Poštnina
▼ gotovini
as- uto ix m. zro.
I LjoDUanl i nedeljo t, gjtemUro 1921
Cena Din z
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Irseratni davek posebej.
»Slovenski Narod« velja   letno  v  Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Knailova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knailova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Po objavi radihalsbesa proglasa
Včeraj je bil volilni proglas NRS končno objavljen. — Z zavrnitvijo kandidatur ožjih somišljenikov g. Vukičevića je izvršen tudi oficijelni prelom v stranki. — Kaj bo po volitvah.
— Beograd, 3. septembra. Včeraj popoldne ob 5. je bil končno objavljen proglas radikalne stranke. Glavni odbor je imel od 10. do 13. sejo, na kateri je bil proglas definitivno odobren. Seja je bila po zatrdilu udeležencev zelo viharna, ker se je zlasti bivši zunanji minister dr. Ninčić, ki kandidira na Vukičevićevi listi, zavzemal za to, da se proglas kar najbolj omili in izpuste vs! proti vladi in K Vukičeviču naperjeni ostri izrazi. Po dolgotrajni debati je zmagala ekstremnejša skupina pašičevcev. Radi tega pa so centrumaši z dr. Ninčičem na čelu odklonili podpis proglasa. Prvotno je bilo namreč nameravano, da podpišejo proglas vsi člani ožjega glavnega odbora. Vsled tega odpora dr. Ninčiča pa so to namero opustili in so ga podpisali samo Aca Stanojevič kot prvi podpredsednik stranke, nadalje Marko Trifkovič kot poslevode-či podpredsednik in dr. Ivkovič kot generalni tajnik stranke.
Proglas ugotavlja, da je bila skupščina po nepotrebnem razpuščena pred potekom zakonite dobe, čeprav je bila popolnoma delazmožna Glavni odbor poudarja, da odklanja vsako odgovornost za posledice, ki jih bodo rodile te volitve za radikalno stranko in naglasa, da je bila vlada sestavljena brez sodelovanja glavnega odbora in poslanskega kluba stranke.
Obenem so bile službeno objavljene vse odobrene radikalske liste. Izmed ministrov je odobrena samo kandidatura g. Vukičevića v Skoplju. kjer pa so mu pridali paši-ćevskega protikandidata v osebi Nastasa Petroviča, tako da so izgledi g. Vukičevića na izvolitev minimalni. Obe njegovi kandidaturi v Banjaluki in Piroiu je glavni odbor zavrnil. Prav tako je zavrnil kandidature ministra pravde dr. Subotiča, ministra ver Obradoviča, prometnega minist-
ra Milosavljevića itd. Edino kandidatura finančnega ministra dr. Bogdana Markoviča v Tikvešu je bila priznana kot oficijelna radikalna kandidatura, ker finančnega ministra ne smatrajo toliko za eksponenta g. Vukičevića kakor za strokovnjaka, ki bo lahko sodeloval tudi v vsaki drugi vladi.
Med vladnimi radikali je povzročil ta odločen afront glavnega odbora veliko vznemirjenje. Če tudi imajo vladinovci vso oblast in moč v svojih rokah, so vendar tudi oni uverjeni, da vlada med širokimi masami volilcev zlasti v Srbiji še vedno duh pokojnega Pašića in da bo poraz vlade pri volitvah občuten. Zlasti so vznemirjeni oni, kj so se preveč vezali in eksponirali za g. Vukičevića in kj se boje, da jih bodo pašićevci v slučaju zmage takoj odžagali. Radikalni ministri so imeli sinoči daljše razgovore, na katerih so razpravljali o nadaljnih korakih, da paralelizirajo akcijo glavnega odbora.
Razcep radikalne stranke je z zavrnitvijo vladnih kandidatur izvršeno dejstvo, kojega posledice se bodo pa pokazale v jasnejši formi še le po volitvah v novi Narodni skupščini. Ceste konference, kj so bile zapažene v zadnjem času med Ljubo Davidovicem. Marko Trifkovićem, Sveto-zarjem Pribičevićem in Joco Jovanovićern se splošno spravljajo v zvezo s formiranjem parlamentarnega bloka, ki naj prevzame po volitvah državno vodstvo v svoje roke. Če tudi se v interesu volilne propagande skriva vsebina razgovorov na teh sestankih, v političnih krogih nikdo ne dvomi, da gre za vprašanje bodoče kolaboracije štirih najmočnejših opozicijenainih skupin, med katere štejejo tudi davidovi-ćevce, čeprav sede njihovi zastopniki v vladi.
Francoski gospodarski krogi proti prekinjenju odnošajev z Rusijo
Francoska vlada je baje zahtevala odpoklic sovjetskega poslanika Krasinskega. — Gospodarski krogi se odločno upirajo konfliktu in zahtevajo mirno likvidacijo.
— Pariz, 3. septem. »Echo de Pariš« in »Matin« potrjujeta verzije, ki so se y zadnjem času pojavile o napetosti med Parizom in Moskvo radi komunistične propagande v Francij'. Komunistična ekspazivnost, ki se pojavlja v pojačeni meri zJastj po justifika. ciji Sacca in Vanzettija, je vzbudila v francoski javnosti veliko vznemirjenje, kj se je še povečalo, ko se je zvedelo, da ie podpisal proglas, v katerem se poziva proletarijat na boj proti buržuazijj v zapadni Evropi iu Ameriki, tudi sovjetski poslanik v Parizu Krasinski. Francoska vlada je poslala sovjetski vladi oficijelni protest proti takemu postopanju, češ da ni v skladu z mednarod_ nimi običaji, da se diplomatski zastopnik v inozemstvu na tak način eksponira. Francoska vlada zahteva striktno pojasnilo in takojšnji odpoklic pariškega poslanika.
V diplomatskih krogih se sodi, da bo ta
Sestanek ministrov Male antante
— Beograd, 3. septembra. Kakor se doznava v zunanjem ministrstvu, bo konferenca ministrov Male antante, ki se vrši jutri v Curinu ali v Ženevi, razpravlala o naslednjih vprašanjih: 1. Dnevni red Društva narodov, ki se tiče držav Male antante. — 2. Rezultati mednarodne gospodarske konference in gospodarski položaj Male antante. — 3. Politični položaj na Balkanu po smrti rumunskega kralja Ferdinanda. — 4. Poskus vzpostavitve monarhije v Grčiii (?) in razmerje med Jugoslavijo
Grčijo.
RUDNIŠKA NESREČA
— Kassel, 3. septembra. V tukajšnjem rudniku se je pripetila sinoči težka nesre* ča. Radi predčasne eksplozije se je porušila cela stena in zasula vse delavce. Iz jame so doslej potegnili 30 ranjencev in 12 mrtvih.
protest še bo'j zaostril vladajočo napetost med Moskvo in Parizom. V tem pravcu deluje zlasti tudi angleška diplomacija, ki je radi osamljenosti pri svoji protirus. akciji v velki zadregi. Če bi se ji pridružila še Fran_ cija, upa, da bi se na lažj način izmotala iz te zadrege in našla nnmemo formulacijo za zopetmo obnovo odnošajev, kar zahtevajo zlasti angleški gospodarski krogi Proti prelomu z Rusijo nastopajo tudi francoski gospodarski krogi, ki opozarjajo na kvarne posledice takega koraka, ki so se dovolj jasno pokazale baš v Angliji. Računa se. da bo zato ta spor mirnim in sporazumnim potom likvidiral vprašanje rus. predvojnih dolgov in zasigurajo Franciji gospodarske koncesije. Francoski gospodarski krogi se boje, da jih prehiti Amerika, ki se v zadnjem časn živo zanima za Rusijo in ki je okupirala skoraj vse ruske petrolejske vrelce.
De JOUVENELOV NASLEDNIK
— Pariz, 3. septembra. Mesto odstopiv-šega senatorja De Jouvennela ie bil imenovan za člana francoske delegacije v Društvu narodov predsednik parlamentarnega mnanjega odbora senator Hubert.
Še vedno Sacco in Vanzetti
Zapleniti so njun pepel.
Xewyork, 3. septembra. Ker sorodniki niso mogli plačati pogTebninih stroškov, je pogrebni zavod zaplenil pepel Sacca in Vanzettija. Včeraj je bila žara s pepelom deponirana v neki bostonski banki, kjer jo lahko dvignejo sorodniki, čim poravnajo precej visok račun. Osnovan je bil poseben odbor, ki je uvedel mednarodno zbirko po vsem svetu. S to zbirko se bo odkupil, kakor pišejo listi, pepel obeh nesrečnih Italijanov, ki niti po svoji tragični smrti t.imata miru pred ameriško sodnijo. ter jima postavil primeren spomenik. Rodbina Saoca je hotela kupiti na bostonskem centralnem pokopališču grobišče tik grobnice guvernerja Fullerja, kar pa je ravnatelj pokopališča odklonil. Zato bodo pepel po odkupu prapeljali v ožjo domovino, v Italijo. Kakor poročajo listi, je sodnik Thaver. ki je v treh instancah potrdil smrtno obsodbo nad Saccom in Van-zettijem, sedaj živčno težko obolel, tako, da je njegovo stanje zelo resno. Tudi guverner Fuller se ne počuti več dobro in iz njegove okolice se zatrjuje, da se namerava v kratkem popolnoma umakniti iz javnega in političnega življena.
UPOKOJITEV V FIN ANO
— Beograd. 2. septembra. Na predlog finančnega ministra je s kraljevim ukazom stalno upokojen računski svetnjk pri računskem oddelku ministrstva financ v Ljhibljani Dragotm Lundor.
Grde metode klerikalne volilne borbe
Glavno orožje SLS v volilnem boju sta laž in obrekovanje nasprotnikov. Duhovščina in politična morala.
Za sedanji volilni boj je pred vsem značilno, da se klerikalci ne bore z nobenimi gesli kakor v prejšnjih časih. Propadlo je republikanstvo, propadla je avtonomija, propadla krščanska ljubezen do bližnjega, do ponižanih in razžaljenih; nihče več ne verjame v fraze, ki so ee jih posluževali vsakokrat pred prejšnjimi volitvami. Edini volilni »šlagera, ki so ga še imeli, je bila trditev, da bodo po vol it vali na podlagi prijateljskega pakta z g. Vukićevicem vstopili na vsak način v vlado, pa še ta več ne vleče, ko je poslalo jasno, da 11. septembra g. Vukićević samega sebe ne bo mogel rešiti neizogibne blamaže, še manj pa, da bi mogel reševati klerikalce iz njihove politične polomije.
Edino orožje, ki se ga morejo klerikalci še posluževati v sedanjem volilnem boju je laž o političnih nasprotnikih. Značilno je dejstvo, da sta bila pred nepristranskimi sodišči obsojena zaradi obrekovanja političnih nasprotnikov na zaporno kazen dva klerikalna poslanca Žebot in Pušenjak.
Ta ogabna volilna taktika je posebno značilna za stranko, ki stoji znano pod vodstvom duhovščine, katera izvaja po trditvah bivšega odličnega pristaša SLS dr. Stanovnika v njei pravo diktaturo.
Na ^Slovencu* in -✓Domoljubu* je podpisan kot izdajatelj duhovnik, bivši minister in poslanec dr. Kulovec, o katerem je znano, da se ni upal tožiti, ko se mu je javno v listih očitalo, da laže.
In takih dr. Kulovcev je v SLS vse polno. V klerikalnem poslanskem klubu je bilo med 20 člani tretjina duhovnikov, ki nastopajo tudi sedaj javno v volilnem boju in o katerih doslej še nismo čuli, da bi v zavesti svojesa duhovniškega poklica protestirali proti načinu boja. ki ga vodi klerikalno časopisje proti političnim nasprotnikom v imenu ^kršcanstvac z lažjo in obrekovanjem njihove osebne časti.
Ker je znano da vrnejo kandidirati duhovniki samo z d rvohenjsm škofa, ker je znano, da stoji klerikalno časopisje pod cenzuro škofa, moramo smatrati, da odobrava način klerikalnega boja z lažjo in obrekovanjem tudi višja cerkvena oblast.
Nasprotnikom SLS pa ta način klerikalnega boja samo koristLNi boljša agitacija za nje kakor razkrinkana klerikalna laž. Ljudje spoznavajo, da se klerikalna stranka ne more boriti proti naprednjakom z argumenti, da ne more ničesar pokazati, kar je
naredila za ljudstvo, delavca, obrtnika, uradnika, kmeta in trgovca, in da je ediuo njeno orožje neutemeljeno blatenje njenih nasprotnikov.
Zato bo SLS pokopala njena lastna nemoralnost !
Nov primer klerikalne morale
Te dni je aSlovcnec« zopet pogrel staro laž nekdanje «-Naše Straže-*, da sta dr. Pivko in dr. Lipold sklenila leta 1925. pogodbo, po kateri da se je dr. Pivko pod častno besedo zavezal, da odloži svoj mandat v korist dr. Lipolda, ako mu ta izposlu-je ravnateljsko mesto na ženskem učiteljišču v Mariboru.
Radi te kletvete sta gg. dr. Pivko in dr. Lipold takrat vložila proti odgovornemu uredniku »Naše Straže« tožbo. Pri razpravi pa je zastopnik obtoženca, dr. Al. Javan« odvetnik v Marboru, prosil tožitelja za odpuščanje in je podpisal sledečo Izjavo:
»Naša Straža« je dne 15. VII. 1925 objavila članek, v katerem je trdil3, da sta dr. Lipold in nar. poslanec dr. Pavko sklenila pogodbo o prepustitvi državnozborskega mandata proti odškodnini. Prepričali smo se. da smo bili v tej zadavi mistificirani, vsled česar vse trditve lojalno prekl'eujemo in obžalujemo. — Dr. Juvan«.
Glede na to izjavo sta tožUelja kavalir-sko odstopila od zahteve po kazni, Koroščev organ »Naša-Straža« pa je norela plačati vse stroške pravde in je ?o izjavo objavila dne 30. okt. 1925.
Čisto v smislu klerika!, morale je »Slovenec« to razkrinkano in kaznovan) lai sedaj znova obiavil! Kakor poroča mariborski »Večernik«, sta dr. Pivko in dr. Lipold že vložila tožbo proti odgovornemu uredniku »Slovenca« in izjavljata, Ja nikakor nimata več namena biti tako velikodušna, da bi se zadovoljila samo s kakim p-rekrcem ali obžalovanjem.
Po našem mnenju .more samo klerikalna morala dopuščati ponavljanje laži, ki so l>h morali klerikalci sami že javno preklicati. Zato pa se bo ta morala tudi nad njimi kaj kmalu maščavala!
Bitka s kitajskimi morskimi roparji
— Honkong, 2. septembra. V zalivu Lyn-gyang so sinoči morski roparji napadli kitajski parnik »Koohov«, ki je plul pod angleško zastavo. Kapetana in strojnika so ubili in njuni trupli pometali v morje, ostale mornarje povezali in izkrcali na obali, s parnikom pa so nato pobegnili na morje, kjer so napadli še več drugih ladij, ujeli 100 potnikov in oplenili vso njihovo prtljago. I Šanghaja je angleška mornarica odposlala z roparji večjo ekspedicijo, da reši ujetnike in polovi pirate.
— London, 3. septembra. Sinoči je od* delek petih angleških vojnih ladij, ki so zasledovale pirate v kitajskem morju, na* letel v Biasbavju blizu Kantona na močno piratsko eskadro, ki je štela dvanajst edi* nic. Med angleškim vojnim brodovjem tn pirati se je vnela pravcata pomorska bitka, v kateri je angleško brodovje uničilo de* set piratskih ladij. Dva brzoparnika, tz* med katerih so enega oropali morski rai* bojniki še le pred par dnevi v neki kitaj* ski luki, sta pobegnila. Vsi ujeti pirati so b'fli na podlagi prekega soda justificirani.
Razpust čeških fašistovskih organizacij
Praga. 3. septembra. Preiskava v zadevi fašist ovskega napada na ministerijalneoa svetnika dr. Vorela je ugotovila, da so fašisti s svojim delovanjem kršili določbe zakona o zašiti države. Praška policijska dire-cija jje radi tega ustavila nadaljno poslovanje praške iaŠistovske organizacije, zapečatila strankine prostore, zaplenila vso korespondenco in vložila ovadbo pri državnem pravdništru. Pričakuje se, da bo v prihodnjih dneh objavljena naredba ministrskega sveta o razpustu vseh češkoslovaških fašistovskih organizacij. Zoper generala Gaj-do, ki ga zaplenjeni dokumenti baje zelo kompromitirajo, je uvedeno novo disciplinarno postopanje, ki bo po zatrdilu poučenih krogov končalo za njega zeJo usode-polno.
SMRTNA   OBSODBA DVEH RAZBOJNIKOV
— Valjevo, 3. septembra. Tukajšnje sodišče ie danes razglasilo obsodbo v procesu protf slovitima razbojnikoma Baji Ome-roviču in Jovanu Maksimoviću. Oba sta obsojena na smrt, razen tega pa Omerovič na 748 let in Maksimo vi č na 734 let težke
L MS*.
Novi poleti preko Oceana
— Pariz, 3. septembra. Davi je startal k prekoceanskemu poletu letalec Courtnev z dvema pilotoma. Letalo je kovinast hi* droavion. Spotoma bo pristal na Azorih in od tam nadaljeval polet preko Nove Fundlandije v Newyork. Danes je zapazil neki parnik letalo 170 milj zapadno od Brestona v višini 200 m.
Paru, 3. septembra. Če se vremenske prilike ne bodo posLibŠale bosta letalca <Ji-von in Cobru jutri zjutraj ponovno startala s svojim letalom »Modra ptieat k prekooce-anskemu poletu. Francoska javnost splošno odobrava, da se nista podajala v nevarnost ler da sta se pravočasno vrnila
— Wsshington, 3. septembra. Morna* risko ministrstvo je odposlalo več vojnih ladij, da pomagajo iskati izginulo letalo «Saint Raphael», na katerem je bila tudi princesa Loewenstein.
— Bagdad, 3. septembra. Ameriška le* talca Brocl- in Schlee letita danes zjutraj proti Bunderabbasu, kamor bosta dospela po vsej priliki danes popoldne.
PASIVNA TRGOVINSKA BILANCA NEMČIJE
— Berlin, 3. septembra. Na k&aferenči nemških industrijcev je izjavil znani finančni strokovnjak Duisberg, da je znašal deficit nemške trgovinske bilance v preteklem letu 4 milijarde mark. Sedanji nemški dolgovi znašajo okrog 23 milijard. Od Prihodnjega leta dalje bodo znašale obveznosti Nemčije, izvirajoče iz Davesovega načrta, letno poldrugo milijardo, poleg tega pa mora Nemčija letno plačevati okrog 4.5 milijarde mark obresti.
NOV FRANCOSKO-ITALI-JANSKI INCIDENT
— Niča. 2. ^ptembra. Dva francoska furista sta včeraj pomotoma prekoračila francosko - italijansko mejo. Čeprav sta imela popolnoma pravilne in vidirane pot. ne liste, so jih fašistovski miličniki prijeli in jih odvedli v Sandalmazzo, kjer so jih držali 12 ur zaprte. V zaporu so jih ozmerjali in pretepli. O dogodku je bilo takoj obveščeno notranje ministrstvo, ki bo potom zunanjega ministra interveniralo v Rimu, da ti večni obmejni incidenti končno prenehajo. Med obmejnim prebivalstvom vlada radi tega postopanja italijanskih ob-menjzih organov veliko ogorčenje.
Diktatorski parlament na Španskem
Madrid, 2. septembra, d. Primo de Rivera pripravlja popolno reformo parlamenta, kateremu bo odvzel vse prerogative, tako da bo ostal le posvetovalni organ, doČim bo predla zakonodaja popolnoma v delokrog vlade same. Predsedstvo zbornice bo imenovala vlada. Tudi poslancev ne bo volil narod, marveč jih bo pet šestin imenovala vlada in le kakih 50 poslancev bo izvoljenih. Za poslance bodo imenovani vsi generalni direktorji poedinih ministrstev ter okrog 50 višjih uradnikov, nadalje 50 uradnikov vrhovne provincijalne uprave in 50 predsednikov provincijalnih zvez 100 poslancev bo pripali!) svobodnim poklicem industrij« in poljedelstva. Delavstvo bo zastopano izključno le po Članih oficijelne uprave.
Iz pisane ljubljanske kronike
Kratke sanje veselega Janeza. - Kolesarji in kolesarski tatovi. Tatvine in drugo.
Janez Jurjavčič, doma iz Pečnika pri Zireh, je bil za hlapca pri posestniku Ivanu Galetu na Grosupljem. Davi pa je Gale Janezu rekel: »Tu imaš dva »Jurja«. pojdi in kupi pri tvrdki Jebačin na Rudniku prašiča«. Posestnikov brat Tone mu je izroči! š*; en tisočak, da bi kupil zanj dve železni traverzi, Janez ie svečano obljubil, da bo izvršil vse točno, kakor je želja gospodarja In je odrnil v Ljubljano. Kupil je prašiča in tudi traverze in se vrnil v Grosuplje. Gospodam je rekel, da je plačal za prašiča baš 2000 dinarjev, za traverze pa okoli 700 Din. da pa v trgovini niso imeli časa ter so obdržali cel tisočak in rekli, da bodo kasneje samj obračunali z g. Galetom.
Brata Galeta s'a bila s tem poročilom zadovoljna. Toda drugega dne se je stvar zasukala. Janez, ki je bli dosiei vedno dobre volje, se je spri z domačimi in zahteval knjižico. Gale ga je sicer skuša! pregovoriti, a Janez je trdovratno vztrajal pri svojem in je šel. Kasneje se je Galetu Janezov nenadni odhod zazdel čuden. Še! je v Ljubljano, povprašal pri Jebačinu in zvedel, da prašič še ni plačan. Traverze. kupljene pri tvrdki Schneider & Verovsek. so bile plačane, vendar pa je bila povest o pridržanem tisočaku izmišljena in je zato Gale ovadil Janeza policiji.
Janez je med tem pohajal po Ljubljani, popival v družbj veselih deklet, a kmalu ga je izsledil v gostilni mož s pendrekom, ki ga je povabil s seboj in odvede! v rdečo hišo na Bleivveisovj cesti. Janez je bi! izročen sodišču, kajti na policiji so imel; zapisano, da ima še druge grehe na vesti in da je leta 1923. ogoljufal svojega gospodarja za 52JO kron, kar ie b;!o za takratne čase lepa svota denarja.
Janezovo veselje je bilo torej prjv kratko.
Neprevidnost kolesarjev je kriva pogostih nesreč. Včeraj sta na Gasilski cesti zadela skupaj dva kolesarja, pri čemer se ;e enemu pokvarilo kolo, a v Rožn: dolini sta zepet treščila skupaj dva druga vozača in se oba občutno potolkla. V obeh Sločajifl je bila nesreča povzročena radi nepravilne in prehitre vožnje
je postal vče-iz Podutika. S
Žrtev kolesarskih tatov raj delavec "Fran šušteršič stavbišča mestne hiše za artiljerijsko vojašnico mu je neznan tat odpeljal kolo znamke AVaifenrad«. vredno 25<H) P;n. Kolo ima številko TUlti
Misterijoznj napad na kočevsko ambulanto še vedno ni pojesnen, kljub temu. ua policija s pomočjo sodišča in orožnikov še vedno vodi intenzivno preiskavo v vseh smereh. Nov moment v aferi, ki bo za na-daljni potek preiskave gotove odločilne važnosti, je dejstvo, da so se v prometu že pojavili bankovci, ukradeni iz amb:i-lančnega voza. To je precejšen dokaz, ki govori v prilog osumljenega Bratnša. Policija je baje napadalcem na ambulančni voz f.e na sledu.
Borzna poročila
LJUBLJA?«5KA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovat«. V prostem prometu so notirali: Curih 10.955, Dunaj 800.50. Berlin IX5X Milan 309, London 276.25.' Newvork 56.75, Pariz 223, Praga 168.45.
ZAGREBŠKA BORZA.
Zagrebška borza danes ni poslovala V prostem prometu so notirali: London 276.25, Newyork 56.75, Pariz 222.75, Milan 306.50, Curih 1095-5, Berlin 13.53, Dunaj S00.5. Praga 168.425.
*    INOZEMSKE BORZE. — Curih:   Beograd   9 13.   Pariz 20.33, London 25.2175,   Nevvork 518.70, Milan 28.14,   Berlin 123.40,   Dunaj 73.10, Praga 15J7. ,
A.
ili dr. Korošca iirti in?
Dočim so klerikalci s proračunom in finančnim zakonom pahnili na tisoče ljudi v bedo, so velikodušno poklonili
princem stomiHjonsko darilo.
S finančnim zakonom za leto 1937.28 so klerikalci odpravili celo wsto socijalnih ustanov, udarili so najbednejše. ljudi, ki žive od vsakdanjega zaslužka svojth rok, delavce, brezposelne, državne uslužbence, siromašne izseljence itd. Ta finančni zakon je črna knjiga klerikalne politike in cele vrste stanov, ki Hm je bil prikrajšan ž njim skromni vsakdanji košček kruha.
Na stotine železniških delavcev je bilo po klerikalni krivdi z družinami vred pognanih na cesto, ostalim so bile zmanjšane plače, reduciirali so državnim uslužbencem draginjske doklade, zmanjšali na minimum zakonito državno subvencijo Zavodu za zavarovanje delavstva na račun delavskega zdravja, razširili davek na ročno delo, uvedli povečan davek za privatne nameščence itd.
Doći m so skoro vsem stanovom poslabšali njihov gmotni položaj. Češ da mora država štediti in dočim niso našli niti dinarja za brezposelne, pa so podarili črno" sorskim princem 42 milijonov Din tcr jim vrnili v korist države zaplenjeno nepremično premoženje v približni vrednosti 50 milijonov. To so storili kljub temu, da je proti tej radedamosti protestiralo prebivalstvo v Crni gori samo. kjer sedaj kljub žetvenemu času umirajo ljudje od lakote.
Ko se je zvedelo, da je kleroradikalna večina sklenila pokloniti črnogorskim prin_ cem stomdijonsko darilo, je deputacija črnogorske oblastne skupščine izročila vladi spo-
menico, naj z ozkom na obupne raomere v Crni gori odstopi konfiscirano imetie črnogorske dinastije zetski oblastni samoupravi, ki je brez sredstev in ki tudi ne mora misliti na uvedbo novih davščin, kar vlada t Crn! gori taka revščba, da država Se nI mogla iztirjarJ nHi davkov za t 1925 ki 1926.
Klerikalci niso poslušali prošnje bednih Črnogorcev, niso videli bednih tavahdov, ki so jim črtali iz državnega proračuna 80 milijonov dinarjev, niti revščine naših delovnih slojev in brezposelnosti med njimi; v upanju, da se z glasovanjem za črnogorske prince privežejo na vladne stolčke, so bili gluhi in slepi in so glasovali za stomiiUon. sko darilo.
Ob mesečni plači 1500 Din bi moglo žl-veff s tem denarjem celo leto 2330 delavcev in uradnikov, ki so bili pod kleroradl-kalnlm režimom pognani na cesto. Danes množe vrste brezposelnih v Sloveniji m drugod množice stradajočih Črnogorcev, ki beže iz svoje domovine pred grozečo lakoto ter povečujejo tako b°do naših domačih ljudi.
Dr. Korošec in njegovi pomagači pa love sedaj glasove volilcev med tistimi sloji, ki so jih v svojem navdušenju za črnogorske prince popolnoma prezrli. Toda ti delavni sloji bodo upoštevali geslo «zvestoba za zvestobo* ter bodo prepustili* črnogorskim princem dvomljivo čast. voliti dr. Korošca in njegove kandidate.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Tragična nesreča v Zenici. — Naslednik Čaruge v Bosni« — Nenavaden poizkus samomora,
Neprevidnost in brezobzirnost voznikov, bodisi izvoščkov, šoferjev ali biciklistov, je povzročila že marsikako nesrečo. Ne da bi se jim baš kam mudilo, divjajo po cestah in ulicah in uživajo v tem, da povzročajo paniko med »plebejskimi« pešci, ki se jim komaj in komaj ogibajo.
Slična brezobzirnost je povzročila te dni v Zenici tragično nesrečo, koje žrtev jo postalo komaj enoletno dete. Cez most preko Bosne v Zenici je šla v četrtek dopoldne žena ratarja Abdu-rahmana. Ker nima nikogar, komur bi zaupala varstvo svojih treh otrok, jih je morala vzeti seboj po opravkih v mesto. Starejša dva sta so je držala za krilo, najmlajše dete pa je nosila v naročju. Ko je Šla čez most, je pridrvel z nasprotne strani v divjem diru nek voznik. Vozil pa je tako brezobzirno tik ob ograji mostu, da se mu bedna žena ni mogla ogniti. Ko je s prosto roko v zadnjem hipu potegnila starejšega otroka, ki je bil v nevarnosti, da pride pod konje in voz, k sebi trdno k ograji, ji je zdrknilo najmlajše dete iz rok in padlo preko ograje v reko. V strahu in obupu ■mati ni dolgo premišljala., marveč se je zagnala za svojim detetom v valove. Starejši fant, 61etni dečko, videč mater v vodi, je bil seveda ves zmeden in se je z obupnim klicem za mamico pognal za njo v vodo. Brezobzirni voznik se zato seveda ni niti zmenil in je drvel dalje. Očividci, ki so opazovali ves prizor, so stekli deloma za njim, drugi pa so skušali rešiti mater in oba otroka. Nekemu pogumnemu plavalcu se je posrečilo, da je spravil na suho i ženo i starejšega otroka. Dete, ki je bilo zavito v plenice in ovoje, je izginilo takoj pod vodo in ga niso mogli takoj najti. Ko so ga vendarle potegnili iz vode, je bilo že mrtvo. Tragična nesreča je vzbudila v vsem mestu splošno sočutje in veliko ogorčenje nad brezobzirnimi vozniki. Policija zasleduje krivca, ki bo prejel zasluženo plačilo.
*
Iz Splita poročajo, da so v selu Še-linah v severni Dalmaciji oropali raz* bojniki na prav premeten in drzen način tamošnjega starega župnika Simi-jiča. Nekoliko roparjev je prišlo pred župnikovo hišo. Potrkali so na vrata. Bili so vsi oblečeni v orožniške uniforme. Na prav zvit način so župnika pre-
govorili da jih je pustil v hišo. Komaj so vstopili, že so napadli starega župnika in njegovo služkinjo ter oba zvezali. Nato so preiskali vso hišo. Odnesli so 70.000 Din denarja, več dragocenosti in
nekaj cerkvenih predmetov. Skupna škoda znaša okoli 100.000 Din.
*
Upravnik pošte na glavnem kolodvoru v Zagrebu je opazil, da nekdo odpira priporočena pisma iz Amerike. Uvedel je takoj preiskavo in dognal, da je uradnik Josip Šofer tisti, ki pisma odpira. Šofer je bil v oddelku za prejem in oddajo priporočenih pisem in je bil tudi sam odgovoren za pisma. Disciplinarna preiskava je dognala, da je Šofer odpiral vsa pisma, ne glede na to, če je bil denar v njih ali ne. Iz sedmih priporočenih pisem je pobral čeke za 20, 100 in 50 dolarjev. Šofer je priznal, da je pisma odpiral, a ni v njih ničesar našel. Upravnik je tatinskega uradnika ovadil policiji. Vse ukradene čeke so našli v njegovem stanovanju.
*
V četrtek se je onesvestil na ulici v Beogradu neki moški, katerega so potem prepeljali v državno bolnico. Dognali so da se mož piše Sava Mitro-vič in da je mesar. Dolgo ni prišel k zavesti. Bil je zelo bled, na telesu pa ni bilo nobenih sumljivih znakov. Končno so zdravniki opazili, da ima Mitrovič zavezano desno roko za zapestjem z dolgo krpo. Ko so mu jo odvezali, so
Naša skrinjica
ubijam
ie
Jean de la Hyre.
Roman. Prvo poglavje.
Skrivnostni neznanec.
I.
Kam je Izginil?
V splošno presenečenje se je raznesla po Parizu okrog petih popoldne vest da je zmagal pri poletu na progi Tokio — Petrograd — Pariz Barandon.
Vsi so bili prepričani, da prileti drugi in vsaj trideset minut za znamenitim letalcem d* Albaniacom, ki je takoj po svetovni vojni zmagovito preletel progo Pariz — Tumbuktu in premagal Barandon a v vztrajnostnem poletu nad Afriko.
Že zgodaj zjutraj so prihajale iz Konigsberga, Berlina in Frankfurta. — mest, nad katerimi je vodila zračna pot, — brzojavna poročila, da leti d, Albaniac prvi, da je prehitel Barando-na spočetka za dvajset, potem za petin dvajset, naposled pa za 30 minut.
In naenkrat so pa prispela iz Rem-sa po vrsti poročila, da leti Barandon pred d' Albaniacom. Takoj nato so brzojavke iz Remsa omenjale Fagaisa, Favasa, Karrerja in Devilla. O d' Al-baniacu pa ni bilo duha ne sluha.
Končno, dve minuti pred 5. uro, je megafon na Grands Boulevards obvesti] zbrano množico, da se je Barandon spustil na letališču Le Bourget
Barandon! Hura! Množice so zava-lovile in zašumele. Po bulvarjih so za-doneli pozdravni klici in ploskanje. Nad glavami so zavihrale čepice. Toda množice se niso razšle: čakale so vesti o d' Albaniacu.
Čez četrt ure je megafon naznanil, da je Fagais priletel drugi. Takoj za njim, s presledki nekaj minut so zado-nela po bulvarjih imena Favas, Ger-vais, Deville, Karrer, vseh udeležencev velike letalske tekme.
Megafon je utihnil. Utihnila je tudi množica. Vsa iz sebe od razburjenja je čakala vesti o ljubljencu Pariza. Ljudje so postajali nemirni, šepetali so si o bojazni, domnevah in slutnjah. Ob 7.33 so izšle posebne izdaje večernih
! listov, kj so pod debelimi naslovi po-
I ročali:
O d' Albaniacu ni nobenih vest].
zagledali pod njo globoko rano. na rani pa kos sode, ki je razjedala meso, kožo in 28e. Slučaj je bil zagoneten in so zdravniki obvestili policijo, da uvede preiskavo. Policija je dognala* da je Mitrovič hotel na ta način izvršiti samomor. Pred petimi dnevi si je privezal kos sode na žile desne roke. Soda mu je razjedala kožo in meso ter se zmešala s krvjo. Tako so nastale komplika-cjje in se je Mitrovič na ulici onesvestil.
G Pire kot protektor Sokolstva
Gerentstvo in sosvet na ljubljanskem magistratu sta od dne do dne v večji merf prav ra prav «mo ekspozituri tajništva SLS
Celo stvar vodi znani g. Pire, Id nastavlja, od&tavfja, premešča, odpoveduje. Zmešnja* vs na stroške davkoplačevalcev raste od dneva do dneva. Občinski proračun se ne izvaja, pač pa se na konto bodočih posojil začenjajo navidezna dela, ki naj love volil* ce za SLS. •Slovenec* s triumfom poroča, da jo komisar podaljšal «SokoIu» zakup telova<£5Č& v Tivoliju, in laže, da je prej« Snji gerentski svet to odklonil. Res pa je, da tedaj pogodba še ni bila dotekla. Ker je na magistratu ležal že delj časa predlog, naj bi se tivolsko letno telovadiSče v spo* razumu med Sokolom in športnimi organi* zaci jami preuredilo v nekak splošen sokol* sko*sportni stadion, je gerentski svet srna* tral za svojo dolžnost, da prouči, ali bi se ne dala doseči skladnost med sokolskim i in športnimi interesi. Predno pa je mogel ge* rentski svet to namero izvršiti in rešiti pro* šnjo Ljubljanskega Sokola za podaljšanje pogodbe, je prišel na magistrat vladni komisar, ki je pustil dolge mesece prošnjo ležati. Sedaj pa je klerikalna mestna upra* va porabila ta slučaj za to, da opraviči ne* primerno večjo podporo, ki je bila iz mest* nih sredstev dovoljena klerikalnemu sta* dionu. In pri tem so klerikalci še tako drz* ni, da se upajo odkrito norčevati iz Sokol* stva in mu servirati g. Pirca kot njegovega zaščitnika.
Sport
Nedeljski sport v Ljubljani
SK Rapid (Celovec) — SK Slovan Ljubljana,
Nedelj^ 4 septembra ob 17. pop.
V nedeljo ob 17. pop. odigra ljubljanski Slovan na igrišču S. K. Ilirije svojo drugo letošnjo mednarodno tekmo. Kot nasnrotni ka bo imel topot Rapida iz Celovca. Je to v Ljubljani primeroma še neznan klub. Iz rezultatov, ki jih je dosegel napram drugim celovškim klubom, pa ie razvidno, da bo nudil Slovanu trd oreh. Z K S V. ie igral 9 : 1 in Amaterje je tudi tolkel z 4 : 3, dočim je z KAC igral 2 : 2. Slovan ie v zadnjem času napredoval. Izboljšal in ojačil je svoje moštvo, kar najbolje dokazujejo njegovii zadnji rezultati. V nedeljo bo na_ stopil v svoji najmočnejši postavi, in bo si_ gumo nudil Celovčanom trdega nasprotnika. Kot predtekma se vrši tekma Za poškodbeni fond in sicer semifinale Ilirija : Krakovo. Ilirija nastopi oslabljena, ker igr* večina njenega I. moštva v Beogradu. Kar se tiče Krakova, bo isto skušalo povdariti svojo dobro formo in nadvladati >na vsak način Ilirijo. Obeta se torej v obeh tekmah dober nogomet in je vsled tega želeti, da občin, stvo v čim večjem številu poseti tekme Predtekma se prične ob 15.30.
Druga zanimivejša prireditev je damsko lahkoatletsko držav, prvenstvo. Tekmovanje dam za državno prvenstvo se vrši ob 15. na igrišču ASK Primorja. Tekmovanja se ude_ leži elita naših atletinj iz Ljubljane. Zagre_ ba in Beograda. Favorita sta seveda ljub« lianska kluba Ilirija in Primorje ni pa izključeno ,da bodo ZagTebčanke ali Beograj_ čanke našim iztrgale poedina mesta. Zato se obeta zanimiva in lena borba in računa se, da bo postavljenih tudi več novih iuzosl. rekordov  Vstopnina je minimalna.
— S. K. Krekovo. Za nedeljo v tekmi proti Iliriji določam sledečo postavo: Malic Marjetic, Novak I. — Jeršek, Via j, Koser — Marinko, Grabrijan KalaŠ Bončar, Kotar, Czemy. Pol ure pred tekmo naj bodo imenovani igrači na igrišču Ilirije. — Ka_ petam. p
— Službeno iz LHP. Danes ob 20. uri važna seja upr odbora v posebni sobi kavarne »Evrope«. Včerajšnje službene objave se popravljajo, ker se je vrinila pomota. Verificira se prv. tekma Maribor : Atena 38 : 1 in ne Mura : Atena, kakor je bilo na„ pačno objavljeno. — Tajnik
Koturaški Savez kraijevifne SHS. — Semifinale za državno prvenstvo in dirka za »Prvenstvo Slovenije« se vrši v nedeljo dne 4. t m. n« progi Ljubljana Celje-
Do polnoči je množica trgala raz-našalcem iz rok posebne zda je, ki so izšle vsako uro. Zadnja kakor prva posebna izdaja je prinašala iste nerazumljive, nepojmljive besede:
O d* Albaniacu ni nobenih vesti.
Nobenih vesti!
Preletel je Frankfurt in izginil. Nikjer ga niso videli. Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo z njim.
V glavo so silile najstrašnejše misli.
Je-li padel v gozdu, daleč od obljudenih krajev? Je-li padel in poginil pod razvalinami zgorelega aeroplana? Nemogoče je bilo misliti, da je zgrešil smer. On, najboljši letalec! Toda če je živ, zakaj ni o njem duha ne sluha? Ose mur je minilo, odkar je izginil.
Zjutraj je množica izvedela iz no-vin, da se je dvignilo ponoči več letalcev, da bi našli d' Albaniaca, toda do treh zjutraj je bilo vse iskanje zaman.
Aeroklubi in vsi večji listi so poslali na svoj račun aeroplane, da bi iskali pogrešanega letalca na poti iz Frankfurta v Pariz. Neprestano sta pela brzojav in telefon, ves zračni promet je bil mobiliziran. In proti večeru je bil rezultat vsega prizadevanja enak ničli.
Mmila je še ena noč in še en dan.
Pokrajino med Frankfurtom in Rernsom so preiskali tako, da bi našli
LJubljana, km 150. Start ob 11. uri pri km 1. □a Bleiweisovi cesti cJU pri km 1-300 pred gostilno Kačič na Dunajski cesti ob 1530. Istočasno se vrši semtfnnte za Juniorje. ter dirka junior] ev z a prvenstvo Slovenije na km 50. — Po dirki koncert železrrtčarske godbe na vrtu gostilne Kačič, obenem razglasitev in razdelitev nagrad in športna zabava. V soboto zvečer ob 19.30 sestanek dir. kače v in funkcij on arjev obeh ljubljanskih pododborov na vrtu restavracije »Novi svete — Koturaški Sarvez SHS.
— Klub kolesarjev in motccikllstov U*_ rija raspisuje klubsko prvenstvo za nedeljo dne 4. t m. Start in cilj istočasno z dirko za»Prvenstvo Slovenije« Sestanek dirkačev khrba v soboto ob pol 8. uri zvečer na vrtu restavracije »Novi Svete — Odbor.
— Službeno lz sekcije ZNS. — Delegirajo se za tekme dne 4. trn. v LJubljani: juniorska pokalna Jadran :Mars ob 10. dop. z. Gmperman, pokafria Ilirija: Krakovo ob 1530 z. Ahčan, prijateljska Slovan :JRapid (Celovec) z. Voddšek. — Načelnik.
Izpred sodišča
TRMASTI KONJ.
Premogar Florjan v Ljubljani ima Stat* ljivega konja. Kadar se mrhi zazdi, ne po* tegne z mesta, pa če bi voznik bič razbil na njegovem hrbtu. Sivec ima pa tudi 5e to slabo navado, da se včasih zmoti, menda je konjiček že zgubil ves spomin, aaj je že zelo star, večkrat se spozabi in potegne nazaj mesto naprej.
Tako je stal Florjan s svojim kljusetom julija pred neko ljubljansko trgovino. Ko je možakar oddal vrečo oglja, je pognal, a
firav tedaj se je spomnil sivec, da je stat* jiv in ni hotel potegniti. Florjan je zaklel in mirno sedel na voz ter čakal, kdaj se bo konjiču zljubilo odpeljati dalje. Ker se pa 9ivec ni predolgo zmenil, ga je premogar jel poganjati in vpiti nad njim. Sivcu je pa bilo tega dovolj. Mesto naprej, je potegnil nazaj, voz se je zaletel v bližnjo izložbo in zdrobil šipo vredno 1000 Din.
— Zakaj pa niste vporabili zavore, je vprašal premogar j a sodnik.
— O, saj bi jo, pa je moj voz nima, je dejal Florjan. Morda bi res rešil Sipo, am* pak je še to vprašanje, ker moj konj, ki je sicer zanič, potegne v takem slučaju nazaj, kot bi imel devet hudičev v repu in najbrž bi ga tudi zavora ne držala.
_ Šipo bo treba plačati, če ne vas bo
lastnik tožil civilno.
— Mene lahko toži, saj tako nič nimam, gospodarja naj  prime, ki ima tako kljuse,
jaz sem nedolžen!
Florjan je bil res oproščen.
Radio
Elstree-Six prejemni aparat
Ves napredek pri prejemnih radioapa-ratih stremi za zvišanjem občutljivosti in selektivitete aparatov ter izboljšanjem Čistoče sprejema.
Zvišanje občutljivosti aparata pa moremo doseči le s uspešnim ojačenjem v visoki frekvenci. To lahko dosežemo na dva načina. S pomočjo transpozicije na daljni val, da na ta način potem lahko ojačimo z ogiaše-nimi transformatorji. To sotako zvani su-perheterodvn-aparati Drug način pa je potom oglašenKh oscilatornih krogov v vreznem krogu visoko frekvenčnih ojačevalk. Pri tem pa moramo izvršiti še takozvano nevtraliza-cijo, da postane visokofrekvenčni ojačevalec sploh stabilen in da je mogoč sprejem. Kakor hitro imamo mrežni in anodni krog uglašen na isti val, nam začne cevka nihati. Zadostuje malenkostna energija, ki prehaja preko male kapacitete — anoda mrežica — iz anodnega v mrežni krog, da sproži nihanje. To nihanje moramo zabraniti, kar storimo na sledeči način:
Napeljemo po drugi poti iz anodnega kroga preko malega kondenzatorja, ki ima isto velikost kot kondensator-anoda-mrežica, isto množino energije, kolikor jo prehaja skozi elektronko, vendar tako, da deluje v nasprotnem smislu in da se ti dve energiji popolnoma uničita. To je tako zvana neutralizacija, ki jo je prvi izvedel prof. Hazeltine v Ameriki in John Scott-Taggart na Angleškem. Aparati, zgrajeni po tem principu, se imenujejo neutrodyni.
Po tem principu je zgrajen tudi aparat, ki je na Angleškem znan pod imenom Elstree-Six, vendar v marsičem izJboljšan. Ta aparat je bil sestavljen od John Scott-Taggarta in drugih strokovnjakov v radio laboratoriju družbe Radio Press v Elstree blizu Londona. Odtod tudi ime aparata, ki je šest-ceven. Razločuje se od navadnega neutrodv-na predvsem v tem, da ima tri visoko frekvenčne ojačevalk e, dočim imamo pri navadnem le dve. Nadalje se je izkazalo, da pri običajnih neutrodvnih kaj rade nastanejo neke parasitarne oscilacije radi odcepov pri tuljavah, katerih valovna dolžina znaša ca 60 m. To nihanje zelo zmanjšuje stabilnost aparata. Raditega je sestavljen mrežni nihalni krog pri tem novem aparatu tako, da je odcep ravno v sredi tuljave in v sredi vrt.
kondenzatorja, kateri mora biti seveda za to posebno konstruiran. Vsak teh kondenzatorjev je sestavljen iz dveh delov, montiranih na "kup"* osi. Zveza med odcepom tuljave in sredine vrt kondensatorja je napravljena preko visokega upora, ca. 100.000 ohmov. S tem uporom zabranimo, da bi aparat mogel nihati na kratkih valovih in je stabilnost aparata radi tega zelo velika. Nadaljna jv-sebnost tega stika je tudi ta, da se detek-n i ne vrni potom audion-stika, kakor pri navadnih aparatih, pač pa s pomočjo prednapotos* i na mreži cevko tako, da cevka deluj.- ua spodnjem kolenu karakteristike. Pri tem načinu detekcije preneee cevki večjo energijo in je sprejem ČistejBd, pač pa je ojaČenje nekoliko šibkejše, kot pri auiion-stiku. >el-ektiviteta je radi Štirih uglaženih krogov zelo velika, nič manjša, kakor pri superhetero-dynih z okvirno anteno.
Čistoča tega aparata pa nadkriljuje vsekakor §operheterodyne in druge raz' aparate, ker ta aparat sprejema brez uporabe reackije, katera sicer močno ojači sprejem, toda na račun čistoče.
Regulacija aparata izgleda na prvi pogled precej komplicirana in težavna, toda faktično je mogoče hitro po laka ti postajo, katero smo si enkrat zabeležili, tudi brez sin-šalic direktno na zvočnik, ker dobimo postajo pri vseh Štirih kondenzatorjih skoro na isti točki.
Za sprejem z zvočnikom ima aparat še dve niztofrekvenčni ojačevalki s transformatorji. Aparat zahteva prvovrsten materijal, konstruiran specijelno v to svrho. Radi stabilnosti je tudi potrebno, da so oecilatorni krogi precej oddaljeni eden od drugega, kar seveda precej poveča obsežnost aparata. Da tak aparat ni poceni je jasno, vendar ni mnogo dražji, kot kak dober superheterodvn. Ta aparat, ki ga je sestavil g. inž- Eržen iz Ljubljane, bo razstavljen na radio-razstavi v Ljubljani (17. do 26. sept. 1927).
eležnica
KOLEDAR. Danes: Sobota, 3. septembra 1927; katoličani: Mansvet; pravoslavni: 21. avgusta. Tadej.
Jutri: Nedelja 4. septembra 1927; ka* toličani: Rozalija; pravoslavni: 22. avgusta, Agatonik.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: «Radio detektiv«.
PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: «Radio detektiv*. Javni nastop Sokota II. ob 15. na Prus lah.
ar Beneška noo» na Strelišču od 16. dalje. Sport: Slovan : Rapid ob 17. na igrišču Ilirije.
DEŽURNE LEKARNE. Danes in )utri: Bohinc Rimska c; Lev* stek, Resljeva c.
Solnce zaide danes ob 18.35, vzide jutri cb 5.24 in zaide ob 18.33.
ZA NASE NAROČNIKE. Danes  so na  vrsti naročniki  serij M in N.
„Lindy" je prejel tri milijone
pisem
Najpopularnejši mož Amerike in največji nacionalni heroj, ki je celo zasenčil slavo vseh svojih predhodnikov, raznih filmskih igralcev, umetnikov in dragih slavnih mož, je danes Charles I.ind-bergh ali »Lindy«, kakor gu naziva ameriška publika. Lindy je baje doslej prejel od raznih oboževalcev in oboževalk nad 3 in pol milijone pisem in )00 tisoč brzojavk. Med temi pismi so večinoma čestitke, rre manjka pa tadl daril, pošiliatev denarja in žemtbenili ponudb. Zanimiva pa je predvsem brzojavka, v kateri neka družba Lindbersa vabi, da poleti z raketo na luno, neka filmska družba pa mu obljublja 1 milijon dolarjev, če pristane na to, da se njegova poroka posname za film. Družba je namreč mnenja, da je med temi 3 milijoni pisem, ki jih je Lindy prejel, pač nad 100.000 ženitnih ponudb in zato upa, da si bo Lindbergh kmalu izbral primerno nevesto. Stvar pa je precej težavna, kajti izbira med 100.000 nevestami ni tako lahka kakor si to predstavlja filmska družba. Poleg 100.000 ljubavnih pisem je prejel Lindy tudi 5000 raznih verzov in pesmi, kar mimogrede pa je zaslužil okoli 10.000 dolarjev, ki so bili priloženi v pismih za odgovor. Zanimivo je, da ie Lindbergh sam osebno pisal več tisoč odgovorov, ker pa za tri milijone pisem rrfma časa datf pismenega odgovora, je večina ostale korespondence romala v koš.
celo las, ako bi bil padel z d' Albania-cove glave. Iskali so letalci, novinarji, dobrovoljci in športniki na motociklih, avtomobilih, kolesih, vozovih in peš. Vsi večji pariški listi so razpisali bogate nagrade onemu, ki bi prvi izsledil d* Albaniaca.
Toda nihče ni ničesar našel, nihče ničesar vedel.
Vse je kazalo, da je d* Albaniaco-vo letalo v zraku izhlapelo, kakor izhlapi in izgine oblak. Nemir in razburjenje sta dosegla v Franciji vrhunec, nihče ni dvomil o poginu najznamenitejšega letalca na svetu in splošna potrtost je spominjala na vsenarodno žalovanje.
Ves mesec je klila v srcih Pariža-nov tajna nada. .
Kakšna nada? Nihče ni vedel. Toda ljudje niso hoteli verjeti, da je našel junak letalstva tragično smrt. Vsi so na tihem upali, da se vme. Odkod? Upanja je bilo vsak hip manj, žalost pa vedno večja. Pet tednov po zagonetni katastrofi se je morala javnost sprijazniti z nepobitnim dejstvom: d* Albaniac se ne more vrniti, on se ne vrne, poginil je.
Domnevali so, da se je d' Albaniac od Mainza dalje dvignil zelo \isoko, da ga je veter zagnal proti Severnemu
morju in da se je moral spustiti na razburkano morje. Cel mesec so križarili po morju angleški, holandski. nemški in francoski parniki in jadrnice ter iskali sledov katastrofe. Zaman! Ka-Itor zemlja, tako sta tudi zrak in voda hranila tajno.
D' AlbanL   jc ponesreč
Med srci potoka] gorja in tuge, je najbolj trpelu . rco mladenke, ki jo je d* Albaniac samo mimogrede videl. Srečanja z njo na letališču in v svet-skih restavracijah se je komaj spominjal.
Pete nedelje po usodnem dnevu, ko so listi prvič priobčili strašno vest, je mladefika po prečuti noči vstala s trdnim sklepom, da umre, ako med jutranjo pošto ne bo ničesar, kar bi poziv lo omajano upanje.
Roditelji so ji umrli v zgodnji mladosti in tako je morala iskati zavetišča pri neprljubljeni, trdosrčni teti. Leti-cija de Cleve je rastia samostojno, bila je bogata in neodvisna, še kot dekletce se je naučila biti sama. Z vso vnemo se je oklepala sporta in telovadbe. Znala je kmalu izhorno jahati, šofirati in veslati. Neštetokrat je vic^la d* Albaniaca in občudovala njegovo spretnost Nekoč mu ie bila predstav-
Dva zanimiva shoda v Ljubljani
Lepo uspel shod Naprednega bloka« — Značilna izjava zastopnika marksističnih delavcev. — Neuspehi dr. Korošca na Barju.
Snoči je bil v solnu Košakove gostilne boju proti klerikalizmu skupno fronto in volilni shod Naprednega bloka /a poljan* j zato poziva kandidata, naj obrazloži svoje
Usoda noš ti letalcev Petroviča in Pajevifo
Kako so rešili poročnika Pajevića. — Tudi podpolkovnik Petrovič živ? — Kaj pripoveduje Pajević o katastrofi.
ski okraj. Udeležba je bila zelo mnogo* •tevilna, gostilniška dvorana je bila nabito polna, mno£o ljudi pa je moralo ostati na vrtu, kjer so pri odprtih oknih poslušali izvajanja govornikov. Udeležilo se je sho* da tudi nekaj pristašev drugih strank. Oo* vorila sta kandidat za skupščinske volitve dr. Albert Kramer ter nosilec kandidatne liste za ljubljanske občinske volitve dr. Dinko Puc. Shod je potekel v najlepšem redu, izvajanja obeh govornikov so žela ponovno burno odbravanje.
Shod je otvori 1 predsednik Naprednega političnega in gospodarskega društva za poljanski okraj dr. Klepec, ki je opravičil zadržanega kandidatovega namestnika g. Vargazona, nakar je kandidal
dr. Albert Kramer
v daljšem govoru očrtal politični položaj in pomen naprednega zastopstva Ljubljane v Narodni skupščini. Govornik je naglašal, da ie borba pri sedanjih volitvah naper* jena predvsem proti blejskemu paktu, ne. sicer proti tisti pogodbi, ki sta jo napi* sala dr. Korošec in Vukičevič in ki bo 11.
septembra pozabljena, temveč proti bt* »iveni misli te pogodbe, ki stremi za he* Remont jo enega plemena s pomočjo druge plemenske strančice. Dr. Korošec izklju* čuje iz bodoče vlade Radića in Pribičeviča. Ali se ne zaveda, da pomenja to izključi* tev 90 odstotkov prečanskega prebivalstva? Boj velja rcakeijonarni misli, ki izvira iz tega. in zato se bod;> v eni in isti napredni fronti znašli 11. septembra vsi demokratski elementi. Govornik odkrito priznava, da igra SDS vlogo posredovalca s ciljem, da nastane po 11. septembru blok demokracije, ki bo razbil reakciJonami blok okoli Vuki* čeviča in dr. Korošca.
Izvajanja dr. Kramerja so bila od zbo* rovalcev ponovno prekinjena z burnim odobravanjem ter so bile govorniku ob koncu prirejene dolgotrajne ovacije. Prav tako živahno pozdravljen je govoril nato
dr. Dinko Puc,
ki se je podrobno bavil z razmerami v ra* dikalni stranki ter naglašal, da SDS ne za* hteva ničesar drugega kakor enako pravico za vse, da bodo imeli Slovenci, ki se radi svoje preobljudenost ne morejo obdati s kitajskim zidom, kakor so to hoteli kleri* kalci, besedo tudi onkraj Sotle na Hrvat* skem ter v Srbiji ir da se jim ne bo treba izseljevati v Ameriko in vestfalskc rudni* ke, dokler je v Jugoslaviji prostora dovolj. Omenjal je pogubno klerikalno politiko, ki je prinesla težka bremena vsem. Dočim čakajo vpokojenci mesece in leta na svo* je prejemke in dočim so klerikalci obdav* čili skoro vse stanove, samo ljubljanski krezoškof, ki razpolaga z milijoni, ni bil obdavčen, češ, da nima niti eksistenčnega minima...
Dr. Puc je omenjal tudi ^danji parti* zanski režim na mestnem magistratu. Tako so bila oddana n. pr. dela za zgradbe pri Koleziji nekemu klerikalnemu podjetniku že potem, ko so bile odprte ofertc ponud* nikov, dasi prvotno sam ni oferiral. Na drugi strani je bila za dela v stanovanjski hiši na Ahacijevi cesti odklonjena ponud* ba naprednega obrtnika, ki ie bila za 60.000 Din cenejša Potem seveda ni čud* no, če se govori o prekoračenju proraču* nov.
Izvajanja dr.  Puca so žela  burna dol* gotrajna odobravanja.
Nato se je oglasil k besedi
delavec g. Habe,
pristaš Neodvisne delavske stranke, ki se je popolnoma prid-užil izvajanjem obeh govornikov o klerikalizmu in škodljivi ne* socijalni politiki klerikalne stranke. Na* glašal je, da je k!erikalna stranka sovraž* niča vsega, kar je naprednega, ter je obža* loval, da so se delavci pustili nekdaj pre* varati in zapeljati od nje. Klerikalci, ki so o potrebah delavstva pisali kakor bi niti ruski revolucij on arn i listi ne, so pokazali vso svojo hinavščino, ko so prišli na vlado. Delavstvo so prevarali v svojih obljubah in vlada, od klerikalcev podpirana, ne do* voljuje niti navadnega delavskega izleta v Bohinj in ne pusti prirejati delavskih sho* dov. Proletarijat in demokracija imata v
stališče napram zakonu o zaščiti drža\-e, ki onemogootrje svobodni razvoj delavskih strank.
V odgovoru je
dr. Kramer
povdarjal, da zaslužijo iskrene in odkrite besede iskren odgovor. Res je, da je SDS sodelovala pri zakon- o zaščiti države, zgodilo pa se je to v dobi atentatov, v strahu, da nam boljševizem uniči z veh* kimi žrtvami ustvarjeno nacijonalno dr* žavo.
Takrat je padel kot žrtev eden naših najsposobnejših d žavnikov, Draškovič, in izvršen je bil atentat na predstavnika dr* žavne suverenosti. Takrat smo imeli po* gum previti odgovornost za zakon o za* ščiti države. d~nc odkrito rečemo, ko
za našo državo ni več nevarnosti in ko so se strasti polegle, da smo za njegovo od* pravo in za svobodo vsakega legalnega po* litčnega udejstvovanja. Zato pa imajo se* daj klerikalci pogum zahtevati, naj se za* kon o zaščiti države še poostri in v res* niči se v času Vukičevičevega in Korošce* vega pakta skuša zadušiti vsako delavsko gibanje. Dr. Kramer je naglašal. da jugo* slovenska demokracija nikdar ni bila in ne bo sovražnica delavstva in želi, da bi se socijalistično delavstvo združilo k pozitiv* nem u delu.
Ta izvajanj: so zb rovalci sprejeli s splošm odonra -aniem in ker se na poziv ni nihče več *-g"asil k besedi, je predsednik z Vlj"Ml lepo uspeli shod, ki ie dokazal, da je napredna Ljubljana trdno odločena, izvojev^ti si H. sep embra svoj ugrabljeni mandrt.
Istočasno se je vršil snoči pri Mokarju
na Barju klerikalni shod,
ki pa pomenja za klerikalno stranko pravo blamažo. Dr. Korošec je ob tej priliki pri* šel prvič v svojem življenju na Ljubljansko barje. Shoda se je udeležilo kakih 45 kleri* kablih pristašev in okoli 30 pristašev dru* gih strank, ki so ponovno burno ugovarjali klerikalnim govornikom. Prvi je govoril član sosveta na ljubljanskem magistratu g. Pire, ki je izjavil, da je SLS res napravi* la to pogreško, da je glasovala za darilo 42 milijonov črnogorskim princem, kar pa ni nič hudega, kajti tudi v Nemčiji so de* lali isto. G. Pire seveda ni povedal, da se je v Nemčiji vršil o povrnitvi premoženja princem plebiscit, da pa naši klerikalci niso vpoštevali niti protestov črnogorskega pre* bivalstva samega. Pirca so zborovalci ne* prestano motili z medklici, tako da je bil ves zmešan. Ko je omenil, da je SDS pod* pirala Orjunaše, je na vprašanje, kako je z zadevo na Zaloški cesti, molčal Prav tako je molčal na vprašanje, kaj je z avto* nomijo. Hvalil je sedanji sosvet na magi* stratu in trdil, da je vse, kar se je v Ljub* ljani naredilo, zasluga SLS, ne pa bivšega gerentskega sveta. Omenjal je tudi vodo* vod, ki se baje sedaj napeljuje na Barje, dobil pa je od nekega nevtralca odgovor, da so ga klerikalci dolgo vrsto let obljub* Ijali, da ga pa tudi sedaj ne bodo mogli dati, četudi njim samim že voda v grlo teče.
Med tem je dospel dr. Korošec. Za njim je prišla v gostilniško sobo skupina žensk, ki so sprejele g. Korošca pred hišo in mu poklonile bele rožice...
V svojem govoru pa je imel prav tako smolo kakor njegov predgovornik. Izjavil je, da se je klerikalna stranka res vezala z radikali, toda samo s takimi, ki nimajo umazanih prstov. Če pa so se klerikalci zvezali z radikali, zaradi tega sami še niso radikali. Dr. Korošec jc tudi govoril o tem, kako so sklenile sladkorne tovarne povišati ceno sladkorju, kar pa bo že uredil, če bo prišla njegova stranka v vlado. Njegov go* vor je bil istotako neprestano prekinjevan od ugovorov in medklicev zborovalcev, plo* skala mu je Ie peščica klerikalcev, ki jih je dr. Korošec pripeljal v avtomobilu s seboj in med katerimi je bil najbolj glasen tesarski mojster g. Pust. Barjani so imeli seveda veliko zabavo, klerikalci pa so dozi* veli popolno blamažo. Tako klavrnega sho* da menda SLS še ni doživela v Ljubljani. Zanimivo je, da o njem današnji «Slove* nec» ne poroča niti besedice.
Včeraj so pripeljali ranjenega poročnika Pajevića v Feldkirehen Počuti se zelo slabo, vendar njegovo scanle «i opasno. Nima vročine kljub zlomljenemu desnemu kolku. Dosedaj ga še niso mogli rdntgenizirati. Po izjavah zdravnikov amputacija zmrznjenih nog ne bo potrebna. Prepovedani so vsi obiski pri Pajeviću. ker je od muk, katere je od sobote zjutraj pretrpel, popo!noma iz_ črpan. Edini rojak, katerega so pustili k Pajeviću. je tainik jugoslovenskega generalnega konzulata v Curihu. Pajević je izjavil tajniku, da je v soboto okoli 9. ure letalo ovila gosta in neprodirna megla. Bilo je to nad Arlberškim klancem, Pajević se Je zato dvignil 3000 m visoko, da preleti vse gorske grebene in se napoti nazaj proti Cu_ rihu. Tedaj se je zgodila katastrofa. Radi goste megle ni razločil ledenih sten in se je z letalom zletel v skale. Kaj se je zgodilo potem, ne ve. ker je bil v nezavesti. V nezavesti je ležal 24 ur. torej do nedelje zjutraj. Okoli njega je hodil Petrovič, ki je bil le malo poškodovan in vedno pri zavesti.
V pondeljek zjutraj se je Petrovič odlo_
6il, da spleza v dolino in pokliče na pomoč.
Ob tej priliki je padel pod ledenik, kjer so
ga tudi našli mrtvega v veliko lužo krvi pod glavo. Od pondelika do tnrka zjutraj je Pa.
levic osta sam. Ni vedel da se je Petrovič ponesrečlil in je upal da mu pridejo na po moč. V torek je sadni v oddaljenosti kakih 100 m petje nemških turistov. Pajević je začel glasno stokati, ker klicati na pomoč ni mogel. Turisti so ga slišali, spustili so se
k njemu in mu nudili prvo pomoč. Eden od njih je takoj odšel v alpsko kočo na Reut-linerju po oskrbnika, ki je prinesel Pajeviću konjaka in odejo. Okrepčali so Pajevića in ga zavili v odeje. Pot od koče do kraja nc_ sreče, za katero je treba navadno 2 uri, je oskrbnik prehodil v pol uri. Neki nemški turist je pa od-šel v Klosterle. da obvesti orož. nike o nesreči. Orožniki na Tirolskem namreč rešujejo tudi ponesrečene turiste Orož-niška patrulja je ob 6. uri že dospela na kraj nesreče. Prenos Pajevića v Klčsterle je trajal od 7. ure zvečer do 3. ure drugega jutra. Iz Klosterla so prepeljali Pajevića r sanitetnem avtomobilu v Feldkirehen.
Neke beograjske novine so celo poročale, da so našli oba letalca mrtva in prenesli trupli v Feldkirehen Po zadnjih zanesljivih vesteh so orenesli Dragoljuba Pajevića na medicinsko kirurško kliniko v Inomost. Njegovo stanje se boljša, tam je brzojavil svoj* materi, da je rešen in se dobro počuti.
Včeraj je soproga podpolkovnika Pe troviča prejela iz Inomosta brzojavno obvestilo, da so se na nepoškodovanem telesu podpolkovnika Petroviča pojaviLj znaki živ_ ljenja V strokovnih medicinskih krogih se trdi d;, more zmrzel človek tudi oo dveh ali treh dneh oživeti. Ker je bil Petrovič močne telesne narave, je verjetno, da ga bodo zdravniki rešili. Zrakoplovna komanda je poslala v Inomost posebne delegate, da poročajo o stanju obeh tako tragično ponesre. čenih letalcev
ljena. Štirikrat je govorila z njim in sicer v večmesečnih presledkih.
Usodnega večera, ko so d' Albaniaca zaman pričakovali na letališču v Le Bourgetu, je Leticija spoznala, da ljubi.
Vpraševala se je... preizkušala se je. In spoznala je, da ji brez njega, ki je prvi ranil njeno srce, življenje ni potrebno.
Čakala je. Še vedno je posečala konjske dirke, opero, večje koncerte, razstave in dobrodelne prireditve. Toda njenim družicam se je zdelo, da je zelo bleda, zamišljena in potrta, da je v njenih očeh ugasnil plamen mladostnih sanj.
Začudile bi se, ako bi zagledale Le-ticijo de Cleve peto nedeljo zjutraj, ko je vstala, stopila k mizi in se zamislila nad d* Albaniacovo sliko, izrezano iz športnega žurnala.
Leticija je dolgo sedela nepremično.
— Živeti tako, kakor sem živela teh pet tednov, ne morem več. Še danes se dvignem na svojem letalu in poletim v Sol. Ko bom visoko nad zemljo, skočim iz aeroplana. Naj me zadene ista usoda kakor d' Albaniaca. Čakati ne morem več.
Nekdo je potrkal. Prišla je sobarica. Z zajtrkom na podstavku so ležali jutranji listi.
Leticija je počakala, da je sobarica odšla in zaprla za seboj vrata, potem Je pa z drhtečimi rutami razprostrl*
novine in začela citati najnovejše vesti. Izmed vseh nočnih brzojavk je videla samo eno:
Iskanje d' Albaniaca.
»Zadnji parniki. ki so iskali d' Albaniaca v Severnem morju, so se vrnili včeraj v Kri-stianijo.  Ni se jim posrečilo najti niti   najmanjšega sledu, ki bi pričal, da je veter zanesel nesrečnega  letalca  proti severu. Najnovejša poročila iz Londona potrjujejo vest,, da tudi angleški letalci niso našli nobenega sledu.   Očvidno je izgubljena zadnja nada na d* Albaniacovo rešitev. Nerazumljiv ostane vzrok zagonetne in nepojasnjene katastrofe.« Leticiji so stopile solze v oči. Pove_ sila je glavo in obsedela nepremično za mizo. Roka je krčevito stiskala novine.
Njen pogled je obtičal na vrsticah. Misel je bila daleč, ali bolje rečeno, misli sploh ni bilo. Od prečute noči, od silnih muk je silila v glavo mučna utrujenost. Naenkrat se je misel pod vplivom čudnih besed zdramila. Leticija si je pomela oči in prečitala. Čudovita objava:
— Ljudem, ki jih je utrudila nizkotnost sodobnega življenja, predlagam sredstvo za smrt in vstajenje čez mnogo
Z aeroplanom na južni tečaj
Byrd organizira znanstveno ekspedicijo v južne polarne kraje. — Spremljalo ga bo več učenjakov.
Najprikladnejši čas za ekspedicijo v južne polarne kraje je po Byrdovem mnenju polarno poletje, to je doba od januarja do marca tako. da bi bila ekspedicija prihodnjo pomlad končana, ako pojde vse po sreči. Ekspedicija se bo skušala približati tečaju na 500 milj. Na tej skrajni točki svoje poti namerava Byrd pustiti zalogo hrane in šele od tu poleti čez južni tečaj. Preleteti misli 3500 km in preiskati vse ozemlje okrog južnega tečaja.
V Ameriki ni skoraj nobenega pesimista, ki bi dvomil o uspehu Byrdovega poleta. Od nedavnega triumfalnega poleta čez Atlantski ocean se zdi Američanom samo ob sebi umevno, da bo Byrd tudi to pot srečno premagal vse ovire na poletu do južnega tečaja. Ako se Byrdov načrt uresniči, dobi znanstveni svet neprecenljive podatke o ledenih pustinja okrog južnega tečaja, ker je našel tragično smrt simpatični kapitan Robert Scott.
Pr os ve ta
Umetniška šola „Probuda"
Sedmo šolsko leto.
V Četrtek dne 15. septembra 1927 se prične pouk na umetniški šoli *Probudac in sicer v večernem Času od 18. do 20. ure. Spodaj navedene oddelke in tečaje obiskuje lahko vsakdo, ki se zanima za umetnost in umetno obrt, kakor tudi oni, ki bi radi svoje znanje izpopolnili.
Letos se otvorijo sledeči oddelki in tečaji: A. Oddelek za figuralno risanje (glava, akt, kostum) s predavanji iz anatomije, oblikoslovja, perspektive in umetne zgodovine. B. Oddelek za dekorativno risanje in narodno ornamentiko s predavanji iz perspektive, oblikoslovja in umetne zgodovine. V letnem času se poučuje v tem tečaju tudi pokrajinsko alikanje. C. Javna risarska šola za pomočnike in starejše vajence vseh strok in obrti. Pouk bo ob nedeljah od 9—12 ure pri-četek v nedeljo 2. oktobra 1927.
D. Fotografija za začetnike, kakor tudi za one, ki si žele svoje znanje izpopolniti. V tem tečaju bo v bodoče poučeval znani strokovnjak fotograf g. Bešter Veličan, ki bo skušal z dvakratnim poukom na teden v polni meri zadostiti in zadovoljiti vse obiskovalce tega tečaja. E. Grafika se bo poučevala v raznih tehnikah, kakor: lesores, bakropis, vjedenke in po možnosti tudi litografija. Praktično uporabljena grafika je namenjena za tipografe in za ambicijozne litografe. Pouk se bo delil na risanje načrtov, za knjižno opremo, za reklamne namene (tudi za plakate) in razne dekorativne risbe itd. Tečaj za karikaturo bodo posedali oni, ki čutijo v sebi vsaj nekaj talenta, a dosti veselja do zdravega humorja v risbi. F. Kiparstvo, pouk v modeliranju po naravi, plastična ornamentika, stavbna plastika, kompozicija itd. G. >fala_ plastika, ki služi posebno za ornamen-talno" in figuralno plastiko v keramiki, kakor tudi v reliefu za plakete in medajle.
H. Slikanje na tkanino v raznih tehnikah, kakor: batik. patroniranje, plastično slikanje itd. J. Opisna geometrija in perspektiva za dijake, ki rabijo privaten pouk. l-nkor tudi one, ki se pripravljajo, da položijo is teh predmetov končni izpit, kakor: učitelji, razni rokodelci, privatisti itd.
K. Usnjerei. Poučuje se rezanje ornamenta in figuralne plastike ter barvanje usnja.
V tekočem šolskem letu bodo poučevali sledeči gospodje:
Fotograf Bešter Veličan fotografijo; slikar Maksim Gaspari dekorativno risanje in narodno ornamentiko; kipar Jurkovič Ivan Id« perstvo; medajler prof. Sever Anton malo plastiko, oblikoslovje, opisno geometrijo, perspektivo in risanje v javni risarski Soli; grafik in slikar Smrekar Hinko grafiko; slikar prof. Šantel Saša slikanje na tkanino; slikar prof. Subic Mirko figuralno risanje in anatomijo; kipar Vahtar Drago uanjeres; prof. Volavsek Davorin zgodovino umetnosti. Vpisovanje: od 4.-8. septembra od 9. do
12. ure; od 12__15. septembra od 18. do 19.
ure v sobi št. 6 pritličje desno na tehniški srednji soli v Ljubljani. Vse mšš^m infor-
Presenetljivi uspehi, ki jih beleži zadnje čase moderno letalstvo, pomenijo velik preokret tudi v raziskovanju doslej malo znanih delov sveta, zlasti krajev okrog severnega in južnega tečaja. Amerika pripravlja z vso naglico več znanstvenih ekspedicij, ki naj preiščejo neznane ameriške in druge pokrajine. Prihodnjo pomlad se napoti velika ekspedicija v neznane pokrajine Brazilije, druga pa v Patagonijo. Tretja ekspedicija namerava preiskati neznane pustinje v srednji Avstraliji, kamor doslej radi pomanjkanja vode in strašne vročine še nobena ekspedicija ni dospela. Avstralijo hočejo preiskati od vzhoda do zapada. Ti načrti so sicer težko izvedljivi, toda Američani imajo dovolj dolarjev, da se ne strašijo nobenih zaprek.
Znameniti ameriški letalec polkovnik Byrd menda ni povsem zadovoljen s slavo, ki si jo je pridobil s poletom iz Amerike v Evropo. Zdaj ga mika še polet na južni tečaj. Po njegovem načrtu ne gre za letalski rekord, marveč za to, da se iz znanstvenega vidika preišče ogromno ozemlje okrog južnega tečaja, čigar površina znaša okrog 2 milijona kvadratnih kilometrov. Byrdov namen je torej strogo znanstvenega značaja. V njegovi ekspediciji bo najmanj 10 raziskovalcev, ki bodo beležili vse, kar bo ekspedicija dognala. Med Byrdovimi spremljevalci bo strokovnjak za ribe in za ptice, dalje biolog, geolog, meteorolog in strokovnjak za magnetizem. Nekateri teh učenjakov so se udeležili že prešnjih Byrdovih ekspedicij. Byrd je izbral za novo ekspedicijo 29 mož, med katerimi so se na prejšnjih ekspedicijah posebno odlikovali poročnik Noville. B. Balcher, Mulrov. De-mas, Soverson in Pedersen.
Po Byrdovem prepričanju bo najtežje preleteti neskončne ledene planote, ki obdajajo na jugu Atlantski ocean. Polet čez te planote bo treba razdeliti v več etap. Na vsakih 160 km bo etapa, kjer si bo ekspedicija odpočila. Byrd namerava še pred Božičem dospeti z jadrnico do južnega rtiča Nove Zelandije, kjer bo baza njegovega poleta. Po* zneje pošlje Larsen za Byrdom enokril-ni aeroplan tipa Fokker s tremi motorji in en manjši športni aeroplan. Poleg tega vzame Byrd seboj sani, manjše vozove, tovorne avtomobile in šotore.
stoletij v skrivnostnih razmerah bodočih vekov. Ne gre za narkozo, ne za hipnozo ali sugestijo, ne za umetne halucinacije ali sanje, marveč za znanstveni poizkus. Dostop k poizkusom imajo samo moški, povsem zdravi in trdne narave. Ponudbe na 2—O. Nemo, postni predal 40, Benetke (Italija).
Letcija je večkrat prečitala to čudno objavo. Težke misli je polagoma izpodrinila vedno večja radovednost.
— Dostop imajo samo moški. Jaz sem pa ženska! Da, toda že neštetokrat sem oblekla moško obleko, p redno sem sedla v aeroplan. 2e opetovano so me smatrali dvajsetletnim mladeničem. Saj si lahko ostrižem lase. Ž.—O. Nemo gotovo ne bo uganil, da sem ženska ,ako se sploh kdaj srečava. Takoj mu napišem pismo in ga naprosim, da se sni deva. Kaj pa, če bo treba priznati, da sem ženska? Nič za to! Pa priznam. Kaj mi more? V najslabšem slučaju me zapodi. Morda se me pa le usmili in me sprejme. S tem bi me rešil samomora.
Cez eno uro je Leticija de Cleve sama vrgla v nabiralnik na bulvaTJu Mal-herbes pismo, na čigar kuverti ie bil s krepko roko napisan naslov: Ž.—O. Nemo, poštni predal 40, Benetke (Italija).
macije glede umetniške sole >Probuda< daje vodja sole prof. Anton Sever.
Lenka. (0. Župančič). Mešan zbor s spremljevanjem klavirja, uglasbil Josip Pav-čič. Mična, vesela in segava, za izvajanja netežka skladba izide v kratkem v založbi pevskega društva >Ljubljanski Zvon; ▼ Ljubljani. Cena partituri 12 Din. brez poštnine.
V prihodnjem zvezku mesečne revije za novo zborovsko glasbo Zboru bodo objavljene izključno slovenske narodne pesmi v harmooizacijah oz. koncertnih priredbah E. Adamiča, M. H ubada, J. Pavčiča. C. Prrj-lja, Z. Prelovca, dr. A. Sch\vaba in I- Zepifca. Pevski zbori, pevovodje, j>evci in pe*ke( naročite se na Zbore!
Sokol
Savezni prednjaški tečaj za
Četrti savezni prednjaški tečaj za člane je končal / najboljšim uspehom preteklo nedeljo. Vsi štirje tečaji, ki jih je priredil do zdaj JSS so izpričali velikanski po* men za uspešni razvoj našega jugoslovcn* skega Sokolstva. Številen, sokolsko v so stransko vzgojen kader prednjakov je te* meljni pogoj za pravilen in jak razcvit na* šega Sokolstva, te največje jugoslovenske organizacije, ki obuhvata vso državo.
Veliko je pomanjkanje v našem S >-kolstvu na dobrih prednjačicah. Radi tte<* hoče tehnični odbor JSS polagati v bodoče tudi največjo brigo in v podvojeni men vzgoji predn jačic. Naša žena, ki je organi* zirana v Sokolu, mora stremeti in delovati na tem, da se približa kolikor mogoče češkoslovaški sestri v pogledu organizacijske sile, spretnosti, pridnosti, predvsem pa razumevanju Sokolstva.
Tudi Sokolići so prednjaški tečaji oni vir, iz katerega edinega more pridobiti in črpati sokolsko znanje, zavest sokolsko in — sokolski ponos! JSS organizira prvi prednjaški tečaj za članice, ki se bo vršil od 26. septembra do 22. oktobra t. 1 v Ljubljani. Društva morajo prijaviti tidcle* ženke najkasneje do 14. septembra. Po zaključku letošnje glavne skupščine, je dol* žna poslati vsaka župa v tečaj vsaj eno sestro, toda župa in društva naj se pobrigajo, da jih pošljejo čim več! — Podrob* nosti o tečaju so v Sokolskem Glasniku štev. 12—17.
*
'Ljubljanski Sokol v. Predu jaSki zbor naznanja, da prične prihodnji pondeljek, t. j. <lne 5. septembra 1927 I redno telovadbo moške dece; v torek, dne 6. septembra pa z redno telovadbo ženske dece Vpisovanje se vrši dnevno med uradnimi urami od 18. do IK)1 20. v sejni dvorani v Narodnem domu. P. t. starše, odnosno varuha prosimo, da pripeljejo svojo deco osebno k vpisovanju. Telovadne ure za dečke bodo v pondeljkih in petkih, za deklice pa v torkih in sobotah od 17. do 18.15. Telovadne ure za moški in ženski naraščaj ostanejo nespremenjene, na kar se naraščajnike in naraščajnice opozarja. Telovadba starejših članov se bo vršila vsako sredo od 18.30 do 19.30 zvečer. Zdravo! — Prednjaški »bor.
— Javni telovadni nastop Sokola II. v Ljubljani. Jutri v nedeljo priredi to jako marljivo društvo svoj vsakoletni telovadni nastop na lastnem letnem telovadiŠČu na Prulah Pokrajinski zlet in druge sokolske prireditve tekom poletjn so prepre čile, da se nastoo ni vršil že prej. zato pa bo nastopilo društvo pred javnostjo zdaj še bolj pripravljeno da pokaže sadove svojega smotrenega sokolskcga dela. — Ob 2. pop. krene z dvorišča realke povorka z godbo na čelu na telovadišče kjer nastopijo vsi dru_ štveni oddelki. Vsj člani, ki imajo kroj so dolžni, da se udeleže v njem povorke. PrL reditve se udeleže tudi drugq ljubljanska in okoliška društva, ostala sokolska javnost Da naj pokaže z veliko udeležbo svoje si-n_ patije za sokolske prireditve!
— Opat Mašo Bodulić ie blagoslovil prapor sokolskega društva v Korčuli ki ca je to društvo razvilo 14. avgusta na |ako svečan način. Ob tej priliki je povdarjal opat Bodulić v svojem krasnem govoru d-, so bili Sokoli vedno tolmači narodnega cd n-stva. da naj taki ostaneio in ohraniio rnu tomstvu ono, kar se je izvojevalo s te/k -mi žrtvami...
— škof dr. Marceli J iz Dubrovnika se je
udeležil ob številni asistenci katoliških du_ hovnikov veličastne jugoslov. sokolske ma nifestacije v Preku pri Zadru Potem ko je blagoslovil sokolsko zastavo, je imel na zbrane Sokole navdušen govor v katerem jih je pozival, da naj kujejo pod sokolsko zastavo bodočnost s požrtvovalnim soko:_ skim delom — Za njim so govorili starosta JSS brat Gangl čigar govor ie izzval vi_ harno navdušenje dalje veliki župan dr. I. Pero vid, admiral Priča. — V Dalma_ ciji in sploh v pokrajinah izven Slovenije razume in pojmuje tudi katoliška duhovščina s škofi na čelu nacijonalen in kulturni pomen in vlogo Sokolstva, pri nas Slovencih so taki duhovniki izjeme, ki pa jih je radnje čase vedno več.
— Jugoslovensko So&olstvo priredi pri hodnje leto lahkoatletske tekme v ve: i cm obsegu, leta 1929 pa medzletne tekme JSS.
— Tehnični odbor JSS razpisuje natečnj za proste vaje za zlet v Skoplju 1928 in to za člane in članice. Rok do 1 .oktobra t. 1 na tehnični odbor JSS!
RADIO-
detektiv
Velika senzacionalna atrakcija v 20 dejanjih
Oba dela v enem sporedu.
Milijonska dedščina in zahrbtni boj ra-dio-sindikata «Standard». — Radk>-\ila v plamenu. — Smrtnonevarna vožnja na motociklu. — Nove nevarnosti. — V ljubavi zedinjeni. — Napeto. — Veleza-nhrrivo. — Pustolovno. — Izvrstne scene. — Lepi igralci.
Premijera danes ob   4.  7J/4 in 9!/4.
ELITNI KINO MATICA
Dnevne vesti,
Va LJubljani, dne 3. septembra 1927.
— Iz delovanja naše univerze. Inskrlpci-
ja za zimski semester traja od I. do 9. oktobra, semester pa od 1. oktobra do 27. januarja 1928. Inskripcijski rok se v zimskem semestru ne bo podaljšal. Naknadna In-skripcija se bo dovoljevala le na motivirane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili. Rektorat univerze tvorijo za študijsko leto 1927 — 1928 rektor prof. dr. Rajko Nahtigal, podrektor prof. dr. Franc Luk-man in univerzitetni sekretar dr. Matej Smalc. Dekan filozofske fakultete je prof. dr. Karol Ozvald, juridicne prof. dr. Aleksander Bilimovič, medicinske prof. dr. Alfred Šerko, tehnične prof. ing. Jaroslav Foerster, teološke pa prof. dr. Franc Gri-vec. V preteklem študijskem letu je bilo na filozofski fakulteti 249 slušateljev, med njimi 11 izrednih in 61 ženskih slušateljic, na juridični 273, 5 izrednih, 16 ženskih, na medicinski 72, 6 ženskih, na tehnični 470, 3 izredni, 12 ženskih, na teološki pa 89. Vseh slušateljev je bilo 1153.
— Čestitka Juraju Biankmiju. Tudi češkoslovaška javnost zna ceniti nevenljive zasluge dona Juraja Biankinija za osvobo-jenje podjarmljenih slovanskih narodov. O tem pričajo pozdravne brzojavke, ki jih je prejel Biankini povodom svoje SOletnice. Poleg prezidenta Masarvka se je spomnil velikega narodnega borca tudi predsednik češkoslovaškega parlamenta Malypetr, ki mu želi še mnogo let plodonosnega življenja.
— Nagrajeni načrti meščanske šole v Novem mestu. Komisija za pregled nove meščanske šole v Novem mestu je preteče-ni teden končala svoje delo. Nagrajeni so bilj naslednji ljubljanski arhitekti: Prvo nagrado v znes!>i 10.000 Din je dobil arh. in mestni stavbenik g. Angelo Battelino, Celovška cesta 6S, za projekt z geslom »Narodu za narod«. Drugo nagrado 5000 Din arh. g. Ivan Zupan, Gradišče štev. 13 za Projekt z geslom »ECI« in tretjo nagrado v znesku 3000 Din gradbenik g. Vladko Smole, Tavčarjeva ulica štev. 4, za projekt z geslom >Prosveta«.
— Oddaja lovov v zakup. S 15. januarjem poteče zakupna doba občinskih lovišč Dole, Gradišče, Hotič, Kandrše, Konj, Kotredež, Litija, Moravče, Polšnik, Šmartno, Vače, Bukovica, Češnjice, Dob, Draga, Gorenja vas, Hudo, Krka, Muljava, Vel. Peče, Podborši, Radohova vas, Temenica, St. Vid in Žalna. Dražbe se vršijo: za lovišča Hotič, Vače, Litija in Šmartno 7. novembra ob pol 10. pri srezkem poglavarju v Litiji; za Dole, Gradišče, Moravče in Polšnik 14. novembra ob pol 10. istotam; za Kotredež na uradnem dnevu v Zagorju 27^ oktobra ob pol 10., za Drago in Žalno na uradnem dnevu v Višnji gori 5. oktobra ob 10.; za Hudo, Krko, Št. Vid, Gorenjo vas :n Češnjice na uradnem dnevu v Stični 19. oktobra ob 10.; za Bukovico, Dob, Vel. Peče, Podboršt, Radohovo vas in Temenico pa na uradnem denvu v Stični 16. novembra ob 10. Vsak zdražitelj mora biti član SLD.
— Uredba o koniraktualnih uradnikih in dnevničarjih. Minister pravde je izdal posebno uredbo o kontraktualnih uradnikih in drevničarjih, s katero se na podlagi zakona o državnih uradnikih in najnovejših določb finančnega zakona urejuje njihov položaj ter precizirajo njihove pravice in dolžnosti. Ministrski svet je to uredbo odobril ter je te dni že stopila v veljavo. Uredba se nanaša na vse kontraktualne uradnike in dnevničarje, razen na one v prometnih ustanovah, za katere obstoji posebna uredba.
— Priprava za sodnj izpit. V ministrstvu pravde je bila izdelana uredba o pripravi za sodni izpit na podlagi čl. 22 fin. zakona. Po tem členu je določen triletni rok za pripravo k sodnemu izpitu. Uredba je že stopila v veljavo. Velja za vse sodne pripravnike, izvzemši one, ki so letos 31. marca dovršili rok za pripravo ter so po dosedanjih predpisih vložili na pristojnem mestu prošnjo za polaganje sodnega izpita.
— Glavni in nadomestni porotnik; za III. porotno zasedanje. Za III. porotno zasedanje ljubljanske porote, ki se prične 19. t. m., so bili izžrebani naslednji glavni in nadomestni porotniki. Glavni porotniki: Klemcnčič Jože st., trgovec, Šutna 39, Kamnik; Čertanc Fortunat, trgovec, Vače 33. Litija: Modic Jakob, posestnik, Straho-mer 30, ljubljanska okolica: Mecilošek Ev-gen, posestnik, Zagorje 127. Litija; Moljk Alojzij, posestnik in zidarski mojster, Gor. Logatec 15, Logatec; Meden Anton, posestnik, Begunje 36, Logatec; Carman Ivan, posestnik, Sora 24, Kranj, Kokolj Aleš, posestnik, Letence 5, Kranj; Prešeren Andrej, posestnik in kolar> Predtrg, Radovljica: Kogovšek Franc, kmetovalec in gostilničar, Dravje 53, ljubljanska okolica; Ložar Fr., posestnik in mlinar, Ivan 49, Kamnik; Čebela Josip, posestnik, Leše, Litija; Bavdaš Feliks, mizar, Trata 7, Kranj; Krmelj Josip posestnik, Bodovlje 3, Kranj; Sajovic Franc, trgovec, Medvode 17, ljubljanska okolica, Stare Arladi, industrijalec, Kolovc 1. Kamnik; Laznik Franc, gostilničar, Kožarje 30 ljubljanska okolica; Pogačar Ivan, posestnik in čevljar, Predtrg, Radovljica; Cerar Anton, posestnik in lesni trgovec, Studenec 4, ljubljanska okolica; Pirnat Anton, posestnik, Kožice 4, Kamnik; Weibl Julij, mizar, mojster, Šutna, Kamnik; Pogačnik Franc, gostilničar, Zavestnik 13, Litija; Brejc Ivan, posestnik, Novavas 3, Radovljica; Meršol Janez, posestnik in lesni trgovec, Kovor 25, Kran; Novak Ignacij, trgovec in gostilničar, Vnanjegorice 29, Ljubljana okolica; Kratky Anton, pos. in gostilničar, Podgora 3, Ljubljana okolica; Oblak Franc, posestnik in gostilničar, Dre-novgrič 3, Ljubljana okolica; Knaflič Anton, usnjar, Šutna 57, Kamnik; Peterlin Miro, pos. in gostilničar, Kranj 1, Kranj; Kumer
Karol, trgovec, Graben 9, Kamnik; Novljan Julij, trg. in pek, Medvode 8, Ljubljana, okolica; Perme Josip, posestnik in trg., Po-novavas 27, Ljubljana okolica; Ogrin Ivan, pos. in veletrg., Laverca 8, Ljubljana okolica; Gruden Josip, trgovec, Šmartno 26, Litija; Mrak Valentin, trgovec in gostilničar, Notranje gorice 22, Ljubljana okolica; Zalar Josip, gost. in pos., Borovnica 54, Ljubljana oklica. — Nadomestni porotniki: Bizilj Tomaž, gost. in pos., Pred Škofijo 14, Ljubljana; Vašič Leon, trgovec, Florijanska ulica 7, Ljubljana; Ferant Anton, vrtnar, Ambrožev trg 3, Ljubljana; Orehek Franc, posestnik, Gubčeva 15, Ljubljana; Rojina Josip, krojač in posestnik, Aleksandrova c. 3, Ljubljana; Repič Franc, sodar in pos., Kolizejska ulica 18, Ljubljana; Kelšin Stanko, brivec, Kopitarjeva ulica 1, Ljubljana; Dollnšek Pavel, prekaievalec, Karlovška c. 28, Ljubljana; Verbič Anton, posestnik, Karunova ulica 13, Ljubljana.
—g Kupon štev. 1 7odstotnega investicijskega državnega posojila se ne sine več izplačevati. Uradno se naznanja, da je ta kupon že dne 15. marca zastarel in ga pošte ne smejo več izplačevati. Kupon štev. 2 bo zastaral dne 15. septembra t. 1. in pošte ga po nalogu generalne direkcije poštne hranilnice v Beogradu štev. 5877 z dne 29. avgusta t. 1. ne smejo po 3. avgustu t. 1. več izplačevati. Kupon štev. 3 bo zastarel dne 15. marca 1928, štev. 4 dne 15. septembra 1928 itd. Toliko v obvestilo vsem onim, ki imajo zgoraj omenjene kupone, da ne bodo trpeli škode.
— Gledališka razstava, ki se bo vršila na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra t. 1-, bo razdeljena v 6 večjih oddelkov Literarni del bo obsegal rokopise, odloke in literaturo; vodi ga tajnik Narodnega gledališča g. C. Debevc. Pod vodstvom »Organizacije gledaliških igralcev« stoji drugi del »Naši igralci« in bo vseboval slike, fotografije in razne zanimive osebne predmete slovenskih igralcev. Tehnični del bo vseboval pripomočke sceničnih efektov, garderobe, lasulje, načrte, aparate itd. Četrti oddelek, ki bo za široko javnost gotovo najzanimivejši, tvorijo osnutki raznih uprizoritev na narodnem gledališču, modeli z lučnimi efekti in pa ona dela, ki bodo vposlana povodom natečaja. V oddelku »Naša opera« bodo razstavljene partiture domačih komponistov, slike pevcev in pevk, dirigentov in komponistov. Kot zadnji oddelek je zamišljena zbirka vseh vidnejših del naših oblikujočih umetnikov, ki se nanašajo na gledališče. Pri razstavi sodelujejo Uprava Narodnega gledališča, Udruženje gledaliških igralcev, Zveza prosvetnih društev in Zveza kulturnih društev, poleg mnogih uglednih posameznikov in domaČih tvrdk.
_ Papirnat drobiž po Din 1.—, 0.50 in
0.25 preneha veljati koncem septembra 1927. Finančna delegacija v Ljubljani ponovno opozarja občinstvo, da poteče rok za zamenja-vanje papirnatega drobiža po Din 1.—, 0.50 in 0.25 dne 30. septembra t. 1. Zamenjava-nje za kovan drobiž in izjemoma tudi za bankovce Narodne banke se dotlej vrši v Sloveniji pri vseh davčnfih uradih. Vsi, ki imajo še kaj papirnatega drobiža, naj ga torej nemudoma zamenjajo, da ne bodo la-mudili roka, ki se ne bo podaljšal. Časa je bilo dovolj, da se ta drobiž zamenja v odprtem roku.
Z — Prepovedana volilna agitacija železničarjev. Kakor znano, je finančni minister dr. Bogdan Markovič izdal naredbo, da se uradniki njegovega resorja ne smejo vmešavati v volilno agitacijo. Slično naredbo je izdal te dni tudi prometni minister general Miloša vije vi č, ki najstrožje prepoveduje prometnim uslužbencem vmešavanje v volilno agitacijo.
— Neresnične vesti o Črni prsti. Ker se širijo v planinskih krogih vesti, da je Črna prst radi obmejnih razmer napram Italiji nedostopna, naznanjamo, da je vrh Črne prsti še na našem ozemlju in dase turisti sedaj lahko poslužijo nove poti, ki vodi izključno po našem ozemlju prav do vrha. Pot je nova in brez nevarnosti, je pa veliko bolj interesantna kakor pot na oni strani državne meje. Črna prst je radi svoje lepe lege in srednje višine prav priporočljiva jesenska tura. Malnerjeva koča je, kakor smo že poročali, popolnoma prenovljena in udobno urejena za prenočevanje. Tudi Orož-iiova koča ne zaostaja za Malnarjevo.
— Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Šolsko leto 1927—1928 se prične dne 12. septembra s sv. mašo oh 9. uri v križevniški cerkvi. Po službi božji se zebor učenci in učenke v svojih razredih. Ponavljalni izpiti se prično v petek 9. t. m. točno ob 8. uri. Natančen razpored je razviden iz razpisa na razglasnj deski. Kdor bi 12. septembra ne prišel, se smatra, da je izstopil in se na niegovo mesto sprejme drug(a). Ravnateljstvo.
— Popravek, Pišejo nam: V prvem odstavku članka iz »Našega Glasa«, ki ga je navedel »Slov. Narod« v včerajšnji številki, je tiskovna pomota. V peti vrsti naj se tam besede »le dnevničarii in služitelji« ta-ko-le popravijo in dopolnijo: ... le dnev-ničarji namesto poduradnikov in služite-ljev ... Ta popravek bo prinesel tudi »Naš Glas« v nadaljevanju dotičnega članka.
— Na občnem zboru Podpornega društva slepih je predsednik Jurasek Gabriel v imenu slepih izrazil najiskrenejšo zahvalo vsem podpornikom, ki so se spomnili društva s kakršnimkoli darom, cenjenim uredništvom listov za vestno priobčeva-nje notic, direkciji državnih železnic Beograd za olajšavo vožnje po železnici slepim, g. vladnemu komisarju za prepustitev dvorane mestnega magistrata, ge. prof. Minkj Skabernetovi za izredno požrtvovalnost in delavnost na polju slepstva in sploh vsem, ki so se pomnili društva in mu šli v kakršnemkoli ožim na roko. — Dalje je očrtal obširno delovanje odbora m pojas-nilK da ima Podporno društvo slepih namen podpirati svoje slepe s pogostimi podporami in brezobrestnimi posoJiJL diuštvo za
slepe pa zbira edinole za zgradbo Doma slepih. — Po poročilu ostalih odbornikov so bile volitve in je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Jurasek G., podpredsednik Pleško A., tajnik Čuk J., blagajnik Schwen-tner F., odbornika Dolinar F- in Drnovšek M., pregledniki Naglic V., Vodiškar L, Grad J. — Pri slučajnostih so zborovalci, ko so zaznali o nesreči svojega tov. Flaškerja, ki mu je hiSa vsled strele pogorela, samo potrebni in najbednejši slepi nabrali 230 Din, s čemer so dokazali jasno sočutje -do svojega sotrpina in je marsikdo dal svoj zadnji dinar. Odbor pa mu je nakazal kot enkratno podporo 800 Din.
— Sanatorij v Avstriji Poseben sloves uživa »Sanatorium der Wienerkaufmann-schaft« v Aflenzu (štajerska, telefon št. 8) pri zdravljenju bolezni dihalnih organov (štajerski Davos), ki ima izredno lepo lego ter je najmodernejše urejen. Izkazuje najboljše uspehe zdravljenja. Istotako je splošno pristopen »Sanatorium der Kaufmann-schaft« na Dunaju za notranje kirurške in urološke slučaje z najmodernejšo medicinsko opremo. Pojasnila daje istotako: Gre-mium der VVienerkaufmannschaft, VVIen, IV., Schwarzenbergplatz 16. Telefon 57— 5—35 serija. 600-n
— Darila. Uprava našega lista je prejela 50 Din, katere je daroval g. Viktor Je-ruc. žel. uradnik, Društvu slepih. — Srčna hvala.
— V Kašlju jutri žegnanie pri Gradu. Krvave klobase. 664-n
— Pri prehudem zaprtju, napenjanju, živčnih bolečinah v kolkih, bolečinah v straneh, pomanjkanju sape. utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, duševni potrtosti Vam povzroči prirodna gren-čica »Franz-Josef« izdatno izpraznenje črevesa in Vas oprosti čuta tesnobe. Mnogi zdravniki z izbornim uspehom vporabljajo vodo Franz-Josef tudi pri zdravljenju tra-kulje. 81L
Iz Ljubljane
—ij Pričetek pouka in rojstnj dan Nj. Visoč. prestolonaslednika. Na vseh šolah, kjer se redni pouk ne prične pred 6. t. m., se vrši ta dan otvoritvena služba božja ob istočasni proslavi prestolonaslednikove-ga rojstnega dne. Dne 7. t. m. je na teh zavodih pričetek pouka.
—lj Slikarja Jebačina zadela kap. Kakor nam poroča g. akad. slikar Franjo Ster-le, je bil od sobote na nedeljo zadet od kapi naš znani fresko slikar Anton Jeba-čin in prepeljan v državno bolnico. Prve dneve je bil v nezavesti, sedaj je pa že toliko okreval, da se lahko malo giblje, govoriti pa še ne more. Imenovani je poznan po mnogih fresko-slikah v naših domovih, posebno v cerkvah in samostanih. Omenjamo, da je tudi učenec znamenitega našega slikarja Wolfa. Zato želimo in upamo, da bo vkljub njegovi visoki starosti 87 let prebolel in kmalu okreval. Obenem pozivamo premožnejše sloje, da se nesrečnega umetnika v zadnjih letih njegovega plodonosnega življenja spomnijo in mu vsaj deloma olajšajo bridko usodo.
—lj Recltaciiski večer v »Ljubljanskem dvoru«. Danes ob 21. se vrši v »Ljubljanskem dvom« recitacijski večer, ki ga priredi dramski umetnik, član Narodnega gledališča v Beogradu g. Vukašin Bivolarević na svoji turneji po Jugoslaviji. G. Bivolarević bo predaval o dramski in moderni igralski umetnosti. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Ker namerava predavatelj studirati režijo v inozemstvu, za kar zbira na turneji denarna sredstva v obliki prostovoljnih prispevkov, apeliramo na našo javnost, da se današnje prireditve v čim večjem številu udeleži in vsaj skromno podpre g. Bivolare-vića, ki je vojn; invalid.
—lj G. vlšil kapelnik dr. Josip Čerin se je vrnil včeraj v Ljubljano iz Rogaške Slatine, kjer je bil čez poletje dirigent zdraviliške godbe. Dr. Cerin je z orkestrom Dravske div. obi. (30 godbenikov) dirigiral v Rogaški Slatini 128 koncertov in izvajal z velikim uspehom in v splošno priznanje mednarodne publike nad šeststo simfoničnih m koncertnih komadov.
—Ij Promenadni koncert muzike Drav. div. obi. v »Zvezdi« bo v nedeljo 4. t. m. ob H. uri. Dirigent višji kapelnik dr. Josip Cerin.
—tj. Osebna vesi. Prof. Marija vVirgler mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani je bila na lastno prošnjo z 31. septembrom t. 1. stalao upokojena.
—lj O našem zobovju. Ponovno opoaarja-jamo cenjeno občinstvo, zlasti naše starše šolsko mladino in dijaštvo na predavanje uglednega ljubi iansftaga zoboedraffaika g. dr. Lojza Brenčiča, ki bo na podlagi mnogoštevilnih skioptičnlh slik govoril o pravilni negi zob, o njih boleznih ter o umetnem znboviu Človeka. — Preko 50 lepih in 1
nazornih ekioptičnih slik bo vsakemu obiskovalcu pojasnilo govor g. predavatelja; zato naj nikdo ne izostane, kajti vsak izmed nas je gotovo že in bo še trpel na hudem zobobolu in mnogo teh bolečin si bo lahko prihranit če se bo ravnal po nasvetih, katere bo jutri prejel. To zanimivo up. koristno predavanje se vrši v nedeljo 4. septembra točno ob 10 dopoldne v prostorih kina Matice.
i— Napredni blok bo imel nocoj ob 20. javno politično zborovanje volilcev kolizej-skega okraja v salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti št 16, Na zborovanju bodo poročali gg. kandidat dr. Albert Kramer, namersfnik C Vargazon in drugi.
—lj Pevski zbor Glasbene Matice v
Ljubljani. Vpisovanje dosedanjih jn novih pevk in pevcev se vrši v pondeljek, torek in sredo (5., 6. In 7. t. m.) od 18. do 19. ure v sobi štev. 6 Glasbene Matice, Vegova ulica. Vabimo zlasti muzikalično na-obTažene, resne nove pevce" z dobrim glasovnim materijalom k vstopu v naš zbor. Prvi sestanek vsega zbora se vrši v sredo, 7. t. m. ob 20. uri v pevski dvorani Glasbene Matice. Odbor.
—lj Zveza slov. vojakov podružnica Moste priredi v nedeljo dne 4. septembra t. I. veliko dobrodelno veselico v korist vojnim sirotam pri ge. Štor v Novem Vodmatu. Na sporedu je godba, šaljiva pošta, ples itd. Začetek ob 4. uri popoldne. Ker ima prireditev blag namen, vabi k obilni udeležbi ODBOR.
—lj Najkrasnejšo benečansko nošo boste videli prvič v Ljubljani dne 18. septembra pri. reviji narodnih noš. Tudi pr{ nas še skoro nepoznana prekmurska noša tekmuje ta dan z vsemi že prijavljenimi. Med temi se bo videlo cele skupine iz raznih pokrajin. Tekmovali ne bodo samo posamezniki, temveč kraj s krajem, kar daje še živahnejšo pobudo za čim večji uspeh posameznika ali skupin. Za to revijo narodnih noš vlada največje zanimanje, ki se stopnjuje od dne do dne, in s smelostjo trdimo že danes, da bo ta revija, sodeč že po prijavah, do sedaj ena najimpozantnejših in največjih.
—Ij Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra 1927 bo nudila mnogo lepih stvari. Gotovo najlepša pa bo vrtnarska razstava »cvetje v jeseni«, ki bo obsegala <^el paviljon »J«. Prirede jo ljubljanski vrtnarji, ki se zanjo najživahnej-še pripravljajo. Ljubitelji cvetja bodo videli, kako velik napredek so dosegli naši umni vrtnarji v enem letu. Med drugim bodo gotovo vzbujale največjo pozornost različno sijajno okrašene mize, ki bodo kazale, kako jih treba opremiti ob raznih slavnostnih prilikah. Vsak obiskovalec bo gotovo zadovoljen s prireditvijo, ki ga bo vedno znova vlekla, da si jo ogleda.
—lj Vinsko trgatev priredi Udruženje vojnih invalidov v Ljubljani dne 8. septembra t. 1. in sicer v renoviranih prostorih gostilne pri Jerneju na Sv. Petra cesti št. 85. Začetek ob 5. uri popoldne. Pri prireditvi igra prvovrsten salonski orkester. Za dobro pijačo in izvrstno kuhinjo je poskrbljeno, za kar jamči že sloves gostilne. Vabimo k največji udeležbi.
—lj Politično gospodarsko in izobraževalno drnštvo za šentpeterski okraj priredi skupno z vodmatskim društvom volitnj sestanek 6. t. m. ob 20. uri v gostilni g. Zupančiča na Ahacljevi cesti. Somišljeniki vabljeni. Govori: odposlanec centrale in namestnik kandidata g. Vargazon.
—lj Skavti! V pondeljek ob 5. popoldne obvezen stegov sestanek na dvorišču realke. V slučaju slabega vremena bo sestanek v avli. — Stegovodja. 660-n —Ij Sokol II ima jutri svoj javni nastop na letnem telovadišču na Prulah (poleg gostilne Kavčič). Nastopili bodo vsi oddelki s sestavami društvenih prednjakov in pred-njačic. Ob pol 3. zbirališče na realki, ob 3. odhod v povorki na telovadišče z godbo Sokola L Pridite polnoštevilno! Vsi, ki imajo kroj, naj se v kroju udeleže prireditve.
661-n
—lj Interesenti   lepe   iluminacije bodo
zadovoljni z »Beneško nočjo« 4. septembra 1927 na Strelišču Pod rožnikom. Neprisiljena zabava. Godba na pihala in lep vesel plesni prostor.
—lj Moderni svet Ljubljane zahteva modernih oblačil. Glej današnji oglas Fran Lukič, Stritarjeva ulica št 9.
—lj Mestna ženska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljanj vljudno vabi vse svoje odbornice in Članice na letošnji občni zbor, ki se vrši v torek. (L septembra ob 3. uri popoldne v društveni pisarni v Narodnem domu. 6r32-n
Dr. med. Jože Jakša
specialist  ^a kožne in spolne bolezni ord. od 9.—11. In od 3.—5.
Ljubljana, WoIfova ulica II
Iz Celja
—c Mestno gledališče je angažiralo za tekočo sezono kot ravnatelja in glavnega režiserja g. Vala Bratino, ki je 1. t m. prevzel vodstvo gledališča. Prihodnje dni se objavi repertoar in razpiše abonma. Redna sezona se otvori v začetku oktobra s Cankarjevimi »Hlapci«.
—c Mesto Celje ima pri skupščinskih volitvah dve volišči, eno na magistratu, drugo v Vodnikovi ulici.
—-c Zbornica TOI v LJubljani ima v Celju uradni dan v torek dne 6. t. m. v ravnateljevi sobi v poslopju javnega skladišča na Savinjskem nabrežju. Uraduje se od 8. do 12. ure dopoldne.
—c Smrtna kosa. V Levcu pri Celju ie umrla gospa Marija Majdič, soproga tamošnjega gostilničarja. N. v m. p.!
—c Imenovanje. Prvim državnim pravdnikom je imenovan na dosedanjem službenem mestu g. dr. Joško Požar, drž. pravdnik v Celju,
—c Otvoritev nove deške osnovne šoto v Celju se bo vršila na slovesen na. Ua praznik & septembra. Spored proslave je sledeč: 1. Ob S. uri s v. maša v farni cerkvi. 2. Po masi blu^co ■. »pja. 3. Govor bivšega predsednika Qkrajae$a šolskegL sveta g. dr. Hrašovca. 4. Izročitev ključev šolskemu upravitelju. 5. Ogled poslopja. — Ob lu. uri slavnost v šolski telovadnici s -sledečimi ;očkami: 1. Godba. 2. Pozdrav. (Spesnila Anica Cerneieva.-Perje  mladinskega zbora.    4.  Deklam^. ^ učenca srednja stopnje. 5. Petje mladinskega zbora. 6. Deklamacija učenca višje stopnje. 7. Igra v slikah »Naša šola«. tSoiiaj Franjo Ros.) 8. Petje. °. Zahvala. — Ob 12. uri bo pogostitev šolske mladine in to sklep slavnosti. Občinstvo iz . posebno okolice je vabljeno k tej pomembni slavnosti.
Iz Maribora
m— Na lovu za štafercijanci. Pod zaščito slovenskih klerikalcev, ki si tako v Mariboru kakor v Ptuju in Celju prizadevalo, da instalirajo zopet kar največ Neir-cev, so začeli Nemci, še bolj pa nemškutar-ji zopet dvigati glave in sikatj na vse, kar je nacijonarno zavedno. Nič nimamo zoper to, da tudi Nemci vrše svojo volilno Pravico in se potegujejo za svoje zastopstv •> v Narodni skupščini, toda odločno pa mora vsak zaveden Slovenec nastopiti proti šta-jercijanstvu, ki se danes zopet pojavlja, dasi v drug' obliki. Nemci so te dni vso mariborsko oblast, zlasti pa mariborsko okolico. Dravsko dolino in Ptujsko polje preplavali s svojimi letaki, ki v slovenskem jeziku — namenjeni torej niso Nemcem! — vabijo mlačneže. naj glasujejo za nemške kandidate. Vse to se godi vsled klerikalne potuhe. Prepričani smo, da je tudi mcJ klerikalc' dovolj zavednih Slovencev, ki so leta 1914. občutili nemško »prijaznost« in ki ue odobravajo politike vodstva SLS in paktiranja z Nemci na škodo slovenskih nacijonalnih interesov. Zato p.. \se, kar $e narodno in zavedno, proč od SLS!
—it' Klerikalni klevetnik i zopet na za. tozni klopi. Klerikalno obrekovanje  in ea-
stikraja rodi v zadnjem času slabe sadi\ za klerikalne voditelje. Sodišče je sedaj N kar po vrsti obsodilo klerikalne klevetnike na občutne zaporne kazni in denarne globe. A vse to iih ne spametuje. V »Slovencu« so sedaj zopet začeli pregrevati stare laž; o paktu med poslancem dr. Pivkoin in dr. Lipoldom glede štajerskega mandata. takrat, ko je to izmišljotino objavila prosiu-la »Naša tSraža«. so morali klerikalei pri-zr.ati svoje laži in vse lepo preklicati. P ko in dr. Lipold Pa sta velikodušno odstopila od tožbe. Sedaj pa prihajajo klerikalci Z ravno istimi klevetami. Imeli bodo priliko delati pokoro Pred sodiščem. Tokrat pa ne bo pardona in klerikalni lažnive: bodo morali pihat kašo. Morda i-h bo to kenčno streznilo in vrnilo nazaj na pot resnice?
— g. Znižanje davka na poslovni promet. Novosadska trgovska zbornica je poslala finančnemu ministru spomenico, v k-iteri zahteva vsled težke gospodarske krisa znižanie davka na poslovni promet, s katerim je občutno prizadet tako trgovski kakor ludi kmetski stan.
— Rok za tovorjenje na postajah v Vojvodini in Slavoniji. Po najnovejši odredbi generalne direkcije državnih železnic je zmanjšan rok za natovarjanje in iztovarjanje blaga od 24 na 6 delovnih ur ua i>o*»tajah: Andrijevci, Brod, Brčko, Velika KLkiudo, Veliki Bečkerek, Begej, Vinkovci, VrJncv Kovin, Kovin-Dunav, Novi Vrbas, Nova Palanka, Novi Sad, Pančevo, Senta, Stari BeČej in Šabac.
— Carinski dohodki od 10.—20. av-gHSta so znašali 52,834.638 Din. Od tega odpade ua carinaruioo v U> rr.i i i 1.
v Zagrebu 14,307 325, v Novem Salu 10,418.212, v Ljubljani 8,182.102. v Dubrovniku 3^61.101, v Skoplju 2,5o<).101 in v Splitu 1,161.148 Din. Od 1. aprila do 20. avgusta so znašali carinski dohodki 594,16*3.723 Din. V proračunu je bilo določeno za ta čas 6^,67 7.77*2 Din tako, da zna5a primanjkljai 62,514.049 Din.
g. Mlekarstvo na letošnji »Pokrajinski razstavic v Ljubljani. Ne le praktični mlekarski mojstri, ik predelavajo mleko v maslo in 6ir, marveč tudi lastniki mlekarn, odnosno odborniki mlekarskih zadrug T.^to trdno prepričani, da so njihovi mle?ni izdelki najboljši. Le s kakovostnimi tekmnno na razstavah je mogoče taka če«>to povsem zmožna prepričanja uspešno ovreči in otvoriti pot k izboljšanju izdelkov napram dobroti iadelkov drugih« domačin ali tudi ino-zomskih na svetovnem trgu že vpeljanih mlekarn ter odloči smernico sprememb v svoji izdelovalni tehniki. Vsaka šola pa nekaj stane. Udeleževati se razstav bodisi knt sodelujoč, bodisi kot gledalec, je moralna dolžnost vsakega posamezniku, ki se bavi % mlekarstvom.  Razstava  predstavlja najr«*-
nejšo in posebej so za mlekarskega praktika in kmeta nniboijio ^olo. Zato v?i mlekarji na obisik v Ljubljano od 17.—2G. septembra 1927.
— Vinarstvo ia kletarstvo bo ua totosnH Pokrajinski razstavi polno prišlo ua MPftj račun. Razstavljena bodo najboljša sortna vina, poleg tega pa tudi razni kletnrski aparati in pripomočki za SSBentfe vina, za merjenje sladkorja, alkohola in ki*iine v moštu in vinu, naprave za zvijanje *o<iov. razne grozdne stiskalniae, mreže za reb-Ijautja, kipoe vehe, sterilizatorji za ohra-njenje adravega vina itd. Vsak nas vinogradnik in kletar ima toraj vzroka dovolj, da si ogledi razstavo.
—< Dobave. Direkcija državnik železnic v Ljubljani sprejema do 9. septembra t 1. ponudbe glede dobave 600 kg firneža; do 13. septembra t. 1. pa glede dobave barv, lakov in prozornih šip. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg tovotne masti, 2000 ktf strojnega olja; do 12. septembra t 1. pa glede dobava 10.000 k$
t
i
9303
---Moda---
Ljubki vzorci dekliških in detskih oblek.
Suženjstvo iz ljubezni
Pri obravnavi proti Nelly Grosa* vescu, ki je umorila svojega moža, se je govorilo mnogo o tem, kako je eks=» centrična žena svojega moža zasužnji* la. Brez nje se skoraj ni smel ganiti z doma. Priče so pripovedovale, da se je pustil igralec od žene popolnoma tero* rizirati. Psihijatri so pa izpovedali, da je bila Nelly bolj moške zelo energič* ne, dočim je bil njen mož ženske, pa* sivne narave. Samo tako se da razla* gati, da je tako dolgo mirno prenašal suženjstvo.
Taki primeri v zakonskem življe* nju niso redki. Zlasti med intelektualk ci. med učenjaki, umetniki itd. vidimo zelo mnogo pasivnih ož. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kaj je temu vzrok. Morda je kriva vzgoja sinčkov v bolj« ših rodbinah ali pa visoka stopnja iz* obrazbe. .Moški mora imeti v svojem značaju nekake barbarske poteze, ako noče postati suženj ženske. Te barbar* ske poteze pa pri kulturnih narodih, osobito med intelektualci polagoma iz* ginjajo. Kultura pospešuje v moških razvoj ženskih lastnosti in to bo men* da vzrok, da mnogi moški tako hitro podležejo ženam. Razume se. da ne zasužnijo takih moških najboljše žen* ske. Rahločutna žena nikoli ne zasuž* nji svojega moža. Res je sicer, da ji mož v prvi ljubavni opojnosti podleže, toda žena, ki zasluži ime ženska, ne bo nikoli zlorabila . prehodne moževe slabosti. Tudi ona je zaljubljena in za* to brez moči proti silnemu čustvu, ka* kor mož. V takih primerih mož ne za* sužnji žene, niti žena moža. Oba živita pod vplivom ljubezni, ki ju druži.
Samo sebične ženske znajo moža v tem odločilnem času zasužnjiti. Tretja oseba nikoli ne more uganiti, kako do* seže žena svoj cilj. Včasih si pomaga s strastjo, včasih pa tudi z navado. Plemenitega, blagega moža žena naj* lažje podjarmi, ako zna napeti prave strune. Ženska, ki ima najmanj oseb* nega ponosa, ima največ izgledov na
zasužnjenje moža, kajti v blagem mo» žu je mnogo viteškega. Na ta način se da tudi razlagati, zakaj obsedi toli* ko plemenitih, ljubkih devojk doma, dočim najdejo manj plemenita in često celo grda dekleta moža zelo lahko. Tu* di v tej konkurenci zmaga močnejši — manj rahločutna in obzirna ženska.
Res je, da se moški ne puste zasužs njiti ženskam vedno iz ljubezni. Mnogo več je primerov, da mož sploh ni zaljubljen v ženo, pa se vendar da za* sužnjiti. Zakaj. Največkrat samo zato, da ima doma mir. Ako bi ne ubogal žene kakor suženj, bi mu spremenila žena zakonsko življenje v pravi pekel. Zato se ji raje ukloni in jo uboga. Svet je zdaj poln takih copatnih junakov, čijih usoda je prej tragična kot smeš* na. Čim manj je žena izobražena, rahlo* čutna in zaljubljena v moža, tem lažje doseže svoj cilj. Taki copatni junaki na tihem sicer preklinjajo svoje su* ženjstvo, vendar se pa dobro počutijo v njem, kajti sicer bi ga ne prenašali vse življenje. Zato jih tudi ni treba preveč obžalovati. To so slabi značaji, malo abnormalno ustvarjeni moški.
Žena, ki da kaj na svojo čast. bi s takim možem ne mogla živeti. Njego* va slabost bi se ji sčasoma pristudila. Zasužnjeni mož navadno ženi ni zvest. Ker se pa žene boji, ji na vsakem ko* laku laže. Za vse na svetu ne spravite iz njega iskrene moške besede. Igra komedijo in laže kakor slabotna, ne* značajna ženska. Svojo laž opravičuje z obzirnostjo napram varani ženi. Ne* katerim moškim se lahko laže vse živ* ljenje, toda žene, ki bi hodila z zave* zanimi očmi do smrti, ni na svetu. Vsaka ženska ima svoj instinkt, ki je nikoli ne vara. In tako pride do trage* dlje tam, kjer se žena ne zna pravočasno iznebiti poligamično, pustolov* sko razpoloženega slabiča.
Dara i te za spomenik kralja Petru Osvoboditelju!
Recept za zakonsko srečo
Zakon je velik in važen kompromis med moškim in žensko, ki hočeta de* liti v življenju vse sladkosti in bridko* sti. Kdor ni sposoben za tak kompro* mis, naj ne sklepa zakona, ker bo uni* čil sebe in svojo boljšo, odnosno slab* šo polovico. O zakonu pravijo, da je zelo čudna institucija. Kdor je izven njega, sili vanj, kdor je pa v njem, sili ven. Svojega zdravnika išče zakonsko življenje navadno med juristi, toda po= kliče ga šele k smrtni postelji. Odvetniki in sodniki vedo največ povedati o zakonskem jarmu in bi lahko dali zaročencem največ praktičnih nasvetov.
V Chicagu je izdal sodnik Burchie na temelju svojih izkušenj brošuro, ob= segajočo mnogo pametnih nasvetov mladim zakoncem. Prvi del brošure se nanaša na ženske. Burchie pravi:
— Ako se prepirate z možem, ga potolažite najlažje na ta način, da pri* znate, da nimate prav niti v slučaju, da imate prav. Z možem se nikar ne prepirajte. Iz prve žaljive besede izvira vsa zakonska nesreča. Žena ne sme zvečer nikoli zaspati, ako se ni poprej pomirila z možem. Ako je vaš mož bogat, pazite na to, da bodo vaše ob* leke vedno elegantne. Če je pa mož si* romašen, mu nikar ne grenite življenja s pretiranimi zahtevami. Ne razmeta* vajte denarja. Določite mesečni zne= sek, ki ie neobhodno potreben za te* koče izdatke. Recite možu, da je naj* boljši mož na svetu in kmalu postane res najboljši.
Drugi del brošure je namenjen za* konskim možem. Burchie jim daje na* slednje nasvete:
— Ako nimate prav, priznajte svojo zmoto. To je često neprijetno prema* govanjc samega sebe, ki se pa vedno bogato poplača. Ne godrnjajte vpričo žene in ne dopustite, da bi šla žena spat slabe volje. Nudite ženi čim več razvedrila in zabave, da more pozabiti na skrbi in neprijetnost v gospodinj* stvu. Čim večkrat spremljate ženo, tem bolj jo priklenete nase. Navadite se biti tudi z ženo kavalir in ji delati komplimente, kakor jih delate drugim
Svilene nogavice
očaravaju i
Ženski svet je že od nekdaj hrepenel z.t vsuit, kar je lepega, tako tudi n. pr. z.i lepe nogavice. Ali prejšnje nošenje svilenih nogavic je bilo mnogim prikrajšano, ker se še ni poznalo sredstvo, s katerim bi se moglo tako občutljivo svilo neškodljivo oprati.
Šele potom iznajdbe »Luxa« e postalo nošenje svilenih nogavic popolnoma enostavno, tako da si jih danes lahko vsakdo nabavi in ohrani v prvotnem stanju.
Perite torej Vaše nogavice samo z Luxom,
ker je namreč sestavina istega neškodljiva svili.
Pravi >Lux« se dobi samo v zaprtih zavojiti
— nikoli drugače. Pazite na to pri nakupu!
damam. To vas nič ne stane, vaša žena pa mnogo pridobi, ker postane skrb* nejša mati, boljša gospodinja in du* hovitejša družica.
Ruth Vavpotičeva o svoji turneji
Naša plesna umetnica je prepotovala na svoji turneji vso Španijo. — Kaj pripoveduje o svojih vtisih.
Ruth Vavpotičeva je še mlada naša plesna umetnica, ki nastopa v večjih kulturnih središčih inozemstva in tako častno zastopa naš narod pred drugimi kulturnimi narodi. Se otrok je bila, ko je že sodelovala pri baletu v ljubljanski operi. 2e v zgodnji mladosti ie k?zVa veliko nadarjenost, kj ji je pripomogla, da je danes ena najbol iskanih mladih umetnic Gončarove in Igorove plesne šole v Parizu. Naša javnost v Parizu je bila po časopisih več ali manj obveščena, da Ruth Vavpotičeva uspešno gostuje na velikj turneji po vseh večjih mestih Španije.
Te dni se je k naši mladi plesni umetnici napotil tudi naš urednik, da bj zvedel od umetnice same, kako se je počutila na dolgi turneji po legendami Španiji, kakšni so njeni načrti za bodočnost itd. Gospodična Ruth ie našega urednika sprejela na svojem stanovanju na Starem trgu. Sprejemni salon takoj pove, da se nahajaš med umetniki. Stene so bogato okrašene večinoma s slikami, ki so delo očeta Ruth Vavpotičeve, našega znanega salonskega slikarja g. Vav-potiča. Na desno, ko vstopiš, gleda resno pred se z zeleno pahljačo v roki hčerka Ruth skoraj v naravni velikosti, na levo pa sin Bruno, tudi v naravni velikosti. Obe sliki je slikal g. Vavpotič. Nekaj portretov je razstavljenih naokoli in mnogo manjših sličic in figur.
— Kako ste se odločili za veliko turnejo po Španiji?
— Težko sem se odločila. Bila sem ravno v plesni šoli Gončarove. Dne 4. januarja t. I. je neki španski impresarijo iskal v našem gledališču dve plesalki. Izbral je mene in res sem se težko odloČila zapustiti Šolo v Parizu. Končno sem se pridružila plesni družbi »Korobok«, ki je tedaj štela 25 članov. Potovali smo po vseh večjih me-
stili severne Španije. Najlepši spomin imam iz San Sebastijana. Tam mi ie sloviti slikar Julian Fortunato poslal po plesnem nastopu lastnoročno slikane najzanimivejša poze iz mojega plesnega programa. Prav dobro me je pogodil. V Madridu nam je čestital sam kralj s svojo mnogoštevilno družino. Razgovarjal se je še posebe.i z menoj in bi! mnenja, da sem gotovo že v zgodnji mladosti začela plesati, da sem dosegla tako gibčnost.
Saragosa je lepo mesto. Tam so rože doma. Zelo mi fe bilo všeč tudi ob morju v Corunia in Vigo. Tam je vse belo. Hiše pa obstojajo iz samih balkončkov. V Vigo smo se seznanili z nekim bogatim Špancem, ki je obenem honorarni češkoslovaški konzul. Razkazoval nam je svoje tovarne in bil z nami nad vse prijazen. Solon se mi zdi. da so Španci galantnejš; od Francozov.
Nato smo nastopili še v gledališču »Co-liseum« v Barceloni in v Reusu. V Reusu sem se od družbe ločila. Impresarijo me kar ni hotel pustiti nazaj v Pariz. Toda štiri in polmesečna turneja me je izčrpala, ker sem sama izvajala dobršen de! programa. Odpotovala sem v Pariz v šolo. Tam sem naš!a Nikitino, ki je bila tudi že v Ljubljani {n se ie prav rada in prijetno spominja. V Parizu sem kmalu dobila nov angažma za letovišče Annecy blizu Švice. Plesala sem v Annecvju z lepim uspehom 14 dni.
— Kaj Vam je bilo na turneji po Španiji najbolj všeč?
— Lepa gledališča imajo tam. V Madridu je pa gledališče *Pa!acio della Musica« tako lepo, da bi radi njega kar tam ostala. Tudj španski plesi so mi izredno ugajali. S kastanjetami pleše na Španskem mlado in staro. Seveda sem jih tudi jaz hitro kupila in se navadila z njimi plesati.
Gospodična Ruth je mej tem vstala In s kastanjetama v roki zaplesala nekaj španjolskih motivov.
— Vidite, tako plešejo Španjolke s kastanjetami. Tudi meni so všeč.
— Pa vendar nas ne nameravate zopet zapustiti?
— V pondeljek že odpotujem v Li/buno tja, kjer so večne revolucije. Sem že angažirana za mesec dni. Potem pa zopet v šolo k Igorovi v Pariz.
— Kaj pa na Ljubljano, ste popolnoma pozabili?
— Nisem pozabila. Polet: drugo leto se vrnem v Ljubljano v našo opero, če bo? da in sreča umaska.
Večerne toalete
Večerne toalete so sestavljene iz večih delov. Največkrat je to prava toaleta, čez katero se nosi lahka halja iz istega blaga in po kroju prilagođena toaleti. V splošnem se o večernih toale* tah ne da povedati mnogo novega. — Krila so ostala nabrana in nagubana, celotni vtis je izredno dekorativen. Za prehodno dobo priporoča moda belo, temnozeleno in črno barvo. Plašči so svetli, toda samo če ni cape iz kožu* hovine ali Če se ne nosi poletni s ko* /nhovino obrobljeni plašč. Vsaka vc* ama toaleta je modni izum zase. Čc* sto jc prilagođena postavi dame, ki jo nosi tako, da enaka obleka mnogo iz* gubi. ako jo obleče druga dama. Mno* go se kombinirajo pri večernih KmJu tah barve, bodisi beli in črni krep, saten ali črne čipke z roza, odnosno ze* lenkasto podlogo.
Pas je ostal kakor je bil. Pogosto pa ne sega docela okrog pasu. marveč jc samo označen v obliki velike kokar* de. Namesto priljubljene rože vidimo na rami cesto vihrajoči trak, pritrjen z briljantno zaponko. Za okraske ve* černih toalet se rabijo še vedno koral« de in razni beli blesteči kamenčki. — Tudi čipke igrajo pri okraskih važno vlogo. Navadno je obrobljeno s čip* kami krilo. Čez toaleto brez rokavov se nosi pogosto bolero z rofcami. ki omogoči nositi večerno toaleto tudi popoldne. Bolero je iz istega blaga ter v pasu in na rokavih enako okrašen
Lucio d' Ambra:
Čudežna omara
Dajajoč mi v najem malo stanovanje, mi je gospodinja rekla:
—Izjemoma vam dovolim, da spre_ jemate v njem svojo prijateljico, ker vas poznam in ker mi zagotavljate, da ostane ona stalno ena in ista in d'a Je pošteno dekle
stanice, kakor ne ostale ženske.
Albertina pa je bila. nasprotno, zelo točna ženska. Jedva sem se bil zleknil na divan in odprl eno Allorijevih knjig, že se je okrenil v ključavnici ključ, ki sem ji ga bil d&J prejšnji večer in v sobo je planila ona in me obsula s pravo ploho poljubov. Ko me je do sita poljubila, je snela klobuk in zagledala naslov knjige in piščevo ime.
— Allori! je vzkliknila. — Ti še či-
Jaz pa, ker me je o vsem obvestil    taš Allorija, kaj? Ž njim je že konec,
li?
— Seveda, hočem. Prisegam ti. —Zakaj se ti torej ona druga smi-
posredovalec. sem ji odvrnil:
— Meni pa je znano, da se daje to stanovanje v najem prav za namen, za katerega je meni potrebno. Sicer pa je pripravljeno in opremljeno, kakor se vidi, za to svrho. Ali ni to stanovanje, v katerem je Giacomo Allori sprejemal — tajno, da ne bi izvedela njegova žena — svoje najstrastnejše oboževa-teljice?
— Prosim, ne oboževateljice — me je popravila gospodinja. — Sprejemal je samo eno oboževateljico, vedno eno in isto, ki je tri leta prihajala točno dvakrat na dan.
— Ohoho! Dvakrat na dan! Giacomo Allori je velik romanopisec, ki ga vse pozna. In prav v tistem trenotku sem iz male potne torbe, ki sem jo prinesel s seboj, izvlekel obenem s cvetlicami in slaščicami, dva, tri Allorijeve romane, v namenu, da si skrajšam ž njimi čas do prihoda drage mi Alberti-ne, ki, najbrž, ne prihaja točno na se^
ni več v modi, postaj je prava karijatida ___        Kot književnika ga smatram
za ničvrednega.
— In kot človeka? sem vprašal.
— Kot človeka ga poznam samo na videz! je odgovorila Albertina. - Ali do volj mi je bilo. da sem ga videla odda, leč m ga smatrala za zelo antipatič-nega.
— Vendar pa pravijo, sem rekel, — da so ga ženske strastno oboževale.
— Mogoče, je odgovorila Albertina, — okusi so različni.
— Ravnokar pa, — sem pristavil — mi je pripovedovala moja gospodinja, kako je v to-le stanovanje prihajala k Alloriju skozi tri leta, vsak dan, neka ženska, ki ga je naravnost obožavala.
— Revica! Ćloveknt bi se kar smilila, je zamrmrala kislega obraza Albertina.
— Kaj nočeš tudi ti, sem ji rekel, — prihajati semkaj vsaj tri leta, dvakrat na dan, obožavat me?
— Ti nisi zoprn kakor on! mi je pojasnila Albertina. — Ti si moja ljubezen.
— Prva?... Edina? sem jo vprašal. — Edini tvoj greh, je-li?
— Prva... Edina..., je vzdihnila Albertina in uprla oči v nebo. — Prisegam ti, ljubček moj. Edini ti si me mo_ gel odločiti od mojega moža. ki sem ga ljubila, dokler nisem spoznala tebe.
Ker je grešila Albertina prvikrat, sem položil v ta greh vso svojo nežnost. In ko je bil greh enkrat že storjen, je Albertina. morda iz navade, zalila vzglav-je z vročimi solzami.
— Kaj sem storila, moj Bog! je vsa obupana govorila. — Ti me boš zdaj preziral in jaz ne bom imela več toliko moči, da bi Bogiedala odkrito svojemu možu v obraz.
Albertmin mož se ie imenoval Salvi, bi baš sem začel Albertino tolažiti, ko začujem trkanje na vratih in neki gla, ki mi je klical:
—Roberto ... odpri... Jas sem ... Salvi!
— Moj mož! je za jecljala razburjena Albertina in planila, kakor bi trenil, iz postelje
— Salvi! Tvoj mož... Bog nama pomagaj! sem izdavil in hitel, sam ne vem zakaj, v drugo sobo in k vratom.
Tam sem se ustavil, ne vedoč, kaj
naj storim. Na oni strani, na stopnicah, čaka Salvi. Tu, v sobi, čakam jaz. Albertina pa, k&j počne ona? Spomnil sem se konecno nje, ki je morala čakati v drugi sobi, kraj postelje, kjer sem jo bil pustil. Ko pa sem se okrenil, nje ni bilo več tam. Začel sem jo iskati. Ni je. Izginila je, ka-li? Kam neki je odšla? In kako? Stanovanje nj imelo dru gega izhoda razen onega na stopnice, na katerih je Sarvi. Salvi, ki ie še kar naprej trkal.
— Roberto... Odpri!... Jas sem... Salvi!
Nenadoma sem zagledal odprto omaro z ogledalom, ki je bila prej zaprta Odprta so bila ne samo njena vrata, ampak tudi druga, neka vrata na dnu. Za temi vrati pa so bila še neka, tudi odprta vrata, ki so vodite na stop. ntce, meni neznane.
Razumel sem. Silvijeva žena je bila rešena. Kakšno božansko navdihne-nje ji je svetovalo, kaj ima storiti? Kako je v tej omari, kote skrivnost mi je gospodinja pozabila pojasniti, našla pot za svojo rešitev? Bilo kakor mu drago, zaprl sem zopet vsa ta razna vrata. Zdaj sem bil popolnoma miren. Albertina je bila. brez dvoma, že na ulici Odprl sem torej, smeje se, vrata njenemu možu.
—Ti tukaj, kaj? Glej ga no!... Kako si neki izvedbi, da tu stanujem?
Salvi se samo nasmeje jn mi pokaže potem neko pismo.
— Anonimno pismo... Poglej: Cas in naslov. Jamčijo mi, da zalotim pri tebi mejo ženo. Zdaj pa vidim, da si sam.
In potem je Salvi sed^el in nadaljeval — To je že drugič, ves, da zbijajo z menoj šale... Lansko leto. pomisli... Tedaj je bil velik prijatelj naše hiše neki znameniti romanopisec, ki ga gotovo poznaš: Giacomo Allori. In pisali m> mi o istem stanovanju, v katerem si zdaj ti. In kakor glede tebe so mi rekli: >Tu boš zasačil svojo ženo . . .t In zato sem prišel k njemu, kakor zdaj k tebi j Iii našel sem samo Allorija, kakor zdaj I tebe.
j      In Salvi mi je priporočil:
I      -t- Ampak molči, prosim te . .. kajti,
1 Bog varuj, da bi izvedela Albertma, da
sem dvakrat, brez vsakega povoda, su,
mil o njeni zvestobi...
Albertina prihaja slejkoprej po dvakrat na dan v moje malo stanovanje. In neprestano mi govori: — Moja prva in edina ljubezen... Prisega mi, da je prišel Allori v njeno hišo samo dvakrat ali trikrat v celi zimi... Tako, da se ga jedva spominja. In trdi, da je prišla na misel glede omare z božjo pomočjo. Odprla jo je. rJa se skrije v n# in je, na svoje največje začudenje, našla izhod, po katerem se je rešila.
Jaz se hlircim, da ji verujem. Napram ženskam je vedno bolje tako ravnati,
Hi
„Si Raphael" izgubljen?
Angleški prekooceanski letalci delili tragično usodo Nunges-serja in Colija? — Nobenih vesti o angleškem letala. — Viharji
nad oceanom.
V vsej Angliji vlada mrzlično razburjenje. O »St. Raphaelu«, angleškem dvokrilniku, ki je startal pred 60 urami k prekooceanskemu poletu iz Anglije v Kanado, že 40 ur ni nobenih pozitivnih vesti. Strahotna se sprašuje vsa angleška javnost, da li niso smeli letalci zaglavili in delili tragčne usode Francozov Nungesserja in Colija.
Včeraj se je sicer razširila vest. da so ob zapadni kanadski obali opazili letalo, o katerem pa nihče ne ve točno povedati kakšno je bilo in kateri državi pripada. Ta vest je navdala Angleže z novim upanjem, ker ni izključeno, da sta letalca poletela v zapadni smeri. Vse upanje pa se je razblinilo v nič, ko je Reuterjev urad demantira! vest, da se je letalo pojavilo nad kanadsko obalo.
Včeraj zjutraj so londonske in druge angleške brzojavne postaje sprejele vest kanadskega ministrstva za zračno plovbo, da sta letalca Hamilton in Min-chin radi pomanjkanja bencina prispela 700 miJj vzhodno od Ouebeca. To je bila zadnja, sicer nepotrjena vest o usodi »St. Raphaela«.
Včerajšnji londonski dnevniki že računajo z dejstvom in so večinoma mnenja, da se je prekooceanski polet obeh Angležev ponesrečil. Listi povdarjajo, dia ima letalo samo za 40 ur goriva s seboj in da je avijon smatrati za izgubljen v slučaju, da ni letalcem uspelo kje za silo pristati. Edina možnost je, da sta pristala na Novi Fundlandski.
★
Kakor smo že poročali včeraj, sta tudi francoska letalca Givon in Cortv včeraj zjutraj startala z letališča Le Bourget pri Parizu k prekooceanskemu poletu. Njun polet ni uspel in se je »Modra ptica«, ki s svojim imenom spomi-
nja na Nungesserjevo in Colijevo letalo »Bela ptica«, po triurnem poletu vrnila nazaj na letališče.
»Modra ptica« je letalo tipa »Far-man«. Opremljeno je z dvema motorjema po 500 konjskih sil ter je težko 4000 kilogramov. S seboj lahko vzame 9600 litrov bencina. Povprečna hitrost aeroplana znaša 140 km na uro. Njegov akcijski radij znaša 7000 kilometrov, letalo lahko ostane v zraku polnih 60 ur.
Zdi se, da je ocean v smeri Evropa-Amerika nepremagljiv. Vsi dosedanji poizkusi, preleteti ocean v tej smeri, so se ponesrečili. Najpreje sta zaglavila Francoza Nungesser in Coli, ki sta svojo smelost plačala z življenjem; ponesrečil se je tudi polet nemških letal »Evropa« in »Bremen«, a o letalu »St. Raphael« dosedaj ni sledu. V gigantski borbi za polet preko oceana so sedaj tekmovali sinovi treh narodov: Francozi. Nemci in Angleži, toda nihče ni dospel na cilj, nihče ni svojemu narodu priboril slave prvega uspelega preko-oceanskega poleta v smeri Evropa — Amerika. To dokazuje, da je polet preko oceana v tej smeri mnogo težavnejŠi in napornejši ,kakor iz Amerike v Evropo. Znano je, da se imajo evropski letalci boriti s hudim protivetrom, na drugi strani pa je morda res, da konstrukcija evropskih letal ne dosega ameriške. Sicer je res, da so stroji evropskih letal popolnoma enakovredni ameriškim, kar je pokazal vztrajnostni polet Nemcev Edzarda in Rističa, zdi se pa, da letala niso tako odporna kakor ameriška. Gotovo pa bo najbližja bodočnost pokazala, da-li evropsko letalstvo zaostaja za ameriškim ali ne.
Komenie p da, m nikogar ne rani
V vasi Koterbach na Slovaškem je padalo na ljudi kamenje, pa ni nikogar ranilo. — Zdravnik dr. Šimsa pravi, da je to podza-
vedno delo človeške duševnosti.
Koncem avgusta so slovaški in za njimi tudi češki listi priobčili senzacijo-nalno vest, da je padalo v vasi Koterbach na Slovaškem na vaščane kamenje, ne da bi koga ranilo. Potem je padal denar in drugi predmeti. Najprej se je pojavil ta čudež v rodbini kmeta Kos-sanvja. Senzacijonalno vest je sprejela večina vaščanov z ironičnimi opazkami češ, da brije nekdo norca. Nekateri so mislili, da straši, drugi so pa pripisovali zagonetne pojave sugestiji. Vesti o padajočih kamnih so vzbudile pozornost praškega zdravnika dr. Šimše, ki je takoj odpotoval v Koterbach, da se prepriča, kaj se tam godi. O svojih opazovanjih je napisal v »Češkem Slovu« daljše poročilo, v katerem pravi, da so listi poročali točno in da je vse res.
Prvič je padalo kamenje od zadaj. Študent Kossanv je lovil s pastirjem TU borom v bližnjem potoku postrvi. Naenkrat je padel med nju kamen, ki je zadel pastirja v nogo. Drugi kamen je zadel drevo. Mladeniča sta se začudeno ozrla, toda nikjer ni bilo videti žive duše. Pobrala sta plen in jo naglo odku-rila domov. Toda vsj pot je letelo za njima kamenje. Vsa prestrašena sta zbežala spotoma v neko gostilno, kjer sta pripovedovala, da ju nekdo preganja s kamenjem in da nista nikogar opazila. V gostilni so ju potolažili in kmalu sta se napotila proti domu. Komaj sta pa zavila na stezo čez polje, je začelo kamenje zopet leteti za njima. Vrnila sta se v gostilno in naročila steklenico piva. Naenkrat je pritrčal skozi okno kamen in razbil oba kozarca. Vest o zagonetnem metalcu kamenja je spravila na noge vso okolico. Preiskali so vse kotičke, toda ves trud je bil zaman. Proti večeru so spremili dečka domov. Spotoma je zopet letelo za njima kamenje. Naposled se je razburjenje poleglo in noč je minila mirno.
Drugi dan se je znova začelo. Od časa do časa ie padel na tega ali onega vaščana kamen, ne da bi ga ranil. Ko
je pa padel kamen na tla, je odmevalo, kakor da je težak. Ljudje so pobirali te skrivnostne kamne in se prepričali, da se prav nič ne razlikujejo od navadnih, samo topli so bili. Kamenje je letelo tudi v zaprte izbe, ne da bi kaj razbilo ali poškodovalo. V neki hiši je priletel kamen skozi strop, a na strehi se ni poznalo, da bi jo bil prebil.
Dr. Štursa pravi, da ne gre za strahove ali vizijo, marveč za golo dejstvo. Kamenje ni padalo po fizikalnih zakonih o privlačnosti zemlje. Po njegovem mnenju deluje pri tem psihična sila nekega medija, ki meče kamenje podza-vedno. Dr. Šimsa je zadevo s kamenjem natančno proučil in prišel do zaključka, da je to tipični pojav okultizma, ki toč« no odgovarja sličnim pojavom v drugih državah. Dokazano je, da je kamenje pa padalo na ljudi, ne da bi koga ranilo in da je bilo po padcu na zemljo toplo. Okultna sila je metala kamenje pred očmi radovednih vaščanov. Ta pojav je v zvezi z nevidnim občevanjem dveh duš in ker gre za izrazito psihični pro* ces, si znanost ne more pomagati drugače nego da prizna to, kar je.
N0GAVI CE
7
najboljše, najtrpežnejše* Zato najcenejše
„Bii" brzojavke v Nemčiji
Evropa se modernizira na vseh po* ljih in danes že ne zaostaja mnogo za Ameriko, ki slovi kot dežela napred« ka. Da so na avstrijskih železnicah uvedli radio, je že stara stvar. Bolj za« nimivo je dejstvo, da je avstrijska postna uprava uvedla dalekosežne re* forme. Tako sme n. pr. gospodična pri telefonu zjutraj zbuditi naročnika; po njegovi želji lahko namesto njega opravi telefonske pogovore., informira* ti ga mora o najnovejših dogodkih, v kolikor niso uradna tajnost in storiti mu mora vsakovrstne usluge. Za to plača naročnik še posebno pristojbino.
Pa tudi v Nemčiji so prišli na ori* ginalno idejo. Najpreje so uvedli br* zojavne čestitke. Je to že tiskana brzo* javka, čestitka za god, rojstni dan ali napredovanje itd., na katero pošiljatelj samo napiše svoje ime in je lahko pre* pričan, da jo bo oseba, kateri je česti< tal, prejela tekom pol ure, tudi če biva v najbolj oddaljenem obmejnem kraju Nemčije. Sedaj pa nameravajo uvesti nove brzojavke z označbo «bii». Bu je kratica za buket in torej pomeni šopek cvetja. Pošiljatelj zahteva na pošti br* zojavko «bii», plača ceno za šopek in 1 marko za posebne stroške. Pošta br* zojavi kamor pač naročnik želi, tu pa posebni sel preskrbi šopek in ga po* nese določeni osebi. Zaenkrat «bii» br* zojavke še niso v prometu, ker pa je predlog umesten, je verjetno, da bo prodrl. Če bo pošta te brzojavke uve* 1 javila, potem pač ni daleč čas, ko bo mogoče vsa darila pošiljati brzojavnim potom.
Neverjeten strah pred navidezno smrtjo
Strah pred smrtjo je prirojen vsakemu človeku, a še bolj menda strah pred dozdevno ali navidezno smrtjo. Živ pokopan, brr... to pač ni prijetno. Že misel sama navdaja človeka z grozo. Nikjer pa menda ni tako razširjen strah pred navidezno smrtjo, kakor v Angliji. O tem priča dejstvo, da je tam ustanovljena cela liga za pobijanje navidezne smrti. Liga šteje okoli 20.000 članov, med katerimi se nahajajo pristaši vseh slojev, od priprostega delavca do samega ministrskega predsednika. Znano je tudi, da se nikjer ne pečajo toliko z navidezno smrtjo, kakor baš v Angliji
Tako je nedavno neki londonski lekarnar konstruiral aparat, ki nastop prave smrti popolnoma točno registrira in je baje popolnoma zanesljiv. No, kljub temu strah pred navidezno smrtjo v Angliji ni n?č manjši nego je bil doslej.
Zadosten dokaz o tem nudi oporoka bogatega londonskega tvorničarja Jamesa Motha, ki je te dni preminul v svoji vili pri Londonu. Ko so eno uro po smrti odprli pokojnikovo oporoko — taka je bila namreč zadnja želja Jamesa Motha — je vso javnost presenetila njena vsebina. Oporoka vsebuje poleg raznih določb glede razdelitve imetia in denarja tudi določila o pogrebu in pokopu. Mil'ionarjeva oporoka je banalna in spada gotovo med raritete sedanje dobe.
»Čim umrem,« navaja milijonar v svoji oporoki, »pokličite k mrtvaški postelji 3 zdravnike. Naloga teh je, da z vsemi sredstvi, ki jih pozna znanost, ugotove, da-li nisem navidezno mrtev. Če jim uspe, da me zbude in s tem dokažejo, da sem samo navidezno mrtev, dobe za svoj trud 10.000 angleških funtov. Šele ko so se popolnoma prepričali o nastopu smrti, je uveljaviti ostala določila moje oporoke. Določba 1.: Zdravnikom nalagam, da truplo izpostavijo vplivu pruske (hudiče-v e) kisline. Ta ukrep se mi zdi umesten, kajti navzlic streu'Hen.u zdravnikov je še vedno dana možnost, da so se zmotili ter da me živega pokopiiejo.
Določba 2.: Tudi ta ukrep ne smatram za zadosten, četudi mi boste morda očitali, da sem norec. Zato stavim vsem trem zdravnikom še eno zahtevo. Truplo je treba obglaviti. To naj se protokolarično zapiše in izroči osebi, kateri je dana naloga, da izvede oporoko. V slučaju, da se moji dediči ne drže določb, od/padejo nadaljne določbe, tičoče se razdelitve mojega premo-
ženja, ki v tem slučaju v celoti pripade angleški državni zakladnici.
Določba 3.: Čim se truplo obglavi, je treba moje zemske preostanke položiti v vrečo in naložiti na parnik, ki naj brez vsakih žalnih ceremonij zapusti londonsko luko. Na odprtem morju, v prilični oddaljenosti 50 km od obale, je treba vrečo s truplom vreči v morje. Moji dediči morajo prisostvovati temu dejanju in paziti, da se vse izvrši tako, kakor je moja poslednja želja. Zdravniki prejmejo za svoj trug vsak po 100 funtov šterlingov (cca. .27.000 Din).«
Ubogi milijonar James Moth. ki je imel tak strah pred navidezno smrtjo, naj se potolaži. Naj bo uverien. da bodo dediči, katerih je ba.u H poskrbeli, da se bo njego\u y leiinja želja točno izpolnila in da bo. o poskrhci . da bo truplo izpostavljeno vražji kislini, obglavljeno m končno vrženo v morje. Milijoni James Motha so namreč dedičem zelo dobrodošli in zato jc razumljivo, da se bodo številni sorodniki potrudili, da izpolnijo bogatemu stricu vse želje, zlasti še, ker jih io rune stane.
Ameriške zanimivosti
Nevaren vlomilec pod ključem. — Nasprotnik kratkih kril. — 671etna starka preplavala 25 milj. — Ponesrečeni rojaki.
Pred poroto v Chicagu je bil te dni obsojen na smrt eden najdrznejših čikaških banditov, pravi strahovalec-bank in drugih denarnih zavodov. Je to 30Ietni Henry J. Ferneckes, pritlikavček. ki meri jedva 1.48 m. Rodom pa je Ferneckes iz dobre meščanske rodbine in njegovi roditelji so hoteli, da študira pravo. Toda pravo pri-tlikavčka ni preveč mikalo, pač pa je bilo njegovo zanimanje koncentrirano na kemijo in elektrotehniko. Zlasti se ie bavil s kemijo. Strupeni plini, bombe in tehnično orodje, s katerimi velemestni vlomilci na-vrtavajo težke blagajne in tresorje, so bile predmet njegovega zanimanja. Jedva 20 let star je sklenil postati bandit. Hotel se je lotiti tega poklica na popolnoma drus način kot njegovi »stanovski tovariši«. Njegov prvi napad na malo provincijalno banko pa ni uspel ter so ga obsodili na leto dni ječe.
Ferneckes je sedaj uvidel, da njegovo znanje ni zadostno v svrho nadaljnih uspešnih podvigov na polju vlomilstva in sklenil je, da se še bolj intenzivno posveti svojemu poklicu. Vedel je, da zahteva duh časa od ženijalnega bandita, ki hoče doseči uspeh, da mora korakati vzporedno z moderno in tehnično znanostjo. V ječj je nadaljeval svoje študije. Zasnoval je skico novega tipa samokresa, čigar prednost obstoja v tem, da pok popolnoma zamre. Zadostno podkovan je po enem letu zapustil ječo in se nastanil v malem mestecu Pearl River. Tam je otvoril malo mehanično delavnico, nj pa bil to slučaj, da se je ta nahajala v neposredni bližini velikega bančnega poslopja. Iz svoje delavnice je namreč pritlikavec imel priliko, da je zadostno preštudiral vso lego poslopja. Tekom štirih mesecev je iz svoje delavnice izkopal rov v smeri proti kletem banke, kjer so se nahajali veliki tresorji. Dasi se je za posel temeljito pripravil, je tudi to pot imel smolo Vdrl je sicer v tresorje, pri poslopju pa so ga presenetili trije nočni čuvaji. Hladnokrvno je pritlikavec dva ustrelil, dočim je tretjega samo ranil. Navzlic temu je moral bežati brez plena.
Tako njegovi štirimesečni napori zopet niso rodili nobenega sadu.
Zagonetni roparslcl napad ie ostal dolgo časa nepojasnjen, k?jti nihče ni slurtil zveze med napadom in malim mehanikom, ki Je takorekoč preko noči izginil iz mesta. Prodal je svoje podjetje, rekel je, da je bolan na pljučih in da mu zrak ne prija ter je Izginil brez sledu. S pomočjo daktiloskopije je policija kmalu ugotovila, da sta mali mehanik in smeli ropar ena in ista oseba.
Ferneckes se je nato pojavil v Chicagu, tem gnezdu banditske sodrge in tihotapskih tolp. Bil je ustanovitelj banditske tolpe, ki je radi svoje drznosti ter tehnične opremljenosti strahovala vse bankirje Chicaga. Po seriji lepih uspehov je pritlikavec za-sroval ženijalni načrt. Hotel je vdreti v erega največjih bančnih zavodov, čigar drevni promet znaša več milijonov dolarjev, in banko oropati. Da izvede svoj načrt, je bilo potrebno v banko spraviti dve posodi, iz katerih bi uhajal amanijakov plin. Upal je, da bo s plinom omamil vse uslužbence, banditi pa bi, opremljeni z maskami, vdrli v banko in posel bi bil seveda lahek. Da točno prouči to stvar, je odšel Ferneckes v knjižnico tehnične visoke Šole ter zahteval knjigo o maskah zoper pline. Sluga dotičnega urada pa je v malem možu spoznal od policije zasledovanega in v časopisih že tolikokrat fotografiranega bandita in je obvestil policijo. Pol ure kasneje je bil pritlikavec na varnem. Če bo vrhovno sodišče potrdilo smrtno obsodbo, potem bo Henry Ferneckes v najkraišem času visel, kajti v Chicagu še ne poznajo električnega stola, marveč opravlja svoj posel krvnik.
J. Suchv:
0 Klunovi Neži in o marsičem
Klunova Neža! Kdo je ne pozna? — Sicer se kliče prav za prav Mica, pa ker jo je svojčas neki ljubljanski dnev_ nik prekrstil v Nežo, se od tedaj imenuje Neža Klun. Od ranega jutra do pozne noči je na nogah, neumorna, ne-ugnana, poosebljena pridnost. Samo ob pondeljkih je zarana že v frančiškanski cerkvi. Pa se je nekdaj zgodilo, da je ravno na pondeljek sv. Hermandad zaplenil »Avtonomista«. Po vseh kavarnah in ostarijah so že izvršili inkvizicijo, kar se naenkrat prikaže Ne* ža: »Avtonomist! Čuk na palci! Inte-ressante Blatt!« Takrat je, kakor Neža pravi, zaslužila lep denar. Imela je namreč cel kup »Avtonomista«, ki so ga drugje konfiscirali. In še danes je ponosna na ta svoj čin. »I, zakaj pa cenzura ne hodi k maši!« zaključuje svoj dotični sermon.
Neža Klun je skratka razpeČevalka Časopisov, ima tozadevno dovoljenje, ali kakor pravi, koncesijo, je vedno lačna in trudna, trudna, da prosi: »Oh, dajte no kupit kak časopis, dla ga ne bom tako težko nosila,« ter je več ali
manj priljubljena pri gostih in gostilničarjih.
Samo eden teh gospodov ji baje ne da miru. Dnevno mi toži Neža. kako ji nagaja in jo podi iz svojih lokalov. Celo sifonov tuš je baje že dobila. O, na tega gospoda Je Neža zelo huda in mu ne želi ničesar dobrega. Pa naj bo le potolažena. Bo že enkrat bolje, če ne na tem, pa na onem svetu. —
In tako preidem preko Neže do ljubljanskih penatov in bohemov. Da imajo prvoimenovani svoj sedež v Ljubljani, o tem svedoči njihov podpis na spominski plošči pri »Figovcu«. O ekzistenci boheme se pa prepričaš, če posetiš ob večernih urah prikupni lo-kalček pri »Mucu*.
Penatje se rekrutirajo iz prominen. tov: profesorjev, pisatelj 3v, pesnikov, kritikov in skladateljev Zborujejo navadno pri »Slonu*, sem ter tja pa tudi pri »Figovcu« in »Kolovratu*. Razvrščajo se v dve kategorji: v predavajoče, odnosno pripovedujoče in v poslušajoče, odnosno kontemplaioče. Prvi se pod razvrščajo zopet v take, ki so že precej stvari napisali in obelodanili ter v take, ki še niso dali »fige od sebe«.
Boherna — v tem nazivu je imatri-kulirana druga kategorija penatov in
izven teh še taki, ki niso penatje. So povečinorna zelo tihi gospodje, ki pri-sedejo k mizi, popijejo svoj kvartinček in zopet odhajajo, prepuščajoč drugim svoj prostor. Že marsikaka pesmica se je porodila pri »Mucu«, marsikateri potpuri se ie že osnoval tu in marsikak kritični »napad« se je skuhal tukaj. Po_ sebno ob zimskih večerih. —
Ker smo že pri haute-inteligenci. ne smem pozabiti še naših dičnih žurnali-stov. Meni slednji naziv bolj ugaja nego »urednik«. Zakaj po mojem je urednik lista prav za prav metteur »en pa-ge«. Le-ta strogi organ stoji vedno za hrbtom »dežurnega« ter ga naganja, da mora v pozni nočni ali celo v zgodnji jutranji uri napisati še kak dotično vrzel izpolnilni člančič. (Bilo je morda nekdaj tako; dandanes si mora »dežurni« beliti glavo s tem, kai naj izpusti. Op. ur.) Škoda, da za take primere gg. žurnalisti nimajo vedno pri roki Geor-ges-a ali pa avtorja znane popevčice: »beim Maček dem weltberumten«. Ge-orges bi nam n. pr. takoj razložil, odkod pride ime »pendrek« (Barend----)
ali »bitanga« (bitte _ danke), kaj je »Spritzleder« pri kočiji (nekdo je nekdaj to besedo prestavil z »brizgalno usnje«) ,ali od!kod pride beseda krom-
pir (Grundbeere) in kar je še takih in enakih impromptijev.
Pa šalo na stran. Zurnalisti so najbolj trpinčeni ljudje na svetu. Če jih ne priganja k delu direktor ali pozna ura. konverzacijski leksikon ali škarje, jih mučijo ter trpinčijo volitve in »ta velka politka«.
Ker sem velik prijatelj razvrščanja v »klase«, moram to storiti tudi pri tej ne vem katerovrstni sili že. Razvrščam jih 1. v »politikastre«, to so one, ki pišejo strankarsko politiko, beležke, juriše na nasprotno stranko itd., potem 2. v pohlevnejše dnevne reporterje, 3. v »škarjarje«, one namreč, ki imajo v desni roki škarje in za ušesom pero ali pa pred seboj konverzacijski leksikon. 4. v recenzorje feljtonov in ne v zadnji vrsti 5. v »športnike« in »kritikastre«. Slednji dve vrsti sta najbolj izpostavljeni dobri ali slabi volji p. t. občinstva.
Da se odlično poslovim, moram omeniti še dejstvo, da sedaj vsa Ljubljana ugiba, kako bo uprava velesejma uredila veselični prostor na jesenski pokraiinski razstavi rali bodo prišle napovedane zamurkle in zamurci ali ne, ali bosta hipodrom in tobogan delovala ali ne, — pereča vprašanja, s katerimi zaključujem-
Moda kratkih kril, ki se je v Amerik-še bolj  uveljavila kot  pa v  Evropi, im.. seveda v deželi strica Sama tudi preci nasprotnikov. Med temi Je tudi dr. Ho> c E   Dearholt,  predsednik protituberkuloznv lige v  Milwaukee.  Ta  je  namreč izjavi, da je sedanja ženska moda kriva, da so vte bolnice za jetične v državi prenapolnjene z bolniki. Mladenke v starosti od 15 do ? let hočejo ostati vitke, zato se oblačijo \ kratka krila in tanka oblačila, nosijo letu in dan samo svilene nogavice, a posledic*« so prehladi in loti se jih jetika. Dandanašnji ženskj svet ljubi to prifrknjeno modo bolj  kakor  pa svoje  zdravje.  Tako tore dr. Hoye Dearholt. — Predsednik Amcr can Retailers Association A. Kuhne pa s zopet jezi, da ni nobenega razločka vi med toaletami, ki jih nosijo v mestih in oblekami deželank.    Po njegovem mnenj bi ne mogel dandanes razločiti, da-li je dekle iz mesta aH s kmetov, če bi jih posta\ v eno vrsto.
★
Med kurijozne slučaje ameriške kronike, ki je sedaj v dobi kislih kumar boli suhoparna, spada slučaj 671etne starke Ane \ Skike. Starka je pretekli mesec proslavili svoj 671etni rojstni dan in sicer na pra\ originalen način. Preplavala je SI milj dolgo progo. Kakor poročajo listi, m ie starka naučila plavati pred osmimi leti in ie prvo leto zmogla samo eno miljo. Z marljivim treningom pa je danes v stanju, da preplava tudi 30 milj. Zanimivo je, da starka vsako leto svoj sod proslavi na sličen način.
★
V Chicagu je moral pred sodnika mo7, kj je kršil prohibicijsko postavo. Doma je imel namreč »kotliček« in je kuhal žganje. Prohibicijski agenti so iztaknili njegov brlog in mož je moral, dasi nerad pred sodišče. Tam je rekel: »Strela lahko trese: v mojo hišo, sneg in dež lahko pada v njo. vihar lahko piha skozi njo, toda brez mojega dovoljenja ne sme stopiti niti g. predsednik vanjo.« »To je mogoče res,« ga ie prekinil sodnik, »toda pozabili ste, da predsednik v primeri s prohibicijskim agentom ni nič in zato boste plačali 50 dolarjev globe.«
*
V Calumetu, drža\ j Michigan, se je pretekli mesec v tamo**"«/ m rudniku dogodila težka nesreča, čije žrtev so postali trije naši rojaki. V rudniku je namreč eksplodiral plin, pri čemur je bil rojak Štefan Laknar ubit, Slovenca Josip \Veis in Jakob Mihelčič pa sta bila s težkimi opeklinami prepeljana v bolnico. Pokojni Laknar je bil star šele 30 let.
Formula za večno mladost
Prof. Francisco X. Tobar z \Vashing-tonove univerze v St. Louisu je našel baje v stari vseučiliški knjižnici v Lou* vainu v Belgiji starinski latinski rokopis z receptom, kako si lahko ohranimo večno mladost. V rokopisu je rečeno:
— Vidim, kako se bliža dan, ko bo mogoče svetu dokazati, da se lahko otrese vseh skrbi in nadlog, ki jih naprti človeku starost. To ni naloga zdravnikov. To je vprašanje izpolnjevanja zapovedi matere narave z večjo logiko kot smo jih izpolnjevali skozi dolga stoletja.
Prof. Tobar išče zdaj človeka z i/-vestnimi fizičnimi lastnostmi, da preizkusi na njem v rokopisu navedene nasvete. Pregledal je že 1600 ljudi, večinoma svojih učencev. Našel je pa samo enega, ki najbolj odgovarja zahtevani stare formule. Žal je imel tudi ta slabo kri tako, da ga za poizkuse ni mogel rabiti. Tobar pravi, da je bil ta rokopis nekoč v Vatikanu. Pozneje ga je nekd ► ukradel in skril v stari vseučiliški knjižnici v Belgiji. Pisan je moral biti koncem II. ali začetkom III. stoletja pred Kristusom.
Vsebino formule prof. Tobar taji. Baje je tako obskurna, da se ne da povedati. Vendar se je pa prepričal, da so vedeli ljudje v pradavnih časih več o delovanju žlez, kakor ve moderna znanost. Formula nima nič skupnega s.kakim zagovarjanjem smrti. Kdor se po nji ravna, je vedno čil, zdrav in krepak, kakor 33-letni mladenič. Rokopis je moral pisati mož., star 95 let. ki pa je bil Še vedno mladeniško čil. Za svojo mlad os t v visoki starosti se je imel zahval ti formuli, ki jo je našel v rokopisih starih Egipčanov. Avtor rokopisa pravi, da so bili ljudje v deželi večne mladosti brez izjeme vegeterijanci. jesti meso je veljalo za zločin.
Cvetke iz zagrebške hrvaščine
Neka ljubljanska tvrdka z radijski: mi potrebščinami je prejela te dni ce* nik zagrebške tvrdke Kastner & Ohler. V ceniku kar mrgoli klasično lepih pre* vodov; rekord med njimi pa vsekakor odnese ta*le stavek: ^Kontaktni šaraf sa dva mutera za šalter.. j»
*
Peš iz Ljubljane do Crikvenice
Trije korajžni Lfuhtjančani so jo mahnili pes na morje, kar niso
imeli dovolj denarja za vožnjo* — Kaj pripovedujejo o napornem izletu.
Mnogi so odhajali na naše Primorje. Gledali smo za njimi z žarečimi očmi in
vse naše želje so bile na solnčnem jugu. Toda kaj, ko so bile naše mošnje skoro prazne. Le borih dvesto dinarjev je samevalo v njih in s tem denarjem se ne da priti do morja. Vlak je drag. Skoro samo ta bi izpraznil naše de«ar*iice.
A kaj so iztuhtale naše glave. Peš do roorja! Ni ostalo samo pri besedi. Ako bi kdo pogledal IT. avgusta ob peti uri popoldne na Karrlovški most, bi gotovo zapazil troje težko otovorjenih, mladih postav, ki so se pomikale po Dolenjski cesti.
Naša oprava so bile kratke hlače. do_ koiea-ice in skavtske srajce. A vsakega bi zadivi! do 30 kg težak nahrbtnik, ki je di-čH nas vse. Ti so bili duša našega potovanja. V njih je bil majhen šotor za tri osebe (dobili smo ga od naših skavtov), ponve, mast. sladkor, makaroni itd., vse, kar je potrebno za prehrano... Imeli smo tudi kotliček zd kuhanje. Seveda smo vzeli vsak rudi toplo odejo, ki pa nam ob morju ni bila posebno potrebna.
Izvolili smo blaga j niča rja, mu izročili 600 dinarjev s pripombo, naj štedi, se zarekli, da preje ne odnehamo, dokler ne pridemo do morja, in odrinili.
Za rodno mesto nam ni bilo nuiogo, do_ mača so dejali, da itak pridemo v treh dneh domov. Prijatelji in znanci so se poslavljali:
— Nismo padli na glavo, da bi hodili peš tako daleč. Cemu imamo Pa železnico?
RogaJi so se nam in niso verjeli. Kranjec pa je trda buča in tudi izvrši, kar zamisli.
Pot po naših krajih, posebno še v bližini našega rodnega mesta, ni bila posebno zanimiva, ker nam je bila po večini znana. Zato smo hodili po njej ponoči. Pri Turjaku nas je zadela že tema. A mesec, ki je vzha_ jal za hribi, je razsvetlil vso pokrajino, da je bila kakor v ohlačnem dnevu. Drevesa so metala čez pot čudne sence vseh oblik in jase so bile kakor s srebrom polite. V mlakužah so regljale žabe žalostne napeve, iz globoke gozdne tišine je zalajal lisjak ali zaskovfkala sova. Lepo je potovati ponoči skozi gozd in srce trepeta v skrivnost, nem ritmu.
Malo pred Laščami je skočil preko poti zajec. Slabo znamenje ,smo dejali, a to nam ni vzelo dobre volje, V Laščah so še vsa spali, nikjer ni bilo razsvetljenega okna ,ko smo dospeli do križišča, kjer se cepijo ceste na Ribnico In Sodražico. Mogoče še kam drugam, kar pa nas ni posebno zanimalo. Za trenotek smo se odpočili, napravili veliki svet ter razgrnili zemljevid pred se. Svetila nam je sveča, zakaj elektrika je že davno ugasnila, ura je bila dva_ najst.
Odločili smo se za pot v Sodražico — Loški potok — Čabar — Sušak, ker je mnogo bližja, kakor ona, ki pelje iz Ribnice preko Kočevja, Broda ob Kupi na Delnice in Sušak.
Da smo storili prav, smo kmalu spozna. !i. Imeli smo dvojno korist. Ognili smo se prašne prometne ceste ter si izbrali romantično pot skozi gozdove, dol in hrib...
Iz Lašč smo krenili proti Sodražici. Lu. na nam je bila velika sveča na našem pohodu. Petelini so že peli, ko smo prišli do Sv. Gregorja. Vas leži precej visoko in ima lepo župnišče, lepše ko šolo. Pred cerkvijo je zasajena lipa, ki je dosegla že lepo starost. Star kmet, ki smo Za pozdravili, nam je jel tamati o suši in o zelo slabi letini, o nadlogah, ki tarejo vse... Fižol ni zra-stel niti dve pedi visoko, trava je bila u ve. la, drevesa ožgana, studenci posušeni. Ze-lenjad sploh ni rastla... Žalosten pogled.
Cesta je vodila navzdol. Ze se je svi-t2lo, ko smo stopili na sodraška tla. Tik ob Bistrici (potok, ponikalnica) smo postavili šotor in utrujeni zaspali.
Zbudilo nas je zbijanje in ropotanje. Blizu nas je delovaIa parna žaga, nedaleč Pa so prezidavah cerkev. Pri delu je vpeljan kuluk in gospoda smo videli večkrat, kako je ogledava! napredek nove stavbe. Poleg cerkve je studenec, ki ima celo dobro, mrzlo vodo.
Ljudje so nas pogledavali malo začudeno in še bolj, ko smo jim dejali, kam smo namenjeni. Sicer pa so prijazni, le mleko se težko dobi, ker ga dajo vsega v sirarno. Zelo jim je bilo povšeči, ko so nas gledali, kako smo kuhali. Krog nas je bilo polno občudovalcev, dolenjskih deklet in otrok . . . Fantov je bilo le malo, bodisi ker so zaposleni doma ali pa pri kuluku. Okopali smo se dodobra v Bistrici in na večer odrinili proti'Loškemu potoku.
Široka cesta je speljana v velikih serpentinah do višine 880 m, kjer tudi doseže vrhunec, se vije med drevesnimi velikani kakih osem kilometrov in pride polagoma v dolino. Loški potok imenovano.
Nebo se je zoblačilo, za hrbtom je rezko grmelo in se venomer bliskalo. Bali smo se dežja in nevihte, ki je tu gori zelo iaka, kakor nam je pravil star gozdar, ki smo ga ?rečali na poti. Imeli pa smo srečo. Za nami se je pripodil voz z dvema konjema in gostoljuben Ločan nas je vzel na sode, ki "h ie vozil domov. V divji dirki, nekaj ča-
sa po ravnem, nato v serpentinah v dol, smo se privozili v Loški potok.
Loški potok je nekako splošno ime za sedem vasi, ki so raztresene po sprva ozki, nato vedno bolj široki dolini. Največji sta Hrib in Travnik, manjša je Trata in druge. Šotora nismo moglf postaviti, ker *je jelo deževati. Prespali smo noč na mrvi.
Zjutraj se je nebo še kisalo, a naše volje ni omajalo. Kljub pršcu smo nadaljevali pot. Kmalu smo bili zopet v višini, v nekakem sedlu, skozi katerega je pihal veter kakor za stavo. Smreke so se nizko pripo-gibale in valovale kakor žito. Koliko bogastva hranijo aaši gozdovi, niti sami ne vemo. Pustili smo za seboj Lazeč in krenili Po bližnjici, nekoliko navkreber in nato navzdol, proti vasi Kotu. Prihranili smo si za 7 km poti.
Ljudje, ki smo jih vpraševali, koliko imamo še do Čabra, so nam odgovarjali: »Kmalu dospete v Blnkel (Winkel — Kot) in dobro uro nato boste padli v Čeber (Čabar)»
»Padli v Čeber, nerazumljivo.« Ljudje pa so se nam muzali. Radovednost nas je mučila. Kot smo že imeli za seboj. Hodili smo v gozdu, gostem, smrekovem. Za uro, kakor so nam dejali ljudje, se je gozd odprl in globoko pod nami, kakih 300 m, je ležalo mesto. Res, padlj bi bili vanj, da bi ne hodili počasi. Kakor v čebru so nametane hiše in cerkev in vse mesto. Skozi se vije Čabranka, ki izvira nekje pod Kozjim vrhom.
Navzdol smo hodili, kakor s Šmarne gore, taka je pot. Prestopili smo iz ljubljanske v primorsko-krajiško oblast. »Z Bogom, jezik slovenski,« smo dejali. In Tes so nas sprejeli v mestu prvi Hrvatje. Pol poti smo imeli za seboj.
V mestu smo si ogledali spomenik kralja Tomislava jn zopet občudovali stoletno lipo za njim. Napisi so v hrvatskem jeziku, govorica hrvatska. Časa nismo imeli dovolj, zakaj hoteli smo še isti dan dospeti do Ge-rovega. V hribu, nekoliko nad čabrom, smo si skuhali kosilo. Studenec je izviral poleg. Iz mesta je donela harmonika in vreščanje vinjenih nabornikov.
Kakor prej navzdol, smo morali iti sedaj sedaj navzgor, silno strmo. To je bilo dobro, da ni bilo solnca, ker smo se vse eno potili. Prva vas je bila Trstje in kmalu smo dospeli na glavno cesto, ki smo jo zapustili pri Laracu in vodi na Psezid, a v naši smeri v Gerovo. V Malem lugu smo se seznanili z mladim gozdarjem, ki je bil tudi namenjen v Gerovo. Začudili smo se, ker je govoril slovenski in nam povedal, da so tu še slovenske vasi, da v Gorskem kotaru govore še ljudje slovenski . . .
Pravil nam je zanimivosti iz svojega življenja. Uslužben je pri nekem hrvatskem vlastelinu, ki poseduje ogromno gozdno posestvo. GozdaTji dobe tudi po tridesetih letih dela pokojnino. Godi se jim ne preveč slabo. Dejal je. da ne bi zamenjal svojega življenja v prosti naravi z nobenim mestnim veleuradnikom.
Vsepovsod, kamor smo se ozrli, sami gozdovi, silni in temni, polni življenja in lepote. Izvedeli smo, da je v njih dosti volkov, kj uničujejo zarod srn in druge manjše divjačine. Iztrebiti jih je pa silno težko. Pozimi celo pridejo do vasi in tulijo v nočeh po cestah jn v belem dnevu pred cerkvijo.
Pred Gerovom smo srečali staro Istri-janko, ki se nam ni več čudila, ko smo ji na vprašanje dejali, da gremo na Sušak. Tudi ona je prihajala od tam. 2e smo čutili morje.
V Gerovem smo se poslovili od gozdarja. Mrak se je že delal. Moralf smo hiteti, da pridemo še v Šegino, gorsko vas. V trdi noči, brez mesečine, smo se potili po silno strmi in kameniti cesti, ki je vodila zopet navzgor na visoko planoto.
Ta groza je bila razlita ob cesti in stoletna drevfisa so zdela v čudovitem miru. Zdaj pa zdaj se je zasvetila bela skala, si-vo-modro nebo z majhnim številom zvezd in črnimi oblaki. Luna, ki se je od časa do časa prikazala, je narisala pošastne sence na zvoženi poti. Sence in svitle lise so se križale in premetavale kakor živi strahovi.
Občutili smo vso veličast vedno lepe prirode.
Dosegli smo kulminacijo, pot se je razdelila. Odšli smo po levi. Megla je jela padati na zemljo, redka, prosojna, vsa prežeta z mesečino. Zdelo se nam je, da so spremenjene jase v jezerca in da so temne sence nočni duhovi, ki plešejo svoj ples do rumene zore.
Po dolgih blodnjah, pokoino tihi, smo končno prišli iz gozda na piano in zapazili pred seboj svetel šop žarkov, ki jih je slabila megla. Šegine. Par hiš tvori vso vas. Ljudje so utrjeni in navajeni trpeti. Malo plodna zemlja jih ni razvadila, temveč je iz njih naredila značaje. Dobili smo prenočišče na senu.
Predno smo šli spat, smo se d6menili z domačim sinom, da od idemo v zgodnjem jutru na Snežnik, ki se je risal nad gorskim kotlom v sivih obrisih. Tudi on je namera-
val iti na goro, a ne na Snežnik, temveč na Risnjak (1536 m), ki je nekoliko višji od Snežnika (1506 m). Spremljati bi imel svojo sorodnico z Dunaja.
Se tema je bila, ko nas le zbudil. Nekoliko težko smo se dvignili, a šlo je. Hoteli smo videti morje ob solnčnem vzhodu. S Snežnika se že vidi paše morje.
V živahnem pogovoru z Nemko, ki je bila učiteljica, torej našega poklica, smo se vzpenjali vedno bol*, navzgor po cesti, ki je speljana nekoliko pod glavnim vrhom na drugo stran . . . Prišli smo v Lazac, borno vas, in teman gozd nas ie zopet sprejel v svoje okrilje. Ločiti smo se morali, zakaj naši poti sta se razdvojili. Po prisrčnem slovesu smo sami nadaljevali svojo turo.
Danilo se je že. Jel! smo se bati, da zamudimo najlepše. Hiteli smo, da nam je pot, kljub jutranjemu mrazu, lil curkoma po licih. Po dolgi noji smo zazrli markacijo H. P. D., rdečo črto na skali. Odložili.smo nahrbtnike, jih pustili na poti in krenili po gorski stezi na vrh (našli smo si stezo sami). Markacije ni bilo več nobene, kako ^drugače Okor pri nas. Nizek, krivenčast gozd je prenehal in sivo skalovje, razdra-pano in razmetano, se je pojavilo v vsej svoji divjini. Se trenutek in bili smo na vrhu. Ostra sapa je vela in nas zibala kakor žitno klasje. Pred nami se je sivilo morje v zgodnjem jutru, temna Učka ie še spala in ob njej naša mesta: Lovrana, Opatija, Voloska . . . Videl se je Krk, Čres, del Bakarskega zaliva, sivi obronki daljnih gora ob naši obali, sela, mesta ... In na morju temne lise, parniki in tu pa tam jadrnica ...
Za našimi hrbti pa se je počasi dvigala rdeča, obla, pozlatila vrhove in metala žarke vedno niže in niže, dokler niso pozlatili nizkih gričev, za katerimi ležita Reka in Sušak, in planili po morju v zlatih dolgih črtah. Pobelila so se jadra, posvetilo se je morje in zažarelo v bajni svetlobi.
Krasen prizor!
Sedeli smo [n uživali to lepoto s polno dušo. Ves naš napor je bil poplačan v tem hipu. Pred nami je ležal cilj In dolga ni bila več pot do njega. Ko so se duše napile očarljive lepote, smo nadaljevali svojo pot. Noge so nam bile lahke, misli prožne in vesele . . .
Pozdravljen, očak kraški, sivi Snežnik, in na tvoji levici strmi Risnjak! Ohranimo vas v večnem spominu . . .
Na kraški planoti, zakaj gozd smo že pustili za seboj, smo si skuhali kosilo. Morje smo imeli vedno pred očmi. Snežnik je izginil za kopico drugih vrhov.
Povsod se je poznalo delo dolgotrajne suše. Trava vsa ožgana, popolnoma orume-nela, brez soka. Vsi vodnjaki osušeni. Po potih polno prahu . . .
Po bližnjici smo jo udarili, preko osušenih travnikov, na glavno cesto, ki vodi iz Delnic na Sušak. Morje nam je izginilo izpred oči, zakaj dospeli smo globoko v dolino in nizkf griči so nas razstavili od njega. Zemlja je bila vsa razpokana, drevje osušeno, robidnice suhe, kakor lešniki, grozdje brez soka in zamorjeno v rasti, isto tako smokve ... in vsa pokrajina. V mlakužo, kj je še ostala, so hodile pit jate ptičev, ki so kričaje odletavale, če jih je kdo prepodil.
Kmalu smo dospeli mimo Trsata do globoke doline reke Rečine in ugledali Reko in nato Sušak. Naša pot je bila končana, najnapornejša seveda.
Na Sušaku smo ostali dva dni. Na noč smo krenili proti Bakru (tudi peš) in ob Bakarskem zalivu do Kraljevice. Mestni glavar nam je dovolil, da smo postavili šotor na zelo ugodnem in lepem kraju. Krog nas so zorele fige, duhtel lorbar in se smejalo grozdje. Mi smo uživali vso to divoto, morje v zgodnjem jutru in poznem večeru ter čez dan osvežujočo kopel. Sedem dni smo ostali v gostoljubni Kraljevici, kjer se lahko umiri najbolj razburkano srce in ublaži najtežja bol.
Nežno zelenje, ki obdaja v breg zidane hiše s tipičnim kritjem opeke, zelo lepo pri-stoja skromnemu letovišču. Romantično lice pa daje mescecu star grad, od katerega
je sprejelo mesto tudi ime. Kopališče je lepo urejeno in ima mnogo mivke, lepo lego ter izborno desko za skakanje.
Težko smo se poslovili od dobrih ljudi, lepega kraja in kopanja. Kmalu smo prišli v Crikvenice kjer smo ostali dva dni. Kakšna izprememba! V Kraljevici mir, tišina, blažen pokoj, a tu v Crikvenici? Bučno življenje, vrvenje tisočih tujcev: Nemcev, Čehov, Madžarov . . . Plesi, godbe, predstave Svengalija, fakirjev in bog si ga vedi, kaj še. V kopališču, ki je izborno, življenje, vrisk petje in smeh . . .
Lepo je v Crikvenici!
Sredi največjega navdušenja, da imamo tako lepe kraje, ki jih obiskuje toliko tujcev, nas je iznenadil naš blagajnik z vestjo, da se je denar stajal in da ga imamo le še malo. Dati smo morali slovo tem divnim krajem, žarnemu solncu, vedno jasnemu nebu, gorkemu morju . . . oh . . . vsemu, kar nas je tako zadivilo.
Ko smo odjadrali na Plase, smo dejali:
— Na svidenje, drugo leto!
Film
Naš film
Potekli so kratki štirje meseci, odkar ae je porodila misel, ustanoviti domače filmsko podjetje. Da je to podjetje nujna gospodarska in kulturna potreba, je jasno vsafcemu. .puja filmska podjetja so se sicer posl iževala našega Primorja, a krasni kraji so brzeli mimo nas, prekrščeni in presajeni na tuja tla. Ne le, da za pronagando naših lepot niso storila ničesar, še odbijala so tujce z gorostasnimi »balkanskimi* filmi. Da so tuja podjetja iskala lepotic pri nas, dovolj jasno govori, da nara moči ne manja ka — ni pa potreba, da se tujci šopirijo z našim perjem, ker s tem za naš film ne store ničesar. Kaj store inozemska filmska pod'etja Zi. našo trgovino in industrijo, ki jo dosledno ignorirajo, ne bomo govorili.
Po vsem si je Jugo^film nadel sledečo nalogo: 1 prinašati revijo zanimivosti iz Ju0 alavMe; 2. uprizarjati dela j-^osloven* skih avtorjev, služeč se domačih dekoracij, nos, narodnih običajev itd.: 3. s propagand« nimi filmi posneševati tujski promet; 4. propagirati nušo trge; ino in industrijo: 5. mai nTcsti. i domačimi močmi da smo lah^o tudi na polju filma enaki drugim narodom.
Tjgo*FUm bo izdal te dni filmsko revi* jo, s kater bo dokazal, da je tudi tehnično kos zadani nalogi. Reviji je priključen niz posnetkov našega filmskega naraščaja, ki bo publiko uveril, da nam ni potreba iskati pri tujcih umetnikov, ker jih je dovolj ro* dila slovanska mati. Vsakemu je znano, s kako ogromnimi stroški je vezano izgotav* Ijanje raznih filmov. .Tuqo*Film je dovršil deloma predpriprave in svojo nalogo rešu* je zadovoljivo, a sedaj je stvar javnosti, da njegovo delo oceni moralno, zlasti pa gmotno podpira s tem, da obiskuje naše predstave. — Delujmo na to, da bo tudi naš filmski trak čimprej zabrzel po vseh bioskopih sveta. —
Iz življenja filmskih igralcev
Ameriška publika je zelo razvajena in zahteva od časopisja, da mu nudi pestre in vsakovrstne senzacije, pa najsibodo resnične, izmišljene, pametne ali bedaste. Naj-pikantnejše čtivo za ameriško publiko so pač opisi iz življenja slavnih in prominentnih oseb, pa najsibo kralj jekla ali skrahirani bankir, proslul bandit ali filmska diva. A najbolj zanimajo čitatelje zgodbe iz življenja filmskih zvezdnikov in div. Zato prinašajo dnevniki dan za dnem vsakovrstne zgodbe iz Hoiy\vo"d.i. danes o Clia^B linu, jutri o Gloriji Swanson, pojutrišnjem o Poli Negri in tako dalje. Tako čitamo nekatere opise ljubljencev ameriške filmske publike.
Lon Chanev, sloviti karakterni igralec, je baje v svojem zasebnem življenju zelo redkobeseden človek, kj ne občuje mnogo z ljudmi. Vofcče je zagoneten. Družabno življenje v Holywoodu ga sploh ne zanima, tudi se ne udeležuje raznih slavnosti, orgij in škandalov, ki so v filmski prestolici na dnevnem redu. Kadar ne filmuje, fotografira ali manipulira na svojem radioaparatu, čita lepo knjigo, loti se pa tudi kuhanja.
Drugi ljubljenec ameriške publike je Ra-mon Novarro. Ta se je priljubil publiki s svojim junašikim nastopom v iilmu Ben Hur, ki smo ga imeli priliko videti tudi v Ljubljani. Novarro je športnik. Borenje, teki soki, met krogle, igranje tenisa in druge športne panoge so mu ustvarile klasično lepo telo. Včasih se je tudi boksal, toda ko mu je nekoč njegov partner skrivil nos, je Ramon. ta. zanj nevarni sport, opustil. Vsaj si ameriška publika svojega ljubljenca tudi ne bi mogla predočiti, če bi se pojavil s polomljenim nosom al j potolčenim ušesom.
Tretji je John Gilbert, mojster ljubavnih vlog. Njega smo videli v filmu »Velika parada* (The big parade). John Gilbert je baje priden Študent, kajti prost čas posveča študiju prava. John hoče postati advokat, zgovoren je zadosti in ker je popularen, upa, da mu bo drugi poklic lepo uspel. Računa zlasti na klijentelo nežnega sveta. V prostem času tudi rad lovi ribe in to najraje na prepovedanih mestih.
Nove knjige in revije
SA V REMEN A OPCINA, lLst za gospodarski, socijalni in kulturni napredek občin, ki izhaja v Beogradu pod uredništvom dr. Stojadinoviča prinaša v svoji dvojni (5. in 7. številki zopet zelo aktualen in zanimiv materijal. Med drugim prinaša sledeče razprave: Samouprave kot pijonirji napredka.
— Občinska samouprava na Danskem. — Gradbeni predpisi. — Serijo člankov o zgo-dovini in razvoju Beograda. — Občinski proračuni. — Malokateri strokovni Časopis je menda tako zelo potreben, kakor ta list, a vendar mu poklicani činitelji — župani in odborniki — ne posvečajo one pažnje, ki jo zasluži. Izdajatelji pošiljajo list vsem občinam in bi bila že zato dolžnost, da občine nakažejo tudi naročnino, ki znaša letno samo 100 Din, kar zmore pač tudi najrevnejšo občina. Vsak občinski odbor bo našel v tem listu dovolj poučnega gradiva in inicijativ za uspešno in plodonosno delovanje v prid občine in občanov. Treba je pomisliti, da tvori strokovno poznavanje vseh samoupravnih vprašanj pogoj za zdravo reformo občinskega gospodarstva. Zato je povsem upravičen apel uredništva na občine in župane, da se pri stveno razpravo o zgodovini lepiga celiske-strokovnega Časopisa!
ZGODOVINA CELJA. Pod tem naslovom je spisal g. Janko Orožen poljudno-znan-stveno razpravo o zgodovini lepeoa celjskega mesta. Celje je eno naših najstarejših in zgodovinsko najbogatejših mest, ki je tudi v zgodovini Slovencev igralo veliko vlogo. Zato bi bilo želeti, da se seznani z njegovo zgodovino sleherni Slovenec in Jugosloven. C© nam je doslej manjkalo za to primerne knjige, je to vrzel izpopolnil Janko Orožen s svojim izvrstnim delom. Knjiga obsega dva dela. O prvem delu smo že poročali, druiri del pa vsebuje sledeča poglavja: Srednjeveško Celje kot središče državnotvorneui stremljenja _      Doba narodne samostojnosti.
— Savinjska marka — Knezi in grofje Celjani. Knjigo krasi več lepih slik in posnPtkrn-ter podob iz zgodovine. Knjiga se dobiva v vsph knjigarnah in jo toplo priporočamo.
JIRASEK ALOJZIJ, OCE. Drama v treh dejanjih. Poslovenil Fran Altorecht. V Ljubljani 1927. Str. 60. Cena Din 14.— * poštnino Din 15.—. Kot 17. zvezek je izdala Tiskovna zadruga v svoji zbirki :Oder< prevod Jiraskove trodejanke »Ofec A. JiraseU, ki je češkemu narodu v svojih številnih romanih ustvaril pravo nacionalno epopejo, je v tej svoji drami posegel v sodobno življenje na vasi. Z markantnimi potezami nam predstavi nekaj vaških oseb, brez vsake iskane originalnosti, živih in resničnih. Brez prisiljene efektnosti nam naslika pretresljiv kon flikt med očetom in sinom: med samogolt-nim. sebičnim.lieemerako pobožniaskim očetom ter vrlim, idealnim sinom. Ta konflikt se naposled razvije do naravnost klasične tragičnosti. kar daje drami resno umetni-vrednost. Ker je delo vzlic temu prav lahko vprizorljivo in ne stavi niti igralcem niti režiserju nikakih posebnih težkoč. ga 7-ira^i visoke umetniško rfiio, kikor tudi uradi plemenite tendence, ki tiči v drami, zlu-1 i način diletantskim vaškim odrom najtopleiu priporočamo.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAP^^ME!
e oci
r
bm
B U
Čres
v porabi. Čurgit-kopelj ja 'noga odstrani
potenje in zgante nog. B O R G I T O.  M.  B.  H., FREILASSI
IVAN SVETCC Mo»iMMt», »loi
let po zdravi ni ki m a priporočano in Bor
HNG.
Pouk v klavirju
prične s 15. septembrom gospa ROZA GALLATIA, Ljubljana, Poljanska cesta 18. 2027
Abonente
sprejme na  dobro meščansko
hrano «Restavracija pod Skal* oo», Mestni trg št. 11. Kuhinja
je pod vodstvom gospe Fanike Košakove, svoj čas gostilničar* ke «Pod Gabrom*. Vabije se tudi ostali gosti, kateri želijo dobro jesti in piti. 2026
Krojaški pomočnik
samo prvovrstna starejša moč, ki je bil v inozemstvu v bolj= ših ateljejih — se sprejme ta* koj. — Naslov pove uprava *Slov. Naroda*. 2019
Učenec,
ki ima veselje do galanterijske
trgovine, s primerno šolsko iz> izobrazbo in oskrbo pri starših —■ se takoj sprejme pri Janko Balonu, Ljubljana, Stari W 5
3031
Sobo z balkonom
in posebnim vhodom oddam gospodu. — Naslov pove upra* va «Slov. Naroda*. 2025
Kupim valj za dušik
(železno bombo). — Ponudbe pod «Val j/2018» na upravo «S1. Naroda*.
Naprodaj dvosedežni
«Citroen»
za Din 13.000, «Wanderer» za Din 26.000 in več šestscdežnih voz od Din 36.000 do 58.000; vsi v porabnem stanju pri tvrd* ki A. Larrrpret, Ljubljana, Du* najska cesta 22. 2023
G. Flux, Ljubljana,
Gosposka ulica 4/1. — Posres dovalnica boljših služb, 35 let obstoječa — priptroča dobre samostojne kuharice (priprosta zunanjost, letna izpričevala) za tu in proč- poštena, pridna m snažna dekleta za vsako delo in vsako mesečno plačo. — Pri* poroča inteligentno osobje vsa* ke vrste, z i vsako delo za tu in izven. 2021
Tovorni voz
I do IM tonski dobre znamko v brezhibnem stanju kupim. — Informacije pri tvrdki A. Lam« pret, Ljubljana, Dunajska ic« sta 22. 3S2|
Deset čevljarskih pomočnikov
za močno delo, kranjske ba* kandže — sprejmem; mesto trajno. — F. Tuček, Sirač, Sla« vonija. 2028
Pozor polharji!
Iščem žir, sad bukovega dreve«
sa v naravi ali pa tudi v oliu — eno ali dve kili. Plača se dobro. — 2ir je poslati ali pa osebno prinesti gosp. Bavdažu, portirju Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. 2013
Prodajalka
izurjena v mešani stroki — išče
službo v trgovini na deželi — Ponudbe pod »Prodajalka, 1698» na upravo «rSlov. Naroda*.
□EEamBSEiflEl
~.....■
za trgovino in industriio
LJUiilLJAlIJI, Prevrneva ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrostovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in iaka so menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Braojavke: Kredit. Ljubljana. Telefon <t. 2040, 2457. 2548; interurban: 2708. 280«
ZVITKE
(role)
.čunske stroje, ček In kontrolno zvitke za blagajno «sth sistemov    ■ --oi
:ma vedno in ^ vsaki količini v zalogi PpajHooi
21L
, Ljubljana, Šelenburgova ulica 611 Telefon 298o
moderni soet Lfnbliane zabteoa modernih oblačil.
Ker hočemo tej upravičeni zahtevi popolnoma vstreči, smo preselili svojo trgovino damske konfekcije ter konfekcije za gospode
V Stritarjem* nllco štev. 9 (vogal pri frančiškanskem mostu) kjer
2015
©tvsrjamo novo trgovino najmodernejše konfekcij ter modnih potrebščin za gospode in dame.
O f nem okusu; izdelku, kakovosti ter o naših nizkih cenah, prosimo centeno občinstvo, ua se osebno prepriča v novih naših trgovskih lokalih in Izložbah.
Pri nas je odslej najugodnejši nakup najmodernejših in najelegantnejših oblačil ter modnih potrebščin za gospode in dame.
Fran Luktt, Stritarjeva ulica štev. 9,
Vabimo!
Sodi H
!*rnrJam dobro ohranjene sode
za viru° itd- 0(1 15' 2°' 30 W' Cena je od 1 1 30—40 para. — Vprašati p/1 Posarič. Mače pri Zlataru, Hrv^tskQ-__
vajena vseh del — išče delo; event. gre tudi na dom. — pisi pod «5ivilja/2011» na t/Pr-cSlov. Naroda».
Snežne čevlje
sprejema v popravilo vsled bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Trebar, Ljubljana, Sv   Petra 6 in Prešernova 30.
97/L
Trifazni motor
docela nov, prvovrstni berlin* ski fabrikat, z drsečemi kole* si. trajno 3 KS 2.3 KAV, 380 volt. 5 rmper, 220 volt 8.6 am» P°r, 1420 okretajev, 'K) period, 0.75 cos. S. z jermenico. trač* i icami in orodjem, popusti pri polni obremenitvi, Din 2500 ^ 1926
Zastopnike
in zastopnice za prodaja srečk na obroke išče Bančna pošlo* valnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. 77/L
Strojepisni pouk
učna ura Din 4.—. Christofov učni zavod, Ljubljana, Dom o* branska 7jl. — Vpisovanje vsak dan do 8. zvečer. 2005
Absolventinja
trgovske šole, dobra strojepi* ska. zmožna slovenskega in nemškega jezika — išče služj bo začetnice. — Ponudbe pod «Vcstna/1933» na upravo «S1. Naroda«.
EjIjiEllIlIElElElElElliJ
Kemična pralnica in barvanje oblek
*  najrazličnejših barvah izvri luje   dela   v   najkrajšem času Dri najnižjih cenah.
Anton Boc. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6'I. - Tovarna: Vič-Glince,
Absolventinja
trgovske šole, zmožna sloven* s^ega in nemškega jezika, ste* no^rafije in strojepi s/a — išče službo. — Nastopi lahko ta* koj. —» Ponudbe pod «Začetni* ca/2003» na' upravo «S1. Nar.»,
Lepo zračno sobo
z električno razsvetljavo pod Rožnikom oddam solidnemu gospodu; mesečno z zajtrkom Din 330.—. — Ponudbe pod «Zračna sob a/2001» :na upravo «Slov. Naroda».
Učenec
močan, priden, star 14 let — se želi izučiti v trgovini na de« želi, kjer bi imel stanovanje in hrano v hiši. — .Ponudbe pod «Ucenec/1991» na. upravo «Slov. Naroda«.
Pianistinja
išče mesta v plesnih šolah za popoldanske in večerne utre. — Dopisi pod »Izurjena v vseh modernih plesih/1992» na upr. «Slov. Naroda*.
Slaščičar
starejša moč — išče službo v večjem hotelu ali slaščičarni. —• Ponudbe pod Slaščičar/19&3 na upravo <rŠJov. Naroda*.
Najstarejša slovenska pleskar* ska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go» spo svet ska cesta 2 (dvorišče kavarne *Evropa»).
Se priporoča, — Izvršitev točna, cene zmerne.    72/L
Teod. Kom, Ljubljana,
Poljanska cesta št. 3. Krovec,   stavbni, galanterijski in   okrasni   klepar; instalicije
vodo iov. Naprava strelovodov. Kopali*
ške in klosetne naprave. izdelovanje posod i: pločevine za firnež, barvo, lal-  in med vsake velikosti, kakor tudi r sod (škatlic) za konzerve ter z litografijo. 123/L
Privatno poučuje
nemščino, francoščino, klavir izprašana učiteljica. — Pouču* je tudi na učenčevem domu. Vpisuje vsak delavnik od 1. do 4. ure. — Naslov v upravi «Slov. Naroda«.
Specijalni zemljevid «Otok Krk»
— kupi «Narodna knjigarna«, Ljubljana, Stritarjeva ulica 2.
1998
Kupujemo zlato,
srebro ter zlat in srebrn denar.
— Tovarna za ločen je dragih kovin, Ljubljana * Šiška, Jerne= ja cesta 8. 95/L
Dijaka (-injo)
sprejmem na stanovanje in hrano pod Rožmikom. Zračna in svetla soba z električno razsvetljavo. — Ponudbe pod «Tako j/2010» na upravo «Slov. Naroda».
Popolnoma suha* eepa
BUKOVA DRVA
v polenih ali ra^žaajana, kakor tudi mehka drva dobavlja tvrdka AftSOR d. d., Dunajska c. 50 v vsaki množini od 1 m3 naprej. Dostavlja tudi na dom. Telefon 2546.
mivalniki
dobro ol ranjeni, iz trdrga lesa, s posodo vred, z ogledalom in marmornato ploščo se radi instalacije gorke in mrzle vode ugodno prodajo.
Ravnotam so narpodaj tudi stare kavarniške klopi, katere s > še v precej dobrem stanju.
Interesentje naj se obrnejo na upravo hotela „Union" v Ljubljani. aoao
Krat. ang. parobrod, linija
UD Vil L HUfllL LlMEznJUžKO flMEH!HD
iraiiJiiO-Uraguay-Argentmio ,n Kubo-Chile-Peru
mtormaciie brezplačno pri podzastopniku
LJUBLJANA. Kolodvorska ulica štev. 26
Bukova drva
Kupim vsako množino bukovih drv, lesne odpadke, franko va* gon Pedicolle (Podbrdo). — Ponudbe z navedbo cene v nemškem ali italijanskem je« ziztj na: Silvio Bassilijo, Udi* ne, Via dei Canti št. 9. 1957
L Mikuš
uubliana,
cestni trs 15
;n porota SVO 0 II-030 dežnikov ir solitnitov ter spre-lajalnin oalic
pravna it zvršujeir lorjo in solim
Hyffiiauser - i edmiku
rRANKENH AUSEt.
(Nemčija)
a i. *oia l s strojno m »Tiomu nlsteo gradnjo Elektrotehnici
»onebnl oddele* cz poMerfels1^
Stiepušin
ZAGREB, tajnika 5?
priporoča najboljše lambore, tice, škole, lartitnre 1 ostale potrebščine za sva glazbala. Odlikovao 01 pariškoj izložbi Cjenici franko.
Po znižani ceni
J v o kolesa,  motori >,   vsa ko v. s Jtroški vozički, oamestni del 1 jneuraatika. Poseben oddelek za popolno popravo   emajliranje tu ponikianje dvokoies, otroških vozičkov, šivalnih stroje Prodaja na obroke  — Ceniki tranka
.Jrtbana* f. B.   tovarna dvokoies 11 otroških vozičkov
LJUBLJANA, Karlovska cesta St. 4 4d L
Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monogramt, obleke t. dr.
/eze najfinejše in najcenejit
mehanično umetno vezenje
Matek & Mlkeš
Ljubljana, Do lmatinova ulica 13
Entlanje, ažuriranje,  p red tiskanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom.
Ocarinjenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posred* nik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira* nega blaga in vse informacije brezplačno. 96/L
Prometni zavod za oremog d. d
Ljubljana
uodaja po najugodneiših cenah m samo na debelo;
.TOBLER
svetovna tvornica
čokolade, bonbonov in kakao
obvešča svoje mno20Diojne odjemalce, da je že dala v promet nove. lepe. oku »ne I p dragocene agrade Tonier .
Sezname n^rad in albume .Tober* za htevajte brezplačno od vseh prodajalcev. Sedanja nadrobna cena naših tablet Din 1*50 komad. — G neralno zastopstv-in skladišče za kiaijevno SHs — .OBOROT* — Beograd 2 6 Trgovačka u ca 7     re'eion 31-89.
Za dom!
Za šivilje, krojaču. Čevljarje V a najbolj priporočljiv je le
STOEVVER šivalni stroj
Le ta Vam poleg šivanj« enti«-(obšiva), veze (stika), krpa pe rilo in nogavice. Bre2 vsalceg* preminjanja plošč in drugo je stroj: v minuti pripravljen al) za vezenje in ravno tako hitre zopet za navadno šivanje — Poleg vseh prednosti, ki jih ra. vzema šivalni stroj STOENVER ie tudi najcenejši
Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to izrednost pri
Lud. Baraga,
Ljubljana,    Šelenburgova 67
Brezplačen pouk v vezenju, tu» bi aparatov itd. —■ Ugodni pla* čilni pogoji. — 151etno jamstvo
domač   n   nozemsks za domačo kurjav t >n industrijske svrhe
Premog Kovaški premog
Koks   ivamiški. plavžarski in plinsk'
Brikete
Prometni /avod za oremog d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta 15/1
^NAJBOLJŠI 3RNSKI BLAGO!/1^
Blagovi za gospode In dame
iz zajamčeno čiste volne. — Poslednje novosti za
jesensko in zimsko sezono
razpošilja staro renomirano tvorn Sko skladišče sukna
SlEGEL - IftlHOf 8RU0
Palackeho tf. 12 (Čehoslovaška)
Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Na zahtevo vzorci zastonj tn poštnine prosio.
J
Šolske knjige
za use srednje, meščanske In osnuune Sole
dobile
v knjigarni Tiskovne Zadruge
Uubliana, Prešernova ul. 54
(nasproti glaone posfe.i
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos. in gosp. zadruga z o. se. v LJUBLJANI.
Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, Inka-   Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem   Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterijt sira fakture ter Izvršuje razen deviznih In valutnih vse   računu ter jih obrestuje po dogovoru najugodneje,   vodi poseben oddelek za njih prodalo, poleg tega prodaja — v bančno stroko spadajoče posle ===== tud* srečke Ratne štete na obroke pod zelo ueodnim) nogo *
Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Narodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za opravo in inseratnl del Usta: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani