarji; i
suknjiča, ki je visel v čakal
niči zobne ambulante v Vele
nju je nekdo odnesel denai
nico z 9000 dinarji; pri vsto
panju v vlak proti Grobelns
mu na celjski železniški po
staji je neko potnico nekd
sunil, tako da ji je padla toi
bica in ko jo je pobirala,?
njej že ni bilo več denarnice
iz suknjiča, obešenega v re
stavraciji Pošta v Celju jf'
neznanec odnesel denarnict;
z bencinskimi boni in 145i
dinarji gotovine; pa spet a'
železniški postaji v Celju -ti<
je v ročno torbico segel d(
sedaj neznani žepar in si pri'
svojil denarnico z dokumen-
ti in 3000 dinarji-
ZA VAŠ KRATEK ČAS
Vodoravno: 1, slovenska
reka, desni pritok Mure, 9.
nekdanja potniška kočija,
16.	zimzelen lepotni grm s
suličastimi listi in dehtečimi
belimi ali rožnatimi cvetovi,
17.	vrsta nalezljive bolezni,
močvirska mrzlica, 18. skan-
dinavsko moško ime, 19.
kratica za editio (knjižno iz-
dajo), 20. pisalna priprava,
21. ime skladatelja Hačatur-
jana, 22. češka pritrdilnica,
23. zobna gniloba, 25. zim-
skošportno središče v Švici,
26. pokrajina v jugovzhodni
Sloveniji, med Gorjanci,
Kolpo in Kočevskim višav-
jem (dve besedi), 29. področ-
je, rajon, 32. izletnik, 33. ku-
rir, 36. muslimanski bog, 37.
naglasno znamenje v slovni-
ci, ostrivec, 39. avtomobilska
oznaka Nizozemske, 40. pre-
bivalci Beocije, 41. zgoščena
pripoved po kateri scenarist
napiše filmski scenarij, 43.
šilce žganja, 45. vrsta Uako-
mera s kovinskim peresom,
46. veseloigra.
Navpično: 1. izobraževal-
na ustanova, 2. pripadnik or-
ganizacije, 3. tovarna v Celju,
4. manjše naselje, 5. oznaka
za neznanca, 6. najvišji smo-
ter, 7. rod macesnu podob-
nih zimzelenih iglavcev, 8.
ploskovna mera, 9. župnik,
10. glina, ilovica, 11. Jaka
Avšič, 12. dolgorepa tropska
papiga, 13. ime družbenopo-
litičnega delavca Gligorova,
14. junak pred Trojo, 15. del
telesa, 17. živilski delavec,
20. ptičji organ, 23. skrajšano
tuje moško ime, 24. medicin-
ski izraz za bolezenski
izbruh, 25. star Slovan, 26.
planina med Sevnico in Pod-
sredo, 27. vzdevek za milita-
riste in šoviniste v ZDA, 28
muslimanska vera, 29. sku
pina ljudi ali živali, ki
zd.ružuje večje število P^
dobnih in dednih lastnost
(n. pr. barva kože), 30. de
psevdonima bolgarskega P
satelja Ivanova (Pelin), 3l
ime ameriške filmske igra^
ke Fonda, 33. pesem Simoni
Gregorčiča, 34. junak Verf
lovega epa, 35. obsežno kr»
ško višavje v Hrvatski,
igralne k£u:te najvišje vr^
dnosti, 38. dlakasta koP
mladih kozličev, 40. brezv«'
rec, 42. drugo ime reke P^
43. kratica za železničarsi^^
klub, 44. nikalnica.
REŠITEV KRIŽANKE, OBJAVUENE V
PREJŠNJI ŠT. NOVEGA TEDNIKA
Vodoravno: INFUZIJA, MAJORAT, REALIZEM.
HARAKIRI, KOLT, GL, DRES, ATOS, ANK, PO-
KORA, AJANA, ORNAMENTIKA, START,
AVARKA, POL, LATA, SAKO, ŽO, KAPA, URA-
DNICA, PANDANUS, MALAJKA, SNAŽNOST.
^^ 1 ^ 24. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 21
22. siran - NOVI TEDNIK
št. 3 - 24. Januar
^^ 1 ^ 24. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
andi 78
PO KORDILJERAH DO
PRESTOLNICE INKOV
Po ^jtrku nas je vodič -
njegov stari oče je imel še
jugoslovanski priimek, ki pa
ga je ta le še s težavo izgovar-
jal - odpeljal z majhnim av-
tobusom na komaj pet minut
hoje oddaljeno železniško
postajo. Zasedli smo oštevil-
čene in strogo rezervirane
sedeže v ozkotirnem turistič-
nem vlaku, ki se je ob sed-
mih, točno po voznem redu
premaknil s perona. Že v
predmestju je v cikcakasti
vožnji zavil strmo v breg. Pri
tem je lokomotiva kompozi-
cijo enkrat vlekla za seboj,
nato pa spet potiskala pred
seboj, dokler se nismo povz-
peli dobrih tristo metrov nad
mesto. Vozili smo se po viso-
ki planoti, nekaj manj kot
4000 metrov nad morjem. Na
obeh straneh železnice so bi-
la raztresena skromna polja
in pašniki, in ob redkih, siro-
mašnih naseljih je naš vla-
kec drdral s hitrostjo navdu-
šenega kolesarja v dolino re-
ke Urubambe. Niže, kot je
šlo, ožja je postajala z alejo
drznih ledenih vrhov obdana
dolina, dokler je končno bilo
prostora le še za železniški
nasip, divjo reko in ozek pas
bujnega pragozdnega go-
ščavja. Po štiriurni vožnji se
je vlakec ustavil. Bili smo še
vedno pribUžno 1900 metrov
nad morjem. Ostro zarezan
kanjon so na obeh straneh
omejevale tisočmetrske,
skoraj navpične, s temnoze-
lenim goščavjem poraščene
stene.
Pred postajo je čakalo ka-
kih dvajset turističnih avto-
busov, s katerimi smo se od-
peljali po prašni, serpentina-
sti cesti strmo v hrib, približ-
no petsto metrov nad doUno.
Kmalu nato smo se pred re-
stavracijo na koncu ceste kot
pridni nekermanski turisti,
disciplinirano gnetli okoh
zgovornih vodičev, ki so kot
v Dubrovniku ali Benetkah,
na tekočem traku vodili svo-
je skupine na ogled ene brez
dvoma najpomembnejših
zgodovinskih znamenitosti
starega Peruja, razvalin taj-
nega svetega mesta Machu
Picchu. Inkovska arhitektu-
ra je tu zapela visoko pesem
in žal tudi svoj labodji spev.
Na sedlu med dvema strmi-
ma vrhovoma, ki ju obkroža
širok zavoj reke Urubambe,
se terasasto dviguje v svoj
finale rekviem za zgodovino
ponosnega in sposobnega
ljudstva, ki je, osuplo nad
arogantnostjo osvajalcev,
zbežalo po globokih andskih
soteskah v svojo zadnjo trd-
njavo. Iz doUne neopazno
mesto templjev, palač, biva-
lišč, ulic, trgov in stopnišč,
zgrajeno po istih načeUh pre-
finjene kamnoseške umet-
nosti, kot smo jo občudovali
že v Cuzcu, obdano s terasa-
mi za poljedelske nasade in
preskrbljeno z vodo, ki jo je
iz kamna izklesan vodovod
dovajal v sleherno stavbo, je
dalo zatočišče baje desetti-
soč izbranim svečeniškim ii}
posvetnim beguncem. Špan-
ci ga niso nikoU odkriU, ven-
dar so desetletja čutili du-
hovno in moralno moč, ki jo
je tajna metropola izžarevala
med zasužnjeno ljudstvo.
Zbrali so svoje sile in po še
danes priljubljenem zatiral-
skem načelu poišči in uniči,
prečesali vse doline, višavja
in pragozdove blizu in daleč
okoli Cuzca. Poklali so vse.
na kar so naleteli, le Machu
Picchu niso našli in živel bi
bil še dalje, če mu ta morija
ne bi bila spodrezala življenj-
skih tokov. Tako osamljeni,
so se prebivalci svetega me-
sta v manjših skupinah zate-
kli v pragozdove, se pomeša-
li z drugimi indijanskimi ple-
meni, delno so se pa skrivo-
ma vrnili med zasužnjene
prebivalce Cuzca.
Simfonijo njihovega stav-
beništva, Machu Picchu, pa
je prerastlo goščavje. Zanj so
vedeli kot za Atlantido in ga
stoletja iskali kot Montezu-
min zaklad, dokler ga leta
1911 Amerikanec Bingham
skoraj slučajno ni našel.
★ ★ ★
Na obeh straneh ceste pro-
ti Umskemu letališču Jorge
Chšvez, je na stotine in stoti-
ne kokošnjakom podobnih,
spletenih ograd, v katerih
prebivajo ljudje. Z vsake
ograde nas pozdravlja držav-
na zastava. Stotine in stotine
zastav. Že nekaj let so te za-
stave magičen obrambni zid
za armado buldožerjev, ki
naj bi po odloku oblasti to
revščino zravnali z zemljo.
Ko vreme in čas zastave raz-
cefrata, prebivalci ograd
obesijo nove.
In celo buldožer si ne upa
voziti po državni zastavi.
★ ★
Moje spoštovanje Lufthan-
si. Vse potnike svojega jum-
ba je telefonično po hotelih
in drugih naslovih pravoča-
sno obvestila, da ima letalo
150 minut zamude. Potem
smo brez postanka leteli do
New Vorka in od tam do
Frankfurta. Več kot dvourna
zamuda Jatovega letala iz
Frankfurta v Maribor pa je
za potnike do zadnje minute
ostala tajna.
Ko smo se zvečer, 13. juni-
ja, bližali mariborskemu le-
tališču, so nebo nad Pohor-
jem prekrivali gosti, črni
oblaki. Še nekaj dolgih mi-
nut in spet bomo na doma-
čih tleh. Končno rahel sunek
- in olajšanje. Letalo drsi po
mokri stezi in začne počasi
zavijati proti pristaniškemu
poslopju. Na krila, ki se le-
sketajo v svetlobi žarome-
tov, težko padajo deževne
kaplje.
S terase mahajo svojci, pri-
jatelji.
In tisti sončni majski dan
na Brniku se mi je zazdel le
še kot oddaljen, zbledel, ko-
maj napol resničen spomin.
Sveto mesto pa je preraslo goščavje, dokler ga leta
niso sličajno odkrili.
mednarodno leto otroka je minilo...
ŠENEIZKORENINJENO ZL
V okviru minulega leta
otroka so mnoge agencije
Organizacije združenih naro-
dov, predvsem pa Mednaro-
dna organizacija dela s sede-
žem v Ženevi, opozarjale na
pereč problem izkoriščanja
otroškega dela v mnogih de-
želah sveta.
Mednarodna organizacija
dela (OIT) obrača pozornost
svetovne javnosti predvsem
na dejstvo, da je danes v sve-
tu otroška delovna sila bolj
kot kdaj koli zlorabljena. Po
razpoložljivih statističnih
podatkih je danes okrog 55
milijonov otrok prisiljenih
delati za smešno nizko plači-
lo samo zato, da bi preživeli
ali izboljšah materialni polo-
žaf družine. Od te številke jih
odpade okrog 40 milijonov
na tako imenovani »pas rev-
ščine«, to so prenaseljene de-
žele jugozahodne in jugov-
zhodne Azije, okrog 10 mili-
jonov na Afriko in 5 milijo-
nov na Latinsko Ameriko.
»Otroško delo« je že od
nekdaj prisotno v vseh kul-
turah, vendar je imelo to de-
lo v okviru družine in širše
družbene skupnosti nekoč le
vzgojni značaj. Do izkorišča-
nja otroškega dela v pravem
pomenu besede pa je pravza-
prav" prihajalo z razvojem in-
dustrijske revolucije. Mož-
nost zaslužka je prisiljevala
mnoge starše, največkrat iz
nuje, da so svoje otroke poši-
ljali na delo. Najbolj so otro-
ke izkoriščali v rudarski in
tekstilni industriji, kjer so
jim »zaupali« najslabše pla-
čana, najbolj nezdrava in
najbolj umazana dela, tako
da je eksploatacija otroškega
dela postala eno najbolj
mračnih poglavij v zgodovi-
ni razvoja sodobnih indu-
strijskih narodov. To stanje
se je v zadnjih 50 letih izbolj-
šalo, ne pa odpravilo; danes
je ta problem enostavno pre-
šel iz industrijsko razvitih
dežel v dežele v razvoju,
predvsem v tiste, v katerih je
revščina najpogostejša
spremljevalka prebivalcev.
Čeprav ljubezen staršev do
otrok v teh deželah ni nič
manjša kot v vseh ostalih,
prevladujejo v njihovem bo-
ju za obstanek drugačna pre-
pričanja. Prepuščanje usodi
in otopelosti teh ljudi dopri-
naša k temu, da se otroško
delo v najbolj okorelih obli-
kah smatra kot božja volja,
torej kot neizbežno zlo.
Otroke kot delovno silo iz-
koriščajo skoraj v vseh go-
spodarskih vejah, čeprav je
središče osredotočeno na
sektorje kot so poljedeljstvo,
drobna industrija in obrt,
kjer ostre meje med doma-
čim cehovstvom in najema-
njem delovne sile ni mogoče
potegniti. Čeprav je v takš-
nih primerih eksploatacija
mogoča in se tudi izvaja v
praksi, so odnosi v nestruk-
turiranem sektorju v glav-
nem še znosni, tako da se
otrokom ni breba ločiti od
staršev in da delajo še vedno
v človeških razmerah. Dru-
gače je, kadar morajo otroci
na delo v mesta, oddaljena
od njihovega bivališča. V to-
varnah, kjer opravljajo dela,
katerim niso niti fizično niti
psihično dorasli, postanejo
tako proletariat v proletaria-
tu. Simptomatično je, da je
prav v deželah, kjer se naj-
bolj izkorišča otroška delov-
na sila, tudi največja stopnja
nezaposlenosti.
Največ otrok, ki so v naje-
mnem odnosu, je na milost
in nemilost prepuščenih de-
lodajalcu. Pogodbe med de-
lodajzdci in njihovimi ne-
močnimi najemniki o nagra-
di za delo, delovnem času in
socialnem zavarovanju, se
sklepajo samo izjemoma. Se
več: otroci morajo često
opravljati najnevarnejša in
najslabše donosna dela in bi-
ti neprenehoma izpostavlje-
ni samovolji lastnikov in
predpostavljenih. Deseturno
dnevno delo ter šest ali se-
demdnevni delovni teden
sploh niso nobena redkost,
medtem ko plačan dopust
zanje sploh ne obstaja.
Gotovo je, da so otroci, ki
so v času svojega razvoja pri-
siljeni na težko in dolgotraj-
no delo, moteni ne samo v
psihičnem marveč tudi v fi-
zičnem razvoju, saj nepresta-
na preobremenjenost šibke-
ga okostja in mišičja ne more
ostati brez težkih posledic v
razvoju kot so poškodbe de-
lov okostja in srčne napake.
Ker se otroci hitreje utrudijo
kot odrasli, so tudi bolj izpo-
stavljeni nesrečam pri delu.
Za izboljšanje stanja je bi-
lo na pobudo OZN osvojenih
že mnogo dogovorov in pri-
poročil, ki pa se jih članice le
delno drže. Ne samo v deže-
lah z diktatorskimi režimi,
marveč tudi v takoimenova-
nih demokratičnih državah,
se izvajanje teh odredb za-
vlačuje iz preprostega razlo-
ga. ker so vlade teh dežel
pod pritiskom »gornjih« slo-
jev, katerih interese ščitijo.
Mednarodna organiza
dela je želela »Leto o<Wj
izkoristiti za izpeljavo osi
nega programa, ki vsel
pet glavnih točk, v kateri
problem otroškega
proučuje ne samo z vic
posledic, ampak se analij
jo tudi vzroki za nastanel
razvoj ter obstoj izkori
nja. Cilj programa je, d
zlo izkorenini in da se v d
lah, kjer je to najbolj razS
no, pristopi k zatiranju g
nih vzrokov: neznanja,
nodušnosti, revščine inn
zvitosti. Prav tako prog
zahteva, da se vsem otrol
omogoči šolska in stroko
izobrazba, da bi se lahke
mi odločali o svojem na(
njem napredku. Končno
programu zahteva
izboljšanje položaja nea
slenih žena in mater. S
kovnjaki Mednarodne o
nizacije dela izražajo upa
da njihov program ne
ostal le mrtva črka na pa
ju kot že mnogi drugi dc
menti Organizacije zdn
nih narodov. Kaj bodo pr
sla naslednja leta?
PIŠE:
BQŽENA
MLAKAR
EPITAF ZA ZDOMCA
Na pokopališču v Gosi
stoji kamnit spomenik, b
je samemu sebi postavil
te Basta in vanj vklesal
slednji napis: »MATI Z
LJA, SPREJMI ME V S
JA NEDRA. TI SI
VZREDILA; LJUBIM S
JO RODNO ZEMLJO,
JA MI JE ZDRAVJE V
LA!« Mate je celo življ'
preživel na tujem - s tr<
hom za kruhom. Želel P
biti pokc^an v kraju, kj^
je rodil. Zelja se mu je ^
nila.	j
Odkar si se dotaknil skritih prsi,
telo drhti in polno je nemira;
vsak tvoj poljub mu novo luč odstira,
vsa trepetam ko v vetru rahli trsi.
Ljubezni ti ne morem več tajiti,
zdaj mojo dušo vsak tvoj gib boli;
srce ob tebi venomer trpi
in neprestano mora te ljubiti.
Nikar mi svojega srca ne jemlji,
brez tebe bi ne mogla več živeti;
na svojih pesmi svetu razodeti,
minila bi ko mrtvo seme v zennlji.
VIDATAUFER
3
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tedni"'
in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved. Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamej^''
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, To"'
Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamez"'
številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, poletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP D«*^
Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.	«