Poštnina plačana v gotov!nL
Leto XIX., št. 57«
Ljubljana, sreda 9« marca 1938
Cena 2 Din
Upravmštvo Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št 3122. 3123, 312-4, 3125 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št 190
Računi Dri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180 Wien št 105 241.
Pamflet v „Slovencu"
V narodni skupščini se je pri razpravi o proračunu ministrstva vojske in mornarice dogodil razburljiv incident. Poslanec tako zvanega Baričevičevega kluba Miloš Rašovič je bil napovedoval že nekaj časa, da bo v skupščini napadel ministra vojske in mornarice zaradi vojnih dobav. Ko pa je imel dobiti besedo, ga ni bilo v skupščini. Pozneje i e trdil, da je bil napaden na potu v skupščino in da so mu bile njegove zabeležke in listine nasilno odvzete. Notranji minister je izjavil, da policija o vsem tem nič ne ve in da gre verjetno za mistrfikacijo. Stvar sedaj raziskuje redno sodišče. Ko je poslanec Rašovič pozneje dobil besedo, je strastno napadal ministra vojske. Kaj je govoril, ni znano, pač pa so vsi Usti objavili odločno izjavo ministra generala Marita, ki je zavrnil Rašovičeve očitke in napovedal da bo poslanca tožil zaradi klevet.
Ko i e skupščina glasovala o ororaču-nu ministra vojske, je pokazala redko encdušnost. Vsi poslanci razun treh članov zemljoradniškega kluba katerega ena polovica sodeluje, kakor znano, v vladi, so elasovali za ta proračun. V imenu kluba JNS je poslanec Ivanče-vič že takoj v začetku debate kot prvi govornik c-oozicre podal izjavo, da bo klub JNS v zna
nju liubezni do na
še nacionalne vojske glasoval za kredite-. ki so vojski potrebni, ne glede na stališče, ki ga zavzema do kraljevske
vlade.«
Ko se je dogodil zgoraj popisani incident :e klub JNS takoj zavzc' strogo rezervirano stališče. Akoravno ni šlo za napade na našo vojsko kot tako, temveč za kritiko poedinih upravnih aktov, je smatral klub JNS vendarle za potrebno, da se takoj primemo distancira cd napadalca, tem bolj. ker se-logel ruti vedeti, koliko so rpadi utemeljeni. To strogo korektno stališče kluba JNS
eoa ni 'ego vi
ri_-t£zal Kot dokaz
je b.ovenec- cei njegove slabosti.
Ist: list o a je včeraj vzel te dogodke v skupščini za povod, da je z nečuveni-mi klevetami in podtikavanji v posebnem uvodniku napadel vso opozicijo in še posebej JNS. »Slovenec« se je postarli v pozo branilca naše vojske in nič mark in nič več ne trdi, kakor da so g: sle venski nacionalisti njeni neprija--k:. take rekoč državni sovražnik št. 1. Da našim čitateljem prenočimo vso po-kvarienost gospode, ki se trka na svo-
ltai navedemo iz »biovenčevega« pam-fleta car stavkov. Najprej hinavsko zavija oči. češ da mu je debata o proračunu vojske prinesla bolestno prese-r.-ierke- Pobožni gospodje pravijo, da sicer vedo. da je JNS sposobna vsakega zločina; v skupščini i e streljala na mi-
tre.
7- 3


■e z naivecjirai naroči-
— - - r> a S SV S'Y*T12 TTi g "! }
::o:i;a.£ n&mčur;em naroemo zavedno judstvo. Družila se je z razkrajala dr-:ive in s:- na'dasila z rdečimi brezdo-
pa ;e slovenčevski pamfletist pričakoval. da bo JNS vsaj or ed najvišjimi vrednotami našega državnega občestva ime .a neka- respe-<ta_ Bu pa je razočaran. kajti pokazalo se je. da so si nacionalisti ■ narisan na svoj politični program blatenje narodne vojske in obrekovanje njenih voditeljev«. »Slovenec« ko se je opozicija sokdarizi-

raia z Rašovičevimi napadi na ministra vojske, in je slišal, da so se na galerijah navzoči tuji diplomati spraševali iz katere sovražne države so se pri-kradli v narodni hram jugoslovenskega ljudstva< ljudje, ki psujejo jugoslovansko armado. V imenu jugoslovenskega naroda dviga »Slovenec« svoj protest in zoret enkrat napoveduje obračun z JNS.
Ves ton -Slov ene evega . ---=mfleta. način izražanja in prikazovanja 5e sam po sebi odkriva iskrenost, s katero • je pisan Poskus za vleč: JNS v afero poslanca Rašovica in iz te afere konstruii iti za JNS, pa tudi za ostalo opozicijo, ne ko sovraštvo proti narodni vojski, je le dokaz. s kako malo resnosti in spoštovanja gledajo v Kopitarjevi ukci na problem naše narodne obrambe Ko je 1. 1922 tedanja SLS zahtevala, da se bivši minister vojske general Zečevič postavi pod obtožbo, je bilo to za Ko-c itar j evo gospodo povsem v redu. Bas takrat smo stak na pragu važnih dogodkov. in nihče ni vedel, ali ne bomo že jutri otrebovali vso svojo oboroženo silo. V redu je bilo tudi. ko je v proračunski razpravi 1. 1926 govornik tedanje SLS napadal našo vojsko ter ostro protestiral proti izjavi ministra vojske, ki je dejal, da je vojska najmočnejši instrument državnega in narodnega edinstva. Takrat je klub SLS na usta svojega govornika obtoževal ministrstvo, da se pri posredništvih za vojaške dobave zaslužijo miliioni, odklanjal je sredstva za izgraditev naše centralne orožarne v Kragujevcu. zahteval je. da se opusti zidanje vojaških zgradb, in je dvignil hrušč in trušč zaradi slovenskih vojakov, ki moraio služiti v drugih krajih Nekdanji klub SLS j e glasoval v vseh letih, ko je bil v opoziciji, kot en mož proti proračunu
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Dm 25.—. Za inozemstvo Din 40 —
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 telefon 3122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor. Grajski trg št. 7, telefon št 2440, Celje, Strossmayerieva ulica štev. 1, telefon št 65
Rokopisi se ne vračajo.
VELIKE SENZACIJE V MOSKOVSKEM PROCESU
Bivši šef GPU In notranji minister prostodušno priznava, da je na Stalinov ukaz dal
zastrupiti Mak sima Gorkega
Pariz, 8. marca b. Sedanji moskovski proces proti bivšim vodimim sovjetskim državnikom in diplomatom zbuja zaradi svojega dramatičnega razvoja vedno večje zanimanje francoske javnosti. Samoofato-ževanja, medsebojna obremenjevanja, priznanje očitanih zločinov in preklici prvotnih izpovedi obtožencev stopnjujejo zanimanje za proces do skrajnosti
V petek zvečer se je začelo zasliševanje bivšega poslanika Rakovskega, ki je navajal mnoge podrobnosti o svojih vohunskih zvezah z nekaterimi inozemskimi k:ogi, ki iz obtožnice niso bile tako jasno razvidne.
Rakovski je začel svoje pripovedovanje z navajanjem svojega razgovora s francoskim novinarjem Emilom Buréjem. direktorjem pariškega lista ; Ordre- . ob priliki Lavalovega obiska v Moskvi v maju 1935. Opozoril ga je na nevarnost: francosko-ruskega zbližan;a. ki da je preveč yuJobno predvojnim vojaškim zvezam, ca ne bi sprožilo nemške reakcije, toda Bure je skušal Rakovskega prepričati, da je za Francijo zveza z Rusijo edino zavarovanje pred naraščajočim nemškim militarizmom.
Nato je Rakovski razložil, kako je prišel v stike z Angležema Armstrongom in Lek-kertom in postal agent angleške vohunske službe »Intelligence Service . ki je baje izposlovala tudi privoljenje angleške vlade za njegovo imenovanje za sovjetskega poslanika v Londonu, ker so ji bile znane
zveze Rakovskega
Trockim. V Londonu
je Rakovski spoznal šefa ruskega oddelka ■ Intelligence Servicea« Ko je bil pozneje premeščen v Pariz, je takoj začel pogajanja z nekim: francoskimi kapitalisti za podporo sov-etski opozicij: za primer odkritega upora. V zameno jim je Rakovski obljubil gospodarske koncesije v Rusiji po prevratu.
Ko se je vrnil v Moskvo in se vsaj navidezno »pokesal« za svoje dotedanje zveze s trockisti, je naletel na Angležinjo lady Muriel Paget, ki ga je nagovarjala, naj bi spet obnovil svoje zveze z »Intelligence Serviceom«. Lady Paget je v sovjetskih krogih uživala naklonjenost in simpatije, ker je z velikim razumevanjem skrbela za angleške državljane, zlasti za onemogle ženske v Rusiji. Zanimiva je bila v tej zvezi trditev Rakovskega, da je Trocki v službi »Intelligence Servicea« že od leta 1926.
V svojem zagovora je bil Rakovski izredno zgovoren. Izjavil je. da je svoje grehe priznal šele med preiskavo, das:' tega prvotno ni nameraval storiti. Japonski napad na Kitajsko ter povečanje italijanske in nemške intervencije v Španiji pa sta se ga zelo čudno dojmila. Nisem priznal, je dejal Rakovski. svovh dejanj iz strahu pred sodiščem, temveč po svoji vesti Dolga leta sem se ves posvetil delavskemu gibanju in menim, da s svojim priznanjem lahko najlažje priromorem ruskemu delavstvu v borbi proti faš>mu. Ob koncu svojega zagovora 4e bil Rakovski zelo potrt in skoraj ganjen.
Za Rakovskim sta bila r.ajpre: zaslišana Zelenski in Ikrar.ov. nakar je že v soboto zvečer sledilo zelo zanimivo zasliševanje Buharina. glavnega obtoženca, ki je vsaj na prvih dveh razpravah napravil vtis najbolj odpnmesa zar.ikovalca vseh očitanih dejanj 2e pri prvem zaslišanju na po-četku procesa je na splošno tajil, napovedal na ie podrobne izjave pri poznejšem zasliševanju Seda; je s svoüm nastopom presenetil ves sodni dvor in one redke poslušalce. ki jim dovoljen vstop v dvorano Med rn:m; kakor znano, tudi okoli 20 tujih novinarjev.

talina
Buharinove izpovedi o sodelovanju s trockistično opozicijo, vohunskih zvezah in „hišni revoluciji"
Buharln, ki je po svoji zunanjosti precej podoben pokojnemu Leninu, je najbolj zgovoren izmed vseh obtožencev. Govori z izredno prožnostjo in tu in tam se spušča v prava teoretična in ideološka predavanja. ki jih z nestrpnostjo poslušata tako predsednik sodišča Ulrich kakor državni tožilec Višinski. Na splošno se izogiblje priznanjem, kadar pa kaj prizna, stori to z neštetimi pridržki in omejitvami.
Svoj zagovor je Buharln začel s prošnjo, naj ga med govorom ne prekinjajo. Ko pa je začel razvijati svojo tezo c obnovi kapitalizma. ga je predsednik Ulrih prekinil. Priznava, da je kriv sodelovanja z desničarsko protirevolucionamo opozicijo in prevzema v tem pegledu nase vso odgovornost, z vso odločnostjo pa zanika, da bi bil v tujih vohunskih službah in sploh v službi tujih držav ter označuje obtoženca Ivanova in Šarangoviča. ki sta ga največ obtoževala, za izzivalca Ko ga držami tožilec konkretno vpraša, all je imel kdaj zveze z ameriško, avstrijsko in japonsko policijo. Buharln odgovarja samo in-direktno: »Bil sem jetnik v mnogih tujih in celo ruskih trdnjavah: tam sem imel edine zveze s policijo.? Glede nameravanega umora Lenina Stalina in Sverdlova pravi, da jih je hotel samo za eno uro zapreti, ne pa umoriti. Jagoda pa je to Buharinovo trditev zavrnil kot neresnično. češ da je on sam dobro vedel, da se pripravlja Stalinov umor. kakor je vedel tudi za priprave za umor Kirova Te trditve seveda močno obtožujejo samega Jagodo. ki priznava, da je vedel za te pri-prave. ni oa proti zarotnikom ničesar storil.
Zaradi Buharinovih zanikanj je sodišče sklenilo, da zasliši razne priče. med njimi več bivših članov osrednjega izvršilnega odbora stranke To zasliševanje se je začelo včeraj dopoldne in se je nadaljevalo ves dan z dramatičnimi spopadi med pričami, Buharinom in državnim tožilcem Višin-
Ko so nekatere priče ponovno obtožile Buharina, je ta ponovno priznal samo svoje protirevolucionamo delo. Pri tem je v daljših izvajanjih razložil svoj program, sestavljen iz 6 osnovnih točk: 1. svoboda kulaKcv 2. svoboda poslovnih ljudi. 3. kon-
cesije inozemstvu, 4. ustavitev nadaljnje industrializacije države, 5. svoboda strankarskega življenja in 6. koalicija. Navzlic ostremu spraševanju državnega tožilca Buharln ne izgubi svoje duhovitosti. Ko se je preveč zadržal v svojih teore-tičnih razlagah, ga je Višinski apostrofi-Tal: Zanimajo me samo vaša dejanja, ne pa vaši nazori. Buharln mu je odgovoril: Mojih dejanj pa je toliko, da vam kveče-mu lahko serviram samo primerno izbiro!
V tem tonu se je nadaljevala polemika med Višinskim in Buharinom, ki se je izmed vseh obtožencev do sedaj vedel najbolj pogumno. Nenaden preobrat v njegovem zagovoru pa je vendarle nastal kar dvakrat: najprej je priznal, da je vedel za priprave Tuhačevskega za -hišno revolucijo-. nato pa je po dolgem oklevanju priznal tudi to. da je bil informiran o vohunstvu v korist nekaterim drugim državam. da pa sam v vohunske akcije nekaterih obtožencev ni bil zapleten. Novo senzacijo je zbudilo tudi nenadno priznanje, da je on odgovoren za pogajanja sovjetskega poslanika v Turčiji Karakana z nemškimi krosi za doseso nemške nevtralnost: za primer bodočih mednarodnih sporov. Potem priznanju je sledil še kon-front Buharina z Barbaro Jakovlevo. ki je kot voditeljica oddelka za poljedelska vprašanja v komunistični stranki nastopila kot priča proti Buharinu. Barbara Ja-kovleva je še posebej obtožila Buharina odgovornosti za priprave za umor Lenina. Stalina in Sverdlova leta 1918.
Skrivnost priznanj
Robert Kemp objavlja v pariškem »Tempsu« naslednja razmišljanja o skrivnosti priznanj nekaterih obtožencev, ki najprej vse zanikajo: To, kar se dogaja v Moskvi, ni nikak uboj nedolžnih, temveč atentat proti svobodni izpovedi človeka. Tolstoizem in skrivnost ruske duše nam ne moreta nuditi zadovoljive razlage. Onih 22 žirondistov. 19 hebertistov, pa ljudje kakor Danton in Robespierre iz naše revolucije gotovo niso bili sami junaki, toda pred sodiščem revolucije so branili svoja naziranja možato. Tudi žrtve upora pariške komune so umirale kot možje. Nike: >r
vojske m tedanje klerikalno časooisie s »Slovencem« na čelu je obtoževalo nacionaliste in 1. 1926 celo tudi Radica, da glasujejo za »ogromne vojne izdatke«.
Mi smo ta zgodovinska dejstva navedli, da citateJjem predočimo zopet enkrat razliko med frazo in istino. Ju-goslovenskim nacionalistom se res ni treba braniti proti o^rfidnim klevetam »Slovenčevih« pamfletov. ne pred seboj. ne pred narodom in najmanj pred našo vojsko. Ti računi so povsem čisti in jasni in že zdavnaj zaključeni
Edino, kar bi bilo v >» Slovence vem« članku razveseljivo, ie dejstvo. da slove^ sko glasilo JRZ. menda pr^nč. odkar je
\	n
prevzelo politiko nove strjanke. govor v imenu jugoslovenskega riaroda in jugoslovenskega liud«tva D0 ^edai ie oro-glašalo narodno edinstvo z^zafrodo in jugoslovenski narod za izmišljotino. Po
njegovi dosedanji logiki bi torej protest v imenu tega naroda bil prav za prav v imenu nečesa, kar sploh ne obstoji. Toda dokler nam sam tega ne reče. dotlej hočemo vendarle verjeti, da je našel oot k osnovni misli naše države in našega naroda in da je svoje končno priznanje k državnemu in narodnemu edinstvu le taktično kril s svojim nečuvenim napadom na političnega nasprotnika. Ako je temu tako.
Dotem nai mu bo odpuščeno. »........................................
Madžarska bo plačala vojne dolgove
Washington. 8. marca. AA. Predsednik
Roosevelt ie v «klasju s finančnim ministrom pristal na ponudbo Madžarske, da bo odplačevala svo:e vojne iolsove brez obresti v "ìO letnih obrokih ^b^em iziavil da ie prinravljpn prs'ati na podobno uredi tev vojnih dolgov tudi z drugimi državami.
se še v zgodovini vsi obtoženci niso znašli v takšni podvržer.osti Nekateri mislijo na strunene žuželke, ki oslabe s svojim pikom svoje nasprotnike, preden jih ra^mesarijo. Krestinski je imel prvi dan uporen pogled, toda nas-ednjega dne se je že zdel kakor da b. b:l zavžil večjo dozo nečesa. Plamen v njegovih očeh je ugasnil Rad: bi doumeli to skrivnost, ves svet jo raziskuje. Ali je morda bilo obtožencem obljubljeno, da bodo samo navidezno obsojeni na smrt? Take obljube gotovo ni mogoče dati 21 osebam naenkrat Strahotno je predvsem to. da uporabljena metoda ne odpove in učinkuje sigurno Al so morda obtoženci postavljeni na natezalnice? Dvomimo, saj bi se gotovo
kdo našel, ki bi to javno razkril, ali kdo, ki bi se raje na kak način zastrupil ali pa bi imel kdo pogum da pred diplomat: in novinarji na procesu izda tajnost mučenja Ali gre morda za hipnotično sredstvo, kak med: kamen t omame? Toda obtoženci na procesu govore in se vsevprek obtožujejo z obtožbami, ki spravljajo v sramoto vse njih svojce. Filozofi so nekoč sanjali o zelišču, ki prisili človeka, da govori resnico. Ali pa je znano tudi sredstvo, ki človeku položi na usta laž in mu uniči vso njegovo zavest? Ako je to. potem bi bilo v igri naravnost neklensko sredstvo, ki bi bilo hujše od vžigalnih bomb in mikrobov, na kar je prav tako težko misliti.
Jagoda razkrinkava falinova gros
Vse, kar je storil, je napravil na Stalinov ukaz, ki se hoče znebiti vseh njemu nevarnih ljudi
Moskva, 8. marca br. Tudi današnja razprava v moskovskem procesu je pokazala da je obtožba na zelo trhlih nogah. Kakor včeraj Buharin je danes tudi Jagoda zanikal vse trditve obtožbe in obremenilne izjave obtožencev. Jagoda je bil kot šef GPU za Stalinom najmogočnejši vlastodržec Sovjetske unije in je naravno, da je vedel marsikaj, kar je drugim ostalo prikrito. Zato je danes v svoji izjavi upravičeno trdil, da ima Stalin mnogo interesa na tem, da ga čim prej odstrani in mu za vedno zaveže jezik. Jagoda je priznal, da je dajal razne naloge za odstranitev ljudi, ki so bili režimu nevšečni, naglasil pa je, da ni nikdar delal na svojo pest. marveč le po navodilih in naročilih Stalina samega ki je prvi odgovoren za vse. kar je počel on kot šef GPU. V tem svojstvu je bil le izvršni organ Stalina kateremu se je moral slepo pokoriti.
Razumljivo je. da so te izjave Jagode izzvale presenečenje in razburjenje. Državni tožilec je mobiliziral vse obtožence, ki so obremenjevali Jagodo, da so ponovili svoje izjave. Jagoda je na vse to cinično pripomnil: »Dobro ste opravili svojo nalogo. gospod državni tožilec! Obtoženci lažejo. kakor ste jih naučili v Ljubijanki! Priznavam sicer, da sem izdal nalog za zastrupitev Maksima Gorkega odločno pa zanikam, da bi bil v kaki zvezi s smrtjo bivšega šefa tajne policije Menšikova in Peškova«
Obtoženi Kazakov je trdil, da mu je Jagoda dal nalog, naj zastrupi tudi sina Gorkega, češ da je pijanec in da slabo vpliva na očeta Jagoda je te trditve zavračal kot izmišljene. Čeprav ga je državni tožilec Višinski skušal na vse načine prisiliti k priznanju očitanih mu dejanj, je Jagoda do kraja vztrajal pri svojem zagovoru, da je obtožnica gladko izmišljena ter da je namen tega procesa samo ta. da se odstranijo ljudje, ki bi utegnili postati kdaj nevarni Stalinu.
Spričo trditev obtoženega Rakovskega, da je sodeloval pri vohunstvu v Rumuniji tudi vodja rumunskih socialnih demokratov Buior. ki je bil L 1920 obsojen od vojnega sodišča najprej na dosmrtno prisilno delo, pozneje pa pomileščen. je ta poslal predsedniku sodišča brzojavko, v kateri ostro protestira proti takim trditvam in izjavlja da je bil res v stikih z Rakovskim, da pa ni nikdar sodeloval z njim pri kakem vohunstvu niti v Rumuniji niti kje drugod.
Hudo razburjenje so izzvale v Moskvi tudi izjave nemškega komunista Albrechta, ki jih objavlja današnji nemški tisk. Alfa recht je bil deset let v Rusiji ter je kot namestnik šefa glavne uprave za gozdove sodeloval z več sedanjimi obtoženci v moskovskem procesu. V svoji izjavi naglaša, da je proces samo spretna režija Stalina, ki se hoče iznebiti svojih osebnih konkurentov. Alfarecht tudi odločno demantira priznanje obtoženega Rosenhcl/.a. češ. da je kot vodja izvoza lesa prodal ogromne množine lesa za brezcenje na račun troc-
kistov. Nasprotno naglaša Alfarecht, da je lesni dumping odredil Stalin sam zaradi tega, ker je zaradi neuspele kolektivizacije I docela odpovedala žetev ž:ta in je izvoz žita padel tako katastrofalno, da Stalin ni mogel dobiti tujih deviz drugače, kakor I da je za brezcenje prodajal ruski les. Za j poznavalce razmer je naravnost smešno, j da hoče sedaj Stalin vse to naprtiti Rosen-i holzu. ki je le vestno izpolnjeval njegove I naloge.
Državni tožilec je danes v zvezi z Jago-dovimi izjavami zasliševal Le vina, Maksi-mova in Krjučkova. Vsi trije so izjavili, da so obtožbe proti Jagodi točne. Jagoda je nato vstal in dejal: L-evin laže. Ma-ksi-mov laže. Krjuč-kov laže. vsi lažeio! Vato so nadaljevali zasliševanje Lavina, ki je izpovedal, da mu je -Jaeoda 1. 1934. trikrat ukazal, naj zastrupi Gorkega Ln člana političnega urada Kujbiševa.
Kdo je zastrupil
Maksima Gorkega
Moskva. 8. marca AA. Zdravnik dr. Bjelostokij je pismeno izjavil, da je zdravnik dr. Levin dajal napačne injekcije Mak-simu Gorkemu. Sod šče je sedaj naročilo 5 zdravnikom, naj prouče to izjavo in po možnosti povedo svoje mnenje, kako so zdravili Gorkega. Bjelostokij pravi, da je nekaj dni pred smrtjo obiskal pisatelja m priporočil posebno metodo zdravljenja, dr. Pletnjov pa mu ,ie odgovoril: »Pustite to! Naj mirno umre!«
Trije novi procesi na vrsti
Moskva 8. marca b. Kakor se iz poučenih krogov doznava, sta že med sedanjim procesom nastali dve novi obtožnici, še to pomlad se bodo vršili trije novi procesi, v katere bodo zapleteni v zadnjem času zaprti ljudski komisarji, diplomati ter visoki oficirji.
V	prvem procesu bodo obtoženi bivši prosvetni komisar Bubnov, bivši namestnik sveta ljudskih komisarjev Rudžutak, bivši komisar za ljudsko zdravje Kaminski. bivši komisar za lahko industrijo Lju-binov. bivši predsednik državnega nadzornega sveta Antipov, bivši vodja odbora za proučevanje poljedelskih vprašanj Jakov-ljev, bivši predsedn'k beloruskega sveta ljudskih komisarjev Goloded. bivši turk-menski predsednik sveta ljudskih komisarjev Stakov, bivši tajnik komunistične stranke v Ukrajini Postišev in bivši ukrajinski ljudski komisar Jakovlev.
V	drugem procesu bodo sojeni bivši poslaniki Jurenjev. Bogomolov in Jakubo-vič ter poročevalec sovjetske uradne poročevalske agencije v Varšavi Kovalski L dr.
V	tretjem procesu bo nastopilo kakih 14 visokih sovjetskih oficirjev, med katerimi bodo tudi poveljnik sovjetskega letalstva Alksnis. admiral Viktorov ter poveljniki armade Mezis, Belov in Kaširin.
Važni ukrepi v Bumitnifi
Vse propagandne ustanove pod državnim nadzorstvom Comnen Petrescu postane zunanji minister
Bukarešta. 8. marca. k. Snoči je bila na dvoru seja ministrskega sveta ki ji je predsedoval kralj Karo!. Na seji. ki je trajala od 17.30 do 21.. je bilo predvsem sklenjeno. da se morajo v najkrajšem času pričeti velika javna dela za obnovo cestnega omrežja ter drugih prometnih naprav. Kot izredno dalekosežen smatrajo tudi sklep, da se vse tiskovne, radijske, kinomatograf-ske in turistične ustanove, za katere je bilo doslei pristojnih več ministrstev, združijo in postavijo pod nadzorstvo posebne generalne direkcije, ki se ustanov kot odsek ministrskega predsedništva Ves tisk. radio, kinomatografe in turistično propagando bodo tako odslej kontrolirali državni organi in jih bodo skušali usmeriti tako. da bodo čim bolj v skladu z interesi države. Poleg tega je bilo določeno, da morajo v bodoče uprave vseh dnevnikov in drugih večjih časopisov predlagati v določenih presledkih državnim nadzorstvenim organom svoje blagajniške knjige v pregled. tako da bi bilo sproti mogoče ugotoviti, odkod črpajo sredstva. Končno je
ministrski svet sklenil razpustiti vse organizacije glede katerih bi se dognalo, da njihovi cilji kakorkoli ne ustrezajo državnim interesom.
Se večjo pozornost kakor omenjeni sklepi so v političnih krogih izzvale govorice o spremembah, ki se pripravljajo v rumun-ski diplomaciji. Dosedanji poslanik v Varšavi Zamirescu je bii že premeščen v Rim. poslanik Giuvara pa iz Bruslja v Berlin. Bivši letalski minister Irinescu bo v kratkem poslan za poslanika v Washington, bivši državni podtajnik v Gogovi vladi Blaga za poslanika v Lizbono, bivši prometni minister Radulescu za poslanika v Bruselj, sedanji poslanik v Londonu Gri-gorea pa v Berlin.
Na snočnji seji vlade so razpravljali tudi o imenovanju novega zunanjega ministra. ker bi sedanji začasni zunanji minister Tatarescu prevzel vojm resor Po zatrjevanju dobro poučenih političnih krogov bo za novega zunanjega ministra imenovan sedanji državni podtajnik Comnen Petrescu.
\ 1
Zadeve naše trgovine,
obrti in industrije
Proračunska razprava o tem ministrstvu je trajala vso noč od ponedeljka na torek
Beograd, 8. marca. p. Narodna skupščina pospešeno obravnava poss/mezne resorne proračune. Tudi o proračunu trgovinskega m nistrstva je razpravljala vso noč do pol 5. zjutraj. Glavni govornik v razpravi o tem preračunu je bil poročevalec manjšine poslanec Ivan Mohorič. Poleg 27 drugih govornikov je kot zadnji posegel v to dobato še Josip Benko, ki je ob-š rno govoril o delu urada za kontrolo nad izvozom živine.
Ekspoze ministra trgovine
Minister trgovine in industrije dr. Milan Vrbanič je v svojem obširnem ekspo-■/eju najprej zagotovil, da je naša gospodarska situacija definitivno prešla iz dobe depresije in stagnacije v dobo obnove in okrepitve ter v nekaterih pogledih celo resnične prosperitete. Nato je minister obravnaval posamezne gospodarske panoge, ki spadajo v njegov resor. Po njegovem mnenju je definitivna ureditev kmečkih dolgov mnogo pripomogla tudi k normaliziranju privatnih bank. Praktično izvajanje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov dokazuje, da jc bilo to vprašanje rešeno na najboljši način. Osvoboditev zamrzlih vlog sc bo letos nadaljevala še v hitrejšem tempu. deloma zaradi zboljšanja splošne gospodarske situacije, deloma zaradi likvidacije kmetskih dolgov Odstotek kmetskih dolgov znaša 15.3°/o vseh bančnih terjatev, pri zavodih pod zaščito pa 20.7°/o. Zato bi sama likvidacija kmetskih dolgov ne mogla prinesti likvidnosti bank. ako se ne bi istočasno zboljšalo tudi gospodarsko stanje.
Minister jc nato podal pregled zunanje trgovine v preteklem letu in dokazoval, da se jc naš položaj bistveno izboljšal Skupna vrednost uvoza in izvoza je znašala 11.5 proti 8.4 milijarde v 1. 1916 Zunanja trgovina je bila 1937 za eno milijardo dinarjev aktivna. To je najvišji presežek v zadnjih sedmih letih. Na prvem mestu pri izvozu stoji skupina »živina in živinski proizvodi«, katere izvoz je dosegel vrednost 1.5 milijarde. Sledijo mu žito z 1 4. rude in kovine z 1.1 ter les z 1 mihiardo dinarjev. Od skupnega našega izvoza je šlo 9.35% v Italijo. 21 7% v Nemčijo, 13 5 v Avstrijo, 7.9 v ČSR itd. Veliko izboljšan je kažejo Italija. Nemčija in Avstrija sta ostali neizpre-menjeni. izvoz v ČSR in v Madžarsko pa je nazadoval, predvsem zaradi plačilnih težkoč Velik relativni porast kaže Francija. ki je skočila od 1.9% v 1. 1936 na 5.4 v I. 1937. Pri našem uvozu je udeležena Italija z 8.2. Nemčija z 32.4, Avstrija z 10.3, ČSR z 11% itd.
V naslednjem poglavju je minister govoril o Prizadu. o uradu za kontrolo izvoza živine in o drugih ukrepih za pospeševanje izvoza. Nato je prešel na industrijsko politiko vlade, o kateri je rekel da se izvaja načrtno in konsekventno v skladu s splošnimi gospodarskimi interesi države Industrijska politika upošteva na eni strani agrarni značaj naše države, na drugi strani pa potrebe državne obrambe. Da smo mogli doseči boljši izvoz naših agrai-nih pridelkov, smo morali žrtvovati večjo industrializacijo države, ker nismo mogli dovoliti, da bi sc industrija protežirala na breme vasi.
Približno tretjina naše obrti je vezana na kmetijstvo. Zato je tudi splošno stanje našega obrtništva v veliki meri odvisno od stanja kmetijstva. V letih krize se število obrtnikov ni bistveno zmanjšalo, pač pa se je občutno zmanjšalo število v obrti zaposlenih ljudi. Z zboljšanjem položaja v kmetijstvu se boljša tudi položaj v obrti. Pripravlja se sprememba obrtnega zakona.
Minister je potem govoril o strokovnem šolstvu in o tujskem prometu Število turistov je lani znašalo 1.012.000 za 67.000 več, kakor 1. 1936. Od poviška odpade 18.000 na domače in 49.000 na inozemske turiste.
Govor posi. Mohoriča
Narodni poslanec Ivan Mohorič je obžaloval. da se vršijo razprave o proračunih gospodarskih resorov ravno na utrudljivih nočnih sejah. Proračun minstrstva za trgovino in industrijo se je ieto za letom zmanjševal in naposled prišel na čistih 50 m lijonov din. Trgovina in v veliki meri tudi obrt sta bili zmerom nosilec in pionir v gospodarskem in kulturnem življenju. zlasti na podeželju, še pred vojno sta stor li mnogo dobrega, sedaj pa se smatrata že za nepotrebni. To se je pokazalo tudi v narodn; skupščini ob priliki razprave o zadružnem zakonu. Medtem pa se v drugih državah, tudi v totalitarni Nemčiji, trgov'ni priznava mesto, ki ji stvarno pripada.
Pri nas se stanje Narodnega gospodarstva meri po stanju naše zunanje trgovine. Po letu 1936., ietu sankcij, je bilo leto 1537 res rekordno, toda ministar trgovine je podal v svojem ekspozeju tudi druge elemente, ki so vplivali na to stanje 'n spričo katerih se položaj kaže prav za prav v čisto drugačni luči. Aktivni saldi naše zunanje trgovine so b'li doseženi po treh, odnesno po štirih predmetih: po koruzi, ki smo je izvozili 53 milijonov sto-tov po rudi :n bauksitu ter lesu. kar je dalo 2.5 milijarde dinarjev. Na žalost pa za vse to ne dobimo plačila. 73«/0 uvoza iu 77"/o izvoza imamo v trgovinskem prometu s klirinšk md državami in ti klirmgi so znašali ob koncu preteklega leta 445 milijonov terjatev ter 335 milijonov dolgov. Ko tako dajemo blago na kredit, seveda lahko dooimo kupca, toda v tem ni pravega uspeha.
Nato je posi. Mohorič govoril o notranji trgovini ki se nikjer ne omenja, pa stvarno živi v zelo težkih prilikah, ker ji delajo hudo konkurenco 'industrijska prodaja, zadružništvo s svojimi privilegiranimi prodajalnami ter krošnjarstvo. Težak udarec je za trgovino tudi rešitev vprašanja kmetekh dolgov Mnoei denarni zavodi so dobili zaščito in se jim rok zaščite vedno
znova podaljšuje. Ti zavodi pa neusmiljeno preganjajo svoje dolžnike, med katerimi je mnogo trgovcev.
Skoraj vsa državna oblastva se že pečajo z ndustrijo in obrtjo, tako monopoli, pravosodje, prosveta, vojska. Izdelujejo se vsi mogoči predmeti- To je prehuda in neenaka konkurenca industriji in trgovini, ki sta najjačja davkoplačevalca.
KaT se tiče denarn štva so normalno likvidne samo tuje banke, domače pa morajo imeti v blagajnah na razpolago po štiri in petkrat več gotovine kakor v normalnih časih. Reševanja tega vprašanja se še ni nhče lotil.
Naša zakonodaja je tako zajetna in zapletena, da se ni mogoče spoznati v njej. Gospodarstvenik bi moral držati v glavi kakih 3.000 postavk, da bi se lahko izognil pedeseter m kaznim. Zato je toliko ekse-kucij.
Ce se je po letih krize položaj nekoliko olajšal in se je odprlo nekaj novih obratovalnic, se promet bistveno ni spremenil. Režije so se povečale, obrati skrčli in naši mali ljudje s'è vedno bolj silijo v prole-
tairfzacljo. TI IJndje ne vidijo v državi tistega močnega zaščitnika, ki bi ga morali v njej videti. Zato danes ne pričakujejo nikake bistvene pomoči od obetanih uredb.
Ckxvoreč o Prizadu je govornik omenil, da namerava raztegniti svoje poslovanje tudi na sadje in da pripravlja tozadevni pravilnik. Zahteval je, naj se načrt pravilnika pravočasno predloži prizadetim institucijam, da izrečejo o njem svoje mnenje :<n ne bodo postavljene prod izvršeno dejstvo.
Kar se tiče hmelja, katerega se do 90 odstotkov izvaža, je treba poudariti, da je ta izvoz zelo problematičen. Narodna banka je odredila, da se mora ta izvoz vršiti le za devize. Tega pa ni mogoče opravit' neposredno, nego le s posredovanjem dunajskih in budimpeštanskih firm, kakor se je to vrši k) tudi pri zadinjem izvozu koruze, ki je šla v Avstr jo, od tam pa za devize v nordijske države. Našemu hmelju je treba zagotoviti potrebne kontingente, da ga bo mogoče vnovčiti.
V Mariboru se je delo v nekaterih predilnicah rediuc ralo tedensko na 4 dni po 7 ur dela. Sedaj so sledile še ostale predilnice. To je dokaz, da so trgovska skladišča polna neprodanega blaga. Takih reakcij je treba sedaj pričakovati tudi ra drugih področjih- V pomorskem p ometu vlada ogromna brezposelnost. Cena prevozu je padla na eno tretjino prejšnje cene. To so momenti, ki nam narekujejo vsekakor veliko previdnost. Stališče manjšine je znano, je načelno in bo manjšina glasovala proti temu piv.računu.
In rudniki astvo Jugoslavije
Obširen ekspoze ministra dr. Kujundjiča v narodni skupščini — Današnja seja posvečena zunanji politiki
Beograd, 8. marca. p. Danes dopoldne proizvaja iz domačih surovin. Minister je je narodna skupščina prešla k razpravi o I izrazil prepričanje, da si bo Jugoslavija
proračunu ministrstva za gozdove in rudnike. K debati se je prijavilo 32 govornikov. Do večera jih je govorilo 16. Vsekakor bo še pred polnočjo proračun tega re-sora sprejet, nakar bo skupščina takoj prešla k razpravi o proračunu ministrstva za telesno vzgojo naroda, o katerem bo govorilo po dosedanjih prijavah 11 poslancev.
Proračun ministrstva za šume in rudnike izkazuje 48^ milijonov izdatkov Povišan je za 167 milijonov. Za državna rudnika v Zabukovici in Velenju so v proračunu postavke 2.6 milijona dinarjev za porabo obratnega materiala. 1.3 za splošne obratne stroške. 8.8 milijona dinarjev pa za rudarske mezde Večina ostalih postavk je vnešena skupno za vso državo.
Današnja seja se je pričela ob 8.40 Narodni poslanec Sekula Zečevič (JNS) je vložil interpelacijo na finančnega ministra glede prekinitve eksekutivno doseženih plačil za dospele anuitete PAB. Za svojo interpelacijo je Zečevič zahteva' prvenstvo. Nanjo je minister za gozdove in rudnike dr. Kujundžič kot zastopnik vlade tudi pristal. Skupščina je nato takoj prešla k razpravi o proračunu ministrstva za gozdove in rudnike.
Ministrov ekspoze
Minister dr. Bogoljub Kujundžič je najprej podal obširen ekspoze o zadevah svojega resora. Pričel je s problemom šumske policije in nadzorstva. Z nadzorstvom bi bilo treba trajno zagotoviti potrebni procent pogozdrtve in ohraniti gozdove v dobrem stanju. Stanje, v katerem se sedaj nahajajo tako državni, kakor tudi nedržavni gozdovi v večjem delu države nikakor ni zadovoljivo. Zato bi bilo treba posvetiti več skrbi zaščiti in ohranitvi sedanjih gozdov ter preprečiti veliko škodo, ki se povzroča z nesmotrenim izsekavanjem in drugim prekomernim oškodovanjem gozdov. V mnogih krajih je nastopilo že občutno pomanjkanje lesa. Že danes pa je marsikje opaziti strašne posledice nesmiselnega uničevanja gozdov Zaradi njega se pojavliajo pri nas vedno češče poplave, se množc hudourniki, ki ogrožajo že naše najvažnejše prometne žile.
V državi je v celem gozdnega sveta za 8 milijonov ha. Državi pripada od teh gozdov 38.8 procentov, občinam 26.3, privatnim lastnikom pa 34.9. Na enega prebivalca odpade nekoliko manj kakor pol ha gozda. Znatno površino zavzemajo tako zva-ni slabi gozdovi, okrog 15%. V letu 1936. je doseglo izkoriščanje gozdov skupno 17 milijonov kubičnih metrov ali povprečno po 2.3 kubična metra na en hektar gozdnega sveta
Minister je nato poudaril, da si v resoru mnogo prizadevajo za pogozdovanje kraških goličav in peščenih sipm. To predstavlja pomemben gospodarski in socialni problem, ker gre predvsem za kraje, kjer je ljudstvo najbolj siromašno. Minister je podrobno govoril o dosedanjem delu za pogozdovanje teh goličav in sipin, pa tudi o problemu zajezovanja in reguliranja hudournikov, zlasti v južnih krajih. Obširno je govoril tudi o problemu imovnih občin, katerih dolgovi so znašali koncem 1936. leta skupno 60 milijonov din. Navedel je nato celo vrsto podatkov o državnih gozdovih in državnih lesnih podjetjih, o njihovem osobju, o problemu reorganizacije vse službe v državnih gozdovih, itd. V svrho izkoriščanja državnih gozdov v lastni režiji so bili zbrani podatki, na katerih podlagi bo sedaj mogoče sestaviti podroben načrt za izkoriščanje državnih gozdov. Sistem dolgoročnih pogodb se ni obnesel in ga je ministrstvo pričelo polagoma odpravljati.
Obširno je minister razpravljal o poslovanju lesnih podjetij Dobrlin in Drvar. Obrazložil je težave, ki sta jih imeli doslej ti podjetji, in ukrepe za njih sanacijo.
Rudarstvo v Jugoslaviji
Nato je minister prešel na rudarstvo. Rudarstvo predstavlja v državi eno najvažnejših gospodarskih panog. Da imamo aktivno trgovinsko bilanco, sta v največji meri pripomogla proizvodnja in izvoz naših rud v tujino. V proizvodnji bakra je Jugoslavija dosegla med evropskimi državami že drugo mesto in stoji tik za Nemčijo Dočim pa Nemčija uporablja za pridobivanje bakra tuje rude, ga naša država
spričo svojega rudnega bogastva zagotovila še zavidanja vredno mesto na evropskem kontinentu. Celokupna vrednost pridobljenih rud je znašala v letu 1937 približno 1.3 milijarde din, vrednos* topilni'ke proizvodnje pa 524 milijonov. Naša rudarska in topilniška industrija je po vrednosti svoje proizvodnje za 20 milijonov presegla proizvodnjo v konjunkturnem letu 1929. Protj koncu leta 1937 se je na svetovnih tržiščih pojavila sicer huda besa. k sreči pa našega rudarstva ni zadela v tako hudi meri kakor drugih.
Premog
Pri premogu smo dosegli leta 1929 kul-minacijsko točko s 5.6 milijona ton, v vrednosti 1.1 milijarde din. Pozneje je konzum padal vse do 32. leta, ko je bil dosežen minimum 4.2 milijona ton. Zatem se jc znova pričel dvigati, toda podjetja so bila zmerom bolj na škodi zaradi hude medsebojne konkurence. V tem jc šlo tako daleč, da so delala deloma celo že v lastno škodo. Situacija je taka, da nadaljnjega padanja cen ne bo mogoče prenesti. Čc bi sc skušale dvigniti plače delavstva, bi to v vsakem primeru pomenilo zaporo premogovnikov. Vobče takega stanja ni mogoče dopustiti, tega predvsem ne dopuščajo interesi državne obrambe in treba bo najti čimprej radikalen lek. Našel se bo edino v ureditvi premogovnih tržišč in medsebojnih odnošajev med rudarskimi podjetii, po inciativi državnih rudarskih oblasti. Tudi pri nas pričenja vedno bolj prevladovati zavest, da se premog ne sme smatrati samo kot kurivo, nego tudi kot zelo važna surovina za predelavo. Zato ne smemo tako lahkomiselno tratiti našega narodnega bogastva.
Končno jc minister govoril o nujni potrebi novega rudarskega zakona, ki bi veljal enotno za vso državo in bi se z njim izenačilo dosedanjih pet zakonodaj. Takoj po proračunski razpravi bo predložil narodni skupščini ta zakonski načrt, ki je sedaj že pred ministrskim svetom in s katerim se bo marsikatera stvar postavila na svoje mesto. Govoril je tudi o rudarskem socialnem zavarovanju pri bratovskih skladni-cah. Priznal je, da se najvažnejša med njimi. ona v Ljubljani, nahaja v težkem položaju. V imenu vlade je zagotovil, da nobenemu rudarju m nobenemu članu njegove rodbine ne bodo odvzete pravicc, ki si jih je pridobil.
Debata
Po ministrovem ekspozeju se je takoj razvila obširna debata. Prvi je govoril dr. Milo-van Grba (JRZ), nato pa Karel Doberšek (Delovni klub). Ta je obširno obeležil izvedbo agrarne reforme v obmejnem dravograjskem srezu in rekel, da se je izvedla tako, da ne odgovarja polrebam prebivalstva in n? nacionalnim interesom. Prebivalstvo v tem obmejnem srezu je doseglo od prejšnjih fevdalnih gospodarjev in veleposestnikov razne pravic?, kakor pridobivanje lesa za kurjavo, stavbnega lesa, pašnih pravic. Ko pa se je izvedla agrarna reforma, eo kupci in najemniki izgubili vse te pravice. Državna uprava je v teh krajih prevzela 2.700 ha zemlje brez vsakih bremen, brez dolgov in brez drugih obveznosti, vendar pa prebivalstvu ni priznala njegovih starih pra
primerov, ki razburjajo prebivalstvo. Zahteval je od ministra strogo preiskavo. Gozdna uprava naj upošteva poleg finančnega uspeha tudi socialno stanje prizadetega prebivalstva in s tem med narodom utrjuje vero v državo. V nadaljnjem govoru Je posi. Do-benšek obranaval socialno skrbstvo. Omenil je predvsem rudarske in plavžarske sta-roupokojence, ki prejemajo po 40 in več letih podzemljskega dela komaj 32 kron, to je po 8 din mesečne pokojnine. Končno je zahte val spremembo nekaterih členov pravilnika o Bratovskih skladnicah.
Nato eo se vrstili nadal jnji govorniki, med njimi na dopoldanski seji posi. Rista Grdjič (JNS), ki je govoril zlasti o razmerah v Bosni in Hercegovini, na večerni seji pa Ivan .Mohorič. ki je podrobno analiziral proračun in ministrov ekepoz. Zaključni govor bo imel zojiet minister dr. Kujundžič, nakar bo proračun okrog 11. ponoči sprejet. Takoj za njim pride na vrsto proračun ministrstva za telesno vzgojo, ki se bo obravnaval tako dolgo v jutro, dokler razprava ne bo končana.
Nadaljnji program proračunske razprave
Jutrišnja seja, ko pride na dnevni red proračun zunanjega ministrstva, bo v celoti rezervirana za razpravo o zunanji politiki. Za sejo vlada seveda veliko zanimanj», ker bo razpravo otvoril z ekspozejem predsednik vlade dr. Stojadinovic kot zunanji minister. V četrtek se bo obravnaval še poslednji resor. ministrstvo za socialno politiko Ln narodno zdravje. V jsetek in soboto bo skupščina končno obravnavala še proračun dohodkov ter finančni zakon, tako da bo najbrž že v soboto proračun s finančnim zakonom v skupščini definitivno sprejet ter nato odka-zan senatu. Kakor smo že poročali, je senat sklican k seji za ponedeljek.
Vlada ie pripravila k finančnemu zakonu celo vrsto amandmajev. Predložila jih bo jutri skupščinskemu predsedstvu, v četrtek dopoldne pa se bo sestal finančni odbor skupščine, da predložene amandmaje odobri.
Chamberlain za močno
oboroženo Anglijo
„Boril se bom za ohranitev demokracije, ki pomeni
varstvo naše svobode"
London, 8. marca. b. Včeraj popoldne se je začela v spodnji zbornici velika debata o potrebah angleške narodne obrambe in o novi angleški zunanji politiki. Debato je otvoril ministrski predsednik z daljšim govorom, ki je glede nekaterih odločnih iziav zbudil splošno pozornost, dasi angleški premier ni mogel prikriti tudi negotovosti sedanjega položaja. Opozicija je sicer ostro kritizirala vladno politiko, toda po zaključnih Chamberlainovih besedah je zborn ca s 347 glasovi proti 133 glasovom izglasovala vladi zaupnico.
Chamberlain je v svojem uvodnem govoru izvajal med drugim: Ne dvomim, da je ves narod prepričan, da je bila politika oboroževanja neizbežna in da se mora sedaj izvesti do konca.
Danes lahko z gotovostjo rečem, da poldruga milijarda funtov (okoli 400 milijard dinarjev), kakor je predvidena v našem oborožitvenem programu, ne more zadostovati za naše obrambne potrebe. Sedaj je Se prezgodaj reči, koliko nam bo v ta namen potrebno, toda boj'm se, da bo morala spodnja zbornica že Izglasovani znesek močno zvišati. NI treba, da vas opozorim na resnost teh številk, pa tudi ne na položaj ki hi nastal, ako bi se nam ne posrečilo omiliti sedanjih napetosti s pogajanji.
Vsekakor pa še vedno upam, da bodo naša miroljubna prizadevanja kronana z uspehom, po katerem bi lahko sledila splošna razorožitev7. Toda med tem ne smerno popustiti v svojem oborožitvenem tempu. In ako se nam končno pogajanja za mir in zaupanje med narodi ne bodo posrečila, potem seveda tudi ne bomo odlašali še z naglejšm tempom našega oboroževanja. Zaupam, da nas bo narod vselej podpiral, četudi bomo zahtevali od njega še večje žrtve v tem pogledu.
Na očitek da se je vlada odpovedala svoji dosedanji zunanji politiki in da je posebno Društvo narodov prepustila svoji usodi, je Chamberlain izjavil:
Trdim, da sem večji prijatelj DN kakor mnogi, ki se za take proglašajo. DN je zatajilo in oni, ki se kakor jaz, trudijo, da
bi ga spet postavili na noge, mu služijo boljše od onih, ki mu postavljajo nove naloge, katerim v sedanjem položaju nikakor ni doraslo. Katera mala država hi se mogla danes, ako bi bila napadena od kake velike države, zanesti samo na podporo DN' ? Nobena ! Zakaj naj bi potem jk> nepotrebnem zapeljevali male države in zakaj jim ne bi raje naravnost povedali, da so taka zagotovila samo iluzije? Ideali DN pa so navzlic temu veliki in čudoviti. Tudi ne dvomim, da bi jih ne bilo mogoče končno doseči. Potrebni pa bodo še dolgi napori, preden se bo to zares zgodilo, in naša vlada bo pri vseh takih naporih vselej sodelovala, ker smo vsi trdno prepričani, da DN nekega dne pomenilo rešitev sveta.
Ako na navzlic tem« želim, da bi bila naš država močna, želim to v upan ju. da hi bila naša moč najboljše jamstvo miru. Seveda ne bom opustil nobene prilike za odstrairtcv vseh vzrokov sedanjih nesoglasij med narodi.
Ch«?chi!!s)ve izjave
Takoj za Chsmberiainom je zaprosil za besedo konservativni pcslanec Winston Churchill, ki je predvsem kritiziral vladne oboicž tvene neuspehe. Niti naše letalske sile niti naša sedanja protiletalska obramba, je dejal, nam ne moreta nuditi primernega varstva. Kakor se zdi to paradoksno in mnogim neprijetno .meram le ponoviti, kar sem že večkrat rekel: Pr*>d letalskimi napadi nas lahko obvaruje samo francoska armada;
Sledila je še kritika opozicije. M'nister Inskipp je nato pred glasovanjem podal še izjavo o deiu svojega resora. Rekel je, da mora biti Anglija pripravljena na to, da brani svoje ezemlie 'in svoje prekomor-ske koristi, prav tako pa mora izpolniti tudi vse obveze, ki jih bo prevzela nase angleška vlada.
Zawtmica vlad*
Po razpravi je Chamberla'n postavil vprašanje zaupnice. Za vlado je glasovalo 347 poslancev, preti pa 133.
ieekovi razgovori v
Poljski zunanji minister je včeraj kcnSeriral z Musso-linijem in bil sprejet od kralja v avdienci
Rim, 8. marca. k. Obick poljskega zunanjega ministra polkovnika Jožefa Becka v Rinvu poteka že tretji dan v vsem sijaju. Snoči ga je v Beneški palači sprejel Mussolini. Razgovor, ki mu je prisostvoval tudi Ciano, je trajal dobro uro. nakar je Mussolini priredil gostu slavnostno večerjo. Ob 10. dopoldne je prišel Beck v spremstvu proto-kolnega šefa grofa Cittadinija na Mus?oli-nijev trg. kjer sta ga sprejela zunanji minister Ciano in tajnik fašistične stranke Starace. Ogledal si je stadione in vežbališča. na katerih iimaio gojenci fašistične akademije svoje jutranje vaje. Nato se je odpeljal na Kviriinal. kjer ga je sprejel kralj v posebni avdienci. Beck je imel tudi danes daljše razgovore z zunanjim ministrom Cianom ter nekaterimi drugimi odgovornimi političnimi faktorji. Ciano mu je zvečer priredil banket v oficirskem klubu.
V rimskih krog:h naglašajo. da je dosedanja realna politika Poljske omogočila, da poetavi svoje odnošaje z Italijo na konstruktivno podlago. Na drug: strani obstoja ideološka podobnost režimov in skupna težnja, da se akcija proti komunizmu postavi na širšo osnovo. Končno tudi kulturna in verska povezanost utrjuje vzajemno sodelovanje. Izrecno pa poudarjajo v rimskh krogih, da med Poljsko in Italijo ne bo prišlo sedaj do sklenitve kake nove pogodbe. Obe državi sta odločno proti komunizmu in je Poljska s svojo dosedanjo politiko v dovoljni meri pokazala, da je složna s poltiko protikomunistične-
vic. Govornik je navedel nekaj konkretnih I ga pakta, zaradi svojih posebnih rar ogov
Predavanje italijanskega slavista v LJubljani
kakor tudi zaradi svoj« zemljepisne lege pa ne bo formalno pristopila k protikomu-nističnemu paktu. Kar se tiče stalšča Poljske do Dinštva narodov .naglašajo v rimskih krogih, da je njeno nadaljnje .sodelovanje v ženevi le koristno, ker bo v znatni meri doprineslo k razčiščenju n do revizije odnošajev v Društvu narodov7.
Brsdar Mšhanovič v Buenos Airesa umrl
Beograd, 8. marca. o. Iz Buenos Airesa poročajo, da je tam umrl najbogatejši ju-goslovenski izseljenec Miha M:hanovič, po rodu iz Dola pri Dubrovniku. V Buenos Airesu si je ustvaril največje tamkajšnje brodarsko podjetje, ki razpolaga z 239 plovnimi edinicami.
Iz državne službe
Becgrad, 8. marca p Za načelnike računskega oddelka ;«i glavni kontroli v Beogradu je v 3. pedožajni skupini II. stopnje imenovan Jožo Žnidiučič. doslej šef mes ne kon troie Pri finančni direkciji v Ljubljani.
Upokojen je Josip Črnivec, višji pisa.rni-š! j ofici.hl pri sroskem sodišč« v Ljubljani.
Upokojen je Anton Ribič, davkar v Ptuju.
Ljubljana. 8. marca
V veliki zbornični dvorani univerze je bi-
lo nocoj prvo javno predavanje v italijanskem jeziku. Predaval je prof. dr. Luigi Salvini, ipredstojnLk Slovanskega instituta v Neaplju in novo imenovani «rektor instituta za italijansko kulturo v Beogradu. Pre. davanje je bilo zelo dobro obiskano. Med navzočimi sta bila tudi italijanski generalni konzul Guerrini-Meraldi in avstrijski generalni konzul dr. Schmidt, več vseuSiliških profesorjev, književnikov in drugih intelektualcev kaikor tudi mnogi romanisti. Predavanje je otvori] dekan filozofske fakultete dr. J. Kelemàna in predstavil ob*'nstvn mlaj lega tovariša, ki je v Ljubljnn: že zn m io ki se sedaj DriTmo bavi s slovensko literaturo.
Prof. dr. Salvini je nato ▼ e no urnem od-
lično zasnovanem in lepo podanem predavanju orisal jToglavitne pCiez-e italijanskega literane«rn razvoja od Carducci j? do d Annunzia. Občinstvo je .poslušalo z veliko pozornostjo predavateljer a izvajanja in ga ob koncu nagradilo z močnim ploskanjem. Predavatelju se je zahvalil dekan dr. Kelemi-na.
Italijanski generalni konzul Guerrhv-Ma-raldi so je zahvalil za pozornost, ki jo je občinstvo izk.i7alo mlademu italijanskemu znanstveniku. Srvom'njal se je starih kulturnih vezi slovenskega središče Ljubljane z italijanskimi kivi turn im i centri, zlasti s Pa-lovo. in poudaril, da je utrjevanje ku'tur-nih stikov naVmiiša pöt k doVemu sosedstvu in prijateljskemu sodelovanju ki ga oba narod*» Tudi eovoT generalnega konzula bo poslušalca sprejeli z aplavzom.
V
Radeče, 8. marca. Davi. okrog 3- je meščane zbudil gasilski rog, kmalu pa je začelo biti tudi plat zvona. Ljudje so preplašeni planih z hiš in s strah cm opažih, da gori Praženova hiša pod pokopališčem v kateri je imel lastnik svojo čevljarsko delavnico in fotograf g. Primož č svoj atelje. Vrli gasilci so bili pod vodstvom na-čeln ka Premerštajna takoj na mestu, vendar pa je bilo gašenje zelo težavno, ker so morali napeljati cevi vse do Pollanca, da so prišli do vode. Kljub temu se je po-srčilo rešiti skoraj vso opremo, ki so io z živijensko nevarnostjo znosil-' iz gorečega poslopja S spretnim gašenjem so preprečili razširjenje požara na so9edne hiše. Na Praženovi hiši je zgorela strela, a škoda je krita .j: zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, še m pojasnjeno. Domnevajo, da so se vnele saje.
Zemunska vremenska napoved: V zapad-nih krajih in Primorju jasno, v severnih in severozapadnih krajih postopne razjasnitev. Oblačno bo še v južni polovici, kjer ufegne tudi nekoliko deževati. Toplota bo padža.
Dunajska: Po večini jasno in milo.
/
Maši kraji in ljudje
Za napredek zdravljenja j etičnih
Zdravilišče Topolšica ima 36 različnih zgradb, med njimi je bila pričujoča otvorjena pred štirimi leti. Poslopje je najmoderneje urejeno, imenuje se »Mladika«» z njim je postala Topolšica eno najvažnejših zdravilišč za jetične
v vsej naši domovini.
Topolšica, 8. marca.
Tuberkuloza je naša ljudska bolezen. Kje zatiranje je naše veliko narodno in socialno-politično vprašanje. Gesla, ki so včasih vodila to borbo, dandanes ne ustrezajo več ali pa so spričo naše gospodarske. prosvetne in obče zdravstvene zaostalosti neizvedljiva. Zato je udarni zamah na bistvo tuberkuloze, namreč zdravljenje bolnika kot poedinca in zasihanje tuberkuloznega vrelca kot izhodišča za razna-šanje bolezni v zdravstveno nezaščitene plasti naroda, postalo glavni del borbe zoper tuberkulozo celo pri naprednih, gospodarsko in socialno daleko močnejših narodih. še toliko važnejše je torej to delo pri nas.
Zato je hvalevredno, da je šef oddelka za pouk pri šoli narodnega zdravja v Za-gTebu, g. živko Prebeg, ki skrbi za izpopolnjevanje zdravnikov v obveznih rednih šestmesečnih tečajih, izbral Topolšieo kot zavod, v katerem naj bi se udeleženci tečaja praktično poučili o novem načinu borbe s tuberkulozo. Topolšieo je namreč edini zavod v državi, v katerem je umetnost ftizeologa in kirurga srečno in uspešno združena v eni roki, v roki šefa zavoda dr. Vase Savica. Prav ta tip zdravnika za tuberkulozo je danes ideal vsemu svetu in le ta. tip modernega ftizeologa bo uspel v zatiranju tuberkuloze. Tečaj je trajal teden dni in je bil predvsem praktičnega značaja, a sodelovalo je vse osebje zavoda. Težišče tečaja je bilo v operacijah, ki jih je osebno izvajal dr. Savie ob asistenci primarija ge. dr. Mare Kučere in ostalega zdravniškega osebja. Operacije so spremljala detajlna razmotrivanja o nevarnostih. ki so združene z njimi, o izogibanju tem nevarnostim, predvsem pa o indikacijah ter o ranih in poznih uspehih izvršenih operacij. Na zelo poučen način je zavodski zdravnik dr. Baldomir Savinšek prikazal uspehe ene izmed operacij, ki so v socialnem in gospodarskem oziru najpotrebnejše. in sicer na primerih, ki so prišli od drugod in pri katerih je bil s korek-t urnim posegom dosežen uspeh in rehabi-l:t;rana operacija sama. Ostala dva zdravnika zavoda, dr. Borut Vrščaj in dr. Ivan Smrečnik. sta prikazala, interno zdravlie-nie tuberkuloze in vso moderno diagnostiko pri otrokih in odraslih. V zavodu je nahajata deli časa tudi dva zdravnika-volon-terja., dr. Kundurovič in dr. Arsenijevič,
Na univerzi spet živahno
Ljubljana, 8. marca.
Izpitno vzdušje na univerzi se je poleglo Sekaj novih doktorjev je zapustilo akademska tla. Sekaj starih imen so črtali iz spiskov in jih dali »ad akta«. lrrste dela čakajočih so se povečale za nekaj novih članov. Zaskrbljeni kandidati so ves februar hodili po hodnikih univerze s knjigami v rokah in ponarejali še tik pred izpitom to ali ono. kar bi jil lahko »pokopalo«.
Od prvega marca je univerza spet polna novega življenja. V vrat ar j e vi loži je vse dopoldne stiska. Seznami predavanj romajo tz roke v roko. izpolnjujejo se osebni izkazi, drugi preiemaio pošto, prodajajo stare knjige ali skripta, nekdo ponuja star fotografski aparat.
—	Čisto sem pozabil na kolek za osebni izkaz.
—	Seznam, prosim!
—	Saj mi ga lahko posodite, tovariš.
-Va hodniku drugega nastropja se dolga
Vrsta od osme ure pa vse do ene počasi pomika orori kveslun. Po trije stopajo skozi vrata potem, ko so dali zadnji obolus, dobrovolini prispevek za podporni fond.
—	Kdaj se že začnejo predavanja?
—	V sredo, no! — Drugo sredo! —
Zamudniki še tu-fio vpisujejo predavanja v seznam ali korigirajo ona v indeksih. Nekdo ima zvončke v gumbnici tivar-skega plašča Vse copoldne je hodnik poln glasnega vzkhkanja, smeha, požvižgavanja, glasnih pogovorov.
Sarno ta ali oni se molče pomika v vrsti, Z indeksom v roki. s skrbjo zarisano na obrazu, saj se spe' pričenjajo dolgi meseci stradanja, tekanja za fnstrukcijami, sedenja po bibliotekah in brskanja po knjigah, negotovost zaposlitve po d plomiranju ... saj število brezposelnih raste za trideset letno.
Kolegica kaže zelen kamen, ki ga je našla nekje ob Savi.
—	Kam spada, no?
—	V prvo granitsko. Zdaj vem bolj...
Prekmurski rojaki vzbujajo pozornost s
svojo mehko domačo govonco, ki se je poslužujejo med sabo Naslonjeni na okna, peči in zid čakajo potrpežljivo, da pridejo na vrsto.
Najbolj živahno je malo pred dvanajsto. Vsakdanji sestanki v avli in v vratarjevi loži so se spet pričeli. Stari dolgoletni znanci si tu pripovedujejo novice, tu se pletejo med njimi tisočere skupne vezi.
Sonce, ki sije na Kongresni trg, jih opominja. da je najhujše minilo. Zima, ko je treba skrbeti za kurjavo, toplo obleko in obutev, je že za nami in kmalu bodo kostanji v »Zvezdi« pognali pivo, drobno li-stje,
ki sta predavala o tehniki in taktiki umetnega pnevmotoraksa, o psihoterapiji in o duševnem kontaktu med zdravnikom in jetičnim bolnikom, ki je prvi pogoj za uspešno delo ne samo pri zdravljenju posameznih primerov, temveč tudi pri zatiranju jetike kot socialne bolezni.
Pred odhodom zdravnikov—kurzistom so se pridružili tudi zdravniki iz drugih delov države — so se izmenjale misli o ugodnem poteku tečaja in obogatitvi izkušenj, ki jo je prinesel udeležencem. Gostje so odhajali z željo, ki jo je pri slovesu izrekel župnik zavoda Matija škorjanc: da bi zdravniki uporabili vse te nove pridobitve v blagor jugoslovenskega naroda.
Predsednik Rotarylnterna-tional je obiskal Jugoslavijo
V naši državi se mudi predsednik rotar-ske internacionale g. Maurice Duperrey s svojo soprogo. Ugledna zakonca sta na potovanju okoli sveta. Nedavno sta bila v Ameriki, zdaj sta prispela iz Aten v Niš, od koder nadaljujeta pot v Sofijo, potem pa v Indijo, zlasti v Singapur. V Nišu so na čast predstavniku uglednega mednarod-
nega združenja priredili banket, katerega se je udeležilo 120 povabljencev s predstavniki iz Niša kakor tudi iz Beograda, Skoplja in nekaterih drugih mest. Ob številnih govorih so se razvile prisrčne manifestacije za Francijo in za idejo miru. Fsi govorniki so poudarjali, da rotarijanstvo v prvi vrsti služi ideji miru in bratstva med narodi. Isto je nato v zahvalo podčrtal predsednik g. Duperrey. Ugledna zakonca sta si ogledala tudi vse zanimivosti Niša in okolice, nakar sta po prisrčnem slovesu nadaljevala pot na vzhod.
Življenje ob meji
Muta, 7. marca.
Pustno vrvenje je bilo tudi na Muti zelo živahno. Kakor prejšnja leta, je priredila občinska uprava tudi letos v korist domačih ubožcev na pustno nedeljo tradicionalno veselico v prostorih priznane :n priljubljene Dobnikove gostilne na Spodnji Muti, četudi ni b la najavljena ma-škarada, je bil celotni efekt povzdignjen s prihodom številnih mask. Med temi sta posebno pozornost vzbudila dva pierota in skupina igralnih kart, ki j'h je vodil priznani dovtipnež — kibic. Vsakdo je prišel na svoj račun: občina, ki je lahko z gmot-
Skoz tramvaj in okrog Slona
Ljubljana, 7. marca.
To smo že nekje brali, da ljudje ničesar tako pogosto ne kritizirajo — javno in privatno, po kremah — kakor zadeve cestnega prometa. Dan za dnem prinašajo listi pritožbe meščanov iz središča in s periferije. da tam in tam hodnik ni bil posut, da nekje drugje mestni delavci brez vsakega smisla in haska že tretjič razkopavajo cestišče, da je neka ulica že spet zaprta za vozni promet, a ko nazadnje izidejo uradna pojasnila- se zmerom izkaže, da je imelo vsako delo in vsaka opustitev dela na cest' svoj pomen in da ima mestni magistrat zmerom prav. Naši ljudje so v resnici še zmerom navajeni, da motrijo vsa vprašanja cestnega prometa zgolj z vidika pešca, čigar interesom in tempu se mora podrediti ves vozovni park, od biciklja do avtomobila in vlaka. Zato se pisec pričujočega članka ne bi dal rad zavesti slepoti nerazpoloženega kritika, ki so mu vse zadeve črne. temveč bi rad povsem informativno. samo v namenu demokratične diskusije. stavil nekaj vprašanj na drevni red.
Najprej nekaj besec o našem tramvaju! Nedavno je policijska uprava izdala precej razumno, praktično naredbo, da naj se v
rrm uspehom zadovoljna kakor tudi gosti, (ki so ob zvokih našega priznanega šram-Ija pod vodstvom kapelnika g. Ceruja našli dovolj zabave in razvedrila. Razveseljivo je dejstvo, da se je ravno v zadnjem času tudi pri nas tako razgibalo društveno in družabno življenje. —
Ponovno apelirano na direkcijo pošte in telegrafa, da vendar vpostavi redno selsko dostavo. Odkar je začel bolehati semkaj premeščeni zvaničnik, je skoraj ves ta čas zaradi pomanjkanja osobja na naši pošti odpadla sel&ka dostava v naši
razsežnj oScoBcL Ker zgubljajo stranke s prihodom na poŠto mrogo časa, se upravičeno pritožujejo nad tem, da se z njimi tako mačehovsko ravna, ko je vendar na razpolago dovolj sposobnih ljudi za to službo. V ugled poštne uprave in našega kraja bi hilo, da se temu zlu čimprej odporno re.
Tudi tukajšnja posojilnica je pričela po malem izplačevati svoje stare vloge, kar vzbuja splošno zadovoljstvo med njenimi vlagatelji. —
Dela pri popravi dravskega mosta polagoma napredujejo. Po zatrdilu gradbenika bo most izročen prometu ob koncu meseca aprila t. 1. S tem bo spet upostav-ljen normalni promet med sosednim trgam in železniško postajo Vuzenico.
Požig na napredni kmetiji pri Konjicah
Zločinec je v eni noči zažgal tri objekte
Slov. Konjice, 8. marca
V ponedeljek zjutraj ob pol 2. je začel goreti novi kozolec posestnika Ferda Po-legeka v Vešeniku pri Konjicah. Ogenj je bil podtaknjen. Zgorel je kozolec, vreden nad 50.000 din, nad dva vagona sena, mnogo strojev in modernega gospodarskega orodja v vrednosti nad 20.000 din. Vsa škoda znaša nad 80.000 din, zavarovalnina pa samo 30.000 din. Dober streljaj nad kozolcem sta zgoreli dve viničariji, last posestnika Kolarja iz Prežigala in posest-nice Končeve iz Prevrata. Prvemu je zgorelo nad 2000 1 dobrega vina in par hI ja-bolčnika. Oba trpita več deset tisoč din škode.
Najbrž je hotel zločinec odvrniti pažnjo od kozolca, zato je zažgal tudi viničarije, ker je pričakoval, da se bo od kozolca vžgal tudi hlev ter obe hiši in koča gospoda Polegeka. Naši vrli gasilci in orožniki pod vodstvom komandirja živičnjaka so bili takoj na mestu, da so preprečili še večjo nesrečo.
Orožništvo je zločincu že za petami in upamo, da ga bo zadela zaslužena kazen. Velja pripomniti, da je Polegek dobro stoječ, napreden kmetovalec, skrben gospodar, ki se poslužuje pri obdelavi svojega posestva najmodernejših strojev in sredstev. Večkrat je bil že nagrajen za skrbno nego sadnega drevja in za krasen pridelek sadja.
Strašna smrt starke
Celje, 8. marca.
V ponedeljek je nastal požar v hiši v Sojeku pri Konjicah, v kateri je stanovala 74-letna preužitkarica Marija Pušnikova. Ogenj se je hitro razširil in vpepelil poslopje. Pri reševalnih delih se je goreče tramovje zrušilo na Pušnikovo. Starka je dobila pri tem težke opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer pa je še isti dan ob 22. podlegla strašnim poškodbam.
Ce boste Vi kupovala pri nas, bodo to storile tudi Vaše prijateljice in znanke, ko bodo imele priliko občudovati Vas v obleki iz našega blaga.
MANUFAKTURA
komanditna družba,
Ljubljana,
Mestni trg. 17.
Lastno ženo je vrgel v prepad
Zato se bo šest let pokoril v ječi
Celje, 8- marca.
Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes 28-letni posestnik Ivan BrenKo z žigarskega vrha pri Blanci zaradi poskusa umora.
Ivan Branko se je 30. novembra 1936. poreč 1 s 25-letno posestnikovo hčerko Jo-žefo Lončarjevo na žigarskem vrhu. žena je prevzela od svojih staršev domače posestvo, čigar solastnik je postal njen mož. Na moževo prigovarjanje pa je kmalu izročila tudi svojo posestno polovico. Bren-ko se je z notarsko pogodbo zavezal izplačati svoji .ženi 5.000 din in ji je tudi odštel 2.000 din, pozneje pa mu je na njegovo zahtevo ta denar vrnila. Ko je Brenko to dosegel, je začel svojo ženo zlostavljati in pretepati. Tudi s svojim tastom Antonom Lončarjem je začel grdo ravnati, tako da se je moral Lončar izseliti k posestniku Aoramu v Kladje. Breako je ponovno napadel svojo ženo in jo pretepal Nekoč jo je celo sunil v domač vodnjak, a jo je takoj izvlekel iz vode. žena se je v svojem obupi končno odločila, da bo zapustila svojega moža in šla služit.
Dne 31. decembra 1937. je Brenkova vstala zelo zgodaj, spravila svojo obleko v cuio in izjavila svojemu možu, da pojde služiti. Brenko ji ie dejal, da jo bo spremil. Ob štirih zjutraj sta krenila na pot in vzela s seboj steklenico vina, iz katerega je morala Brenkova na moževo zahtevo izp ti okrog pol litra. Ko sta v bližini Urbančičeve domačije dospela do železnice, je ravno prihajal vlak iz Blance v smeri proti Sevnici. Brenko je nenadoma iztrgal ženi culo iz rok in jo zagnal med tračnice, nato pa zgrabil ženo za roko in jo z vso silo pahnil proti tračnicam. Brenkova, ki je stala na gramozu železniške proge, je imela še toliko moči, da se je možu iztrgala iz rok in se v zadnjem hipu rešila. Ko je vlak odbrzel, je Brenko odvedel ženo domov in jo spotoma pretepel s palico. Doma ji je potem zagrozil, da se mora najpozneje prihodnji teden umakniti z doma kamorkoli.
V nedeljo 2. januarja t 1. je hotela Brenkova že zjutraj oditi k posestniku Piahuti v Trnovec služit, ker Ji je bil njen mož natvazel, da ji je tam preskrbel službo. že ob treh zjutraj je sprav'1 ženo iz postelje in ji dejal, da jo bo spremil do Plahute. Ko sta hodila že dve uri po jarkih in strminah, sta prispela na ozko stezo nad breznom .ki se imenuje So po te in je 30 metrov globoko- Naenkrat je Bren-
ko izjavil, da ga zebe in oa bo svojo ženo nekaj časa nesel, da se bo malo zagrel. Zavil jo je v plašč in ji ovil glavo s pletora. tako da ni ničesar videla Ko jo je nekaj časa nesel, je zakričal -»Tule notri boš ležal hudič!« in jo vrgel v prepad. Brenkova pa se je k sreči skotalla samo kakih pet metrov globoko in obvisela na neki skali. Pri padcu je dobila pet lažjih
S
„Blago je bilo časih boljše sn — tudi milo ni več prida." — „„Blago je danes tako kot je bilo včeraj, le milo in milo je — dvoje. 3ar perem vedno le s priznano dobrim terpen* tinovim milom Zlatorog, pa perilo dolgo traja, vedno je lepo belo ir» mehko'voljno. Lastni uspeh Vas bo prepričal o resničnosti moje trditve.®"
TERPENTINQVO MILO
poškodb, obenem pa se je inficirala z zemljo. Brenko Se je po zločmu vrnil domov. Brenkova se je pozneje splazila po strmini in se tako rešila. Brenkova je duševno nekoliko zacctala, zaradi česar jo je njen mož, ki mu je bilo samo do posestva, še bolj sovražil.
Brenko je pri razpravi izjavil, da se je hotel pi-vikrat tudi sam pognati pod vlak in da je nameraval skočiti tudi v brezno, česar pa mu sodišče ni moglo verjeti. Obsojen je bi na 6 let robije in na trajno izgubo častnih pravic ter na 600 din povpreč-nine- Poleg tega mora plačati bolnišnici v Krškem 1325 din za stroške ženinega Zdravljenja.
čigav je okostnjak ?
Maribor, 8. marca.
Na posestvu posestnika Antona Mallvja na Tratah pri Velki v Slovenskih goricah so delavci kopali studenec. V globini 60 cm so trčili na okostnjak srednje starega moškega. Oblastva so takoj uvedla poizvedbe. Banovinski zdravnik dr. Kapralov je dognal, da je okostnjak ležal v zemlji najmanj 40 do 50 let. V zvezi z najdbo okostnjaka so se razširile po vsej okolici najrazličnejše verzije in ugibanja Prevladuje mnenje, da gre morebiti za kakšen zločin, ki je ostal nepojasnjen, ker je neznani storilec svoje žrtev skrivaj pokopal. Oblastva poizvedujejo naokrog, da razjasnijo ozadje te skrivnostne najdbe.
Nemška križarka „Emden" je odplula
Poročali smo že, da se je vkrcala v du-orovniški luki križarka nemške vojne mornarice »Emden«, ki je šolska ladja za naraščaj nemških mornariških oficirjev. Kri-žarko, ki je podedovala svoje ime po vrstnici, potopljeni med svetovno vojno, vidimo na sliki. Svojega programa v naših vodah ni mogla izvesti po načrtu, ker je v dubrovnišikem pristanu pri defektu parnega kotla izgubil življenje eden njenih
ga skupina 96 oficirjev, gojencev in mornarjev pa se je podala peš od Dubrovnika do Trebinja, od koder se je vrnila z vlakom v Dubrovnik.
Po osemdnevnem bivanju na Jadranu je »Emden« zapustila Gruž. Mornariška godba na križarki je vso uro pred slovesom igrala skladbe s slovanskimi motivi. Poslovit so se prišli številni predstavniki. Nemški poslanik von Heeren s svojo družino in
gojencev, ki je bil v Dubrovniku z vsemi častmi pokopan. Zaradi njegovega pogreba je bil odložen izlet v Boko Kotarsko. Z železnico pa je odpotovalo v Zeleniko 146 nemških oficirjev, gojencev in mornarjev ^Emdena« v spremstvu komandanta naše pomorske vojne akademije Bači-ča. Izleta se je udeležil tudi nemški vojni ataše v Beogradu von Faber. Izletnikom je dala naša železniška uprava na razpolago vagone I. in II. razreda, Dru-
spremstvom je zasedel parnik »Oplenac«, da nekoliko pospremi križarko. Poveljnik Birkner je z »Emdena« navdušeno vzkliknil: »Živela Jugoslovija! Živel Dubrovnik!« Častniki križarke so bili polni hvale o lepotah Dubrovnika in zlasti tudi Orje-na, kamor so se bili povzpeli s smučmi. Poslanik Heeren je spremljal križarko r.a odprto morje, nato pa je s svojim spremstvom odplul v Makarsko.
svrho hitrejše izmenjave potnikov na postajališčih dovoli vstopanje samo v zadnjem, izstopanje pa samo v sprednjem delu voza. Te naredbe se morata sprevodnik in voznik striktno držati in onadva sta pod kaznijo odgovorna, da se potniki predpisa drže. Človek, ki iz nevednosti, nerodnosti ali zavoljo naglice skoči pred pošto na sprednjo platformo, spravi voznika v resno nevarnost, da si bo stražnik zapisal številko njegovega vozi. in mu izposloval 75 din globe. Uredba, pravimo je razumna, tudi drugod po svetu imajo po velikih mestih na ta način urejen promet Toda vsak paragraf se sprevrže v gorje, če ga tisti, ki gospodarijo nad njim. razumejo samo po črki, brez duha Na naši električni cestni železnici obratujejo tri vrste voz: stari ljubljanski, opatijski in novi, moderni, ki edini ustrezajo sodobnim zahtevam. Vozovi stare in opatijske vrste so prav nerodne konstrukcije. Tla so v njih zgrajena tako. da je s platforme v notranji del voza visoka stopnica, in človek, ki hoče z zadnjega na prvi konec, se mora najnrej povz-peti kvišku, potem pa spet sestopiti navzdol. Zlasti za starejše ljudi je takšna gimnastika kaj malo priročna, a tudi mlajšemu človeku se mora za malo zdeti, da bi se pri izstopu poganjal skozi ves tramvajski voz, ko na postajališču morda sploh ni žive duše, ki bi rada vstopila. Sprevodniki pa,
kar je manj uvidevnih, se zaradi strogega zadržanja policije prav tako strogo drže predpisa in zahtevajo od potnika, da mora izstopiti spredaj brez ozira na to, ali je voz prazen ali pa je gneča, da se človek skorajda ne more skoznjo preriti. Tukaj bi bilo brez dvoma prav, da prometni oddelek policije in uprave cestne železnice še enkrat sedeta za mizo in izdelata navodila, ki bodo prinašala stražnikom, sprevodnikom, voznikom, a ne nazadnje tudi občinstvu nekaj manj zdražbe in težav.
A srčna rana cestnega prometa v Ljubljani je prav za prav križišče pred pošto. Menda ni služba prometnega stražnika na nobenem drugem vogalu tako težavna ko tu. Nikjer drugje v mestu ne bo izlepa toliko incidentov z vozači in pešci, pa zato tudi ni čuda, da nekateri stražniki pred pošto tako pogosto izgubljajo živce. Razen tega, da urejajo vozni promet in da so na razpolago tujcem, ki iščejo orientacije po mestu, morajo skrbeti še, da se ljudje ne ustavljajo na vogalu Aleksandrove ceste. Ker stara Bateva hiša še zmerom stoji — in kakor kažejo vsa znamenja, bo tudi ostala — je na tem osrednjem križišču Ljubljane takšna stiska za prostor, da se človek niti na trotoarju ne sme ustaviti za trenutek Odkar gradijo novega »Slona«, pa je zmeda pred pošto še brez primere narasla. Lastniku zgradbe, hotelirju in bivše-
mu občinskemu svetovalcu g. Koritniku. je mestna občina dovolila, da sezida novo poslopje preko črte, kakor teče po Tvrševi cesti do Kmetske posojilnice, tako da cesta kljub vsej gradbeni živahnosti še dolgo vrsto let ne bo prišla do urejenega lica. Prav zato je tudi prostor, ki je potreben za gradbeni obrat, že od vsega početka segel tako daleč proti sredini Tvrševe ceste, za vso sezono in vso zimo domala herme-tično zaprl Frančiškansko ul'co in tudi v Prešernovi zavzel hodnik. Ko so zdaj začeli z urejanjem kanalizacije, se je ta prostor razširil toliko proti sredini ceste, da iz Prešernove v Tvrševo na desni ni niti zasilnega hodnika. Zdaj je takšna zadrega na tem najbolj živahnem koščku Ljubljane, da morajo pred pošto kar trije stražniki hkratu skrbeti za red. A ko bo hotel dozidan, bo — namesto, da bi nova zgradba prinesla dobršen delež k modernizaciji križišča — vse ostalo pri starem. Če se bo promet z novo palačo kaj dvignil, bo samo še malo več zadrege pred pošto.
V resnici je skrajni čas. da mestna občina pljune v roke in ukrene vse, kar je treba, da se ta gordijski vozel preseka. Primer z novo Bat'evo palačo in gradnja novega »Slona« nam nista dala zagotovila, da bo Ljubljana v svojem središču kaj kmalu nehala biti dolga vas.
Domače vesti
i
Usoda
V nedeljo se je vozil s svojim čolničkom po Donavi bogat kmet Jovan Libert iz Apatina. Sredi Dunava ga je srečal par-nik, ki je tako vzvalovil reko, da se je Libertov čolnič prevrnil. Libert ni znal plavati in je bil zato v smrtni nevarnosti. V poslednjem trenutku so mu prihiteli na pomoč mornarji s parnika in ga rešili, ko je bil že nezavesten. Spravili so ga na obalo, kjer si je kmalu opomogel. Ko je spoznal, kaki nevarnosti je bil ušel, je šel v najbližnjo gostilno in se je od veselja na-pil. Pozno v noč je odšel proti domu. Drugo jutro so ga našli mrtvega v nekem jarku. Očividno je ponoči padel vanj, pa se zaradi vinjenosti in oslabelosti ni mogel več dvigniti. Utonil je, čeprav ni bila voda v jarku niti pol metra globoka.
*	0 telesni vzgoji naroda. Minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Vjekoslav Miletic bo 10. marca oh 19.30 predaval po radiu o delu naše države za telesno vzgojo naroda. Predavanje bodo prenašale beograjska, zagrebška in ljubljanska radijska postaja.
*	K ed na letna skupščina Jugoslovenske pevske zveze (JPS) bo letos v Beogradu. Najprej je bila predkonferenca, na kateri je predsednik dr. Bogdan Milašincmč poročal o vsem delu. ki ga je izvršila uprava JPS od zadnjega kongresa, posebno v to svrho, da dobi od ministrstva prosvete potrebno podporo. Končno se je predsedniku posrečilo izposlovati organizaciji podporo v znesku 50.000 dinarjev, ki pa je bila izplačana šele v novembru 1937., odšteli so pa takso v znesku 5 000 dinarjev. Po tem poročilu se je debatiralo o predlogih uprave za ureditev bodočega poslovanja. Sklenili so, da se ukinejo odlikovanja pevcev v oblik; dosedanjih diplom, uvedejo se pa za JPS zaslužn h članov pevskih zborov in za napredek pevske umetnosti zaslužnih osebnosti nove umetniško izdelane diplome ter medalje treh vrst: bronasta za petletno, srebrna za desetletno in zlata za petnajstletno delovanje na pevskem polju. — Uprava je dalje sprejela predlog, da se dovoli župam osnovat krajevnim in osebni,m razmeram ustrezajoča okrožja. Pridržuje si pa pravico sestave tozadevnega pravilnika. — Mnogo debate je povzročilo vprašanje o rešitvi dolgov žup in društev upravi JPS. Zastopnik Hubadove župe JPS dr. A- švi-gelj je predlagal popolno črtanje vseh dolgov do vštetega leta 1937. in znižanje članarine počenši z letom 193S. v tem smislu, da se članarina razdeli na posamezne župe po številu in moči včlanjenih društev, članarina ne bi smela presegati vsot 700 do 1000 din na posamezne župe. (ljubljanska kot revna le 700 dm ). Drugi stroški glavne uprave JPS pa naj bi se pokrivali iz podpore ministrstva. Sklep: JPS pokloni neplačano članarino do vštetega leta 1936-župam, pri čemur se pa morajo od posameznih društev že vplačane članarine v smislu pravil poslati upravi JPS. — Pravila se izpremene v tem smislu, da se pevske savezne in župne tekme opuste in da župna skupščina izvoli svojega pevovodjo. — Na zboru delegatov so bili predlogi uprave z prcdkonference sprejeti. Debata o poročilu uprave je trajala polni dve uri. Pri volitvah je zbor glasoval za kandidatno listo stare uprave soglasno. Tako je poteklo za naša pevska udruženja važno zborovanje v najlepšem redu. Slovenska pevska društva so zastopali dr. Švgel (Hu-badova župa), Mord e j (Ipavčeva župa v Mariboru) tn èra j (Edinost iz Radomelj).
*	Absolventi in absolventke drž. tehniške srednje, delovodske. moške in ženske obrtno šole v Ljubljani in vseh bivših šolskih oddelkov na tem zavodu, ki do danes še ni-r-te šolski upravi ali svoji stanovski organizaciji poslali svojih današnjih naslovov z navedbo poklica, storite to v najkrajšem času. Spominsko izivestje 1888.—1938 ki bo za letošn jo 501 e'ni co drž. obrtnega šolstva v Ljubljani izdano meseca junija, gre že v tisk. Imena absolventov in absolventk, pri katerih ne bo podatkov o današnjem za posi on.i u. bodo izdajala tiste, ki se šole ne marajo spomniti.
Pomemben praktičen izum pri uporabi kreme za čevlje.
Naša domača tvornica, ki izdeluje prvovrstno ; ILIRIJA« kremo za čevlje, je uvedla posebno praktično, patentirano novost pri svojih škatljicah, tako, da na en pritisk pokrovček odskoči, vendar pa ostane isti še vedno pritrjen na škatlici. To je posebno važno radi tega, ker se je pri odpiranju pokrov do sedaj dostikrat pokvaril ali pa izgubil, vsled česar se je krema hitro posusiia Tej pomanjkljivosti je sedaj konec, ke- ^o ta novost pripomogla k temu. da se i:: aa ne bo več izsušila. Gospodinjam pa bo mnogo prihranjeno, ako bodo uporabljale kremo a to praktično novostjo.
Novost pri uporabljanfu kreme za čevlje
sedaj
s praktičnim odskočnim pokrovom
*	Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu. Kraljice Marije ul. 3. V sredo 9. t. m. ob 20.30 bo predaval g. univ. prof. dr. F. Zavrnik o mišicah in njihovem delovanju (s projekcijami). Vstop prost.
*	Železničarji gredo v Grčijo. Udruženje žel. uradnikov, oblastna uprava Beograd, pripravlja od 21. do 29. aprila izlet v Grčijo z obiskom Soluna. Aten, Pireja in Patrasa. Člani naj se prijavijo takoj teij oblastni upravi.
*	Kakšna bo letošnja sezona na Jadranu? Po lanski, razmeroma slabi sezoni, ki je pokazala, da je treba marsikaj novega ukreniti, če hočemo vzdržati konkurenco z drugimi tujsko-prometnimi državami, se letos nadejajo na Jadranu zadovoljive sezone. Pravkar je prispela v Split prva letošnja skupina nemških izletnikov in odslej bo naša tujsko-prometna pisarna v Berlinu pošiljala sleherno soboto na Jadran skupine po najmanj 20 Nemcev. Opaža se, da prihajajo letos na Jadran številni novoporočenci preživljat medene tedne, ker za potovanje v Italijo ne morejo dobiti deviz. — Splitska trgovsko-industrijska zbornica je obširno razpravljala o tem, da bi se gradile nove ceste s cementom in to ne samo zavoljo tujskega prometa, marveč še prav posebno zaradi velike redukcije v dalmatinskih tovarnah cementa, kjer je veliko število delavcev izgubilo zaslužek.
Vsakovrstno pohištvo
in LESTVE Vam izdela po najnižjih cenah tvrdka I. REPŠE, Ljubljana, Igriška ul. 3.
♦ Rekord aerodinamičnega vlaka od Beo-grada do Zagreba. V ponedeljek dopoldne je pridirjal iz Beograda v Zagreb novi aerodinamični vlak, ki ga je konstruiral inž. La-zarevič. Slednji je v razgovoru povedal, da je proga °d Beograda do Vinkovcev slaba, zato je mogel voziti le SO do 90 km na uro, medtem ko je na progi od Vinkovcev do Novske dosegel rekord 122 km na uro. Vlak se je izvrstno izkazal, zdaj ie treba samo še urediti progo, da bo prenašala tako brzino Za vso not od Beograda do Zagreba je vlak potrei.ova' nekaj manj kakor 5 ur. Minili bosta — zavoljo pomanjkanja kreditov — najmanj še dve leti. preden bomo lahko z aerodinamičnimi lukamatijani dirjali v Beograd.
izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. o<n ^e s w 15 <35/35
* Novi grobovi. V cvetu svojih 21 pomladi je umrla v Ljubljani gdčna Dragica Vizjakova. najmlajša hči gospe Ivanke Vizjakove na Tvrševi cesti 124. Pokojnico bodo jutri ob 16.30 spremili k večnemu počitku. — V Begunjah je umrl posestnik in lesni trgovec g. Ivan Avsenik. Uglednega pokojnika bodo pokopali danes ob 15. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
iSIiMI!
priporočali
äS^S; TRIKO PERILO
kakor hitro ga le enkrat obfečete
' Nove skladbe. biovenske napitiuce za moški zbor. Priredil Fran Kus, Ljubljana 1938. Samozaložba. Št. 1. »Bratje bodimo veseli«. Žepna oblika male pesmarice. Za vesele pevske družbe. Cena partituri 2 din. Na prodaj v knjigarnah!
♦	Dirkal je s konjem, zdaj ga iščejo. Trgovca Bogdan Masleša in Pero Djokovič iz Sračjega sela v Bosni sta stavila, kdo nmed njiju bo prvi prejezdil pot od Ali paši nega mosta do Vlasenice. Zmagovalec dobi tekme-čevega konja. V nedeljo zjutraj sta oba tr govea zdirkala, vendar sta prispela samo do Mokrega, nakar sta morala zaradi snega obrniiti. Bogdan Masleša sa je vrnil v Ali-pašin most, Djokovič pa je izginil. Vsepovsod ga išče 50 znancev, ker se je Djokovič trmoglavo zaklel, da bo rajši zaklal konja in sete kakor da bi ne dobil stave.
*	Mladina se ubija. Spet smo na pragu pomladi, otvarja se sezona samomorov. Prav posebno žalostno pa je, da se končuje tudi komaj doraščajoča mladina. Iz Ca-praga poročajo, da se je vrgla pod lokomotivo brzovlaka prav v bližini postaje 16-letna šiviljska učenka Dragica Jurkovi-čeva. Vzrok: skregala se je bila z materjo, ki je bila po njenih nazorih prestroga in preveč radodarna z dobrimi nasveti. K sreči dekle ni obležalo mrtvo, marveč jo je lokomotiva odbila s tračnic. Lobanja je močno poškodovana, vendar še upajo, da bo dekle ostalo pri življenju. Ko so mater zaslišali o vzrokih dekletovega obupa, je odločno izjavila: »Nisem mogla dovoliti, da bi se Dragica gibala v slabi družbi!« — Iz šibenika pa poročajo, da se je na šubičevcu ustrelil s puško v srce podna-rednik Florijan Glavica. Doma je bil iz Sremske Mitrovice. a v šibeniku se je smrtno zaljubil v neko lepo dekle, ki ga pa žal ni maralo.
+ Moža ie ustrelila po osmih letih srečnega zakona. Na periferiji Vukovara sta živela Franjo in Marija Štaba S let v srečnem zakonu. Zadnje leto pa sta se naveličala drug drugega, prišlo je do prepirov in o lanskem božiču je Marija že tretjič zapustila moža ter se podala k svojemu bratu. Franjo je začel popivati in je pretil, da to ženo ubil. kjerkoli jo dobi Zadeva je prišla pred sodišče, žena je zahtevala, da ji mož vrne njene stvari. Te dni je prišel Franjo k svaku. Marijinemu bratu, ki ga je lepo sprejel. Mirno ta se pogovarjala, dokler ni vstopila tudi Marija. Zdaj se je naenkrat razvil prepir. Nenadno je Franjo segel po nožu. ki je ležal pred njim na mizi in zagrozil, da bo Marijo zaklal. Tedaj pa je Marija potegnila majhen samokres, ki ga je za svoje varstvo imela v žepu krila in je s tremi streli usmrtila moža. Ko so jo aretirali, je rekla: »Morala sem se braniti, imam hčerkico, ki potrebuje mater«.
•	Obteke in Klobuke kemično čisti, barva,
pllalra ln lika tovarna Jo«. Reick. 2
Iz Ljubljane
n— Proslavo T. G. Masaryka in Jaroslava
Vrchlickega je priredil za udeležence tečajev češkega jezika in za ostalo občinstvo šolski odsek Jč lige v ponedeljek, 7. L m. v frančiškanski dvorani. Velika udeležba ie pričala o lepem zanimanju. Navzočni so bili predstavitelji Jč lige: predsednik dr. Egon stare, podpredsednika Govékar in Krofta z nekaterimi odborniki, za zadržanega čsL konzula tajnik Martinek, prosvetni šef dr. L. Sušnik in dr. Po uvodnih glasbenih točkah je spregovoril predsednik šolskega odseka Jč lige prof. Anton Oven in prikazal z mladini primerno besedo življenjske vzore in boje T. G. Masaryka, bodreč jo z njegovim vzgledom k premagovanju težkoč in k borbi za ideale resnice in pravice. Nato so dve učenki in en učenec iz češke dopolnilne šole učitelja A. Polaka deklamirali blagoglasno in glndk" dere češke pesmi. Osrednja točfka v« > bilo predavanje prof. dr. Vdelava	11 a o Jarosla-vu Vrchlickem (ob 25 i njegove smrti). Ugledni literarni zgodovii ; r ie orisal >kne-za čeških pesnikov« predvvem kot človeka in v tem biografskem očrtu samo nakazal rast njegovega ogromnega dela. kar je dote-la ustrezalo namenu predavanja in značaju občinstva. Tako so poslušalci dobili zaokroženo sliko o pesniku, ki je prav kakor T. G. Masaryk uveljavljal v češki kulturi evropska merila. Njegova tragična življenjska usoda se .ie dotaknila naših čustev, zlasti še ob pogledu na ilustrativne dokumente njegovega življenja. Predavanje so namreč lepo izpopolnjevale številne, dobro izbrane skiop-t.lčne slike. V okvir pietetnega večera je rodila tudi recitacija črtice iz »Barvastih čre-pinj«, ki jo je dobro opravila neka licejka. Večeru, ki ie bil posvečen spominu dveh duhovnih velikanov, pa ni bila primerna zadnja točka (duet).
u— Oh 17. obletnici ?mrti dr. Ivana Oranna se bo brala v petek 11. t. m. ob 9. sv. maša pri 00. frančiškanih. Po maši bo kratka spominska svečanost pred ploščo dr. Oražna, na dvorišču ^Oražnovega dijaškega doma' v Wol?ovi ulici 12. Za vse akademike, ki uživajo ustanovo dr. Oražna. je udeležba častna dolžnost.
0r» Franc Brandstetter
specijalist za notranje bolezni
JE OTVORIL PRIVATNO PRAKSO.
Ljubljana — šubičeva ul. 3, priti.
poleg muzeja. Telefon 44-66. — Elektrokardiograf. O r d i n i r a od pol 12 do 18. ure in od 14. do 16. ure.
u— Proračunska seja ljubljanskega mestnega sveta je sklicana za danes ob 17. uri. Na dnevnem redu je kot 1. točka proračun mastne občine ljubljanske za 1938/39. kot 2. to3ka pravilnik o izvrševanju proračuna s proračunskimi določbami in določbami o občinsskih dokladah, davščinah in pristojbinah in slednjič 3. osem specialnih proraču nov za isto dobo.
u— Simbolična pravna dejanja in izražanja pri Slovencih. Pred elito ljubljanskih pravnikov je v okviru društva »Pravnik« predaval v steklenem salonu restavracije »Zvezde« univ. pirof. dr. Metod Dolenc o zanim vi snovi iz naše domače pravne zgodovine. Predavatelj že dolga leta orje ledino domače pravne zgodovine. Poslušalci (in poslušalke) so bili deležni temeljite obravnave simboličnih pravnih dejanj in izražanj Slover-cev v nekdanji, skoro pozabljeni dobi. Nsš narod nikakor ni bil pravno nerazvit. Nasprotno, ni le sprejemal tujega prava in ga goj 1 v svoji sredi, ampak je marsikaj po svoje oblikoval in po svoje ustvarjal tako na polju javnega, kakor tudi privatnega m kazenskega prava. Predavatelj je na zaključku svojih novih izsledkov, katere je v tem predavanju posvetil izključno simbol stiki pravnih dejanj m izražanj, katerih so se Slovenci v splošnem zelo radi posluževali, izrazil posebno željo, naj bi se naši krogi z ljubeznijo posvetili zbran ju narodnih zakladov, ki leže skriti in nepoznani v nevarnosti, da se za vedno izgube. Za iaSrp-na izvajanja se je predavatelju toplo zahvali univ. prof. dr. Rudolf Sajovic-
Docent Dr, JOS. CHOLEWA
Ljubljana — Tavčarjeva 9/L NE ORDINERÀ DO PREKLICA.
u— Ljudska univerza. Drevi bo predaval o vprašanju svobodne mednarodne trgovine univ. prof. dr. Andrej Gosar. Predavanje bo v mali dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu. Pričetek ob 20. Vstop prost.
u— V okviru predavanj ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva bo predaval danes točno ob 19 uri g sadjarski nadzornik Josip Strekelj »O gojenju in sortah jagodičja« v predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi. Vstop prost.
jmsm
Samo še danes in jutri morete videti veliko filmsko umetnico Sonjo Henie, eno izmed štirih najpopularnejših filmskih zvezd na svetu v filmu
KRALJICA LEDU
Odličen glasbeni in športni užitek za vsakogar.
KINO SLOGA — Telefon 27-30.
Duhovita komedija!
HANS ALBERS
kot groteskni detektiv
Premiera!
SHERLOCK HOLMES
HANSI KNOTECK — HEINZ RÜHMANN
KINO MATICA 21-24	ob 16., 19*15 in 21.15 uri
u— Angleško društvo opozarja svoje člane na redni občni zbor. ki bo drevi ob 20. v društvenem lokalu Kralja Petra trg 8 z običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru običajna čajanka. Odbor.
Dr. ŠAVNIK
do 21. t. m. ne ordinira
u— sProdana nevesta« v soboto 12, t. m. v operi bo zanimiva po gostovanju dolgoletnega priljubljenega člana naše opere g. Poldeta Kovača, ki lx> iz prijaznosti pel za bolniški fond združenja gledaliških igralcev vlogo Vaška, ki je opernim obiskovalcem v spominu kot izvrstna kreacija. V vlogi Ke<a-la gostuje g. J. Križaj. Cene so operne in se vstopnice že dobe pri operni blagajni.
OfltIMNIMPMMM........«wtffll IHIW-w............... • .................www»'.......
Tradicija ne sme izumreti, zato ne pozabite na valčkov večer — ki bo IZ. MA RCA NA TABORU!
ran nnnmiimiTRnTmminnTf iriiut! üii n f r: un h* iHimntmRnuiniHiiuifntmi n <h nnnnnfnRimf nnminvifTBnifrmnm
u— Udruženje žel. uradnikov priredi v
soboto ob 20. uri v spodnji dvorani hotela Metropol sestanek pri pogrnjenih mizah. Predvajali se bodo filmi in fotograficni posnetki s poučnih izletov udruženja. Vstop prost. Člani, prijatelji in znanci udruženja s svojimi družinami dobrodošli.
n— Največji družabni dogodek letošnje plesne sezone '»o nedvomno mednarodni plesni večer v soboto 12. t. m. v Kazini, kjer bo do sedaj največji mednarodni plesni turnir v Jugoslaviji, pri katerem tekmujejo najboljši plesni pari amaterji iz Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije in Jugoslavije. Prireditev bo v okvirju družabnega plesa ki bo za vse obiskovalce pred. med in po turnirju, ki bo med pol 10. in pol 12. uro. Vabila bodo te dni razposlana in prosi ino vse reklamacije istih dnevno v Kazini, kjer se rezervirajo tudi mize za ta večer. Galeriia bo tudi na razpolago. Vstopnina din 15 in 20.
u— Upravičene pritožbe številnih pasan-tov od čevljarskega mosta preko Brega, Krakovskega nasipa in Trnovskega pristana ter stranskih prečnih ulic zaradi blatnih, udirajočih se tal so še vedno na dnevnem redu. Zlasti na cestiščih na Novem trgu in Cojzovi cesti sta preho-da naravnost škandalozna. tudi vsa dolga Cerkvena ulica je že najmanj štirinajst dni predmet neprestanega zabavljanja. Ondi se namreč nahaja še led od prvega snega izza novembra, a ga nihče ne odkop!je. kaj še, da hi se vsaj prehodi nasuli z drobnim peskom, kakor druge pomladi N"a osojnih krajih se po dnevi debela. trda ledena fkoria topi, svet se ugreza in nastajaio mlakuže. ker se voda ne odteka in je peški promet zelo otežko:en. V t?h krajih se menda dalje časa že ni pokazal noben cestar in v resnici ne vemo, če ta ka-teTorija delavcev še obstoji ali so jo likvidirali.
u— Grob in spomenik mladega umetnika. Mladi nadarjeni dalmatinski slikar Ivan Etore je, kakor znano, na poti na Golnik umrl v ljubljanski boln šnici in položili so ga z drugimi reveži vred v skupno grobnico. Slikar Etore je moral zaradi nepopisne bede v prezgodnjo smrt. Beograjski umetn ki in dobrotniki so zbrali nekaj sredstev, da bi mu omogočili zdravljenje na Golniku. Ta požrtvovalna pomoč je bila prepozna Etore ni imel nobenih sorodnikov. Da bi bil deležen vsaj dostojnega zadnjega poč vališča je Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani sklenilo, da prekoplje njegove ostanke v samostojen grob in da mu preskrbi tudi skromno spominsko ploščo. Prekop bo v petek 11. t. m. oh 11. dopoldne na pokopališču pri Sv. Kržu.
u— Pri naročilih klifite slaščičarno in restavracijo Košak, ki ima telefon štev. •44—40.
Iz Celja
e— Filmsko predavanje o češkoslovaški v vojni in miru bo priredila lugoslovenska-češkoslovaška liga v Celju danes ob 20.30 v dvorani kina »Uniona« v Celju. Predaval bo kunzul češkoslovaške republike v Ljubljani g. MiöovskJ'. Vstopnina je prosta, razen za ona mesta, ki si jih občinstvo lahko rezervira pri blagajni kina proti zmerni odškodnini. Naša dolžnost je, da drevi napolnimo dvorano do zadn.iesa kotička in pokažemo s tem bratski češkoslovaški republiki. da smo ob njeni strani v vsakem trenurt-
ku.	_____
KINO UNION Danes predstava samo ob 18.30
»GOLE M«.
Po stari praški legendi. — Harry Baur.
e— Dvojno gostovanje ljubljanske drame.
Ljub. drama bo vprizorila v torek 15. t m. ob IG. v celjskem gledališču mladinsko pravljico »Sneguljčica. v režiji g. Debevca. ob 30, pa duhovito družabno komedijo italijanskega drama: ika Alda de Benedettila sRdeče rože« v režiji g. Krefta. OL? predstavi «Ca
izven abonmaja.____
KINO""'	METROPOL	CELJE
Nadvse zabavni počitniški film, poln humorja, glasbe in petja. ^»MODERNI ROMEO«. Jeanne Loury.
e— Gradnja železol>eton»kega mostu r Škofji vasi. Xa državni cesti v Škofii vaii pri Celju bodo letos gradili železobetonski most čez Hudinjo. 1'roračun znaša 499.573.90 din. Prva javna pismena ponudbena licitacija za gradnjo tega mostu bo 11. aprila ob 11. v prostorih tehničnega oddelka na sre-skem načelstvu v Celju.
e— Avtomobil ga je povozil. Na Krekovi cesti pri mostu čez Ložnico ie v ponedeljek ob pol 12. neznan avtomobil podrl 25-letne-ga posestnikovega sina S'anka Gorjanca iz Gaber ja pri Celju na tla in ga povozil. Gor-ianc je dobil hude poškodbe na levi nogi in v prs;h. rMd-nli so ga v eel:s-Vo ^oln.'^Tiico.
e — Občni zbor društva Zaščite dece ln mladine v Celju bo v četrtek 10. t. m. ob 20 v mali dvorani Narodnega doma.
SOBOTA IS. 131.
EDNARODNI PLESNI VEČER
NAJVEČJI PLESNI TURNIR JUGOSLAVIJE Z NASTOPOM PLESNIH PAROV PRVAKOV AVSTRIJE, ČEŠKOSLOVAŠKE IN NEMČIJE.
KAZINA ADAMIČEV ORKESTER P, S. K.
u— Praznik Sv. Jožefa je praznik slovenskega obrtništva. Obrtniško društvo v Ljubljani bo letos proslavilo poleg vsakoletne razdelitve podpor onemoglim obrtnikom ta praznik še s prireditvijo družabnega večera, ki bo v soboto 19. t m. ob pol 21. uri v Kazini. Opozanamo na prireditev in vabimo že danes cenjeno obrtništvo in ostalo občinstvo na to prijetno obrtniško proslavo.
u— Pianist I\an Noč, ki bo priredil v petek 11. t. m. samostojen klavirski koncert v veliki filharmonični dvorani, bo izvajal razna dela Rameauja, Bucha, Brahimsa, Chopina. Debussy a. Wagner'a in Liszta. Ze to kaže, da bo program zelo pester in zanimiv, zato še posebej opozarjamo na ta večer našega priznanega umetnika, ki bo po tem kon certu za daljšo dobo angažiran v inozemstvu.
ii_ Prihodnja produkcija gojencev ljubljanskega drž. konservatorija bo v po.iele lj->k 14. 1. m. ob 19.15 v veliki filharmonični dvorani. Produkcija ima komemorativen »racaj v počastitev «spomina blagopokojnega prezidenta I". G. Masaryka in se izvajajo izključno dela češke glasbene literature.
u— Zveza gospodinj. Gradišče 14. opozarja svoje p. n. članice, da bo v četrtek 10. t. m. pred sestankom točno ot 4. popoldne zanimivo predavanje o naši živilski industriji.
u— Občni zbor T. K. Skale bo v četrtek 31. t. m. v beli dvorani hotela >Unio-na« ob 20. uri. V primeru nes-klepč-nosti bo pol ure pozneje ob vsaki udeležbi.
„_ Občni zbor članstva zveze šoferjev dravske banovine bo 12. t. m. ob 20.30 v salonu re-tavracije pri »Levu«. Z. S D. B
u— Za 10.000 din plena je o^ne^el. V Rožni ulici je bilo te dni vlom1 j eno v stanovanje Evgenije Zidarčeve. Vlomilec je odnesel diclgo zlato cvratno veriž co, zlato moško verižico s tremi briljanti, zlat medaljon par zlatih uhanov v obi ki košare zlat ženski prstan z 9 brinanti, zlat križec, zlato brešo. budilko, dve pištoli, temnosivo moško suknjo, rjav suknjič, modne hlače, temnosivo obleko in siv moški klobuk. Vlomilec, ki mu je polcija že na sledu. je Zida-ičevi prizadejal za več ko 10.000 din škode.
u— Družina Stritar - dr. Kamhif poklanja ljubljan-'ki podružnici CMD-Št. Peter 100 din namesto venca na krsto pokojnega g. Ravnikarja Alfonza. Iskrena hvala!
u_ V korist bolniškega fonda Združenja gledaliških igralcev se bo pela v soboto 12. t. m. zvečer Smetanova opera >Prodana nevesta*. V vlogi Recala gostuje gosp. Josip Križaj, v vlogi Vaška pa gosp. Leopold Kovač. Vsa ostala zasedba z go. Vidalijevo in Franclom na čelu je ista kot pri dosedanjih uprizoritvah. Veljajo cene od 36 din navzdol.
e— Predavanje o Baskih bo priredilo Ju-gosl. akademsko društvo v C-Iju v soboto 12. t. m. ob 20.30 v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo g. prof. Edvard Kocbek iz Ljubljane. Vabljeni vsi krogi občinstva,
e— Pod vozom. Ko je vozil 24-letni posestnikov sin Franc Oberžan iz Prožinske vasi pri Sto rab v sol>oto le^ iz gozda, je izgubil ravnotežje in padel pod voz. Kolesa so šla čez Oberžana ter mu prebila spodnjo čeljust in mu zmečkala palec leve roke. Oberžan se zdravi v celjski bolnišnici.
I2 Krškega
Žrebanje državne razredne loterije
dne 7. marca 1938.
Din 1.000 — 8t • 5.824, 5.886, 10.861, 24.836, 24.845, 24.854, 33.045, 33.057, 44.770, 53.031, 62.024, 62.089, 75.671, 89.874, 89.884, 89.899, 95 736
ZADRUŽNA HRANILNICA, LJUBLJANA,
Dalmatinova ulica 6
k— Družabno življenje, je v Krškem znatno poživljeno odkar imamo v novi sokolski dvorani večjo možnost shajanja za razne prilike. S'alile so predstave zvočnega kina trikrat tedensko z razmeroma zelo dobrimi filmi; dramatski odsek Sokola je na~topil prvič v novi dvorani z veseloigro »Vzorni soprog", ki je bila prvovrstno podana; naj-sijaineje pa je uspela maškarada na pustni torek. Internih sokolskih prireditev za članstvo, kakor na primer Zupančičevega večera in podobnih sestankov niti ne omenjamo. Tudi valčkov večer je dobro uspel. Temu ss ni čuditi, ko je imel graditelj izredno srečno roko. da nam je dal v simpatično dvorano še akustiko po božji volji. Zato so posamezne predstave in prireditve ob sodelovanju sokolskega orkestra res težko pričakovani dogodki!
k— Električna razsvetljava na kolodvora
Videm-Krško se nam v kratkem obeta. Potrebni materija! je že pripravljen in te dni prično delati na instalaciji. Ob tej priliki bo diala železniška uprava tudi na zunaj pre-pleskati postajno poslopje.
Tisoče zahval prejema »MORANA«

mu&MSSSm' i
r
Iz Maribora
a— Ceš^i konzul Minov»ki v Mariboru. Dne 19. t. m- prispe v Maribor češk konzul v Ljubljani g. Minovstki v spremstvu g. dr. E. Stareta. G. konzul bo imel v uni-onski kinogledališčni dvorani poučno predavanje o Češkoslovaški ter se bodo istočasno predvajali tudi nekateri nemi in zvočni češki filmi. JC liga pr pravi ja odličnemu gostu prisrčen sprejem-
a— Občni zbor Jč lige. V ponedeljek 7. t. m. je bil v lovski dvorani pri Orlu baš na rojstni dan pokojnega prezidenta T. G-Masaryka redni občni zbor tukajšnje JČ Ige, ki ga je otvoril in vcdil predsednik dr. V. Kukovec, ki se je uvodoma spomnil pokojnega prezidenta Masaryka, primator-ja dr. Baxe ter umrlega člana dr. H. Ro-biòa. Tajniško poročilo je podal tajnik prof. Sumljak, blagajniško pa ravnatelj Hinko Gientz. Iz poročil je povzeto ž valine delo lige za idejo zbližan ja. Liga šteje 110 članov. Dohodkov je bilo 4574> izdatkov 3779 din. Pri volitvah so bli izvoljem: dr. V. Kukovec predsednik, ravnatelj Ka-dunc L podpredsednik, svetnik Knop II. podpredsednik, prof. šumijak tajnik, Gientz blagajnik. Odborniki: Bureš, Cibic, cr. Dclar ,dr. Senjor, Drly, prof. Grimtar, dr. Kovačič, F. Kovarš, dr. Rapotec, dr. Va-tovec, P. Malec, S. Sekul&c, prof. šedivv, <±r. Tomnšek, dr. Aleksič, Bune, Kopriva, M. Rozmanova, dr. Velker, prof. Poljanec, dr. Kejžar, prof. šilih, Dojčinovič in Straš-nik. Preglednika računov dr. Crnek in Založnik. Delegata za izvršni odbor Kadunc in šed vy, delegat za zvezno skupščino predsednik dr. Kukovec. V okviru občnega zbora so se sprejeli tudi razni predlogi, ki naj poživijo .^tike Maribora z bratsk m češkoslovaškim narodom.
POSETITE KUHARSKO KULINARIČNO RAZSTAVO
ydruženja gostilniških podjetij v Mariboru
od 12. do 15. marca t. 1. — Po železnici je dovoljena polovična voznina z žel. legitimacijo K-13, ki jo nabavite pri odhodni postaji. — Polovična vožnja od 10. do 17. marca t. 1.
a— Parmova SO letnica v mariborskem gledališču- Opereta štud ra Parmovo deloma predelano opereto s-Nečak«, ki je bila dovršeaia leta 1906. Krstna predstava je bila 18. sept. 1907. v Narodnem gledališču v Zajrebu, nato ponovitev 3. decembra 3907. v Ljubljani. Pozneje so jo uprizorili tudi v Os jeku. Mariboru in celo v Cleve-landu (Ohio). Prva repriza mladinske igre ^Gašper in Hudamora« bo v soboto ob 15.
a— V studenški Ljudski univerzi bo v četrtek 10- t m. s pričetkom ob 19. uri predavanje prof, sedivyja o gospodarskem razvoju Češkoslovaške p» vojni. Skioptič-ne slike. Brez vstopnine.
a — Materinski tečaj. Danes bo predaval g dr. Vrečko- »Mati, čuvarica zdravja v rodbini«. Jutri, v četrtek b) predavala ga. dr. Klara Kukovec: »Razvojna doba deklic - menstruacija«.
a— Iz vinarske in sadjarske šole. Tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni ter za škropljenje sadnega drevja bo v soboto 12. t. m. na vnarski in sadjarski šcli. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do IS. ure- Za hrano skrbijo tečajniki sami.
a_ Dovolj« na je polovična vožnja ob
priliki vel ke kuharske razstave 12. do 15. t. m. v veliki unionski dvorani.
a— Runcerejci, golobarji, kanarčki in kokošarji, združeni v Društvu združenih gojiteljeV malih živali, so imeli v nedeljo v gostilni pri Furlanu svoj letni občni zbor. Društvo je izredno marljivo in je članstvo naraslo od 22 na 140. Novi predsednik je Franjo Kenič. podpredsednik Seifrid Jakob, tajnik Franjo Pirš, blagajnik Roman Tomažič, gospodar Berič Franc. Ocenjevalca sta za kunce šmid Franc, za golobe pa ševeček Maks. Društvo organizira za letošnji mariborski teden veliko razstavo malih živali.
Iz Ptuj a
ij_ Posledice pustnega torka. Kakor mo že poročali, je bil 1. L m. v Skorbi napaden 40 letni Ma';.ia Miš'co. Nezavestnega so okoli polnoči prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Mož ima po vsem telesu več ran z nožem. Orožniki so drugi dan tudi aretirali dva osumljenca. Nepričakovano pa se je zdaj pri orožnikih javil 24 letni Jožef Pete-linšek. ki je »am priznal, da je on zadal Mišku vse rane. Gre za etaro sovraštvo. Ra-nienca ie v bolnišnici zaslišal preiskovalni sodnik. Poškodb* so smrtno nevarne.
j — Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri v četrtek obakrat cb 20. film »Čar bohemov«, kot dodatek pa Paramountov journal.
R A D
Sreda, 9. marca Ljubljana 12: Godbe na pihala (plošče). — 12.45. Poročila. — 13: Napovedi. — 13 20: Radijski šramel. — 14: Napovedi. — 18: Marec v naravi (g. Miroslav Zor). — 1 S.20'■ Glazunovi jeva simfonična pesnitev iStenka Razin* (plošče). — 18.40: Zgodovina gor^n -skih me->t: Zgodnji kapitalizem (dr. Joža Žontar). — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V odmorih: Glasbeno predavan ;e (g. Vilko Ukmar) ter napovedi in poročila.
PRHLJAJ SRBEČICO IZPADANJE LOMLJIYOST
las prepreči uspešno BIOLOÄKA KURA
znamke Schröder-Schenke ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NASE VELIKE IL USTROVANE KATALOGE!
I Barvanje las / Rodranje las i Moderni rdečkasti refleksi las g pomočjo »Kane«. / Nega ln porast obrvi in trepalnic
Part ln kozmetika » OMNIA« oddelek I'8. — Zagreb. Gunduličeva 8, visoko pritličje.
TELEFON 97-67	.
podarst vo
Zamenjava drobnih
državnih obveznic
Finančno ministrstvo je večkrat ugotovilo, da je promet z državnimi vrednostnimi pap'rji precej oviran in otežkočen, če gre za obveznice majhnega nominala. Take obveznice kupci nerado kupujejo in jih plačujejo precej pod redno borzno ceno. To svoje ravnanje opravičujejo z raznimi nevšečnostmi, ki so združene z manipulacijo in hrambo, kakor tudi s tem, da jih ne morejo zamenjati za kose z večjo nominalno vrednostjo. Ker povzroča to ravnanje škodo državnemu kreditu kakor tudi interesom malega domačega varčevalca, je finančni minister na predlog oddelka za državni kredit in državne dolgove spremenil dosedanji postopek pri zamenjavi obveznic.
Doslej je bila zamenjava drobnih kosov za večje mogoča le v primeru, kadar je šlo za iste serije in številke. Finančni mi-n:ster je sedaj odredil, naj se v prihodnje zameniuiejo drobni kosi za debele ne glede na njihovo serijo in številko. Kadar gre za obveznice, ki ne igrajo na dobitke, zadošča zbrati 2. 5 ali 10 itd. enotnih kosov obvezn-"c dotfčnega posojila poljubne serije in številke, nakar se lahko zamenjajo za večji kos ustrezajoče vrednosti z novo serijo in številko. Poleg najmanjših kosov je v bodoče dovoljena tudi zamenjava srednjih kosov za kose večje nominalne vrednosti. Tako se lahko zamenjata 2 ob-vezniti po 100 Din za eno obveznivo po dva tisoč dinarjev ali dve obveznici po 2.500 Din za eno po 5.000 Din itd.
V zvezi s tem sklepom finančnega ministra opozarja oddelek za državne Sclgo-ve in državni kredit lastnike drobnih kosov obveznic državnih notranj'h posojil, z izjemo obveznic loterijsk h oosojil, ia je v njihovem lastnem interesu, da teh obveznic ne ponujajo v prodajo, preden jih ne zamenjajo za večie kose, ki imajo višjo tržno ceno. Zamenjava je mogoča vsak delavnik na blagajni oddelka za državne dolgove in državni kredit v Beogradu. Stroški zamenjave so tako nizki, da jih zmore tudi najmanjši varčevalec.
Vloga za zamenjavo obveznic je prosta plačila vsake pristojbine. Za vsako posamezno obveznico, ki jo ta oddelek izroči v zamenjavo za predložene drobne kose, je pa treba plačati samo 2 Din za dejanske izdatke pri tiskanju, pregledu in nu-meriranju obveznic.
Naš uvoz v januarju
Poročali smo že, da je znašal naš uvoz letos v januarju 307.8 milijona Din. B:1 je sicer manjši nego v poslednjih mesecih, toda za 49.7 milijona D'n večji nego lani v januarju. Podrobna statistika nam kaže predvsem delno zmanjšanje uvoza tekstilnih surovin. Kakor je znano, se je naraščanje zaposlenost: v naši tekstilni industriji proti koncu leta nekoliko ustavilo. Uvoz bombaža se je po količini še držal na višini lanskega leta. po vrednosti pa je padel od 25.2 na IS.6 milijona Din. Uvoz bombažne preje se je zmanjšal od 163 na 150 vagonov, odnosno od 42.1 na 38 6 milijona Din, uvoz volnene preje pa od 15 na 13 vagonov, odnosno od 9.6 na 9.5 milijona Din.
Precejšnje naraščanje pa opažamo še vedno pri uvozu strojev in aparatov, ki se
je dvignil od lanskih 14.6 na 34.5 milijona Din. medtem ko je uvoz elektrotehničnih predmetov narasel od 10.1 na 15.3 milijona Din ter uvoz prevoznih sredstev od 7.3 na 20.8 miljona Din. Znaten je bil uvoz surovih kož, ki se je dvignil v primeri z lanskim januarjem od 6.7 na 11.4 milijona Din. Že nekaj mesecev opažamo naraščanje uvoza premoga. V januarju smo uvozili 3025 vagonov premoga (lani 2065) v vrednosti 15.5 milijna Din (4.4).
Zaposlenost v februarju
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev v mesecu februarju. Iz teh podatkov sledi, da je od januarja do februarja število zavarovancev naraslo za 1850 na S0.0S2. Lani je od januarja do februarja znašal prirastek 1118, predlanskim pa 1464. V primeri z lanskim februarjem je bilo letos povprečno število zavarovancev za 8.031 večje, v primeri s predlanskim februarjem znaša povečanje 13.541, v primeri z najslabšim febr. 1. 1939 pa 21.491. Pri tem stanju zaposlenosti pa še vedno zaostajamo za letom 1930., ko smo imeli v februarju 90.736 zavarovancev.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v februarju Din 23.70 Din, to je za 1.36 Din več nego pred enim letom in za 1.52 več nego pred dvema letoma. Skupna dnevna zavarovana mezda pa je znašala v februarju 2,135.000, to je za 302.000 več nego v lanskem februarju.
„Tehnika in gospodarstvo"
Pravkar ie izšla prva letošnja številka znane revije »Tehnika in gospodarstvo«, in sicer kot dvojna številka v obsegu 64 strani. V uvodnih besediah k tej števflki sporoča uredniš vo. da je z novim letom postal List glasilo lani ustanovljenega Socialno ekonomskega instituta. S tam stopa v novo še plod-nejše razdobje. V prvi številki letošnjega letn;ka seznanja revija našo širšo 'a vnos t predvsem z nameni im delovnim programom Socialno ekonomskega instituta. Institut se obenem obrača na vse one, ki smatrajo njegova prizadevanja za koristna in potrebna, da sa zbere'0 okrog njega in njegovo delo podnro. Socialno ekonomiki institut ima po svojih pravilih namen zbirati in raziskovati dejstva našega gospodarskega in družabnega delovanja, proučevati možnosti za čfcn lH>ljiše izkoriščanje danih sradstev in energij, za zboljšanje življenjskega nivoja našega prebivals tva in vzbujati v javnosti zamima-nje za te probleme.
Poleg obsežne razlage študijskega in delovnega programa Socialno ekonomskega instituta prinaša prva letošnja številka kratek članek univ. prof dr. Gcsarja o vprašanju izboljšanja življenjskih razmer našega podeželskega prebivalstva, kratek članek Ivana Avseneka o usodi podjetniškega stanu. razpravo g. Filipa Uratnika o naraščanju našega prebivalsi va in o socialnih in gospodarskih posledicah tega naraščanja, razpravo dr. Jožeta Lavriča o našem agrarnem problemu, nadalje člajnke univ. prof. dr. inž. A. Krala o aktualnih problemih naselja, dr. Stoiana Ba.i!6a o sooialno ekonomskem institutu in delovnem pravu, univ prof dr Antona Melika o razmerju med zemljiškimi kulturnimi kategorijami v Jugoslaviji, univ.
prof. inž. Ivana Vurnika o načrtu za celotno ureditev dravske banovine, dr. inž. R. Klemena o kemiji in poljedelstvu, dr. Lnž. Črtomira Nagodeta o naših prometnih vprašanjih, dr. inž. Matije Zumra o kovinski in strojni obrti in industriji, inž. Alfonza Pirca o našem agrarnem vprašanju, dr. L. Dolar-Mantuanija o petrografiji v organizaciji našega gospodarskega napredka, Franceta Ko-blerja o davčni obremenitvi Slovenije, inž. Josipa Terzana o umetnih gnojilih in borbi za povečanje donosnosti poljedelstva ter končno članek inž. Vlada Pečenka o organizaciji gospodarske samopomoči.
Gospodarske vesti
= Družba Ta—ta je dobila dovoljenje za veleblagovnico v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da je minister za trgovino in industrijo izdal beograjski centrali družbi Ta—ta dovoljenje za trgovinski obrat velikega obsega in sicer tako, da sme poslovati v onem obsegu, v katerem je poslovala doslej. Dovoljenje se glasi na 7 določenih trgovinskih strok. Dovoljenje je bilo izdano na podlagi uredbe od 26. oktobra 1936., ki uvaja koncesijski sistem za veleblagovnice. Po tej uredbi izdajajo dovoljenja za veleblagovnice bani, v Beogradu pa trgovinsko ministrstvo.
= Tri državne banke imajo za 2 milijardi državnih papirjev. Iz bilanc Narodne banke, Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice je razvidno, da se je portfelj državnih papirjev pri teh treh zavodih lani povečal «a 714 milijonov Din. Narodna banka je imela ob koncu leta po borznem tečaju za 397.5 milijona državnih vrednostnih papirjev (prejšnje leto za 285.8), Državna hipotekama banka je imela državnih papirjev za 824.0 milijona Din (480.5), Poštna hranilnica pa za 819.8 milijona Din (561.4). Vse tri banke skupaj so imele za 2041.3 milijona Din državnih papirjev nasproti 1327.7 milijona Din ob koncu leta 1936.
= 73% vsega našega uvoza avtomobilov odpade na Nernc'jo. Poročali smo že, da se je lani naš uvoz avtomobilov ponovno znatno dvignil. Vsega smo uvoz Ji 3217 avtomobiLov v viednosti 106 milijonov din nasproti 1655 odn. 55-6 milij. din v letu 1936 in 1173 odn. 39 5 m lij. din v letu 1935. Od tega skupnega uvoza pa je lani odpadlo na uvoz iz Nemčije 2366 avtomobilov ali 73% nasproti 1060 (64o/0) v prejšnjem letu in 385 (33%) v letu 1935. Vrednost uvoženih nemških avtomobilov je lani znašala 80 milijonov din nasproti 36.2 in 12.1 milijona din v prejšnjih dveh letih. Hudo pa je v zadnjih letih nazadoval uvoz iz Zedinjen;h držav, -'iz katerih smo leta 1935 uvozili 498 avtomobilov (43% csfctnega uvoza), predlanskim 286 (17%), lani pa le še 207 ( 6%). V tej zvezi pa je treba omeniti okolnost, da uvažamo ameriška avtomob le tudi iz belgijskih montažnih tvornic. Iz Belgije pa smo lani uvozili 146 avtomobilov nasproti 28 v prejšnjem letu. Skupaj je lani znašal uvoz iz Zed. držav in z Belgije 353 avtomobilov, kar predstavlja tudi le 11% celotnega uvoza nasproti 500 ( 43%) v letu 1935. Precej se je zadnja leta dvignil uvoz iz Italije, od koder smo lani dobili 163 avtomobilov (5%) nasproti 53 v prejšnjem letu. Na petem mestu je uvez z CešKoslova-šl*e, od koder smo lani dcibili 116 avtomobilov (predi. 90). Iz Franc je smo uvczili 92 avtomobilov (predi. 34), iz Avstrije pa 82 (predi. 45).
= Čvrste cene vira v Dalmaciji in Ba-natu. Z dalmatinskih in banaških vinskih tržišč prihajajo poročila, iz katerih sledi, da so se cene v zadnjem času precej dvig-nie, in sicer zaradi tega, ker so razpoložljive količine po veliki večini že prodane.
V	šibeniku plačujejo sedaj črno vino po 2.50 do 4.50 Din, belo vino pa po 3 do 5.50 Din liter. Dvignile so se tudi cene na tržišču v Vršcu in ostalem Banatu kakor tudi v negotinskem in pirotskem okolišu.
V	II oku stanejo bela vina lanskega letnika 3.50 do 4 Din, rizling pa plačujejo po 4.50 do 5.50 Din. V Vršcu stanejo najslabša bela vina (8 do 9 stopenj) 2.30 do 2.70 Din, srednje močna vina (9 do 11 stopenj) stanejo 2.70 do 3.50 Din, močnejša vina pa do 4 Din. čma vina se prodajajo po 2.90 do 4.40 Din, kvalitetna vina pa po 3.75 do 6 Din.
= Podaljšanje trgovinskega sporazuma
z Madžarsko. Trgovinsko ministrstvo je v zvezi s členom 6 .trgovinskega sporazuma med našo državo in Madžarsko od 17. decembra 1936 obvestilo carinsko oblastvo, da je ta sporazum podaljšan do 31. decembra 1938.
= Palestina — največji svetovni predn-cent pomaranč. Po svetovni vojn' so v Palesimi pričeli gojiti pomaranče. Nasade eo naglo širili n letos je Palestina stopila na prvo mesto med svetovnimi pro-ducenti in izvozmki pomaranč. Z izvozom 11 m lijonov zabojev je lani prekosila Španijo. Italijo, Južno Afriko in Zedinjene države.
= Licitacije. Dne 16. t. m. bo v Intendantur štata šumadijske div'z'jske oblasti v Krpgujcvcu licitacija za nabavo sladkorja, konzervirane kave, čaja, kisa in alkoholnega kvasa. Dne 17. t. m. bo pri upravi po,:cij9 v Zagrebu He .tacija za dobavo 1000 parov belih z'm^kth volnenih rokavic. Dne 17. t. m. bo pri tehniški körn siji št 1. na Vrhniki licitacija za popravilo in adrptacijo zidane zgradbe na Vrhniki. Dne 17. t. m. bo v intendanturi štaba meravske divizijske oblasti v Néu licitacija za dobavo premoga. Dne 24. t. m. bo pri upravi zavoda »Sarajevo« v Sarajevu licitacija za dobavo 36.500 kg trotte. Dne 4- aprila bo v ekonomskem od-delenju štaba mornarice kr. Jugoslavije v Zemimu licitacija za nabavo raznih vrst usnja, 6. aprila za dobavo konopnega in lanenega platna in 7. aprila za dobavo 55.000 kg mila za pranje.
= Dobave. Komanda pomorskega arzena la v Tivtu sprejema do 12. t. m- ponud, be za dobavo podplatov, platna , vate, obročev <n sklopk iz medi, kabla, vijakov, matic ter otiračev za čevlje do 14. t. m. za dobavo usnjenih jermenov za transmisdje in jermenov za šivanje, svinčenega bel la, bom baževine. bombažnih srajc, kap, sabelj, obročev za plutovino, sponk za kape. p -ščalk, signalnih trobent, priprav za pretakanje tekočine, morskih gob in naftalina, do 15. t. m. za dobavo raznih vijakov, zakovic, sive barve, lanetnega firneža,
f »Mejor«-preparata, žice za dinamo ter verig za sidro, do 18. t- m. sa dobavo vijakov, kavčuka, okovja, kluk, zasloeov za peč, lopat za premog, papirne lepenke, pletenic, kita, govejega loja i dr. ter raznega elektrotehničnega mater j ala in raznega orodja. Uprava jetnišnic« okrožnega sodišča v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe za prevzem deiovne moči obsojencev ljubljanske jetnišnice i.a izdelavo metel.
Borze
8. marca
Na ljubljanski borzi so danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu ponovno nekoliko popustili in so se trgovali po 8.32. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.31 (v Beogradu po 8.2913) v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.6250. Nemški klirinški čeki etaneio v Ljubljani 14.3750, v Beogradu 14.35 in v Zagrebu 14.3050 odnosno za konec marca 14.3150 in za konec aprila 14.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci no arala 454 do 458 (v Beogradu promet po 458). Zaključek pa je bil zabeležen v delnicah Trboveljske po 225.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2401.90 — 2416.50, Berlin 1734.77 — 1748.65, Bruselj 727.20 — 732.27, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.99 — 217.04. New York 4266 — 4302.32, Pariz 138.52 — 139.96, Praga 150.79 — 151.89 Trst 225.35 — 228.43.
Curih. Beograd 10. Pariz 13.8650. London 21.60125, New York 431.187. Brusej 72.96, Milan 22.69, Amstedam 240.8750, Berlin 174.1750, Dunaj 68.50. Stockholm 111.25. Oslo 108.55, Köbenhavn 96.4250, Praga 15.1350, Varšava 81.75. Budimpešta 80.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 454 — 458. 4% agrarne 60 — 60.50. 4% ßeverne agrarne 59. den, 6% begluške 89.50 — 92.50, 6% daini, agrarne 88.75 — 90. 7% invest. 98 — 100. 7% Drž. hip. banka 99 — 101, 7% Blair 90.50 den., 8% Blair 95 — 96.50,; delnice: PAB 225 den., Trbovelisika 220 — 225, Šečerana Osijek 110 — 125, Dubrovačka 395 — 415, Oceania 600 den., Jadranska 370 — 405, Danica 45 den.
Beograd. Vojna škoda 458 — 459 (458), za mare 457 — 458, za junij — (456.50), 6% Kegluške 90.50 — 91 (90.50), 6% dalm. airar ne 89 — 89.50 (89.25), 7% stabiliz. — (97.50), 7% invest. 98.75 dan. (99), 7% Drž. hip. hanika 99.50 den., 7% Blair 89 — 91, S% Blair 96 - 97.50. PAB 228 - 229.50 (229). Narodna banka 7240 den. (ex kupom 400 din).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Nowsadska blagovna borza (7. t m.). Tendenca stalna. — Pšenk-a: (78 — 79 kg) baška 178 - 180; sremska 177 - 179; baška ootiska 179 - 181 slavonska 178 -180 koruza baška 91 — 92, banatska 90 — 91, baška nova sušena 102 — 104. Oves: baški 132 - 134. $rem*ki 133 - 135. slavonski 136 — 138. Ječmen, baški m srem-ski 63 64 kg 142 50 - 145. Moka: baška in sremska «Oa» in «Ogg> i?72.50 - 282.50; «2» 252.50 - 26'> 50: «5» 232.50 — 242.50; ««» 212.50 - 222.50. «?* l«2.50 - 192.50; «8» 125 - 130 Oirohi: bašk: in eremeki v »rečah 98 — 100 Fižol: baški in sremski 203 - 205
+ Budimpeštanska terminska borza (8. t. m.) Tendenca prijazna. Koruza: za maj 12.99—13.
BO MB.42
-f Liverpool, 7. marca. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za mare 4.96 (prejšnji dan 4.99), za junij 5.03 (5.08), za sept 5.12 (5.16).
-1- New York, 7. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za mare 9.07 (9.12), za junij 9.IS (9.17).
Iz življenja na deželi
IVANJKOVCI. Dine 27. t. m. bodo v tu-kaišnji občini (sedaj Svetinje) občinske volitve. Svojo voLilno listo sestavlja sedanji občinski predsednik g. Miloš Pučko po večini iz sedanjega odbora. Drugo listo iz gospodarskih krogov pa sestavlja prejšnji dolgoletni župpin in predsednik velike občine Ivanikovci. Tej listi so s pridružili tudi štirje sedanji odborniki, med njimi so trije, ki so bili izvoljeni na lieti g. Miloša Pučka. Občina je sedaj po prekomasaeiji izgubila polovico svojega območja, davčna podlaga pa je padla od 140 000 din na okroflo 70.000 din. >Slovenski Gospodar« sicer pravi v svoji zadnji številki, da je to zgraditev nove občine, mi pa pravimo, da iz vel'ke hiše ni težko napraviti male kočree. Naše prebivalstvo je vinogradn:ško. zalo tudi v dobrem letu ne pridela dovolj živeža in mora doku-povali. Spominja sp kaj rado časov, ko se je občina z uspehom brigala za preskrbo prebivalstva. Tako »Slovenski Go^nolar« tudi v zadnji številki naznania doKavo koruze za den^r im zastonj". Daj Bog da ne bi bilo to le obliuba. kakor se ie to v zadnjih dveh ietib že večkrat zgodbo.
vsako retilo Vsake britvice -j e v s a kern omo tu ^ énakò ostr.ö *
ČRNOMELJ. V Slovenj gradeč je bil odtod premeščen na lastno prošnjo g. Franc Her-kovič. sreski veterinar. Kot vesten uradnik in prijeten družabnik je bil splošno s.posto-van in priljubljen. Pridno se je udejetvoval kot predsednik Belokranjske podružnice SPD ter si je pridobil mnogo zaslug za razvoj turislike v naših krajih. Bil je tudi ored-sednik kopališkega odseka RK in je posvečal mnogo skrbi kopališču, zakar mu boli izrečena zahvala. Želimo mu na novem mestu obilo zadovoljstva. — Letošnji predpu-srt. je bil dokaj živahen. Ni bilo sicer nekdaj običajnih gostilniških balov, tem večjo vnemo so pa pokazala naša društva. Prva ie priredila odlično uspelo zabavo »Jadranska straža«, ki je letos razvila uspešno delovanje. Sledili so planinci s svojo običajno vedno razgibano in prijetno zabavo. Prvič so priredili >Lovski ples« naši lovci, ki so pokazali, da so v salonu prav tako doma kot v gozdu. Zaključilo je pa sezono Sokolsko društvo na pustni torek 6 svojo tradicionalno maškarado. ki velja za najlepšo pustno prireditev v Belokrajini in ki je tudi letos v vsakem pogledu odlično uspela. Za zahavo je skrbel Cirkus Turan, ki nam ie pripravil mnogo smeha. Maske so tudi letos pokazale mnogo okusa, zlasti pa je ugajtala po svoji originalnosti skupina »Punčk«. Tako smo si po celoletnem resnem delu privoščili tudi malo razvedrila.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. REIN IN DRUG Zagreb,
GAJEVA 8.	ELICA 15.
obvešča neobvezno, da so v 5. razredu 35. kola državne razredise loterije 8. t. njb bili izžrebani sledeči dobitki:
DIN 200. DIN 100 DIN 80. DIN 60 DIN 40 DIN 30 DIN 25 DIN DIN DIN 12, PO DIN
20 15.
000 000 000 .000 000 000 000 .000 000 000
št. št. št. št. št. št. št. št. št. št.
PO DIN PO DIN
PO DIN PO DIN
10.000 33230, 96877, 8.000 55268, 6.000. 52551, 910S8, 5.000. 27024, 50232, 66356, 95389, 3.000. 18500, 39458, 85202,
83341, 73233, 94441, 44107, 69007, 55 Ì83, 66204, 35095, 17334, 54502, — št. 59443, 985GS, št 68295, — št. 62030, 94546, — št. 30363, 54780, 77444,
.— št.
20926, 49331, 83525
89511,
75758, 84949, 71777, 9G057, 56157,
72326, 95755,
1796, 2810, 71258, 80516, 99516,
19349, 30928. 77808, 87115, 12595, 22402, 74443, 82500,
13573, 18703, 31115, 38276, 57741, 63754, 80647, 89769,
891, 3413, 23333, 27826, 50034, 56069,
21928 93613
33947 99798 24376 82840
23B63 50013 64359 91139
7490, 31248 67144
Popolno uradno tisto dobitkov, izdano ln kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, po-1 iamn isoknmnr na zahtevo.
Prihodnje žrebanje bo jutri 9. LIL Poleg tega je izžrebanih 1300 številk z rtotiitkom po 1000 dinarjev, ki jih objavljamo na 8. strani.
Čudno izplačevanje vlog v Fari
In zanimivo poslovanje g. župnika v novem „konzumu"
Fara, 8. marca
Kakor povsod, se tudi pri nas izplačujejo vloge članom hraniln.c, toda način izplačevanja pri nas je gotovo drugačen kakor kjerkoli drugje v Sloveniji in v državi. Načelnik hranilnice in posojilnice v Fari pri Kostelu je župnik g. Andrej Sta-ré. Zdrava pamet bi dala človeku sklepati, da gospod župnik upravlja hranilnico tako, da gre vse v redu, pravično kakor zahteva to krščanska pravičnost in ljubezen.
Ko je g. župnik slutil, da se bodo začele izplačevati vloge pri hran lnicah, si je brž poiskal nekega daljnega, trgovca, ki je v župniškem skednju, katerega so adaptirali v ta namen, odprl podružnico svoje trgovine. Danes, ko je izplačevanje vlog že v teku, nosi trgovina lepe dob čke, kajti kdor jemlje denar iz hranilnice, dobi vedno več denarja, če kupi kaj blaga v trgovini, torej če pusti del denarja v trgovini, kateri je za prodajalca ali župnik ali pa njegov hlapce, ki je sedaj baje vajenec v trgovini. Tako je bil slučaj, da je neka ženska dobila 500 din gotovine, za 800 dinarjev pa blaga na račun svoje vloge v hranilnici, če ne bi vzela v trgovini blaga, gotovo ne bi bila dobila izplačanih vseh 1300 din v gotovini.
Pa bo le kdo rekel: saj g. župnik od trgovine nič nima, saj je to le podružnica
tuje trgovine. De iure je morda tako. De facto pa mora biti drugače.
Ob petkih, ko so uradne ure, kar lete ljudje iz trgovine v župniško kuhinjo, ki služi za pisarno, tako da še kuharica izve, koliko ima kdo dolga in koliko ima kdo vloženega denarja. Včasih se pa preseli pisarna hranilnice kar v trgovino. Tam potem g. župnik kar odpisuje vložnikom izplačani denar v oblila blaga. Lahko vam postrežemo s kako fotografijo, ko župnik tehta n. pr. sol v trgov ni- Zanimivo je to, da dobi stranka za vsakih 100 din na hranilno knjižico v trgovini kupljenega blaga še 5 din gotovine zopet seveda na račun vloge. Tu se jasno vidi zveza med trgovino in hranilnico. Nasproti tujcem je trgovina zaščitena kot »konzum«, da stvar ne pride preveč v svet; torej konzum, ki naj pobija »visoke« cene blagu.
Ko ne bi ta konzum uspeval, se g. župnik gotovo ne bi odpravil v Delnice z vozom po blago za trgovino. Sodimo, da take krščanske ljubezni nima, da bi zastonj delal za druge.
Vse prošnje in obvestila na škofijo ne pomagajo. Ljudje ne hodijo več niti mnogo v cerkev, ker vidijo, koliko je župniku do trgovanja. . ,
' . ..«•„ — ■■■
Kostelec
zraka
Tank, ki bruha ©genj — »Peklenščki« skačejo na zemljo — Blazna
podoba bodoče vojne
Zedinjene države so pred kratkim organizirale velike manevre svoje vojske in neki udeleženec opisuje na sledeči način strašno podobo takšnega zračnega napada:
Nebo se je nenadno napolnilo z jarko svetlobo. Naš prevozni zračni oddelek je pribrzel. obdan na obeh straneh z lovskimi letali. V sredini tega prevoznega brodovja je letel ogromen stroj s štirimi grmečimi motorji. Pod trebuhom je nosil ta velikanski ptič črno sivo, majhno pošast z gose-n čjimi trakovi in čudnimi cevmi na vseh straneh. To ni bil navaden tank, ld bi imel same strojnice ali v najboljšem primeru kakšen brzostrelni top. Bil je tank za metanje ognja. Njegovi široki goseničji traki so se vrteli že v zraku, da bi mogli bojni voz spustiti med poletom v višini 2 m nad zemljo na tla in bi potem nadaljeval svojo pot z brzino 60 km na uro. V drugačnem
primeru bi bil pristanek za može v tanku istoveten s smrtjo.
Sto belih oblačkov se je razpočilo sedaj v siju žarometov. To je bil iz letala skakajoči bataljon. Bataljon ljudi, ki so skakali v polni bojni opremi. V svojih oblekah, s šlemom na glavi in plinsko masko na obrazu so bili videti kakor pravljične peklenske živali. In je v resnici peklo, skozi katero morajo v resnem primeru, kajti zrak rešetajo žareči drobci granat, oblaki se potapljajo v plasti strupenega plina in z zemlje preti sama smrt.
»Bataljon armadi za hrbtom«, so sporočili sedaj častniki vežbajoče se armade. Strojnice in topovi se hitro razdelijo in polovica se jih usmeri nazaj. Redke stražne črte ob železnicah in tovarnah v zaledju se hitro uničijo. Kar nam je na poti, se požene v zrak. Z rdečo barvo zaznamujemo
tovarne in postaje, ki smo jih na ta način »uničili«. Prerez telefonskih vodov markiramo na ta način, da mečemo preko njih rdeče vrvice.
Sedaj smo se zbrali. Pehota, ki je po-skakala s padali na tla. nas vzame v svojo sredo. To je tri sto mož. Oklopni tank se postavi na čelo nočnega pohoda, še vedno korakamo v temni noči. Pritisk na vzvod in tank bo potopil ozemlje pred seboj v tekoč ogenj.
V zrak se dvigajo svetilne rakete in svetilne krogle plavajo ob padalih počasi proti tlom. Talna obramba nam pošilja nasproti oklopni oddelek, da odbije napad. Napada pa še ne moremo tvegati. Dva oddelka strojn;h pušk še nista prispela, žarometi osvetljujejo višino do 3000 m. Opazimo rdeče in zelene luči velikih prevoznih letal. Nova padala se prikažejo, celo krdelo padal... «
Avto s „krokodilovim gobcem"
KARIKATURA
Albanski kralj Zogu L si je dal v Draču, zgraditi gradič, ki ima nadvse slikovito lego
Če sta gospod in gospa na potovanju...
Služkinja oficirskega para v Varšavi je v toaletah gospodinje prirejala gostije in si od gostov izposejevala
denar
Gradič albanskega kralja v Draču
V Lvovu se je te dni odigralo zaključno dejanje nenavadne komedije. Pred sodnikom se je morala zagovarjati služkinja nekega oficirja in njegove žene, ki sta bila pogostoma na potovanju. Njuno odsotnost je služkinja izrabljala za pohajkovanje po kavarnah in za prirejanje zabav na domu svojih gospodarjev. Pri tem je sklenila mnoga poznanstva s pripadniki najboljših družabnih slojev.
število družin, ki so ji na ta način nasedle. ni bilo majhno. Vabila je svoje znance v stanovanje svojih gospodarjev, kjer je
prirejala čajanke in večerje. Ob takšnih priložnostih se je oblačila v dragocene obleke svoje gospodarice in se je tako uglajeno kretala na parketu, so jo vsi imeli za oficirjevo ženo. Poznanstva z odličniki je potem izrabljala na ta način, da si je pri njih izposojala denar, ki si ga ji ni upal nihče odreči.
Ko je bila mera polna, so prišle goljufije lažne oficirske žene na dan in služkinja je bila na ovadbo svojih gospodarjev aretirana. Na sodišču je priznala svojo pokvarjenost in je bila obsojena na poldrugo leto ječe.
V Švici so imeli nedavno razstavo avtomobilov. Med novimi tipi je zbujal posebno pozornost model, ki ga prikazuje pričujoča slika
Hitler, Gering, Stalin in Blum za eno mizo
Nenavadno kosilo v Stockholmu
Poljski zunanji minister Beck se mudi te dni v Rimu, kjer se pogaja, da bi priznali njegovi domovini značaj velesile
Zločin sluge poljskega generala v bližini Varšave
V Varšavi so odkrili grozovito tragedijo, katero je povzročil oficirski sluga Janovvski
črna noč pri belem
Pcfav rumene megle na Japonskem - Podobna katastrofa kakor pred leti v Belgiji
Te dni bodo imeli v Stoekholmu nenavadno kosilo Nenavadno po udeležbi štirih mož, ki so povabljeni na obed. Ti možje so Hitler, Göring, Stalin in Blum.
Sestanek je organiziral neki švedski dnevnik in štirje povabljenci so njegovo povabilo sprejeli ter se mu bodo odzvali. Nikar ne mislite, da spada ta vest v svet novinarskih rac! Porabljeni namreč niso državniki Nemčije, Rusije in Francije, temveč štirje vzorni stockholniški meščani, ki se pišejo prav tako, kakor nemški, ruski in francoski državnik.
Stockholmski Hitler je obrtnik, Göring se bavi s trgovino. Stalin je avtomobilski vozač. Blum pa trgovec z zelenjavo. Ti štirje prebivalci Stockholma sicer niso posebno
Tudi on obišče Nemčijo
ponosni za svoje priimke, vendar jih nosijo brez razburjenja. Tudi s'ockholmski Hitler pravi, da bi tudi on lahko napisal knjigo >Moja borba«, kajti njegova obrt se prebija s težavo skozi življenje. Cesto s? primeri, da pozvoni v njegovi delavnici telefon in še preden vpraša, kilo kliče, se oglasi iz slušalke glas: »Tukaj diktator!:
Po naključju sta švedski Göring in Blum dobra prijatelja ter igrata dnevno karte. Šofer Stalin pa pripoveduje, da so ga švedski komunisti hoteli na vsak način pridobiti za svojo stranko. Mož pa ne mara politike. Ker so tudi Hitler, Göring in Blum zelo mirni ljudje, upa stotfkliolniski ü*t. da ho minilo kosilo, katerega se bo udeležila četvorica, brez posebnih političnih presenečenj za Evropo in ostali svet.
Preko Londona poročajo o nenavadnem naravnem pojavu, ki so ga opazovali prošli palek in soboto na Japouskam, zlasti v za-padinem delu države in v južnih predelih Koreje. Začelo se je v 0|x>!dai:<skih urah s počasnim pojemanjem svetlobe. Sončni svit je zastrla najprej rumenkasta megla, nato so se nagrmadili silni oblaki, ki so popolnoma zateiunili nebo. V i ol uri je bila Japonska temna kakor v najbolj črni noči. Megla se je vedno bolj godila, tema je obležala do naslednjega dne. šele v soboto okoli 10. ure zjutraj se je ozračje nekoliko zredčilo, toda še vedno ne tako, da bi bil nuogoč neoviran promet.
V Nirobeju je v neki predilnici izbruhnil ogenj, zarairli goste mogle pa niso mogli gasili in tvornica je zgorela do temeljev. Med človeškimi žrtvami je deset delavk. Pri Nik-ku je zašia večja skupina smučarjev in smučark zaradi goste megle na nevaren teren, kjer jih j* zasul ogromen snežni plaz. Izpod snega so potegnili šest mrličev. Tudi v že-
lezniškem prometu so zabeležili več nesreč. Pred Tokijem se je iztiril osebni vlak s 400 potniki. Baje je več tucatov ljudi mrtvih. Iz voda pred mestom Kobe je moralo odpluti več velikih ladij, ki nič« mogle doseči pristanišča in se zasidrati v njem. Neka velika potniška ladja je v bližini Fukuoke zadela na skalno čer in sa pogreznila v morje.
Za izredni naravni pojav rumene megle so se takoj pozanimali znanstveni krogi, ki so ugotovili, da gre za n ? navadno veliko množino vodnih hlapov, pomešanih z vulkanskimi parami. Kateri ognjeniki 90 vplivali na ta nenavaden pojav, še niao ugotovili. Zdravniki poročajo, da je v času, ko je ležala rumena megla nad japonsko deželo, umrlo izredno mnogo oseb za sumljivimi znaki. Baje gre za katastrofo s podobnimi vzroki kakor so jo bili pred leti ugotovili v območju rake Maase v Belgiji. Japonske oblasti si prizadevajo, da bi ta izreden pojav pojasnile do kraja, ker je povzročil mnogo škode <tudi japonski vojni industriji.
v družini generala Kozickega pri Skiernie-vvicah.
General Kozicki je odšel 4. marca na službeno potovanje in „e je vrnil demor šele v nedeljo zvečer. Čudno -e mu je zdelo, da ■mu na zvon en je in trka:: ie ne pride nihče odpret. Vrata .so bila zabarikadirana, okna zaprta.
General ni videl nikjer znaka živih ljudi, zato je šel po ključavničarja, da je z vjtri-bom odprl vhod v vilo. Tam se .ie obema nudil grozovit prizor. Generalova ž-- na in njena sobarica sta ležali v mlakuži krvi na tleh. V oiroški sobi je bilo na postelji truplo generalove petletne hčerke, zraven nje^ia je ležala umorjena vzgojiteljica.
Družino je pomoril generalov sluga. Zločin se je moral izvršiti že v petek, kajti takrat je Janovvjiki izginil z raznimi predmeti, ki manjkajo v vili. Janovvskega policija še išče, prijeli pa so njegovo ljubico, ki mu je najbrže pomagala pri moritvi.
Mož, ki je naredil senzacijo v Moskvi
„Kogar zasačite, ga ustreli te J"
Tolpe plenilcev v poplavljenem ozemlju Kalifornije
Nemški plin iz svetovne vojne
Gradbeni delavci so v francoski vasi Admfert pri Arrasu odkrili podzemsko skladišče nemških plinskih granat. Gre za kakšnih 20 ton iperita in granat s plinom za solzen je.
Skladišče so odkrili na ta način, da so začela tla pod neko hišo ob robu vasi popuščati in je pretilo, da se bo stan-ba zrušila. Zidarji, ki so hoteli hišo podpreti, so odkrili jamo pod njo. Plin, ki Se j« bil tam nabral, bi bil lahko povzročil hudo nesrečo.
Dvanajstletna šahistka
Aljehin ie v Londonu igral simultanko z 18 nasprotniki. Sedemnajst partij je dobil, eno pa izgubil. To igro je dobila 12-letna deklica Ellen Sanderscva, ki jo zavoljo tega proglašajo za šahovsko čudo našega časa.. .
plenilec, ki ga bodo organi javne varnosti zasačile pri plenitvi, na mestu ustreljen. Razbojniki so seveda kljub temu poskušali svojo srečo. Pri tem so se odigravali neverjetni prizori.
Plenilci so združili svoje čolne, organizirali plenilsko floMjo ter obiskovali ostav-ljene hiše in vile. Najhujše so plenili v hol-lywoodskem predmestju Glendale. Oblasti so morale zaradi kontrole izprazniti ves ta kraj. Nad 15 tisoč ljudi je bilo brez strehe in oblasti so jim morale odkazati zasilna stanovanja, preskrbeti pa so jim morale tudi živila.
Poleg Glendalea so bili plenilci posebno delavni na obali Sv. Monike, kjer stoje najlepše vile filmskih zvezdnikov. Med roparji in policijskimi oddelki v tem predelu so se bile pravcate bitke. Zaradi poplav je zdaj 50 tisoč četvornih milj kaliforniškega ozemlja pod vodo. Pogrešajo 144 oseb, iz valov pa so potegnili 57 mrličev.
Ameriška »normalna knjižnica«
Ameriški založniki so sestavili seznam ? normalne kn jižnice«, ki naj bi se zainjo našel prostor v vsaki boljši ameriški hiši. Zbirka naj bi obstala 90 romanov, 70 biografij, 50 zgodovinskih del. 25 potopisov, 40 zbirk p^smi, 10 gledaliških iger. 10 filozofskih razprav in 105 del iz interesnega področja samega čitatelja.
V odstotkih izraženo, bi zbirka izgledala takole 3^"/c> romanov, 14% življenjepisov, 10 odstotkov zgodovinskih del, 5 odstotkov potopisov, 8% pe>smi, 2%> gledaliških iger, 2 odstotka filozofskih del in 21 odstotkov del po čitateljevem okusu.
Najmlajša kapitanka
Na Švedskem je dobila kar>itanski patent 19 letna Analiza Folgestromova. ki je najmlajša kapitanka ne le na Švedskem, ampak sploh v Evropi, morda celo na stevu.
Dieta krepi organizme
Nol.elov laureai Alexis Carrell poroča v >Nevv York Tribune«, da je vzredil dve generaciji miši s svojo dieto. Znanstveni rezultat tega prizadevanja je ta, da so bile miši v drugi generaciji nekoliko manjše, zato p*a krepkejse. inteligentnejše, ter so živele 17°/o delj časa kakor miši brez diete.
Tipična kaliforniška pokrajina
Gentlemanski
Nemška filmska akademija
V Babelsbergu pri Berl nu je te dni položil propagandni nrnister dr. Goebbels temeljni kamen za bodočo filmsko akademijo. Pročelje poslopja bo krasilo štirinajst stebrov.
»Samo en glas mi je manjkal, pa bi me bili angažirali za Ameriko.«
»Razumem: glas, ki je manjkal, je bil — tvoj lastni glas. , . «
.(»Politiken«),
Prihodnji teden pričakujejo v Berlinu avstrijskega drž. tajnika generala Zechnerja. Udeležil se bo spominske svečanosti za padle vojake ...
Zadnje poplave v Kaliforniji so močno potrle hollywoodske zvezdnike, saj so nekateri junaki platna utrpeli silno gmotno škodo. Cela vrüta vil je še sedaj pod vodo. Madelaine Carrollova je bila celo v nevarnosti, da utone. Voda je odrezala od ljudi vilo Johna Barrymora in letoviško hišico igralca Burnsa. Silvija Sidney se je morala zaradi naraslih voda s čolnom prepeljati v atelje. Nekateri drugi igralci, med njimi Joana Cravvfordova in Clark Gable, so z avtomobili obtičali sredi ceste in niso mogli ne naprej ne nazaj. Gmotna škoda znaša, kakor navajajo ameriški cenilci, najmanj pet milijonov dolarjev.
Poplave, ki so zahtevale nad sto človeških žrtev, so spravile pokonci tudi človeške hijene, ki v Ameriki vedno prežijo na takšne priložnosti. Ko so ljudje zapustili svoje domove, so se plenilci vrgli na delo. Oblasti so pričakovale, da se bo to zgodilo, zato so izdale strogo povelje, da bo vsak
razbojnik
V luksuznem vlaku med Galacom in Bukarešto se je zadnje dni primerilo razboj-ništvo, o kakršnem se bere kvečjemu v slabih romanih. V kupéju I. razreda je potovala žena imovitega rumunskega industrijalca. Nji nasproti je sedel mlad moški, ki se je vedel zelo vljudno ter je dami ponudil cigareto iz srebrnega toka. Vzela jo je in ko jo je pokadila do kraja, je zaspala. Ko se je čez dober čas prebudila, je s strahom opazila, da je izginila njena ročna torbica, v kateri je imela štiri milijone lejev gotovine.
Avtobus pod kolesi železnice
V Elmanotu, Severna Mehika, je prišel te dni neki avtobus pod kolesa tovornega vlaka. Lokomotiva je s tako močjo zgrabila vozilo, da ga je vlekla dolgo za sabo ter ga pri tem popolnoma razbila. V avtobusu je bilo 36 potnikov, štirinajst jih je obležalo pod kolesi tovornega vlaka mrtvih, ostali so bili hudo ranjeni.
Buharin, bivši glavni urednik moskovske »Pravde«, je imei v sedanjem procesu edini med obtoženci pogum, da je vzkliknil: Mi smo le žrtve Stalinove mržnje!
ANEKDOTA
V Parizu pripovedujejo, da je dejal zunanji minister Delbos po svojem govoru v francoski zbornici glede na princip kolektivne varnosti to-Ie:
^Odkrito priznam, da pričakujem več pomoči od Angležev kakor od Rusov. S političnimi prijateljstvi je pač tako kakor z vinom. Čim delj leži njegova domovina, tembolj skaljeno prihaja na cilj .. .c
VSAK DAM ENA
Knltnrni pregled
Konflikt dveh svetov
(Hamilton Fish Armstrong, Nous ou eux. Deux mondes en conflit. Editions
Pierre Tisne, Paris, 128 str.)
O problematiki današnjega časa, o njegovih političnih, socialnih in gospodarskih krizah in prelomih obstoji v svetovnih jezikih že velika skladovnica knjig. Kdor bi jih vse prebral, bi najbrž ne bil v boljšem položaju kakor junaka Flaubertova zadnjega romana Bouvard in Pecouchet. Sile, ki se hoté izmikajo kontroli razuma in načelno zametujejc razumsko cenzuro človeškega mišljenja in dejanja, še tem bolj zapletajo današnje probleme, ker stavijo njihove vozle v iracionalnost, v nagonskost, na vroče področje človeških strasti. Tako se povečuje prepad med posameznimi nazira-nji, z njim pa raste tudi dramatičnost medsebojne napetosti. Iste besede dobivajo v različnih taborih docela različen pomen. Objektivnost, ki je mogoča samo na podlagi kritičnega uma, postaja na nekih straneh prav tako nezaželjena, kakor dobrota in usmiljenje, dve veliki navdihovalki dobrih dejanj in osebne plemenitosti. V na-$em času so miselna nasprotja večja kakor ao bila na pr. v dobi zgodovinskega konflikta med reformacijo in protireformaci-jo, ki je izcedil iz človeških žil toliko krvi in navdajal narode z nepopisnim obupom.
O teh »dveh svetovih v konfliktu« razpravlja v zgoraj navedeni knjižici, čije francoska izdaja nam je prišla do rok, ameriški znanstvenik in publicist Hamilton Fish Armstrong. Katera sta ta dva svetova ? Lahko bi vzeli za definicijo pi-ščevo označitev na str. 50 o boju med dvema širokima koncepcijama organiziranega življenja; v smislu ene izmed njih se skušajo ljudje počasi, napredujoč korak za korakom, sprostiti iz vezi avtoritete in privilegijev, medtem ko v smislu druge koncepcije prepuščajo svobodo mišljenja in dejanja vsemogočni državi. Z ene strani stoji liberalizem z demokracijo, ki se vedno bolj organizira in izpopolnjuje, z druge so pa diktature vseh smeri in inačic. Dva svetova. ki se ne moreta zbližati in sporazumeti bi potemtakem ne bila boljševizem in fašizem; nasprotno, ta dva tabora, ki se tolikaj mrzita med seboj, sta s tega zre-Ušča svet, ki ima iste metode in istega sovražnika. Dvoje nasprotnih, nezdružljivih svetov — to sta demokracija in diktatura.
Hamilton Fish Armstrong je spisal svojo knjigo predvsem z ameriškega svobodoljubnega vidika. Ne moremo se ubraniti vprašanju, ali ni nevarna razpoka tudi že r ameriškem pojmovanju svobode, ki sloni na diktaturi civilizacije in njenih sil, morda prav tako brezobzirnih in izenaču-jočih. kakor so sde vsegamogočne države? Z dra^e strani nozablia ameriški kritik evropskih ideoloških taborov na zgodovinsko kompleksnost evropskih poiavov. Zgodovinska osvetHava nam pokaže, da so bili nekateri na zunaj izrazito svobodnjaški po-
javi, kakor je na pr. italijanski Risorgimento, delo manjšin, diktatura poedincev in da sedanji italijanski režim potemtakem samo nadaljuje to, kar so z drugimi sredstvi delali njegovi predniki. Problem avto-I ritete v demokraciji je preveč zapleten, da bi se dal odpraviti z nekaj stavki iz libe-ralističnega slovarja; z njim se bodo morale baviti še mnoge bistre glave iz demokratičnih elit posameznih narodov. Toda jasno je, da ena sama nasilna rešitev ne pomeni trajne rešitve. Prav v tem je usodna zmota protidemokratičnega tabora.
Vsekako je spis Hamiltona Fisha Arm-stronskega zanimiv za vsakogar, kdor se hoče na hitro roko poučiti o velikem in usodnem konfliktu našega časa. V prvem poglavju »Dva svetova« označuje pisec temeljno razliko med obema svetovoma, v drugem, »Prepad«, pa to utemeljuje in kaže, kako si oba svetova ob istem besedišču ustvarjata docela drugačen pojmovni jezik, tako da se demokracijam zde njih nasprotniki »tako oddaljeni, kakor da so na drugih planetih.« Pisec dokazuje bistveno, v samem osnovnem pojmovanju sveta zakoreninjeno različnost z mnogimi citati. V tretjem poglavju se vprašuje, kateri izmed teh tekmecev bo obvladal drugega in navaja kot motto besede Alberta Panphileta iz 1. 1915.: »V jedru ni noben duhovni tip tako podoben skrajni desnici, kakor mu je podobna skrajna levica.« V poglavju »Mobilizacija« razpravlja pisec o pripravah za vojno in o vojnem duhu protidemokratičnega tabora ter o globokih vzrokih pacifizma pri narodih liberalnega duha. Da imamo zoper bojevito voljo le majhna moralna in pravna, zagotovila, kaže naslednje poglavje, medtem ko v končnem poglavju »Ne obstoja suverena pravica samomora« prehaja pisec k nekaterim sklepom svojih razglabljanj, zagovarjajoč znova in z vsem poudarkom liberalna, demokratična načela kot edini izhod iz težke krize, človeštvo, pravi, nima druge izbire nego med demokratično doktrino, ki dopušča svobodno tekmo med političnimi strankami. obstoječih iz svobodnih individujev in med diktatorsko doktrino, ki ukinja svobodo skupin in poedincev ter uvaja vero v nezmotljivost voditeljev.
Po H. Fishu Armstrongu ni kompromisa med obema doktrinama. Smo na razpotju zgodovine in civilizacije: mi ali oni, nous ou eux. Morda pa človeški duh, ki je — po Heglu — vedno ustvarjal iz tez in antitez svoje sinteze, vendarle zgradi mostove nad današniimi prepadi? Kajti še vedno velja Heraklitov rek: Panta rhei, vse teče. in to, kar je bilo včeraj, ni več isto danes in gesla včerajšnjega dne niso nujno gesla jutrišnjega. Toda dejstvo je: Razpotje je tu, in za njim nepreračunljiva usoda. . .
I	Zapiski
Prof. dr. Nicola Radojčič, ki že dolga leta tiho in uspešno, ves predan svojemu znanstvenemu delu, deluje na ljubljanski univerzi, je bil na svečanem letnem zboru Kr. srbske akademije v Beogradu upeljan za rednega člana. Ob tej priliki je imel naš odlični znanstvenik svoje nastopno predavanje o srbskih državnih saborih v srednjem veku. Predavanje je bilo sprejeto z velikim odobravanjem in priznanjem-Ob tej priliki so bile razdeljene nekatere nagrade iz fondov, ki jih upravlja Srbska akademija. Literarno nagrado v znesku 6000 din je dobil dr. Dušan Radič za roman »S e 1 o«, ki sodi med najpomembnejše stvaritve srbske pripovedne proze v zadnjih letih. Med nagrajenci je nadalje znani publicist in socialni delavec Slobodan ž. V id a k o v i č. čigar novi spis »Komunalna zaštita deca« je dobil nagrado v znesku 6000 din. Nagrajena je bila tudi knjiga Ljubice S. Jankovič in Danice S. Jankovič »Narodne igre«. Med nagrajenimi pesniki in pripovedniki so nadalje Vojislav Ilič-Mlagji, A. Gj. Panovič, Momči-lo Miloševič, Drag. Ilič-Jeja. Petar S. Petrovič in Jelisej Kalacanovič.
Etbin Kristan o Otonu Župančiču. V najnovejšem (7.) zvezku »Cankarjevega glasnika«, ki izhaja v redakciji pisatelja Etbina Kristana v Clevelandu (Ohio), je izšel na uvodnem mestu nepodpisani članek »Oton Zupančič«, ki pa nedvomno poteka od samega urednika. Med drugim
pravi, da Je Zupančič »zap'sal slovensko l besedo z zlatim peresom v knjigo svetov- j ne poezije.« In ; »tako neodvisna, samo- ! rasla so Župančičeva dela, kakor da stoji sam na nepr is topnem vrhu, samotnem na otoku sredi morja. A če mu sledimo po njegovih pot h, spoznamo, da stiska roko vsem velikim umovom, ki so bili pred njim, a z drugo kaže v daljave, vežoč preteklost z bodočnostjo«. Ob koncu sklepa, da ima Župančič ob svoji šestdesetletnici mnogo zadoščenja: »Ne le da lahko položi roko na visok kup knjig in pravi: To je moje delo; ne le da je znan po svetu kakor še ni bil znan noben Slovenec; drugače je na slovenski njivi kot je bilo tedaj, ko so začeli on in nepozabni Cankar in v mladosti pokopana Kette in Muto; marsikaj v tistih časih zaničevanega in prekletega si je priborilo priznanje, obzorja so se razširila, duhovi so se ojunačili in Župančič lahko vidi, da je bil srečen tudi kot vodja in učitelj.« Nepodpisana pesem »Pesnik« poteka iz istega peresa in opeva Župančiča, ki je zapel »pesem novo«. »Zbudil je Pevčev klic mladost, življenje ji razkril,' prizval pogum, utišal jok in luči je napil/ In čuj sedaj — vse, kar so strune Pevčeve spoeele,/ doline, šume so povzele in gore zapele/ in bodo pele — pele — pele«.
Na tretji grafični razstavi O'ijete Zn-zonč v Beogradu so udeleženi tudi slovenski grafiki Elda Piščanec, Hinko Smrekar in France Kralj.
©
Kdo bo startal v Planici?
Za savezno prvenstvo na 65 metrski skakalnici
mednarodno udeležbo
— z
Plesni večer M. Vidmarjeve
Po daljšem presledku je v petek zopet scopila pred občinstvo v dramskem gledališču naša plesna umetnica Meta Vidmar-jeva 3 svojo šolo. Produkcija je presegla vsako pričakovanje. Polna hiša je bila že po prvem motivu, ki se je pojavil na odru, v vznešenem razpoloženju. Treba je seve najprej omeniti, da je bil večer podan kot produkcija šole. vendar je iz vse te produkcije vela najčstejša umetnost v vsakem pogledu. Niti najmanjšega pretiravanja ni treba na podlagi tega večera za ugotovitev, da so učenke Mete Vidmarjeve dosegle stopnjo, ki je že v okviru same umetnosti. Njena šola je naša edina resnična plesno umetniška šola domače umetnice zatorej velika pridobitev v umetnosti našega naroda.
Meta Vidmarjeva brezkompromisno, z občudovanja vredno vztrajnostjo ubira najbolj trnjevo pot pravega umetn ka. Kot mojstrska absolventka Wigmanove, torej šole s i ovitega Labana, se ni strašila ovir in je na rodnih, v tem pogledu popolnoma neobdelanih tleh svoje domovine pričela voč kakor zgolj osebno delo umetniškega udejstvovanja: ustanov la je šolo, ustvarila. naraščaj v svojem narodu, in to zgolj iz umetniškega zanosa. Zadnji večer je jesno pokazal uspeh njenih prizadevanj.
Instrument plesne umetnosti je umetnikovo telo samo, ki je tudi vir kompozicije (ne glasba!). Gotovo pa je to eden najtežjih instrumentov. Na nJem podaja plesalec svojo umetnost, ki je prav tako kakor pri vsaki drugi sestavljena iz tehnike. motiva, teme barve, vsebine itd. Tako je skušal večer te šole kot njena prava produkcija prikazati občinstvu postopen pogled v stvarjenje in sestavo te umetnosti. Da je skrbna in dosledna tehnika pač neizbežna osnova, je jasno In ta mora biti podrejena vsej ostali stvaritvi in vsej osebnosti. Zato je prešla produkcija koj na naslednjo stopnjo, ki je že stopnja aktivne umetnost: • na motiv. Lahko rečem, da so bili ti motivi, kar se produkcije tiče najbolj frapantni in gotovo najvišji vsega večera, čep-av globoko preprost; so bili vendarie polni vse moeoče igre telesnega instrumenta V enostavnosti se pokaže prava umetnost!
2e v enem teh motivov, kakor tudi pozneje pri ritmih in pri študiji »Poziv« pa se je izkazala nova, neveščemu očesu skrita lepota v izpopolnjenosti koncepcije in podajanja Je to podrejena, sekundarna linija glavnega mot'va, ki popolnoma samostojno, a vendarle v ritmičnem, nekako sin kopnem soskladu z glavnim motivom spremlja letega. mu odgovarja ter ga izpolnjuje. Tu je Meta Vidmarjeva postavila nekaj, kar jasno govori, kako globoko obvladuje umetnost, in česar nisem za-sled 1 še pri nobenem izmed mnogih mednarodnih plesalcev Tu se je plesna umetnost poglobila v svoj izraz, šla je v novo dimenzijo. Imel sem vtisk, da poslušam Bachovo fugo, ki je spletena iz dveh: glavne in odgovarjajoče.
Tem motivom so sledile arabeske, ki so prnesle takoj nekaj novega. Produkcija je namreč prikazovala dvoje: plesno umetnost kot tako. peleg tega plesno umetnost Mete Vidmarjeve kot individualno. Ta druga je bila jasne povedana v arabeskah, v Vodometu in v Nespametni devici, ki so kot stvaritve najboljše. Arabeske so podajale mlajše gojehke, ki še niso stopile v krog lastne umetnosti. Gojehke pa so v
: teh podajanjih pokazale svoj popoln talent za to umetnost, h kateri se, upamo, žele vzgojiti. Tehnične in vsebinsko so imele predvajati svojim letom težke stvari. A obvladale so jih s tako lahkoto, s takim krasnim popolnim doživetjem, s tako predanostjo, kot jim je to mogla dati samo šola take umetnice, kakor je Vidmarjeva. žal jim ne vem vsem imena, da bi jih vse omenil, ker so tega vredne.
Arabeskam so sledili ritmi. R tem je v razni umetnosti različno uporabljen. Podrejeno za izvajanje je nujen, kot vsebina pa ni neobhodno potreben. Vsekakor pa zahteva umetniški čut in izpopolnjeno, precizno tehniko. Gojenke so jih rešile popolnoma obvladujoče. In čeprav so bih to le utrinki ritmov, le ritmčni motivi, je vendar ta del večer po svoji visoki lepoti odtehtal marsikateri drug plesni in baletni večer. Ni čuda, da je publika ploskala pri odprti sceni.
Drugi del večera, ki je bil krajši, je prikazal prve umetniške uspehe take šole. Nastopili sta gojenki Grafenauerjeva in Pavlinova v lastnih študijah. Prva se je v »Pozivu« izkazala kot gojenka najserioz-nejših, globokih umetniškh kvalitet. Prvi vtisi te študije žal ne dovolijo poglabljanja v vsebino. Oko je prevzeto po smeli, edinstveni, popolnoma orig nalni koncepciji. Plesno je bila t a študija na višku. Prekosila pa se je gojenka v svoji drugi študij:, ki je že več kot to: je že majhna, zaključena kompozicija.
Umetniška note Marte Pavlinove je nekoliko drugačna: ni problematična, je bolj vesela, a se vendarle ne vdaja brezskrbnemu zanosu, kar ji daje dovolj fino poanto. Njeno poigravanje prikazuje nekaj mimoidočega, pač poigravanje, ne dokončano igro. Nespametna devica, ki je njena druga kreacija, je subtHno podana figurina fin h detajlov, vsekakor čisto umetniško zasnovana.
Vse gojenke so dobile mnogo priznanja, p a tudi umetnica sama, ki je bila večkrat poklicana na oder ter prejela mnogo krasnega cvetja. Namen tega poročila, ki naj je bilo strokovno pa ni proglasiti za dovršene, kar je pač šele v svoji stopnji razvoja dovršeno Gojenke, ki očividno seri-ozno pojmujejo ta svoj študij, naj še nadalje ostanejo pod skrbnim in intenz vnim vodstvom umetnice. Večer je namreč pokazal, da so dani vsi pogoji za najboljši umetniški razvoj in dosego še mnogo višje stopnje. Zato se mi ne zdi odveč toliko pohvaliti, kar je zasluženo. Koliko priznanja pa gre Vidmarjevi, da vztraja v naši sredi in da iz naših sil dv gu vse ono, kar bi pri svoji kvaliteti kje drugje v tujini lahko dosegia v mnogo ugodnejš h okoliščinah. ni treba posebej razlagati. Pri tem ubira svojo določeno pot, in prepričani smo lahko, da bo prej ali slej ustvarila pri nas in preko naš h meja to, kar smo lahko zaslutili iz takega večera, želeti je samo, da bi se večer ponovil, ker si ga bo gotovo rada ogledala še mnoga publika.
Večino glasbe je s pravim razumevanjem podal profesor Pavel Sivic. Nudila je dovolj barve, pravi poudarek in ritem, ter v podajanju vsebine ni bila vsiljiva preko plesa. Tudi ta naloga je bila popolnoma rešena, čeprav gotovo ni bila lahka. Mirni kostimi bi ne mogli biti boljši. Bil je v vsakem pogledu lep večer. M. Š.
S P
Mei staro gardo, kj je skozi več let bilo v vodstvu na vseh naših skakalnih tekmah. 6e v zadnjih dveh letih vriva skupina novih talentiranih ekaikačev. Pokljuška in planiška šola zaznamujeta zadnji dve leti za naše razmere velik uspeh.
Qi starejših imen so ostali Se v ospredju Novšak Albin (smuča 12 in skače 0 let), Palme Franc (star 23 let), Jakopič Albin, Šra-mel Bogo (smuča 12, skače 6 let) in Dečman Tone (star 24 let). Zadnji dve leti pa eo zmagovito prodTli in že ponovno osvojili pr. va mesta mlajši skakači kakor Klancnik Karl, Beve Edo (skače 9, snruča 12 in star je 20 let) in Pribošek Franc, Tesno za njimi pa že pritiskajo še mlajši, ki so že večkrat, pokazali, da bomo v kratkem enakovredni nasprotniki marsikaterim okoli sebe. Juniorji kot Florjančič Peter ''star let. skače 4 leta), Razinger Tone (star 18 let). Nedok Jože, Legat in cela vrsta naraščaj-nikov, ki sta jih vzgojili imenovani skakalni šoli ter tudi dirugi klubi nam jamči jo, tla bomo v par letih videli na saveznem prvenstvu švigniti preko mosta več ko 50 jugoslovenskih skakačev.
Kdo je favorit?
To je seveda popolnoma odprto vprašanje. Znano je, da se ceni stil zelo strogo — to so spoznali po zadnjih tekmah na Finskem celo Avstrijci, ki so pre.1 kratkim v evo-jem glasilu javno priznoli, da zgubljajo njihovi tekmovalci prva mesta le zaradi slabega stila, čeprav imajo velike daljave. Pri nas se je na dosedanjih tekmah pokazalo, da je v stilu Klančnik Karel razred zase. Največje daljave in siguren doskok pa ima Pribošek Franc. No vsa k Albin ima oboje dobro, toda večkrat ga je pri doskoku snrem ljala smola. Tudi Beve Edo in Jakopič Albin sta letos že ponovno pokazala svojo izvrstno formo ter sta bre? dvoma kandidata za prva mesta med jugoslovanskimi pknkači. Palme Franc letos še ni nastopil na tekmah. za savezno prvenstvo pa se je odločil
Tekme v boksu
za prvenstvo dravske banovine v Trbovljah..
Preteklo nedeljo so biie v Sokolskem domu v Trbovljah v priredbi agilnega domačega kluba SK Trbovelj borb0 za prvenstvo dravske banovine v boksu.
Dopoldne so v polfinalih nastopili naslednji pari: welter kategorija: Schweiger (PSK Maribor), Kerin (Trbovlje). Zmagal je v prvi rundi Schweiger. Drugi par v isti kategoriji sta bila: Lipe (Slovan) : Korbar (Trbovlje). Zmagal je z veliko premočjo Lipe, ki je bil tehnično neprimerno boljši.
V	srednji kategoriji sta nastopila Štrukel (PSK) : Sarar (Trbovlje), zmagal je p ta ri rutin tran i boksač Štrukel in sicer po točkah. Drugi par v isti kategoriji sta bila Volčič (Slovan) : Curk (Trbovlje): tu je tehnično mnogo boljši Slovanovec zmagal že v prvi rundi s tehničnim knook-outom.
Popoldne sta kot prva nastopila dva atleta SK Trbovelj Ln sicer Sadar in Curk. ki età se oba odlikovala z veliko voljo in požrtvovalnostjo. Zmagal je zasluženo Sadar po točkah. Najlepša borba dneva je bila med Schweigerjem (PSK) in LLpetOm (Slovan). tem bolj, ker je Lipe brez tremnga res ttrli vodil v prvi rundi, bil v drugi enakovreden Mariborčanu in so mu šele v tretji začele moči pešati, tako da je moral popustiti zmago Mariborčanu z majhno razliko točk. Tretji popoldanski nastop je bil med Trboveljčanoma Kerinom in Konibarj?m, kjer je zmagal Kerin po točkah.
Zelo zanimiva birba se ie pričakovala med Strok lom (PSK) i.n Volčičem (Slovan). Volčič se .)e pokazal v zelo dobri formi teT je izgubil po točkah, sicer pa je še mlad in zelo talentiran in bo po dobrem treningu lahko žel še mnogo lepih uspehov. Zadnji nastop dneva je bila borba med Balohom (Slovan) in Majcnom (Trbovlje), oba iz pol-težke kategorije. V vseh treh rtmdah ie bil v veliki premoči Baloh. ki je bil tehnično odličen in se menda res temeljito pripravlja za državno prvenstvo. Tudi Majenu se je poznalo, da je mnogo boljši kot prej. Zmagal pa je le Baloh premočno po točkah. V težki kategorij je bil Ipaveo (PSK) brez konkurence. 6aj j« prvak Mele antante v tej kategoriji.
Končni rezultat borb je bil naslednji:
V	mušji kat.: Razboršek (SK Trbovlje): v peresno lahki kat.: Meglič Franc (PSK) Maribor); welter kat.: 1. Schweiger (PSK). 2. Line R. (Slovan). 3. Kerin (TrNivlie): v sred. nji kat,: 1. štrukel (PSK). 2. Volčič (Slovan), 3. Sadar (Trb.): v polteSkj kat.: 1. Bnloh (Slovan). 2. Mi>cen Trb.) in v težki kat.: 1 Tpavec (PSK).	•
Publika ie bila zelo disciplinirana in je s zanimanjem siedala poteku borb. Sodnik v
R T
ter je že od prejšnjega le Ina v Planici. Kot. lanski savezni prvak lo imel letos težko borbo stori rutiner Šramel Bogo. ki starta letos že deseto leto, je v stilu morda slabši kakor nekateri, vendar mu ihosta rutina in sigurnost gotovo pripomogli do dobrega uspeha. Izreden napredek pa so letos pokazali nekateri mlajši (juniorji): Florjančičev etil se močno približuje Klančnikovemu, Nedok se je že parkrat vrinil med najboljše, Razinger, Legat sta postali že znani imeni med skakači.
Prognoza o tem. kJo bo prvi, je po vsem tem nemogoča. Vsaj šest jih je, ki so vsi takšni. Stil bo odločal zelo mnogo. Lahko pa že rečemo, da bodo naši skakači razen Bradlu Avstrijcem enakovredni nasprotniki, zaostajali bodo malo ali pa niti n« za Nemci. medtem ko bodo Švicarje najbrž pus'i li za seboj. Zanimivo pa bo videti razliko med kraljem srednjeevropskih skakačev Maruzs-zarzsem, ki bo — kakor kaže — tudi prispel v Planico in med našimi skakači.
K tekmam v Planico bosta vozila v nedeljo 13. t. m. najbrž dva posebna vlaka, prvi z odhodom ob 6.30, drugi pa ob 6.45. Pre-skrbite si pravočasno vozovnice, ki stanejo z vstopnicami vred 43 din. Vse pri Putniku.
Navodila prodajalcem in fotografom
Prodajanje jestvin. pijač, razglednic, spominkov itd. bo o priliki tekme na 65metrski skakalnici v Planici v neposredni bližini ska kalnice dovoljeno 1© onim, ki se bodo izkazali s potrdilom ali dovoljenjem prireditelja tekme. Fotografiranje bo dovoljeno v ograjenem prostoru im s tem v zvezi prosto gibanje fotografov le z dovoljenjem prireditelja. Fot oa mot er jem se seveda fotografiranje izven ograjenega mesta ne bo zatiranjevalo. dovolilo pa se jim ne bo prekoračenja kor-donov. To bo mogoče samo onim. ki bodo preVli potrei",ni vidni znak.
Vse in fermo c i je in dovoljenja izdaja pisarna JZSS v Ljubljani. Tvrševa cesta 1-IV. levo.
ringu je bil savezni sodnik g. šlezimger. ki je odlično sodil in je bil nepristranski. Zahvala za to uspelo prireditev gre pred vsem g. predsedniku Kokalju in neumornemu športniku ter all-rund atletu g. Majcnu, ki si je največ prizadeval, da je ustanovil v Trbovljah boksasko sekcijo.
Razpis
cross-countryja SK Mure v Murski Soboti
Lahkoatlatska sekcija SK Mure v Murski Soboti priredi v soboto dne 19. t m. ob 15. na svojem stadionu Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja prvi letošnji cross-country.
Proga za seniorje bo dolga 4 km, za ju-niorje B in C pa 2 km. Start in cilj na igrišču. Proga bo tekla [>o igrišču, deloma v gozdu in po travnikih Pravico nastoj>a imajo člani vseh klubov, včlanjenih v JLAS. Prvi trije v vsaki skupini bodo prejeli diplome. Tekmuje se po pravilih JLAS.
Prijave je treba poslati do 18. t m. na naslov: Tručl Ciril, uradnik banovinske bolnice, Murska Sobota.
Seja smučarske sekcija SK Ilirije bo drevi ob 19.15 v kavarni »Evropi«.
S. K. Reka (smučarska sekcija). Sekcijeki sestanek bo drevi ob 20. v gostilni Oblak na Tržaški cesti. — (Upravni odbor). Redna saia upr. odbora bo v četrtek 11. t m. ob 20. v gostilni Oblak.
SK Slovan. Drevi ob 20. pri Malisu redna odborova seja. Udeležba obvezna za vse odbornike. Članski sestanek vseh igralcev bo v petek ob 20. istotam. Udeležba obvezna zaradi nedeljskih tekem.
»Uustrovane sport^ke novosti« št. 11. so izšle z zelo pestrim in bogatim štivom iz nogometnega sporta, kjer se ja preteklo nedeljo začela nova sezona. Med ostalimi čian-
Dva problema:
prh ut izpadanje las
Ena rešitev:
Lotion Silvikrin. Za delotvorno
vsakdanje negovanje las: polepšava lase, prepreči izpadanje las ter ohrani kožo glave zdravo in brez prhuta. To je edina voda za lase, ki vsebuje prirodno hrano za lase Neo-Silvikrin.
Neo-Silvikrin. Ta koncentrirana naravna hrana za lase uporablja se proti trdovratnemu pr-hutu, v resnih slučajih izpadanja las, pri oslabelih lasnih koreninah, pri ogolelih mestih in kadar preti plešavost.
Shampoo Silvikrin. Blago sredstvo
za pranje las, za snaženje ln zaščito lasišča in las. Njegova obilna pena vsebuje naravno hrano za lase Neo-Silvikrin in deluje kot balzam na tkivo lašišča.
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah.
Y-406-H
ki h vseh panog sporta je najbolj zanimir dopis Hr. Macanovdča iz Lahtija o velikih uspehih Franca Smoleja v obeh tekih za svetovno smučarsko prvenstvo. Nekateri prispevki so tudi že posvečeni pLavalnem* športu. Posamezna številka ie po 1 dim.
Velik vlom
v Poljčanah
Maribor, 8. marca.
Danes ponoči okoli 1. ure je bil izvršen v Baumanovo gostilno v Poljčanah velfk. drzen vlom ter znaša skupna škoda 25.000 dinarjev, dočim prizadeti lastnik sploh ni bil zavarovan. Na mesto vloma je prispel daktiloskop mariborske policije g. Grobin s policijskim psom. Vlomilec se je splazil skozi okno najpreje v gostilno. Na oknu je železje zvito navzgor. V gostilni je pretaknil vse kote, pobral nekaj drobiža, odnesel steklenico z vinom, nakar se je splazil v privatno sobo, kamor je prišel s pomočjo takozvane »svinjske noge«, s katero je dvignil podboje vrat, ki jih je zatem snel. V sobi je napravil pravo revolucijo ter se nazadnje spravil na blagajno, ki jo je popolnoma demolirai. Iz blagajne je vzel 8000 dinarjev, 2000 dinarjev je pobral z mize (bili so last šolskega odbora), razen tega pa si je prilastil tudi nakit, zlato uro in druge dragocenosti, ki so bile v blagajni. Orožništvo vrši intenzivne poizvedbe, da izsledi storilca.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 uri. Sreda, 9.: Gospoda Glembajevi, Premierski abonma.
Četrtek, 10.: Gospodična Julija. Snubač. Red Četrtek.
Letošnja uprizoritev Krležine drame »Gospoda Giembajevi«. ki io je osvežil po prvotni reži i i dr. Gavelle zdaj Bratko Kreft, bo Prihodnji t?den. Zasedba je v glavnem
ista kot prejšnja leta.
+
OPERA
Začetek ob 20 uri.
Sreda. 9.: Helteja. Red Sreda. Četrtek, 10.: Grofica Marica. Izven.
ne cene od 30 din navzdol.
Abonente reda Sreda opozarjamo, da imajo drevi za svoj abonma predstavo jHelte-je«. >H elteja« je izvrstna domača opereta, zanimiva po svoji eksotični vsebini, kakor tudi po lepih in sodobnih in strumenti ranih melodijah.
>Grofica Marica« delo, ki je tolikokrat napolnilo naše gledališče, je ostalo prav tako sveže m močno privlačno kakor pri prvi uprizoritvi na našem odru. V vlogi grofic»? Marice nastopi ga. Poličeva, Lizo igra ga. Smerkoljeva, staro kneginjo ga. Rakarieva, Ilko ga. Japljeva, stari knez gosp. Zupan, gosp. Peček igra barona Zsupana, grof Tasilo ie g. Gorski, Penižek gosp. Sancin, baron Liedenberg go&p. Freüh. V manjših vlogah nastopijo: gg.: Simončič, Ramšakova in Hvasitja. Opereto dirigira kapelnik Zebre. Režija je Golovinova.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 9. Zaprto.
Četrtek, 10. ob 20.: Trubadur. Red D.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
• • J**,
tobo **
navd^
Jackson Gregory:	39
Juana Castanares
Roman
Tovariši so glede na veliki izkupiček današnjega dne že rešetali načrt za Chancyjevo prihodnjo odpravo v Nacional, da bi pripeljal nadaljnih zalog. Zanikarnega petgalonskega sodčka mu kar niso mogli odpustiti.
Vse to je zajel Hawk na prvi pogled, a spričo nečesa mnogo važnejšega je vse to mahoma pozabil. Trumica ljudi se je razburjena gnetla na enem kraju, in pri tem je bila nekam čudno tiha. Zlovestna napetost je visela v zraku kakor mir pred viharjem. Videti je bilo, da se je pravkar zgodilo nekaj odločilnega ali se pa mora vsak hip zgoditi.
Hawk je izpodbodel konja in zdirjal prav v
sredo množice.
»Kaj pa je?« je vprašal najbližjega.
Kratki odgovor je bil:
»Izkazalo se je, kdo je umoril Dan'la. Baš za časa prihajate, da vidite, kako ga bodo obesili.«
Biondino se smeje
Ko je stopil s konja, da bi laže prišel v ospredje, se je Hawk preril skozi gnečo. Tema še ni bila
popolna, vendar se je naglo zgoščevala; pri ugašajoči dnevni svetlobi, ki ji je pomagal rdečkasti svit tabornega ognja, so dobivali obrazi ljudi na okrog posebno rezke črte. Nekaj jih je bilo porogljivih, nekaj razjarjenih, a nobeden ni obetal dobrega. Gosti zrak je smrdel po Chancyjevem žganju.
Hawk ni vpraševal, koga so spoznali za krivega in kdo naj visi kot Dan'lov morilec; o tem skoraj ni bilo dvoma, in tudi poslednja negotovost ga je minila, ko je obstal v sprednji vrsti Biondino, z rokami zvezanimi na hrbtu, je izzivalno dvigal plavolaso glavo in s peklenskim smehom v očeh kljuboval množici, ki sta jo bila močna pijača in razburjenje izpremenila v besno drhal.
»Vse, kar terjam od vas, fantje,« se je mirno, a odločno razlegel poveljniški glas Big Moments Marcha, »je to, da ostanete mirni. Pomote so se pripetile že mnogokrat, in — «
Toda možje, ki bi bili še pred nekaj urami spoštljivo poslušali njegove besede, so ga zdaj prekričali, tuleč, naj jim dado vrv. Biondino se je upiral v svoje vezi, da mu je kar pot lil po čelu in so mu kodrasti lasje v mokrih svedrcih padali na oči. Obraz se mu ni bil izpremenil; kazal je zobe, in podoba je bilo, da mora vsak trenutek buhniti v porogljiv grohot.
V njegovi neposredni soseščini se je nekdo mahoma iztrgal ljudem, ki so ga dotlej držali, in planil k drznemu razbojniku. Bil je Kid French; v svitu ognja se je zabliskal nož, s katerim je hotel prerezati vezi na gospodarjevih zapestjih.
Dvajset rok ga je potegnilo nazaj, ga vrglo na tla in mu izvilo nož izmed upornih prstov. Kid French je zagnal divji krik in bruhal vse vprek, najpod-lejše kletvice in grožnje, histerične prošnje in za-rotbe. Brezumno ihtenje mu je še stresalo telo, ko so ga bili zdavnaj pomirili.
Njegove oči so iskale ujetnikovega pogleda, ki se mu je s posmehom zahvaljeval za njegovo vdanost. Še v tem trenutku je čutil Biondino samo zaničevanje do slabiča, ki je bil zmožen jokati kakor ženska.
Nato je Biondino izpregovoril, in njegov mogočni glas je prevpil obči hrup ter ga nazadnje obvladal. Ni se branil niti ni dobil histeričnega napada kakor Kid. Besnel je proti zbranim in jih obkladal s takimi psovkami, da so kar strmeli. Če se je sam pri sebi bal, kazal tega vsekako ni. Imenoval jih je zoprne, od požirka slabega whi-skyja pijane tepce, ki bodo jutri kakor tepeni psi z razbolelimi glavami in stisnjenimi repovi hodili okrog in se sramovali pogledati drug drugemu v oči. Peklenski smeh se mu je iztrgal z ustnic.
Nato je zagledal Juliana Hawka, ki je stal v prvi vrsti, in obmolknil. Besnost, ki je zdaj zavrela v njem, ga je hotela kar zadušiti, in le s težavo se je obrzdal. Znova je jel kričati in brusiti Hawku svoje obdolžitve v oči.
»Torej se vendar že upaš pokazati?« je rjovel. »Le poglejte ga, norci: ta človek je moj sovražnik in nihče drug kakor Gabilan. o katerem vsi veste kdo je. Kapitana Colorada ga imenujejo tam doM v Mehiki, Rdečega kapitana. Rdeče lase ima in
krvave roke! Jaz pa on bi rade volje zavila drug
drugemu vrat, če bi se nama ponudila prilika! Pa se še ni ponudila. In v tem je on, ki je starca
sam ubil in zabrisal vsako sled o njegovem zlatu, zvalil umor name! Saj vidite, da se vse do zdaj ni upal pokazati!«
V svoji togoti je Biondino razvijal tako prepričevalno zgovornost, da so se oči vseh, ki so ga slišali, osuplo upirale v Hawka. Hawk sam je molčal.
Toda molk in nedelavnost nista bila razburjen-cem prav nič po duši Menili so, da se je zgodil umor, ki ga je treba hitro in neusmiljeno kaznovati. Iz vnanjih vrst je nekdo preko glav vrgel v sredino konopec; en konec se je dotaknil Blon-dinovih ramen, in njegova mogočna postava ie prvikrat omahnila nazaj. »Obesite ga!« se je razlegel rezek glas Drug glas je kriknil: Oba, obesite, če je količkaj dvoma. Saj nista drugega kakor grlorezca.« »Nihče ni več dvomil o tem, da je Dan'1 umorjen. In še nekaj drugega je podžigalo občo razjarjenost: Dan'lovo zlato je bilo, kakor je vse kazalo, izgubljeno.
Samo krožek okoli Toma Marcha je bil ohranil hladno kri: cowboy Bud Bell, rančar Alee Farnsworth in peščica drugih pogumnih mož, ki so bili takisto pripravljeni zadostiti pravici, kakor hitro bi bil vsak dvom odstranjen, a se vendar niso hoteli prenagliti, da bi imeli pozneje čisto vest. Toda Hawk je razločno videl, da so v tem trenutku brez moči.
Beseda 1 Din davek *
Din ča šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjš1 zne=efc 17 Din.
Krojaškega
pomočnika
iščem za fino damsko in moško delo. Škofic Anton, Gosposvetska c. 12.
4767-1
Samostojno
kuharico
prvovrstno. hotelsko, ali kuharja stalno iščem za Z.-greb. Ponudbe pod »Vsestransko« na ogl. ~dd. futra 4727-1
9 čevljarskih
pomočnikov
zi moško in žensko delo, iščemo — Luciian Teličič, Split, Zadarska S in Franc Bernardi. Split, Šubičeva 5.
4756-1
Pomočnico
»a kuhinjo, spreme takoj Kotel »Jelen«, Kram.
4759-1
Krojaškega
pomočnika
7' mile kose. spreime takoj Brie, Tyrseva 71.
4757-1
Plačilno natakarico
čedno, lahko začetnico, s kavcijo od 10—15 tisoč Din, sprejmem v kolodvorsko restavracijo. Denar zavarovan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolodvor« 4754-1
Trgovski sotrudnik
manufakturne ter eventuel. korfckci'ske in galanterijske Stroke, dober prodaialec in aranžer izložb, zmožen slovaškega in nemškega jezik?.. dobi takoj stalno skiibo pri renomirani tvrdki Pcr.udhe na ogl. odd. Jutra poa »Zmožen in vesten«.
4747-1
Fotografskega
pomočnika
je t-udi dober Leirist Iščem. Nastop 1. maja Ponudbe s sliko na Foto Lergetporer, Bled.
4310-1
Kuharico
prvovrstno, zmožno samostojnega gospodinjstva. sprejme večja kuhinja v Ljubljani za takoj ali tekom ene^a meseca. Pismene ponudbe pod 600« na ogl ori d. Jutra.	4404-1
Iščem nastavljenca
ugodne zunanjosti, solidnega in marljivega, za steklarsko obrt in trgovino za stalno namestitev. Prednost imajo oni, i:: govore nemški in madžarski poleg hrvaščine. Ponudbe pismeno in evenl fotografijo. Nastop takoj ah 1. aprila. — Staklana Radanovič Ivan, Osijek, Tre Kralja Petra 7.
4723-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par da i/ek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din
najmaniši znesek 12 Din
Prodajalka
išče mesto v mesariji ali pekarni. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vešča stroke«.
4771-2
Kuharica
samostojna, želi spremeniti mesto k manjši druž.ni ali samemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo v Ljubljani«.
4776-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke, ki je že vodil podružnico išče mesta v podružnici ali večji trgovin. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Mlad, a vendar agilen«.
4773-2
Boljša kuharica
išče službe čez dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4755-2
Pekovski pomočnik
prosi za službo. Nastopi lahko takoj. Rodič Franc, pri Strugar Janko, Črnomelj 4742-2
' : ;ar •!::!!!,l!!!l|lll!li!!«llllllll!i!l!lli!!!l!!!!!!!l||l
Vajenci(ke)
•■'i!!i|l!lll|]|ll!!llllll!l!!!l!lllliilllllll!llll Beseda 1 Din daves f )ln. za šifre ali dajanje -laslovs 5 Din Naimanj*' 2ne>c:pi? 11 ntn.
Vajenca
z dobrim uspehom dovršenega 3. raz. srednje šole — spreime trgovina mešane stroke v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden in pošten«.
4750-44
Seseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši ssnesek 17 Din.
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Naslov pustiti . v ogl. odd. Jutra.
4732-3
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Wertheim blagajno
in bančni pult, dobro ohranjen, iz trdega lesa, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4777-7
Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din.
J A N K Q T I € E & IN NJEGOV OČE
4* «Mg
25
Ta čas sta se Janko in njegov oče hitro priplazila. Jadrno odkleneta živalco, nato pa zadrgneta v verigo čvrst vozel in jo popihata z opico v širni svet. Da je to prav za prav tatvina, se naj-brže ne zavedata!
Beseda 1 Din davek a Oln za -stfro ali dajanje naslova 5 Din Vq>manjš1 zne»®* i7 nin
Tricikelj
malo rabljen, za prevažanje blaga in motorno kolo 175 ccm prodam. Kauč:č. mehanična delavnica, Vič.
4761-6
Rani krompir Semenski oves Grah
Automobil iD Sarceles, lei sta naiplodneiši vrsti
Cvetni gomolji
originalni
Mesečna jagoda
ki rod: že prvo leto.
Sever & Komp.
JUBI IANA
Zahtevajte cenik !
4163-6
mmm
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 rvn
Spalnica in kuhinja
popolnoma novi ugodno naprodaj. Naslov v vseh d oslov. Jutra.
4626-12
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Moško kolo
dobro ohranjeno, na prodaj za Din 350. Cegnarjeva 12.
4778-11
Kolesa
prvovrstna, iabl)ena in nova ter šivalne stroje po zares nizkih cenah prodaja »Promet« (nasproti križanske cerkve).
4758-11
Kolo Torpedo
moško, malo rabljeno, na prodaj. Vprašati od 1.—3. pri portirju Hotela Mikiič.
4753-11
Kolesa
damska in moška, najnovejši letošnji modeli, v največji izberi že od 550 Din naprej. — Nova trgovina, Tyrseva 36 (nasproti Gospodarske zveze).
4277-11
Beseda 1 Din. davek i Din, za šifro ali dajauje naslova 5 Din. Najmanjši zresek 17 Din.
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd. Valute vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje. Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40. Prodaja srečk državne razredne loterije!
125-16
Modistka
ki bi se hotela osamosvojiti, a nima dovolj kapitala, naj pošlje naslov pod značko »Zelo ugodna priložnost« na ogl. odd. Jutra.
4741-16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje VI, OBVEZNICE ta ilkv fcme^klb dolgov STALNO KUPUJEM PlanlnSek Ljubljana Beethovnova 14. Telef 3510
2316
Klobučarsko
delavnico
oddam. Šmartinska c. 10.
4749-19
Trgovina
manufakturna se odda prdnemu in agilnemu trgovcu v najem. Potreben kapital 50.000 do 100.000 din. ostalo po dogovoru. Naslov'v vseh poslov. Jutra, 4407-19
Dvosob. stanovanje
pritlično, parketirano, v novi vili pod Rožnikom, oddam 1. aprila. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4768-21
Trisobno stanovanje
s kabinetom, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4763-21
4-sobno stanovanje
pripravno zlasti za pisarniške lokale, oddam v Dalmatinovi ulici v najem za 1. maj. Poizve se v ogl. odd. Jutra pod »Dalmatinova«.	4775-21
S
tatiovünja
Državni uradnik
išče enosobno stanovanje za april Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam do 400«.
4720-21a
Pes španijel
rujavo bel, se je zatekel. Sliši na ime Buri. Najditelj naj ga javi ali odda Ko-derman Antonu, Spodnje Gameljne, pošta Šmartno pod Šmarno goro.
4746-27
Pridel&i
Beseda 1 Din. davek . Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjè) znesek 17 Din
Vinske trte
laški rizling, silvanec, zeleni in muškatni, žlahtnina, bela, rdeča in muškatna, Bouvier ranina. Biser iz Csabe, beli burgundec itd. nudi Trsnica Fedle Janko, Svibno, p. Radeče pri Zidanem mostu.
4743-33
Pomaranče
odlične Jaffa, rudeče italijanske, industrijske smokve, prispele. »Veletrgovina južnega sadja«, Ljubljana, — Tyrševa 48.
4774-33
*
.V15 -«v

\Taiho!'5i trnove!ick-
P R E M O G
bre2 nrahu, koks. snha drva
I* Pogačnik,
BOHORICKVA 5. Telet 20-59
% zaradi tituscü (
IJU^Bé.^ Jzapfca
i ru$esa.Yl
; ščiti živce F
a.- v Le karr.ah in drobec.
r.ied mestom In deže£o
»osrednje oJntrnvo m»M f>«»!j»«Tin*

Vsak Jutrov naročnik je v slučaju smrtne nezgode zavarovan za
10.000 dinarjev
/✓/.A I	t />/,/ >. IJ
Izžrebani tisočaki
Pri včerajšnjem žrebanju Državne razredne loterije so bili izžrebani dobitki po 1000 din na naslednje srečke (večje dobitke objavljamo na 5. strani):
0	927 097 780 722 884 244 745 789 919 746 878
1	376 909 987 842 222 516 284 525 379 628 648
2	716 905 836 830 224 970 256 479 337 868 908 365 978 646 611 207 331 768 909 898 664 787 297
3	588
	0G2
4	769
	663
	737
5	601
6	367
	736
7	551
	083
8	619
	202
9	539
10	767
	325
11	663
	369
12	105
13	250
14	003
	107
15	159
	194
16	2<55
	187
17	47/1
	541
18	pO«?
	399
19	843
	502
20	641
	313
21	120
	578
22	238
23	146
24	878
	127
	692
25	310
	008
	817
26	471.
	030
27	315
	524
28	436
	356
29	692
30	514
	765
31	264
32	065
	288
33	063
	001
34	680
	232
35	831
	956
36	131
923 265 656 270 586 963 769 043 462 783 162 389 982
358 756 375 657 963 972 550 108 701 857 422 848 578 478 642 537 536 732
227 768 525 573 313 203 213 913 975 934 443 562 207 277 453 905 368
201 400
649
439 900
805
650 576
873 990 590 215 355 3,<?n 0?4 800 94 5 437
287 472 814 690
798 996 490 545 391 <<68 348 118 723 276 768 4 ss
ono
095
128 615 645 581 628 824 212
058 291
200 081 629 878
199
851 909 414
524 829 ."58 889 ?f19 681 pot; 5?1 885
731 633 .4 24 573 060 329 211 008 295 756
007
5«n 761
259 492 338 798 149 473 207 816 762 328 196 484
673 868
888
481 021 719 210
980 146 969 308 270 459
112 115
580 341
599 680 217 901 497 924 917 089 189 760 301 9-5 235 947 527 086
720 600 350 692 537 846 187 065 591
9S^ 5S9 915
738 376
403 320 6?5 314 Sil 550 212 724 607 953. 400 789 460 962 382 055 346 562 244 678 006 319 904 286 998 810 416 176 619 695
332 601 100 766 061 145 545 931 711 557 621 663 835 284 884 229 931 775 773 992 099 025 936
708 305 603 072
992	654
993	644 868 228 267 238 682 555
133 575 223 416 655 536 544 843 853 907 769 712
770 P04 618 413 756 891
005 188 249 076 517 955 651 149
125 559 642 224
409 109 261 254
385
294 487 990
749
295
214
750 121
115
009
331 722 9^6 598 120
283 272 565 197 261
693
713
041
236
848 006 769 129 747 515 746 247
052 424 486 303
924 329
410 848
485 535
140	041 035 102 617 706 667 458 317 222
901 704
685 831
947 999
141	789
176 606 078
054 253 295
772 777 615
532 653 779
206 597 084 068 276 232 070 776 106 799
586 266 764 615 900 069
145 529 791
327 428 166
026 999 597
372
057 913 633 226
945 899 043 120 829
088 853 523
803 059 438
902 557 524
892 853 521
umnmLvxii
Opremljeno sobo
zraven polianske gimnazije, ; oddam takoj. — Naslov v | vseh poslovalnicah Jutra.
4769-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko, oddam. Stari trg 19-II. nadstropje.
4765-23 Opremljeno sobo
za 2 gospoda, oddam. Šmartinska cesta 10.
4751-23

■
V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je dne 7. marca tp za vedno zapustil naš dobri mož, oče in stari oče, gospod
IVAN A Vi
posestnik in lesni trgovec Zgoša (Begunje)
v starosti 72 let, previden s sv. zakramenti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 9. t. m. ob 3. popoldne.
BEGUNJE, dne 7. marca 1938.
Žalujoča žena, otroci in ostal» sorodstvo.
r*walf
»JUTRO« ZAVARUJE!
J 4247/36.
Dražbeni oklic.
Dne 10. maja 1938. ob 9. uri bo pri okrajnem sodišču v Celju, v sobi št. 10, DRAŽBA nepremičnin vi. št. 14 k. o. mesto Celje, ki obstoja iz dvonadstropne trgovske in stano-vajske hiše (trgovska hiša Franc König) v žerjavovi ulici št. 9, v strogem centru mesta in v najprometnejšem delu tik kolodvora.
CENELNA VREDNOST: Din 934.300.—.
NAJMANJŠI PONUDEK: Din 800.000.—.
i/3 hipotekarnega dolga se lahko vzame na račun najvišjega ponudka.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski okrajnega sodišča v Celju.
OKRAJNO SODIŠČE V CELJU, odd. VI. dne 2. marca 1938.
■Jm
FINANČNE INTERESENTI
na udeležbo za izdelavo suho lepljenih
vezanih plošg? mizarskih plm (panel) m furnirfa
IŠČE lesna industrija v Sloveniji (center). — Gonilna sila, para, elektrika, moderna sušilnica na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Siguren uspeh 300«.
i
Bogu vdana je dotrpela danes ponoči moja najmlajša, nad vse ljubljena hčerka
DRAGICA y IZ JAK
komaj 21 let stara.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 10. marca c^ 16.30 iz hiše žalosti, Tyrseva cesta 124. LJUBLJANA, dne 8. marca 1938.
Užaloščena mati IVANKA VIZJAK; sestre, bratje in ostalo sorodstvo.
37
38
40
41
946
705 234
39	953 863 181 123 221 981
4-2 987 104
43	888 752
44	04 S 653
45	641 004 952
46	732 276
47	817 889
48	066 492
40	g/3 _<
50	903 727
51	714 075
52	004 882
53	435 340
54	F 829
55	667
56	032
57	429 844
58	253 757
59	240 977 922 898 161
435 238 044 748 697 022 277 964 595 815 334 176 213 408 689 502 084 69S 468 846 754 992 721
133 145 995 330 437 795
828
133 093 930 175
109 308 476 489 025 970 978 983 509 158 386 080 186 191 664 918
639 562 655
030	817 053
031	044 376 143 635 416 172 884 460 186 045 679
348 340 639 785 579 510
750 880 254 365 833 759
962 619 035
352 656 572 522 073 064
148 272 112
376 106 183 088 955 942
248 401 058 240 329 342
885 041 340 660
189 300 112 936
396 288 144 567 451 011
219 760
501
363 590
424 885 908 121
686 222 259 629 785 928 055 624
832 726 195
ti a 1 /-»o
650 599 060 606 389 958 328 225 584 591. 013 0G4 192 177
248 157 748 pno
092 970
64 5 724
ocrj
692 126 652 974 995
561 625 195
021
423 707
363
T? O
i 00
037 6G7
761
408 871
408 755
961 191
234 244 653 161 545 765 580 310
232 076 854 378 165 555
880 735 612 329 117 384
157 144 656
642 913 511 194 882 707 090 201 371
811 147 321
618
753 883 14?
179 344 522 273 905 961 835
60
61
6*;
661
356 R40 624 952
578 314 261 867 097 320 172 913 205 011 782 184
66
67
554 166 116
93.9 081 280 512
71
<5
16
651 016 072
C3 146 196
64	358 781
65	889 241 725 693 388 712
fi8 647
69	159 982 577
70	195 477 368 002 543 354 705 997 054 701 979 974 067 111 746 069 136 992 264 862 609 427
77	216 919
78	239 169 421 768
79	904 421 492 383 287
80	713 147 734 090
81	544 245 993 645
82	676 250 860 455
83	944 372 401
84	112 866 385 127
85	513 153 154 939
86	766 906 563 126
87	501 266 445
88	032 973 260 533 046
89	491 818 328 182
90	265 886 777 744
91	566 963 461 392
92	752 915 024 696
93	755 654 134 985
94	696 733 915 735
95	176 420 974 547
9G 605 621 805 698
37 269 141 275 420
98	919 691 502 304
99	940 604 867 684
100	000
791
908
108
087
735
096
290
184
485
236
012 001
OÒ-L
028 231 307 778 022 062 116 897 857 081 029 046 874 723 897 138 664 836 022 828 010 031 692 244 246 994 042 013 798 636 612
Oli
264 219
942 579 391 ?RQ 870 41.0 157 386 286
859 215 395 777 614 722 660 683 879 719 4 9o 781 972 932 247 589 658 089 492
515 ?Pi 768 659 903 904 110 155 602
994 342 678 872 720 128 847 300 494 050 133 655 457 826 75S 444 448 340
P45 440 169 877 678 069
006 588 389
891 064 735 212 204 736
559 608 604 435
541 799 611 754 159 968
801 824 163 692 723
989 570 943 491 529 096 617
516 238 266 760 288 954 924
582 003 196 545 710 102 699 905 246 037 371 305 743 797 410 811 038 681 113 471 900 796 804 836 054 240 959 866 079 492 235 621 494 660 674 267 983 892 635 532 423 643 757 635 482 431 621 458 085 370 038 007 565 968 652 951 945 514 282 251 043 385 364 635 950 899 461 745 387 747 525 885 987 486 249 101 424 694 038 601
211 049 229 535 062 238 115 535 532 937 974 318 044 339
818 094 851
176 614 204 581 416 534 575 041 799 921 655 286
211 605 387 506 417 532 862 604 108 562 679 432 032 051
7 910 450 890 887 061 956 776 125
405 795 950 257 900 095 565 104 749 931 238 031 426 184
168 458 799 897 845
447 081 479 035 666 190
045 771 905
784
552 212 028
118 832 524 591
675 402 103 855 339 790 222 006 985
607 911 749 969 842 597 492 222 931 422 607
893 387 792 850 836 145 865 447
588 870 523
869 361
229 655 981 203 459 233
814 476 793 057
040 603 302 790 346 726
530 667 545 337 356 031 027 334
046 503 164 332 128 303 817 489
036 659 137 934 684 243 353 274 230 740 959
176 926 337 970 710 913
820 169 274 794 499 932 521 992 615 606 859 461 624 064
704 730 255 483 047 237 011 021 269 161
561 445 292 232 189
408
860 820 117 392 875
428 862
492 546 097 115 429 317 555 855 106 593
790 280 930 065 991 532 393 293
148 288 917
838 980 962 450 034 185 168 422
139 670 928
031 247 944 871 804 354 413 292 361 491 744
Urejuje Davorin Ravljsn. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frao Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani