Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Številka a.
JOLIET, ILLINOIS, 1. MAJA 1914.
LETMK X£lll
POGAJANJE
ZA MIR V MEHIKI
Južnoameriški posredovalni predlog povzročil, da je napetost pojenjala.
VSTAŠI ZA POSREDOVANJF.
Brigadir Funston prevzel vojaško u-pravo v Vera Cruzu.
Washington, D. C., 27. apr. — V vodilnih krogih zaveznega glavnega mesta se je razločno opazilo, da je napetost položaja odjenjala s pričetkom od več evropskih velevlasti podpirane-ga prizadevanja Argentine, Brazilije in Chileja v mirno poravnavo sporih nih vprašanj med Združenimi Drža-Tc vami in Mehiko. Povzročila je čut olajšbe v prvi vrsti radovoljnost, s katero sta nele zavezna vlada Združenih Držav^ marveč tudi Huerta po svojem tajniku naznanila sprejetje posredovalnega predloga.
Ves dan so se zastopniki trojih južnoameriških ljudovlad skoraj neprestano posvetovali, da določijo najprej predhodne pogoje mirovnega predloga. O tem niso, kolikor znano, sklenili še' nič gotovega. Tudi stranki, med katerima se ima posredovati, še nista naznanili-pogojev, pod katerimi sta pripravljeni mirno poravnati svoja sporna vprašanja.
* - Vojna ali mir?
Washington, D'. C., 28. apr. — Dvoji
vi, predno bosta mogli obe stranki predlagati kaj določnega.
Peta brigada v Vera Cruzu.
Vera Cruz, Mehika, 28. apr. — General Funston je danes dopoludne dospel semkaj s peto brigado zavezne armade.
O tem so si mnenja edina, da posadka začasno ne bode prodirala dalje, nego se bode zadovoljevala z vzdrževanjem miru in reda v mestu Vera Cruzu. Svobodni odhod Američanov in drugih inostrancev iz mehiškega glavnega mesta je bil na temelju tozadevnega pogajanja z voditelji izgnane zavezne posadke dovoljen.
Vstaši za posredovanje.
Washington, D. C., 29. apr. — Gene-:"al Carranza, načelnik začasne vlade konstitucionalistov, je nocoj dal naznaniti južnoameriškim snovateljem miru, da se strinja z načelom posredovalnega predloga, s katerim se imajo sporna vprašanja med Mehiko in Združenimi Državami poravnati. Izrazil je tudi svojo radovoljnost, udeležiti se že pričetega pogajanja.
Z udeležbo generala Carranze, kot zaščitnika koristi konstitucionalistov, na pogajanjih je mehiška kriza v svoji celoti privzeta v mirovni program. Predlog o premirju se utegne zdaj predložiti tudi voditelju vstaškega gibanja.
Prvi predlog — premirje.
Washington, D. C., 29. apr. — Prvi korak, ki so ga sklenili podjeti sno-vatelji miru med Združenimi Državami in Mehiko, je sklenitev premirja. Brazilski poslanik de Gama je danes
ZAVEZNE ČETE DOSPELE V GOLO.
Foložaj v štrajkoviščJ vzbudil največjo pozornost po vsej deželi.
STAVKARJI PODE MIUCARJE.
Mnogo usmičenih na obeh straneh v zadnjih bitkah.
braijfteljev se pogreša, a so prejko-ne utekli v Majestic-rudnik. Trije stavkarji so bili baje usmrčeni v tem zadnjem spopadu.
Prve zavezne čete iz Fort D. A. RusSella so dospele v štrajkovišče. Nadaljnje zavezne čete dospejo iz Leavenwortha.
John R. Lawson od U. M. W. of A. je naprosil stavkarje v hribovju, naj j nikar ne streljajo na Z. D. čete.
Major P. P. Lester od bolničnega voja je bil ustreljen med bitko pri W'alsan-rudniku, med tem ko je nosil znak Rdečega križa in pomagal ranjencem.
PREPOVED
IZSELJEVANJA,
Avstrijski ministrski razglas vzbuja v dvojni monarhiji splošno razgorčenost.
DOLŽNOST VOJAŠKE SLUŽBE.
jeti v gorečih rovih.
Trinidad, Colo., 28. apr. — Hud boj	RAZPOK V RUDNIKU,
se je vršil nocoj pri Walsen-rudniku.
Streljanje, ki je bilo popoludne redko, j 4 rudarj; mrtvi, 59 rešenih in 203 zase je neprestano nadaljevalo po S. uri. Miličarji in stražniki na Water Tank Hillu so se bojevali z močnim oddelkom stavkarjev na takozvanem "hog backu", zapadno od Walsen kempa.
Malo dela v Avstriji, a delavci ne smejo preko meje.
bilo rešenih, mnogi izmed njih hudo opečeni, in 203 drugi zajeti v dveh go-Henry Floyd, kovač iz Walsenbur- j rečili rudnikih, tako da so v smrtni ga, je bil ustreljen in na mestu usmr- | nevarnosti: to je posledek eksplozije čen zgodaj nocoj, ko se je vozil na ' p;;na v rudnjkih št. 5 in št. 6 družbe motornem kolesu po Pueblski cesti. "New River Collieries Company'', blizu "hog backa". Neka mlada žen- J	rešeni rudarji so bm sprav_
Dunaj, 26. apr. — Z enostavnim ministrskim razglasom, ne da bi bil izdan tozadeven zakon ali obveščen o tem državni zbor, je avstrijska vlada prepovedala izseljevanje mladih ljudi Eccles, W. Va., 28. apr. — Štirje j pod 24. letom starosti. Nikomur do rudarji so mrtvi, devetinpetdeset je te starostne meje ne bo dovoljeno, iti
preko meje brez popotnega lista, in na krajna oblastva je izdano strogo
ska na zadnjem sedežu je bila poško-
povelje, gledati na to, da se bo ravnalo po ukrepu; samo tisti, ki so zadostili svoji vojaški dolžnosti, vštevši reser-vo in "črno vojsko", smejo čez mejo. Potemtakem ne sme nihče zapustiti
j dovana, ko se je kolo brez vodnika pogreša iamo trinajst od rudarjev, ki prevrni.o.	SQ y ta rudn;k. danes zarana.
Točka, kjer je bil Floyd usmrčen, je Stoindevetdeset od zajetih delavcev poldrugo miljo od mesta W alsenbur- je y rQVU št 5> ;z katerega ni nobeden ga. Priče samovidci dogodka ne ve- utekel> odkar se je eksplozija pripetila
ob 2:30 uri danes popoludne.
ljeni iz rudnika št. 6 in pravijo, da se dežele, dokler ni preteklo 12 let po
do, od katere strani je bil strel oddan.
Zavezne čete v Colo.
Gase plamene.
Washington, D. C., 28. apr. — Pred-1
sednik Wilson je danes odredil, da se j
Rudnik močno gori. Vladni, državni in radovoljni reševalci nocoj obup-obvestil državnega tajnika Bryana, da ! ima zaveznih čet poslati v premogar-! nQ dela'o, da ukrote plamene, so to že naznanili Huerti.	| sko štrajkovišče v Coloradu v zopetno j rffa^ obeh glavnjh preduhov
Vlada v Washington!! je pritrdila v i napravo m ohranitev miru in reda.
strani v današnjem razvoju mehiške premirje, pod pridržkom, da se vzdr-krize sta bili posebno očividni: Priza-' ŽI mlr> tako da ne bo Potrebno oboro-deve južnoameriških posredovateljev ženo posredovanje.
na eni in še vedno neomajano prepri čanje na drugi strani, da je posredovanje z oboroženo silo kot logična po-
Položaj v Tampicu.
Tampico, Mehiko, 29. apr. -Američanov, ki se je pričel
- Odhod v sredo
sledica dosedanjih dogodkov neizo- zadnjega tedna, se še vedno vrši, a je gibno.	\ skoro dokončan. Danes odjadra osta-
Glavno zanimanje so vzbujale kaj- nek> kakih 60 po številu, na krovu par-pada delavnost zastopnikov Brazilije, nika "Canfield". Skupno število na Argentine in Chileja ter njihove raz-1 varno spravljenih, ozir. odposlanih A-prave, ki so spet trajale ves dan in v jmeričanov znaša 2270. pozno noč. Seje so se vršile v argen- Znatno število Američanov, ki so že tinskem poslaništvu.	dolgo časa naseljeni tukaj, pa ostane
Tudi v Beli hiši se je vršil daljši po- na ]jcu mesta, ker jim ne preti nevar-svet, tekom katerega pa je predsednik j ,lost. To So večinoma trgovci, ki jih s svojimi svetovavci razpravljal pred-! Mehičani spoštujejo.
Vojaška uprava v Vera Cruzu.
Vera Cruz, Mehika, 29. apr. — Vo-
vsem pereči položaj v premogarskem štrajkovišču coloradskem. Opaziti je
lahko bilo, da glede mehiške krize	n ,
u u	&	jasko upravo mesta Vera Cruza bo
glavno breme odgovornosti ne slom J. . ,.„_.., , ,., . ... ,
več na ramah zavezne vlade, nego izza
sprejetja posredovalnega predloga na
ramah južnoameriških snovateljev -miru. V vladnih krogih je bilo mišljenje videti zelo odtimistično.
Potrebujejo časa.
O bližnjih korakih, ki jih mislijo Posredovatelji podjeti, ni nič znano. Gotovo je samo, da ni bil sprejet še noben končno veljaven sklep in da u-tegnejo preteči še trije ali štirje dne- ' hiko.
jutri po običajnih obredih izročil pod-admiral Fletcher, dosedanji vrhovni poveljnik izkrcanih čet, brigadnemu generalu Funstonu.
Tako je odredil . predsednik vsled zna nil, da se nasilne demon štrajkovnem pasu množe
(šaftov) je 600 čevljev in rudniki so
., ,	.,	.. v zvezi pod zemljo. Se dva druga
naznanil, da se nasilne demonstracije . preduha- držita v rudnike, a razpok je
„ , , .............. ,<J'1 ; razdejal tri izmed - štirih. Osamljeni
Rockefeller^ nočejo pnpoznati rudar- ^ ^ y ^^ šf_ jn pQ njem
ske unije, kar je zdaj glavna sporna
točka med operatorji in njihovimi za-poslenci.
Vojni tajnik Garrison je takoj odredil, da se odpošljeta dve četi 12. konjiškega polka v štrajkovno okrožje. Če bo ta oddelek nezadosten za zopetno napravo reda, se ima odposlali več čet iz Fort D. A. Russella.
Rockefeller trdovraten.
se je vršilo reševanje.
Rudnik št. S je menda popolnoma zasut od površja in reševalci goje le malo upanja, da bi dospeli do zajetih rudarjev o pravem času.
Devetinpetdeset jih uteklo.
Razpok se je pripetil v rudniku št. 5. f ,a preduha tega rudnika sta bila razdejana. Prejkone se je eksplozija ...... , razširila skozi ta rudnik v št. 6. En
V zvez, z odposlatvijo cet je pred- duh zadnjega rudnika je bil razde-sednik Wilson izdal proglas, v kate- . a d ; je QSta, nepoikodovan in rem svari "vse dobre državljane Zdru- j oči, rešitev najmanj deveiinpet-zemh Držav, naj ne podpirajo mkakih I deset;h delavcev.
izgredov v štrajkovišču"
Ta mala rudarska občina, ki je šteje
Proglas je bil izdan po konferenci, j 1 500 prebivavcev> je Ma pretresena
Bolgarska carica ne pride.
Sofija. Bolgarija, 27. apr. — Bolgarska carica Eleonora je svoj sklep, obiskati Združene Države, opustila zaradi sovražljivosti med njimi in Me-
v kateri je illinoiški poslanec poročal predsedniku, da ni mogel doseči od John D. Rockefellerja ml. nikakega popusta v poravnavo stavke.
Obnašanje Rockefellerjev je vzbudilo veliko razgorčenost v kongresu. Progresivni poslanec Bryan iz Wash-ingtona je danes popoludne v zbornici predlagal, naj vlada prevzame lastnino Rockefellerjev v coloradskem rudar-stvenem okrožju v doseg« dokončanja stavke. Rudnike naj bi obratovala vlada.
V to svrho naj bi se dovolilo $10,-000,000 da se rudniki odkupijo.
Obe stranki zadovoljni.
Denver, Colo., 28. apr. — Vest, da I je predsednik Wilson zaukazal odpo-slati zaveznih čet v coloradsko pre-mogovišče, kjer premogarji stavkajo izza dne 23. sept. 1913, je bila danes tukaj sprejeta s splošnim zadovoljstvom v državnih, unijskih in opera-torskih krogih.
po silnem razpoku. Ženske in vsi nezaposleni prebivavci so hiteli do rudniških vhodov, (zprva ni bilo dima, a rudarji so vedeli, da je pod zemljo smrtna žetev
Superintendent! bližnjih rudnikov so v kratkem času prihiteli na lice mesta Superintendent Donaldson od rudnika št. 3 se je z več izkušenimi reševalci spustil v preduh rudnika št. 6.
Kmalu so spet prišli na površje s prvimi rešenci. In potem se je reše vanje nadaljevalo, dokler ni bilo sprav ljenih iz rudnika 63 rudarjev, štirje med njimi mrtvi.
Med ponesrečenci je mnogo Američanov, drugi so inostranci in črnci.
• 178 rudarjev mrtvih?
Eccles, W. Va., 29. apr. — Upanje na rešitev 178 rudarjev, zajetih v rudniku št. 5, je majhno. Vsled silne vročine in plinov, ki prihajajo iz rudnika so rudniški veščaki opustili vsako upa-
dokončanju redne službene dobe.
Ukrep je daljesežnega pomena, nego se je mislilo od začetka. Ne stavi samo meje izseljevanju, v Združene Države, Kanado in prekomorske dežele, marveč tudi zabranjuje, v prihod nje hoditi ob času žetve, kakor se je godilo dosedaj, v Nemčijo, kjer so si kmečki delavci v nekaj tednih dokaj zaslužili, nakar so se vrnili domov.
Zakon je kratek pa jedrnat in ne navaja nobenih izjem. Rokodelci, ki so doslej hodili v inozemstvo, da se v svojem poklicu izpopolnijo, zadevajo sedaj ob resne zapreke pri izvedbi svojega načrta.
Ta novi ukrep je brez dvoma posle dek razkritja, da je večji del za novačenje namenjenih mladeničev izginil, ko se jih je želelo. Brez težave se je doznalo, da se je šlo za izselitev v ve likem. Zato je bilo treba izseljevanje preprečiti, in to se je zgodilo z omenjenim ukrepom. Preiskava je dogna la, da so parobrodarstvene družbe z armadp agentov .sistematično vzpod bujale k izseljevanju in pomagale kr šiti izselitvene zakone.
Resnica je, da je kmečko prebivav stvo v mnogih okrajih preobljudeno in zato tako obubožano, da se mnogo terniki prisiljeni, iskati si dela in kru ha v inozemstvu. Po ministrskem raz glasu bodo torej mnogoteri okraj strašno prizadeti, zlasti v Galiciji, in kako odpomoči, je težko vprašanje državni blagajni ni denarja, ker ga je preveč zahtevala balkanska vojna (!).
Socialni demokratje se hudujejo nad ministrskim ukrepom in ga označajo kot nezakonito dejanje v prid agrar cem in v škodo delavcem, češ, da j ,'lada gledala samo na to, kako preskr beti veleposestnikom dovolj cenili de lavcev. Odredba kakor zadnji mini strski razglas da je samo v Avstrij mogoča, kjer je vlada istega pomena kakor anarhija ali brezvladje.
Dobro!" je vzkliknil guverner Am- nje. m on s, ko je bil obveščen o odredbi. I Reševalci odstranjujejo razvaline iz-"Mislim, da bo brzo spet napravljen ' pred razdejanega preduha in upajo, da rcd."	| doznajo usodo zajetih do jutri opolu-
llorace N. Hawkins, odvetnik za dne. "United Mine Workers of America
JEZ V REKI MISSISSIPPI ZA NAPELJAVO VODE V ELEKTRIŠKE
SVRHE.
To je splošen pogled na veliki jez v reki Mississippi za napeljavo vode v Proizvajanje elektrike. Jez je bil nedavno dokončan in je sedaj v rabi. O-Rromni jez iz konkrita se razteza od Keokuka, Ia., do Hamiltona, 111., in j® devet desetink milje dolg. To je najdaljši monolit iz konkrita na svetu! Stane $25,000,000. Dobavlja 200,000 konjskih sil, od katerih se 60,000 prenaša l3? milj daleč za obrat cestne železnice v St. Louisu. Jez je triinpetdeset čevljev visok in ima 119 naponov. Ne zajezuje velike reke samo v elektrike svrhe, marveč oskrbuje tudi vodo za namakanje zemlje na daljavo 65
milj.
je rekel: "Pomagal bom na vse mogoče načine, da se napravi mir."
Zaplenil stavkarsko strelivo. '
Polkovnik George Lee, pomožni ge-neraladjutant coloradski, je pozno danes zaplenil dvajset močnih pušk in 10,000 nabojev streliva, ki jih je vzel iz avtomobila, v katerem se je vozil proti Louisvillu W. T. Hickey, tajnik državne delavske zveze (Colorado State Federation of Labor).
Dva usmrčena v bitki.
Walsenburg, Colo., 28. apr. — Eden mrtev, eden smrtno ranjen, dva lahko ranjena: to so bile žrtve boja med stavkarji in rudniškimi stražniki v tukajšnji soseščini, ki se je pričel včeraj popoludne pri McNally-rudniku in ponoči razširil do Walsen-Robinson-rudnika blizu mesta.
Boj pri Hecla-rudniku.
Boulder, Colo., 28. apr. — Eden mrtev in dva lahko ranjena: to je število žrtev boja pri Hecla-rudniku blizu Louisvilla, ki se je pričel snoči in nadaljeval danes s kratkim premirjem popoludne, kakor se izporoča nocoj ob 6. uri.
Zadnja vest.
Forbes, Colo., 29. apr. — Sedem mož je bilo ustnrčenih v bitki med rudniškimi stražniki in stavkarji v Forbes-kempu Rocky Mountain Fuel-kompanije. Rudniška poslopja so večinoma upepeljena. Devet rudniških
Drobtinice.
"Glas Naroda" je siromak. Priča- • kovali smo več od njega. Cenili smo ga višje. Tako bi se ne smel ponižati. Edini slovenski dnevnik v Ameriki bi moral tudi povdarjati to stališče. Moral bi se držati dosledno kakega stališča, tega ali onega. Toda on je kakor trstika v vetru.
*
Na pr. Pred dobrim letom, ga je vprašal "Proletarec", kako stališče zastopa, kak program ima. In tedaj se je udaril "Gl. Naroda" na svoja sokol-ska prsa in je zaklical: "Naš program je — slovenska trobojnica!" Dobro, bili smo tega veseli tudi mi. Toda danes! V Velikonočni številki tekočega leta piše tako-Ie: "Naš narod v Ameriki ni avtohtonen, ni za trajno naseljen v tej deželi. Kar ga ostane tu, se v par generacijah potujči, se pogrezne homogeno maso splošnega ameriškega naroda, ki ima povsem svoje cilje in ideale." Tisti "Gl. N.", ki ima za program slovensko trobojnico, tisti junak vrže prvi puško "v koruzo ter prepusti slovensko ljudstvo v Ameriki tujemu uplivu brez odpora, brez boja. Poljaki, Hrvati, Čehi, Slovaki žrtvujejo vse svoje gmotne in duševne moči, da povdarjajo in vzdržujejo svoj narodni značaj tudi v Ameriki, le "Gl. N.", ki ima za program slovensko trobojnico, on pa se uda v resignacijo, namesto, da bi delal z vsemi močmi,
da "reši" svojo slovensko trobojnico. *
On meče celo polena pod noge vsem tistim, ki imajo voljo in namen združiti vse dobromisleče Slovence. On ni sprožil nikoli misli o združitvi na tej ali oni podlagi; ko so pa drugi prišli na to misel, pa upije: "Bežite, nikar se ne združite, vsaka združitev e goljufija".
Za brezdelce.
Washington, D. C., 26. apr. — Z objavo obširnega poročila, ki se tiče slabih delavskih razmer v deželi in poga nja za zboljšavo položaja brezdelcev zakonodajnim potom, je zavezna ko misija za obrtne odnošaje danes rešila del odkazane ji naloge.
Poročilo, k čegar odkriti oceni po živa predsednik komisije Walsh vse prizadete kroge, vsebuje vrsto načr tov, ki se bavijo predvsem z napravo deželne delavske izkazovalnice, in si cer v zvezi z delavskim ministrstvom Sedež tega novega oblastva bi se na hajal v W'ashingtonu, dočim bi se ime le v vseh večjih mestih napraviti po družnice. Načrt komisije je, razdelili deželo v okrožja in odkazati vsaki podružnici enega teh okrajev. Deželni delavski izkazovalnici je bilo obenem poverjeno tudi nadzorstvo vseli tistih zasebnih posredovalnic dela, ki so pod določbami, veljavnimi za meddržavni promet, to se pravi, ki pošiljajo delavce iz države v državo. Državne, mestne in vse druge zasebne posredovalnice dela bi se nadalje morale voditi po enotnih načelih, katera bi moral določiti zavezni urad.
Ena glavnih nalog zaveznega urada bi bila, izkazovati in dajati zanesljiva pojasnila o povpraševanju po delavcih in o ponudbah v raznih okrajih na tak način, da bi bili brezdelci in delodavci 'vedno na jasnem o položaju.
Cesarjevo stanje boljše.
Dunaj, 27. apr. — Cesar Franc Jo žef je prebil drugo mirno noč. Po uradnem dnevnem naznanilu je kašelj odjenjal in bolečine v grlu so se zmanjšale.
Hoče v vojno.
Chicago, 111., 27. apr. — .781eten starec, imenoma Walter F. Seas, veteran državljanske vojire, -e je zglasil snoči v nabornem uradu št. 73 West Van Buren st. in je zahteval, da se ga spet vtakne v pisano suknjo in pusti bojevati za domovino proti Mehiki. Bojaželjnež je bil preiskan, pri čemer se je dognalo, da se je šlo za še zelo čvrstega starca. Seveda so ga morali zaradi njegove starosti zavrniti. Veteran je zapustil naborni urad s solzami v očeh.
Fopolnoma zadovoljen.
Nekateri ljudje verjamejo v zdravila, dokler so lahko brez njih, dočim jih drugi rabijo o prvem znamenju bolezni. Mr. Edward Ranzdorff nam je-pisal takole: "Glede na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino sem zdaj popolnoma prepričan, da ima zdravilno vrednost. Junija meseca lansko leto sem strašno trpel vsled želodčne bolezni. Moja žena.mi je prinesla steklenico Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, in tek se mi je zelo zboljšal. Zaužil sem ga še dve steklenici in bil popolnoma o-zdravljen. Vsakomur ga želim priporočiti. Edw. Ranzdorff, 12608 Water-son ave., Cleveland, Ohio." Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino po navadi donese brzfi olajšbo v boleznih želodca, jeter in drobja, v raz-dražljivosti in slabosti. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Če trpite vsled bolečin v mišicah ali sklepih, poskusite. Trinerjev liniment. — Adv.
i #
Zakaj pa kot krščanski list ne odgovoriš na naše vprašanje o tisti "velikonočni pripovesti", o Kristusovem grobu, zakaj se pa ti, s trobojnico o-venčani "G. N." tega odgovora tako izogibaš?
*
Kako spravljaš, "G. N", v ravnotežje to, da tvoj "treasurer", torej pri tebi precej važna oseba Lijdwig Bene-dik ponuja in za drag denar prodaja najbolj neumne in umazane knjižure kakor na pr. Vodiško Johanco? Dalje vprašamo opetovano, ali je to pošteno, da L. Benedik prodaja "Pouk ženinom in nevestam" po pol dolarja, ko se vendar "G. N." tako strašno zgraža nad vsebino. Kje je vaša trobojnica?
*
"Gl. N.", pomisli tudi to-le: Čez Ljudsko posojilnico si pred par tedni pisal najdrznejše izmišljotine, pisal si indirektno celo, da je cesarjev namestnik lagal, ko je rekel, da jamči cela Kranjska z vso davčno močjo za Ljudsko posojilnico, torej si hotel reči, da je cesarjev namestnik v imenu vladarjevem lagal, (to si lahko pisal v Ameriki seveda), pisal si naravnost laž, zlobriost, najgrše hujskanje, kar celo nemška vlada na Avstrijskem ni dovolila; — zdaj pa, ko se je vnebo-vpijoča goljufija, lahkomiselnost in špekulacija "agromerkurja" pred sod-nijo dokazala, zdaj pa nisi imel nobene besede, obsodbe in zaničevanja ter kritike; zakaj? Zato, ker.so bili vsi obtoženci liberalci, nasprotniki Ljudske stranke. Tu si zopet pokazal svoje kopito. Ampak', kje je zopet tvoja trobojnica? Zakaj ne meriš povsod z isto mero?
*
Pirčev Lojzek pravi, da ima ljubljanski škof preveč dohodkov. Toda šc veliko premalo jih ima, ker je namreč tako dober, da ne odklone niti prošnje kake barabe, ki je v duševnem sorodstvu z Lojzekom. Javna tajnost je namreč, da škofa nadlegujejo za denarno podporo najbolj take kreature, ki so jih celo liberalci povsod izbac-nili in ki mislijo, da je škofov denar ravno toliko vreden kakor od kakega brezverca. Škof pa je silno dobra duša, predober, in podpira celo take ljudi, ki sprejemajo podporo tudi od duhovnikov, za hrbtom pa udrihajo
čez ravno tiste duhovnike.
*
To vam je splošno znano, da je beseda kunda zapopadek vsega umazanega, smrdljivega. Kunda je tudi čisto logično lastnik, izdajatelj in prodajalec vsebine Kundove gnojne jame, i • :.„„..„;o "C.l Qvnhnrlp". Kunda
ki jo imenuje "Gl. Svobode". Kunda sam se čuti za nekaj, veliko višjega, ko Bog, zato*piše besedo Bog z malo začetno črko: "bog", sam sebe pa z veliko začetnico: Kunda. Mi pa smo seveda opravičeno nasprotnega mnenja in bomo zato pisali odzdaj naprej kundo z malo začetnico, saj še niti te ne zasluži.
*
Kunda piše:: "Razširjajmo svobodno idejo in socializem" — on sam pa preša cente iz delavca za svoj privatni žep; "bojujmo se- za delavce in ne za kapitaliste" — on pa vleče denar «d delavca za stroje, ki so samo (Nadaljevanje na 8. strani.)
Joliet, 111., 29. apr. — Lepa poroka je bila danes dopoludne v naši slovenski cerkvi. Večno zvestobo sta si obljubila pred altarjem g. John A. Težak, pogrebnik in pom. supervisor, in gdčna. Jean Dečman. Poročil ju je g. župnik, Rev. John Kranjec. Tovariši so bili gg. Joe Težak, Steve G. Vertin in Frank J. Drašler. Tovari-Šice so bile gospodične Elizabeta Grayhack, Ana Stukel in Elizabeta Sekola. Rožice je nosila Dolores Za-lar in stregel je pri maši Jožek Zalar, hčerka in sinček g. Josipa Zalar, gl. tajnika K. S. K. J. Nevesta je sestra ge. Zalarjeve. Ženin in nevesta sta člana Izobr. dr. "Slovenije"; nevesta je ena izmed najboljših naših pevk in gledaliških igravk. Na svojem ženi-tovanjskem potovanju obiščeta novo-poročenca Forest City, Pa., kjer ima nevesta vsepolno sorodnikov. Bilo srečno!
—	Nadaljnje poroke. V naši cerkvi so bili nadalje poročeni: Dne 25. aprila, g. Anton Jagodnik in gdč. Marija Vičič; dne 27. apr., g. Anton Plevnik in gdč. Romana Sevšek, g. Andrej Lo-zar in gdč. Bernarda Povšič. Dne 2. majnika pa bodo poročeni g. Jakob Trlep in gdč. Marija Koncilja ter g. Jakob Činderle in gdč. Antonija Kri-bič. Vsem prav mnogo sreče!
—	"Cvetina Borograjska". Od dne do dne večje je zanimanje za gledališko predstavo, ki jo priredi vrla Dekliška Marijina Družba dne 10. majnika, to je drugo nedeljo v Sternovi dvorani, in sicer popoludne in zvečer. Uprizorjena bo krasna igra "Cvetina Borograjska", ki jo igrajo po vseh starokrajskih odrih z največjih uspehom. Saj je pa igra v resnici tako zanimiva od začetka do konca, da mora ugajati. V igri nastopa srednjeveški vitez Krutigor, ki staremu grofu Deli-boru zažge grad, a graščaka pa vrže v ječo, kjer milo vzdihuje po svoji hčerki Cvetini. In tako dalje. Prihodnjič objavimo vsebino igre. Danes samo izporočamo, da so vse uloge v najboljših rokah in že tudi naučene, tako da bo predstava izmed najpopolnejših, kar smo jih še videli na našem odru v Jolietu. Vstopnice po SOc in 25c ter za otroke 10c so na prodaj pri vseh članicah D. M. D. in v žup-nišču. Kakor smo že naznanili, je ves čisti dobiček namenjen naši novi šoli v nabavo notranje oprave, zato je pričakovati, da bo udeležba primerna vzvišenosti namena, to je, velikanska. "Mal položi dar šoli na altar" s tem, da kupiš vstopnico k predstavi. Ni-karte pozabiti!
—	Slovenski baseball-team. Mladini je koristna telovadba. Med najkoristnejšo telovadbo pa spadajo razne športne igre pod milim nebom. Take igre so zdaj v modi po vsem omikanem svetu. Tudi v naši stari domovini, tako n. pr. v Ljubljani, že prav močno gojijo vsakovrstne športe, tako na primer nogometno igro. Najbolj priljubljene pa so take igre v Ameriki. Tu je ljubiteljev in gojite-Ijev baseballa na milijone. Tudi v Jolietu jih je vsepolno. lil med njimi niso zadnji naši Slovenski fantje. Izvrstni igravci so med našimi fanti. Da bi se pa to še bolj pokazalo, bi bilo treba, da se vsi naši mladi ljubitelji baseballa združijo v svoj slovenski team. In kakor čujemo, se to zgodi v kratkem. Tako je prav!
—	Salooni se zapirajo ob 11. uri vsak večer. Zupan Wood je zadnji teden izdal policijskemu načelniku od-' redbo, po kateri se imajo vsi salooni v mestu Jolietu zapreti vsak večer ob 11. uri. Poprej so se zapirali opolnoči.
—	Mestne finance niso v presijaj-nem stanju. In ker je fcil ob zadnji mestni volitvi predlog o izdaji mestnih bondov zavržen, je postal položaj še resnejši, tako da dela mestni upravi nemalo preglavico. Govori se, da bo-j do zmanjšali število policistov in og-1 njegascev in cestnih pometačev. Tudi cestno razsvetljavo mislijo skrčiti in' vodo podražiti. To bo znamenit na- j predek!
Z dnem 1. majnika se skrčijo vse ugodnosti za prebivavce izven mej me-1 sta Jolieta, ki so jih dosedaj uživali na stroške mestnih davkoplačevavcev. Tako je enoglasno sklenil mestni odbor v svoji ponedeljkovi seji. Ena izjema bo dovoljena: ognjegasnemu de-partmentu bo dovoljeno hoditi gasit v tvornice in delavnice ležeče izven mestnih mej, toda samo pod pogojem, da bodo lastniki istih plačevali v mestno blagajno po $300 za tako uslugo. Glede zaščite malih hišnih posestnikov izven mestnih mej se ni ničesar ukrenilo.
—	Neki John Enkovich, zaposlenec pri Elgin, Joliet & Eastern Railroad; Co. v Normantownu, je v ponedeljek opolnoči zaspal na progi J. P. & A. Traction Co., tako da ga je kara zadela in hudo poškodovala. Enkovich, ki je 60 let star, se nahaja sedaj v St. Charles hospitalu v Aurori.
—	Smrt muham! Mestni zdravstveni komisar Higgins najtopleje priporoča vsem prebivavcem lov na muhe, rekoč: Pokončavanje zimske muhe je dolžnost vsake gospodinje in vsakega človeka. Nobeni ne dajte u-teči! Polovite in usmrtite vse zim-
■ ske muhe, predno se ne razmnože v pogubonosne roje. Smrt vsem muš-j jim zalegam: to bodi geslo vseh mu-i holovcev — že sedaj, dokler je pravi čas!
—	Clarence S. Darrow v Jolietu. Znani delavski prijatelj in chicaški odvetnik Clarence S. Darrow se je mudil v ponedeljek v Jolietu. Obiskal je tukaj državno kaznilnico in imel vzpodbuden nagovor na kaznjence, češ, da imajo v wardenu E. M. Allenu najboljšega prijatelja, ki skrbi za vsestranske zboljšave v zavodu, tako da je jolietska državna kaznilnica ena najvzornejših na svetu.
—	"Flag day" pade letos na nedeljo, dne 14. junija, zato se bo obhajal naslednji ponedeljek.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Grinčevič Peter, Kre-penec Marija, Loič Ivan, Stacmah Frančišek, Stepančič Anton.
Chisholm, Minn., 27. apr. — Cenjeni mi g. urednik Am. SI.! Prosim Vas za malo prostora, da sporočim tukajšnje novice. Nimam kaj veselega, pač ravno nasprotno.
Tukaj se je ponesrečil Frank Rogi-na, dne 20. aprila. Šel je mladenič s svojim tovarišem zdrav in vesel na delo. Komaj sta prišla v rudnik in pričela s svojim delom; on je pripravljal strelivo in smodnik, je bil bolj slab, pa se je vnel in nesrečneža je tako hudo poškodovalo, da mu je izbilo vse možgane iz glave. Nesrečneža so odpeljali v Hibbing bolnišnico, nakar je izdihnil svojo dušo 22. aprila, zvečer ob 11. uri, in je moral v cvetoči mladosti zapustiti ta svet.
Pokojni Frank Rogina je bil star komaj 22 let. Doma je bil iz Draga-tuša pri Vinici na Belokranjskem. V stari domovini zapušča očeta in mater, dve sestri in enega brata; dve sestri in enega brata pa v tej deželi, 2 sestri na Chisholmu, Minn.; za brata pa ne znajo, v katerem kraju se nahaja; ako bode čital ta dopis, naj se naznani, kje se nahaja, ker sestri mu imata več važnih stvari sporočiti.
Pokojnik je bil v Zjedinjenih Državah 2 leti: 6 mesecev je bil v Rompfil, Pa., eno leto je bil v Jolietu, 111., in v Jolietu, 111., je pristopil v dr. Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. Po preteku enega leta se je podal s potnim listom v Minnesoto na Chisholm, in tukaj je bil 6 mesecev, večinoma brez dela; naredil je ves čas tukaj 9 šiftov in desetega ni mogel dovršiti, ga je prehitela nesreča. Društvo Friderik Baraga št. 93 K. S. K. J. mu je priredilo lep pogreb s slovensko godbo. Pogreb se je vršil ob 3. popoldan dne 24. aprila, ravno na praznik njihovega ; društva. Cerkveno opravilo je opravil naš župnik, Rev. J. E. Schiffrer. Po cerkvenem opravilu smo ga spremili na katoliško pokopališče, Chisholm, Minn. Pokojniku naj sveti večna luč, sorodnikom pa naše sožalje!
Sedaj, dragi rojaki, imate zopet lep izgled, kako potrebna so društva in Jednote. Pristopite, kateri niste še v nobenem, v jedno ali v drugo, nesreča nikdar ne počiva. Ali žalibog jih je še I dosti, ki pravi: "Saj sem še mlad! Imam še dosti časa, saj ne bodem umrl, ki sem mlad." Ali smrt se ne ozira, ne izbira: si mlad ali star, hajdi pod mojo koso!
Druzih posebnih novosti nimam poročati, kakor da z delom tukaj na Chisholmu, Minn., gre bolj slabo. Do-! sti je brezposelnih. Upajmo, da se na bolje zasuče, saj pravijo, da upanje je zmerom dobro došlo, ako ravno druze-ga ni nič. H koncu mojega dopisa pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.! Glavjiemu odboru pa dobro misel, da bi izklicali glavno konvencijo vsaj v sredi junija, ker dr. po Min-nesoti dosti krivice trpijo, ker ne smejo sprejemati, novih članov, in tako škodujemo svoji lastni Jednoti. Jaz ne vidim nobene razlike, ako ima biti konvencija avgusta meseca, zakaj bi ne bila junija meseca, tako da se krivica poravna onim, ki je niso vredni. Zatorej prosim glavni odbor K. S. K. J. in predsednika g. Paul Schnellerja, da se izkliče konvencija brž ko je mogoče in da se s to stvarco pride na dan, da se ne porine v koš.
Jacob Petrich, tajnik dr.
Frid. Baraga št. 93 K. S. K. J.
Cleveland, O. — Zopet igra, in siccr krasna igra. Iz hrvaščine sta jo prestavila g. in ga. J. VVahčič, igrali so jo pa "Lirjani". Igra se imenuje "Ama-net" in je zelo lepe vsebine. Tudi uloge so bile v dobrih rokah, tako da je izpadla z najlepšim uspehom. Igralo se je v prid šole, torej gre še večje priznanje igralcem, da se potrudijo za stvar splošne koristi. Pred igro je bilo petih več lepih slovenskih pesmi, med njimi tudi šesteroglasna "Zvoni-karjeva", "Blejsko jezero" in "Triglav". To so pesmi, katerih krasoto ni moč popisati, in "Lirjani" pod spret nim vodstvom našega organista Matej Hoimerja so v petju neprekosljivi.
Pri zadnjih volitvah "Slovenskega Mladeniškega .Kluba" so bili izvoljeni naslednji: Predsednik Alojz Strojin; tajnik Ludvik Prme; blagajnik Frank Kaprol. "Klub" dobro napreduje in šteje že precejšno število udov. Poleg večerov za razvedrilo imeli bodo
tudi poučne večere, kakor tudi večere z debatami.
Na bolniški postelji leže sledeči rojaki in rojakinje: Marija Pogača, 1223-55 E.; Neža Praznik, 1125 Addison Rd.; ga. Zupančič in trije njeni otroci v City Hospital; Martin Kapš, 7219 Hecker Ave.; Mrs. Kodrič, 1374 E. 47; Anton Oražem, 1372 — 53; Martin Co-larič, City Hospital; Fr. Arko, City Hospital; M. Straus, City Hospital; M. Kuhar, City Hospital; Val. Justin, City Hospital; Mrs. Arko, City Hospital; J. Strnišča, City Hospital; Marija Pugelj, Lakeside Hospital; Rose Straus, Lakeside Hospital; Rose O-grinc, St. Clair Hospital; in še neka; drugih v City in Glenville bolnišnicah, katerih imen ne vem. V Warrensville Sanit. so sedaj sledeči: Anton Prim-čič, skoraj zdrav, Rudolf Primožič, Jakob Telban, John JCovak, Anton Ko-lenc, Marija Učkar, Louise Amigon Gotovo pa so še drugi, kateri ležijo aoma ali v bolnišnicah, a zadosti dolga je vrsta, da bi morala vsacega trezno mislečega človeka spomniti na ne-stalnost življenja in s tem na potrebo, vpisati se v dobro podporno društvo.
Žensko altarno društvo fare sv. Vida je imelo redno svojo sejo zadnjo nedeljo, pri kateri so bile izvoljene: Mrs. Peterlin za predsednico, Mrs. Za-vodnik za tajnico. Društvo hitro raste, ena sama članica je pridobila 15 novih. To društvo bode s časom eno najmočnejših in bode delovalo gotovo veliko v prid sloge in k splošnemu napredku, ne samo fare, ampak tudi domače vzgoje.
V kapeli nove šole je bila postavljena krasna obhajilna miza z marmornato ploščo po vrhu. To je darilo ženskega podpornega društva Srca Marije (staro). Kapela bode kakor hitro mogoče opremljena z vsem potrebnim in notri bodo postavljeni kipi na novo preslikani Žalostne Matere Božje, Srca Jezusovega in Marijinega. Kapeia je precej velika in bode služila posebno v zimskem času zelo dobro, ker je vedno gorko.
Drugo nedeljo majnika bode lep dan za približno 150 naših šolarjev in šo-laric, ko bodo pristopili prvikrat k mizi Gospodovi. Te njih sreče se bode veselila cela fara, posebno pa bližnji sorodniki, ki istotako zadobijo posebne odpustke, ako na ta dan pristopijo k sv. obhajilu.	J. J. O.
Eveleth, Minn. — Slavno uredništvo A. S.! Sprejmi nekaj vrstic iz tukaj-š-nje naselbine. Najprej hočem poročati, kar najbolj zanima rojake širom Amerike in sicer delo, pa moram poročati zelo slabo, ker je veliko delavcev celo zimo brez dela, čakajoč zelene spomladi in boljših časov. Pa žalibog spremenile so se res veliko delavske razmere, pa ne k boljemu, ampak k slabjemu, ker rudniška družba odslav-lja delavce vsaki dan veliko število, neglede, ali si samec ali imaš ženo in otroke. In ako je oče brez dela mnogo časa, pride v hišo pomanjkanje in siromaštvo. Č. g. Ivan Sašelj, župnik v Adlešičih, Dolenjsko, poroča v listu A. S., da v njegovi fari primanjkuje delavcev, dobra plača. Tukaj je veliko delavcev, ki bi delali za polovično plačo in hrano, pa še tega nimajo. Zatorej svarim rojake širom Amerike in iz -tarega kraja: Ne v Minnesoto! Kadar se kaj razmere zboljšajo, sporočim prihodnjič. K sklepu želim vsem dobro mislečim Slovencem lep mir in slogo med seboj, in Amerikan-skemu Slovencu veliko naročnikov in predplačnikov; ravno isto želim mesečniku Ave Maria.
Avgust Gregorič, star naročnik.
Forest City, Pa., 21. apr. — (Spomini s pota.) Gospod ur. A. S.! Prosim Vas, da mi zopet odkažete malo prostora v tem cenjenem listu. Ko sem zapuščala dne 9. aprila zvečer mesto Forest City, Pa., in še dve drugi Slovenki in sicer Ana Majhen in Johana Šume in pisateljica teh vrstic, smo se podale na obisk k svojim prijateljicam in prijateljem v veliko večje mesto in slovensko naselbino Cleveland. Nekako tesno mi je bilo pri srcu, ko smo se vozile še med hribi spadajočimi k Forest City. Ali v nadi in veselju, da kmalu do-pemo in vidimo svoje prijateljice in prijatelje in v upu, da ako je Božja volja, kmalu kmalu do-spemo tja, kamor je naš namen, je našim srcem navdajalo veselje. In v tem upu in veselju smo dospele ravno Veliki petek ob 9. uri v Cleveland. In ker ni moj namen opisovati kras zi-dovja in velikost mesta, ga tudi sploh nisem mogla videti v 7 dneh in tudi ni bil moj glavni namen iti ogledat vse pred omenjeno, zato se nisem za vse to toliko zanimata. Naj le opišem bolj poglavitne stvari. Moj prvi namen je bil, da grem obiskat svojo prijateljico gospo Uršulo White, rojeno Zalar in sestro gospoda Jos. Zalarja, glavnega tajnika K. S. K. Jednote. Njen mož Mr. J. White nas je prišel na kolodvor počakat in potem je bila naša prva pot, da dobimo Saint Clair Collinwood karo. In po preteku ene ure smo bili na mestu. Ne bom opisovala veselja in razgovorov tega dneva, le toliko vem, da je hitro čas minil in prišel je večer. Zvon cerkve Matere Božje v Collinwoodu me je spomnil, da je veliki petek (Op. ur. Ali na veliki petek pri Vas zvonijo?) dan žalosti in čas za v cerkev iti k molitvam.
In grem seveda prvikrat v to cerkev, in kaj vidim? Še dosti lepa in okin-čana majhna cerkev in polna vernih kristjanov, ki so se pomikali po kolenih po cerkvi poljubiti petere rane Gospoda Jezusa Kristusa. In potem je bil sv. križev pot, ki ga je vodil
Rev. Hribar. In na koru so vrle slovenske pevke in pevci še dosti "fajn" jdpevali kakor za tak čas brez orgel. Vse to kaže, da se zanimate Slovenke n Slovenci v Collinwoodu za cerkev '.n vero. Cast vam, le tako naprej!
Seveda to mi še ni bilo dosti. Ker sem že veliko brala od fare sv. Vida, zato sem hotela tudi nekoliko videti. Zato vstanem v nedeljo zjutraj, Veliko nedeljo in grem v sv. Vida cerkev k Vstajenju. In sem bila pa že prepozna, je bilo že Vstajenje minilo in cerkev je bila natlačeno polna in še zunaj vsepolno ljudi. Zato mi je nemogoče opisati kaj zanimivega od obredov Vstajenja Gospodovega. In potem sem jila pričujoča ob 8. uri pri sv. maši. Sicer je bila tiha maša, ali zopet polna cerkev vernih kristjanov Slovencev. Pri ti maši moram omeniti, kaj se mi je najbolj dopadlo: petje moškega ^bora na koru! Sicer ne vem ne imena pevovodje, ne pevcev, ali vendar . ast vam! Kakor sem čula iz ust Rev. Ponikvarja ravno pri ti maši, da imate društvo, ki naj oskrbuje cerkveno pelje. Gotovo ste bili tudi vi udje tega lruštva, zato vim kličem: Le tako naprej ! Ča>t delate' nele sebi, ampak .sem Slovencem in Slovenkam v vaš' naselbini Cleveland.
In bila sem pričujoča tudi pri otroč'-maši ob 9. uri. Več sto nedolžnih otročičev je prihitelo pod vodstvom čč. šolskih sester k tej maši, tako da precej prostorna cerkev je bila spet polna; več kot polovica cerkve je bilo samih otrok in veliko je bilo tudi druzih odraščenih navzočih pri ti sv. maši. In tukaj mislim, kakor sem poznala in mog'a poznati, da so peli na koru za to odbrani otroci, ali prav poznati nisem mogla, ker vsi otroci po cerkvi so peli ž njimi, tako da kaj tacega še nisem videla in ne slišala nikdar poprej. In seveda nekje mi je bilo za biti, zato sem čakala še ob 10. ali o polenajstih, nisem toliko si ure zapomnila, ker pri tej maši se je udeležilo več sloven-skih društev z zastavami in z godbo na čelu do cerkve. Ne vem sicer imen društev, razun društva sv. Alojzija, ki je bilo pri ti sv. maši navzoče v uniformi in kakor je tudi tako stražilc Božji grob skozi čas, ko so bili sv. | zakramenti na stranskem altarju. Zelo je bilo genljivo in lepo videti, ker j so člani tega društva z vodjem na čelu po dva prihajali in spet dva odhajali j tako po vojaško od altarja, kjer je bil narejen Božji grob, ki je bil tako lepo okinčan s samimi svežimi rožami. Cast Slovencem in Slovenkam, ker se toliko zanimate za kinč in olepšavo cerkve. Pri tej maši je pel tudi mešan zbor cerkvenih pevk in pevcev zelo pohvalno in lepo. Čast vam in pevo-vodju! Zahvalo ste pa tudi prejeli iz ust vaših duhovnikov. In tudi drugi vsi, posebno pa društvo sv. Alojzija,
ker člani tega društva so storili največ za kras Božjega groba. Živa straža pri Božjem grobu: to je nekaj imenitnega, lepega in za vas pa častnega; in tudi za tiste, ki stražijo, je nekaj težkega, ker pol ure stati na mestu kot lesen kip, to je za živega človeka težko, ali vendar ste storili, zato vam še enkrat čast. Le tako naprej, društvo sv. A-lojzija, ker tvoja pot ima lep namen. Popoludne so bile o poltreh pete lita-nije Matere Božje. • Zopet polna cerkev vernih Slovencev in Slovenk. Ne morem najti besedi in ne časa, da bi mogla popisati moje začudenje, ker samo to sem slišala iz vseh ust: "Ra-duj nebeška se Kraljica" in tako dalje. Ja, še zdelo se mi je, da mrtvo zidov-je izgovarja in ponavlja le besede za verniki.
Ne bo mi iz spomina, kar sem videla in slišala med vami; ne bo mi iz spomina, kar sem doživela v 7 dneh bivanja v Clevelandu. Tudi ni mi iz spomina, koliko sem že brala slabega od Cievelanda in tam bivajočih Slovencev. In res, vsi gotovo niso dobri, ali pa smem reči: veliko in veliko je dobrih in vernih kristjanov. Dokaz je velika udeležba v cerkvi pri mašah.
Ko vidim zraven cerkve veliko zi-dovje že dodelano, nisem vprašala: Kje je slovenska šola? Že sem več brala od nje, zato sem le vprašala: Ali to je pa slovenska šola fare sv. Vida? Odgovor je bil: da. Ta kras in ponos Slovencev sem si ogledala malo bolj tudi od znotraj dne 12. aprila, to je Veliko nedeljo zvečer, ko sem bila navzoča pri igri "Sv. Neže", ker so ta dan igrali to igro v korist slov. šole v šolski dvorani. Udeležba te igre se mi ni zdela velika za toliko število tam živečih Slovencev; je bilo precej ljudi, pa ne toliko kot sem si jaz mislila, da jih bo. Seveda je tudi to vzrok, ker je zmirom kaj tacega tam, pa se tudi ljudje toliko ne zanimajo. Igra "Sv. Neže" je bila v izvrstnih rokah, so vsi dobro igrali svoje uloge. Čast igralkam in igralcu! Čast pa tudi vsem zavednim Slovenkam in Slovencem, ker se toliko zanimate za napredek in ponos Slovenstva. Čast pa posebno župniku in župljanom fare sv. Vida, ker ste si postavili tako lepo in prostorno šolo, ker prešel bode čas in rod za rodom, šola bo še stala v spomin na vas. Prosim pa Slovence in Slovenke, da mi oprostite mojemu zelo pomanjkljivemu dopisu, ker imen ne vem, zato mi je še bolj težko pisati; ali molčati mi tudi ni mogoče, ker sem preveč zanimivega slišala in videla.
Bila sem pa tudi navzoča na veselici v Knavsovi dvorani. In ko sem prišla v dvorano, se je zavzel neki mladenič, katerega ime mi ni znano, precej za nas, ki smo bile štiri skupaj in nam je pokazal vse zanimive stvari po dvorani. Posebno se mi je dopadla slika
Slovenskih Sokolic v sokolski opravi, in videla sem še več drugih slik, ki so ! društva na slikah, tako da kamor sem se zaobrnila in kamor mi je oko zašlo, povsod sem videla le ponos in napre-, dek Slovencev in Slovenk, povsod kažejo tudi na zunanje zavednost. Čast ! vam, le tako naprej po začrtani poti, j da se skažete povsod in vselej zavedne ' Slovence.
Čas bo že nehati, ali težko mi je še; g. ur. A. S., samo toliko mi dovolite, da se še zahvalim nekaterim družinam in sicer naj prvo Mr. in Mrs. J. White iz Collinwooda in Mr. in Mrs. Mike Setnikar in Mr. in Mrs. | Math Glavič za gostoljubnost, katero so mi izkazali kot največji znanci, pa vendar so me videli šele prvikrat zdaj. In lepa zahvala tudi Mr. in Mrs. John £kodlar in vsem ostalim, ker sem bila pri večili, ki še imena ne vem. Lepa hvala pa tudi Mr. Jiphn Rudolfu, ker je najel nam avtomobil za en večer, da nam je razkazal malo bolj mesto Cleveland. Še enkrat vsem lepo zahvalo za izkazano naklonjenost. In najlepši pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike, posebno pa v Collinwood in Clevelandskini. Tebi pa, vrli mi list A. S. veliko uspeha na tvojem potu. Mary Spec.
Lorain, O., 20. apr. — Dragi g. urednik Am. Slov.! Prosim, da priobčite nekoliko vrstic iz naše naselbine. Velikonočne praznike smo obhajali prav slovesno. Velikonočno soboto zvečer je bilo slovesno Vstajenje. Lepa velika procesija, katere so se udeležili skoraj vsi šolarčki in šolarice, je bilo spet nekaj krasnega. V soboto, večer, kakor tudi na Velikonočno nedeljo pri obeh mašah, je bila cerkev natlačeno polna, tako da še noter niso mogli vsi. i Pri prvi maši so naši šolski otroci, katerih organistinja je č. sestra Regi-' na, nas razveselili s krasnimi veliko-! nočnimi pesmami. Res že dostikrat ' sem slišal marsikaterega farana reči: i "Kako lepo pojejo naši otroci! Kako rad jih poslušam!"
Velikonočna kolekta je bila največja v zgodovini te fare. Č. g. Štefanič je izrekel svojo željo in up, da bi bila kplekta kakih $400, in res cela kolekta je znašala $42(5. To je res lep uspeh, na katerega smo vsi farani lahko ponosni, kaj ne?
Da, tukaj lahko vidimo, da naselbina napreduje, če tudi ni to prav po-volji nekaterim, posebno ne gospodu Andreju Dugarju (kateremu se vse p° slučaju zgodi). Seveda mi se ne oziramo na par takih. Naša naselbina bode tudi brez Andrej Dugarjevega dolarčka napredovala. Toda, da me bodo vsi razumeli, hočem natanko vse popisati. Sploh nerad pišem po časopisih, posebno pa nerad s tem name-(Nadaljevanje na 5. strani.)
\\\V7//
I PODOBA ZDRAVJE.
Ako je vaša kri zdrava in obilna — ste podoba zdravja in vaša lica so naravne rudeče barve — počutite se zdravi in veseli. Povspešujte ta stan. Vzdržujte kri čisto.
SEVEROV
KriCistilec
(SEVERA'S BLOOD PURIFIER)
pomaga vzdrževati kri v tem stanu in brez nečistosti, kar pomenja konec vseh opalikov kakor bul, tvorov, živih ran, srbečega stana kože in splošne onemoglosti celega ustroja.
ČITAL JE V ČASOPISU.
"Cenjeni: — Javno se Vam hočem zahvaliti za Vaš zanesljivi pripravek za zdravljenje kožnih bolezni, Severov Kričistilec. Trpel sem vsled neznosne kožne srbečice, ko sem čital v časopisu Vaš oglas o Severovem Kričistilcu. Ko sem porabil dve steklenici tega zdravila, bila je srbečica, katera me je nadlegovala več nego tri mesece izginila. Hvala Vam." — MARTIN GAWEL, Box 132, Old Bridge, N. J.
Severov Kričistilec, cena $1.00, v lekarnah.
i "t
OTROČJE BOLEZNI
velikokrat nastanejo vsled nerednosti črev, plinov v želodcu, zapeke ali kislega želodca. Odpravite nepriliko s tem, da dajete bolnemu otroku
SEVEROV LAXOTON
Je tonika znane vrednosti ter se priporoča za otroke, kakor tudi za moške in ženske. Cena 25 centov.
DOJENČKOVE NEPRIL1KE
so mnoge. Nadleguje jih zvijavica ali krč, kolika, bolečina pri dobivanju zob in nespečnost.
SEVEROVE KAPLJICE za OTROKE
(Severa's Soothing Drops)
so znane kot izborili pripravek za matere za olajšanje bolečin njenih otrok in donašanje jim mirnega spanja. Cena 25 centov.

Severov Tab-lax
Sladkorno o(l»ajalo Prijetno v učinkih Za otrok« i odrasle
Cena 10c in 25c.

Kadar potrebujete zdravila, vprašajte lek irnarja za Severova. On jih ima naprodaj. Ako vas ne more založiti, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co. cmLT
IZ STARE DOMOVINE.

kranjsko
•—. i
— Velika spominska slavnost 500-letnice vstoličenja zadnjega koroškega vojvode. Ljubljanski "Slovenec" z dne 11. aprila poroča: Po dogovoru s koroškimi Slovenci se vrši slavnost 5001etnice vstoličenja v Ljubljani v največjem obsegu. Slavnost bodeta, kakor smo že omenili, aranžirali S. K. S. Z. in "Slovenska Straža". Koroški Slovenci pridejo v Ljubljano s svojimi najodličnejšimi zastopniki in najboljšimi svojimi pevskimi zbori. Slovenski bojevniki na skrajnih naših mejah dobe med nami prisrčen sprejem. Koroški "Slovenci so naznanili, da vpri-zore tedaj slovenski koroški kmetje v Ljubljani vstoličenje koroškega vojvode z vsemi tedanjimi obredi. Tudi druge koroške narodne ljudske prizore nam tedaj pokažejo bratje iz Koroške. V soboto pred slavnostjo bo v "Unionu" velik koncert koroških pev-f skih zborov, na katerem bodo peli koroški pevci koroške narodne pesmi, ki doslej še niso nikjer natisnjene.
S. Finžgarja: "Divji lovec". Prevod je oskrbela pokojna Vera Nigrinova, pesmi pa je uglasbil D. Jenko. — G. Finžgar piše novo dramo "Veriga".
—	Plemenito dejanje intendanta hrvatskega gledališča. Intendant hrvaškega narodnega gledališča g. pl. Tre-ščec je prepustil subvencijo za zadnjo operno predstavo v. Ljubljani v znesku 875 kron v korist članom slovenske drame.
—	Gospa Bukšekova je angažirana na hrvaško gledališče v Osjeku.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Gradcu g. Boltežar Knapitsch, ravnatelj učiteljišča v p., star 66 let. Pokojnik je bil pred leti profesor kemije na ljubljanski realki in nekaj časa tudi okrajni šolski nadzornik za nemške šole v Ljubljani, pozneje ravnatelj na celovškem učiteljišču in nazadnje pred dvema letoma profesor na zasebni Schol-zovi gimnaziji v Gradcu. — V Mera-nu je umrla soproga bankirja Emerika C. Mayer, gospa Fani-Mayer, roj. Gal-le. — V Ljubljani je umrl na Erjavčevi cesti št. 14 hišni posestnik g. Ludovik Zeschko v 76. letu starosti. — Umrl je
Feldhofu pri Gradcu g. Viljem'Ko-
&
Drugi dan bo slovesna sv. maša na
prostem in velik ljudski tabor. Slav-! sem_. bivši poslovodja tvrdke Gričar nostni govornik bo vodja koroških Mejač.
Slovencev dr. Brejc. Popoldne bodo] _ UmrH SQ y Ljubljan;. A 0'mal.
ljudske slavnosti in zvečer predstava1
ma, žena železniškega višjega reviden-
v gledališču. Koroški Slovenci so pro-1 ^ 59 le{ _ MaHja pečnik> -tna ad_ sth, naj bo ta slavnost o Bmkostih ah junktinja( 39 let __ Xomaž Miklayčič>
posestnikov sin-hiralec, 24 let. — Mar. Ullrich, hči finančne straže komisarja 17 let.
če takrat ni mogoče, kako nedeljo pozneje. Razume se, da se bo takrat razvil pred nami zopet kras slovenskih narodnih noš.
— Kranjski deželni zbor se snide skoro gotovo šele koncem mesfecVma-1 kInd§7'Sajetwo nji 1 a ali prve dni meseca junija ter bo. de se £ena usede zboroval kakih 14 dni.
—	Nepričakovana smrt. Dne 8. apr. sta orala Rogelj in njegova žena v
ivo. Domov gre-v voz na stranice. Konja potegneta, žena se je pa zvr-—Sramota nemškega naroda ]e ! ni,a v znak Proti cestnemu jarku. Uda-graški list "Grazer Tgbl." Najhujši j rl,a Je ob rob ceste z Slav°- Pri tem sovražnik Nemcev bi ne mogel nem- udarcu ji je počila lobanja in je bila štva tako osramočevati kot je to gla- zdravniška pomoč brezuspešna. Po silo importiranih pastorjev, par srbori-1 12urnl nezavesti je umrla. Rogelj je tih renegatov in omejenih buršev. Kar 2nan prekupčevalec konj in ima vedno
iskre in lepe konjiče.
—	Konj ga je ubil. Na Viču je dne 10. aprila 27 let starega hlapca pri Hauptmanu Valentina Golina konj u-daril v prsa s tako silo, da je Golin v deželni bolnišnici umrl.
—	Mlada zločinca. Dne 8: apr. sta se morala zagovarjati pred deželnim sodiščem 1. 1899. rojeni Baltazar Koš-merlj, mesarski vajenec Ivan Šuster-šič, rojen leta 1893. v Logatcu. Kot smo svoječasno že poročali, je Koš-merlj pobegnil z doma. V Ljubljan-je ukradel neki daljnji sorodnici 14€ K, peljal se v Logatec, odkoder je odšel z bratom soobtoženca Ivana Šuš-teršiča v Trst, odkoder sta obiskala Ivana Šušteršiča v Bujah, kjer se je učil pri ključavničarju Niku Francinu v Bujah. Košmerlj je dal od ukradenega denarja Štišteršiču 20 K. Ko je denarja zmanjkalo, se je vrnil Košmerlj na Kranjsko ter si v Brezovici pri znanem gostilničarju izposodil 60 K, češ da mora kupiti za svojega gospodarja teleta, pa mu je zmanjkalo denarja. Nato se je odpeljal zopet v Buje, _kjer se je domenil s Šusteršt-čcm, da gresta na Vrhniko, kjer bosta kam vlomila, da dobita denar in da pobegneta potem v Italijo. Šušteršiš je ukradel svojemu gospodarju 2 vi-triha, na Vrhniki pa sta ukradla ključavničarju Leskovcu za 27 K vitrikov. Skušala sta vlomiti na Vrhniki pri trgovcu Grampovčanu in pri Janezu O-blaku, kar še pa ni posrečilo. Ob tej priliki so ju tudi vjcli. S seboj sta nosila tudi nabasan revolver. Obsojena >ia bila vsak na devet mesecev težke ječe z enim postom in trdim ležiščem vsak mesec. Košmerlju se všteje v kazen preiskovalni zapor.
—	Krvava bitka med delavci. Iz Litije poročajo: Dne 27. marca pozno ponoči so se tik pred poslopjem c. kr. okr. glavarstva stepli delavci s predilnice in topilnice. Vršila se je prava bitka kakor med Albanci. Nad dvajset strelov je padlo, pokale so planke, motike, vile in bliskali so so noži. Tepli so se v temi kar vsevprek, kamor je padlo, in kdor je prišel blizu mirit, je bil tudi tepen. Na cesti so bile še drugi dan velike mlakužc krvi, kakor če bi kdo iz soda kri zlival na cesto. Očividci pravijo, da je bil to grozen prizor, nič manj strašen kot v vojski. Veliko čudo je, da ni bil nihče do smrti pobit, ranjeni pa vsi več ali manj; nekateri imajo celo kroglje v životu. Vzrok pretepa je staro sovraštvo med predilničarji in topilničarji radi hrvaških delavk. Značilno je, da so je pretep vršil tik yred glavarstvom; to je bil dovolj glasen opomin našemu pridnemu glavarstvu, kako skrbi onostran mostu za mir in red. Medtem, ko zahteva glavarstvo v trgu strogo nadzorstvo gostilni, na svojem ozemlju onostran mostu pripušča popolno svobodo. Ondi po gostilnah se pleše, pije po cele noči, pleše se tudi v postu; vse pa brez vsake licence ali kakega nadzorstva. Po policijski uri se v trgu gostilne zapirajo, onostran mostu se pa šele pričenja ponočevanje; ni čuda, da se gostilničarji v Litiji pritožujejo,
2adnje čase počenja, spominja naravnost na apase, ki jim je vsako sredstvo dobro, da uničijo svojo žrtev. Kar kakšen Slovenec kje počne, vse se zdaj v tem listu proglaša kot veleizda-Ja. Veleizdajalci so slovenski železni-čarski uradniki, ker stoje na stališču, da dobivaj na slovenski zemlji kruha Predvsem Slovenec, veleizdajalska* je slovenska duhovščina, ker se poteguje "a Kranjskem za odločno narodno poetiko. veleizdajalci so slovenski advokati, ker zahtevajo, da občuj sodnik s Slovencem v njegovem materinem je-2|ku, veleizdajalstvo je, če se Slovenec "a celovškem kolodvoru peha za karto ^ slovenskem jeziku, veleizdaja je tudi, Slovenci v Kočevju žele slovenskih Sol. Veleizdaja bo odzdajnaprej tudi, se Slovenec vpričo Nemca preveč glas vsekne, če pa ne ravno vele-|zdaja. pa nevaren simptom veleizda-Jalskih teženj ali pa vsaj poizkušen na-na nemštvo. Če bi ta sumtiičenja Prihajala od kakih patriotičnih ljudi, se človeku sicer zdela smešna, pa 1 se mu kvečjem smilili, toda te strumne produkte kuhajo pangermani, o-°ževalci Hismarcka, pristaši idejr '"ega samega nemškega cesarstva od "e'ta do Adrije. Namen teh sumni-ki so nemškega naroda kaj malo Vredna. pa nj noben drugi, kakor Slonice tako očrniti, da bi jih kolikor °Koče manj na državna mesta nabavljali, da jih zasedejo iz vseh ve-jJ°v na Kranjsko nanešeni Nemci, '^kotnim obrekovalcem pri tem listu državo prav nič, njihova ljubezen ' J1 zvestoba do Avstrije ni cestne fige i ,re(lna, le za to jim je, da izpodrinejo Jt>iačine in se z državnimi denarji pri (.as niaste in grejejo. Tako naj vsak članke v "Tagblattu" presodi in Potem z Dantejem misli: "Guarda e vsa'-- i'0 Tes prepodio, da bi se
°vek preveč razburjal T I'rotektorat
He
Je hr^*
'ilni glavar dr. Ivan
prestolonasled nika. Susteršič se zahvalil v imenu dežele ranu Ferdinandu za pre-
V^lvi>jvodu
H, Je pokroviteljstva nad centralnim
jj om za domovinsko varstvo na
^a]'iskem. za kar je prejel iz Mona-
itjj^® s'edeči brzojavni odgovor: "Z
kr^' 1veseljem sem prevzel po-
fijj "iljstvo nad centralnim mestom .V'? di.
I)
uvod so prav živahno zani-se nadejam iz vsega srca, da
u,1'ovinsky varstvo na Kranjskem, 'ateri
n» in i
»» ° sni°treno delovanje tega no-4» I* ('e^c'nega zavoda bogat uspeh in vt. 0 lavod v blagor dežele Kranjske i; 0 Prospeval.—Nadvojvoda Franc.'
'•pit za zidarske mojstre so na-Pri deželni vladi: Zri mac k Fr., l"'i Ljubljani; Martin Mačun, Može Fr., Sinadole pri Senože-,'5!,, ;Ucik ''titer iz Kanala; Leban ^(■i"'"1 iz Grgarja; Avgust Gabri-'-"žioe na Primorskem. Za »*«-	mojstra je napravil izpit
Jvs<; iz Spod. Dobrave na Go-Razen Mačuna so vsi ab-c. kr. državne'obrtne šole v
»i.
štajarsko
—	Avtomobilne zveze. Med Št. Lenartom in Mariborom bo baje v poletju zopet otvorjena avtomobilna zveza. Med Mariborom in Gornjo Pol-skavo bo od 1. maja naprej vozil avtomobil. Vozil bo štirikrat na dan. — Avtomobilna proga med Grobelnim in Brežicami bo otvorjena v kratkem. — \vtomobilna vožnja med Rečico na Paki in med Gornjimgradom se otvori s 1. majem t. 1.
—	Slov. Bistrica, Celi slovenjebi-striški okraj je z navdušenjem pozdravil veselo novico, da začne v Slov. Bistrici takoj po veliki noči zdraviti v Stepišnikovi hiši na rTžaški cesti slovenski zdravnik dr. Feliks Lebar, učenec znanega in spretnega zdravnika dr. Šlajmerja v Ljubljani. Novi zdravnik je štaj. rojak, izvrsten v svojem poklicu in prijeten družabnik, tako da mu je v Slov. Bistrici zasigurana najlepša bodočnost. Tudi na polju zdravilstva imeli bodemo Slovenci v bodoče svojega moža. — S 1. jun. t. 1. se naseli v Slov. Bistrici drugi slovenski odvetnik dr. Cvetko Kukovec, sedaj koncipijent g. dr. Rosine v Mariboru. V nemčurskem taboru vlada radi nase litve slovenskega zdravnika in odvetnika veliko razburjenje, ki pa po našem mnenju sedaj še ni nič umestno, ker pričakujejo naše nemčurje še bolj pretresljivi dogodki in ker bo v najkrajšem času še marsikateri zagrizeni nemčurski petelin v Slov. Bistrici dobil narodnega konkurenta.
—	Zlati jubilej. G. Jos. Zidanšek je te dni dovršil 50. semester kot profesor bogoslovja in predstojnik knezo-skofijskega dijaškega semenišča v Mariboru.
—Dobitek razredne loterije 705,000 K je dobila neka graška družba sedmih oseb. Dve osminki dobi neki gra-ški nadporočnik, po eno osminko dobe: neki graški polkovnik, oče več otrok, neki starejši mali trgovec, ki živi od podpor svojega sina, dve ubogi šivilji, neki zavarovalni tajnik in neki mali železniški uradnik, ki mora lobitek deliti s sedmimi kolegi.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Št. Jur-ju v Slovenskih goricah veleposestnik in gostilničar Dominik Kossaer. — Istotam je umrl v 71. letu starosti trgovec Janez Brglez. — V Št. Urbanu pri Ptuju je umrl gostilničar in posestnik Franc Marinič. — V Ormožu je umrla gospa Ema Tolazzi, žena mestnega stavbnega mojstra Daniela To-;azzi. — Umrl je v bolnišnici v Marijinem Celju bivši učitelj v Ptuju VVil-lelm Frisch.
—	Kako je nekdo potegnil Maribor-ane za 1. april. Dne 31. marca je prinesla "Marburger Zeitung" inserat sledeče vsebine: "Zaradi odpotovanja na Ogrsko se odda več harških kanarčkov prijateljem ptičev. Dobe se od 2. do 4. ure popoldne, Meščanska cesta 5, II. nadstropje naravnost. Potrebno je vzeti kletko s seboj." V do-nnevanju, da ima radodarni lastnik kanarčkov celo menažerijo na svojem lomu, je korakalo 1. aprila med 2. in 4. uro popoldne na označeni kraj nešteto ženskih in moških ptičjih ljubiteljev s kletkami v rokah, od katerih vsakdo je zahteval po enega kanarčka. Dozdevni lastnik kanarčkov pa je bil ravno tako presenečen nad številnim obiskom kakor tudi umni ptičji prijatelji, ko j i h kletke so ostale prazne. Razvile so se burne debate, kdo je •pravzaprav kriv vsemu. Vedno več ■ljudi je prihajalo š kletkami v rokah.
ko raj se je zdelo, da bodo v razburjenju »ačele prazne kletke frčati po ifra.kti- Končno pa je vendar prišel rešitelj v sili. Praktični hišnik je na->il na hišna vrata listek z napisom: Tukaj se ne oddajajo kanarčki. Končno so se zbrani ptičarji zedinili in vsi so vzajemno odšli v tiskarno "Marburger Zeitung". Toda tudi upravni-štvo jim ni moglo povedati, kdo je oddal omenjeni inserat za 1. april. Tako so' se vjcli mariborski "ptiči".
—	V pijanosti se izdal. Dne 21. marca t. 1. je v Podplatu zgorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika Jos. Palirja. Poslopja so bila vredna komaj 2000 K, zavarovana pa so bila za 44XKJ kron. Te dni je Palir okrog popival in v pijanosti bahat, tla je sam zažgal, da bi prišel do visoke zavarovalnine. Palirja so zaprli.
—	Smrtni padec. Posestnik Jožef Kovač v'celjski okolici jo šel na podstrešje po krmo. V temi je padel v hlev in obležal z zlomljenim tilnikom. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl.

koroško.
J
Dobernig. V Velikovcu se je dne 27.! sušca obesil na pokopališču uslužbenec Schumyjevega "Lagerhausa", Franc Rozman. "Tagespost" poroča, da je bil pijanec. V Celovcu se je dne 29. m. m. ob posteljno nogo na svojem stanovanju v Vetrinjskem obmestju ; št. 2 obesil Janez Fugger, bivši agent, ' star 30 let, in oče 2 otrok. V Brezi pri Krivi vrbi so 28. minulega meseca našli ustreljenega bivšega posestnika Ju- j rija Tomančgerja; v Stallhofenu se jej v gozdu obesil 29. ni. m. mesarski po-' močnik Matija Heiser, in v Pričici ob ' Vrbskem jezeru se je 30. marca obesil v drvarnici 27 let stari Jožef Košer, j ki je že 6 mesecev živel v divjem za-1 konu z neko Nežo Čemernjak. Prej ! je menda izpil 2 litra žganja. V Sp. j Koričici pa se je zastrupila delavka to- ! bačne tovarne, Ivana Lipnik. Prepeljali so jo v bolnišnico. Ali je vzela strup s samomorilnim namenom, ni znano.
— Vol napadel gospodarja. Janez Golob iz Vel. Podljubna je kupil vola brez vsakega "tadla". — Dne 8. aprila hoče istega uporabiti pri oranju in ga pripelje iz hleva. Vol pa se vrže na novega gospodarja ter ga z rogovi obdelava. Nabodel ga je v zadnji del telesa ter trm razparal in ranil čreva.
Na pomoč prihiteli sosedje so vola z vilami in kopačicami odgnali.
POZOR. ROJAKINJE I
Ali veste kje le dobiti najbotjie u so po najnižji ceni? Gotovo I V mestu
J. & A. Pasderti
se dobijo najboljše sveže in prek lene klobase in najokusnejšr m« Vse po najnižji ceni Pridite torei poskusite naše meso
Nizke cene in dobra postrežba i naše geslo
Ne pozabite torej obiskati na* » našej mesnici in groceriji na *og» lu Broadway and Granite Strert« cv.ir Phnni- 27«« N W Phoor »'
I
PRVI SLOVENSKI
Zdravnik In Kirurg
V AMERIKI.
Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdravi tudi VSE DRUGE BOLEZNI.
PRIMORSKO.
j
i
—	Vojaštvo v Gorici. V Gorici so sedaj na novo nastanjene 3 kompanije saperjev. Doslej so 1 kompanija sa-perjev in 3 kompanije pijonirjev bile nastanjene v novi vojašnici na Roj-cah. 2 kompaniji saperjev pa sta bili na gradu. Sedaj pa pride na grad novo brigadno sodišče, pri katerem bo kot nekak državni pravdnik fungiral nadporočnik Strel od 47. pešpolka. Zato so se saperji umaknili v poslopje starega deškega semenišča. Tam bo nastanjeno tudi štabno poveljstvo. Ena kompanija pa ostane še nadalje na Rojcah. Doslej so bili med saperji in pijonirji skoro sami Poljaki in Rusi-ni. Sedaj pa bodo sami Slovenci in Nemci. — V Gorico pridejo še 2 kompaniji kolesarjev in nekaj novih zra-koplovcev.
—	Spomin na strašen zločin. Pred sedmimi leti so odkrili v nekem selu pri Motovunu strašen zločin. Posestnika Oklena so našli mrtvega. Cei dva meseca potem so ljudje zapazili, da se na dvorišču njegove hiše dva psa trgata za človeško glavo. Dognali so. je glava Oklenova. Kmalu so prišli na to, da je zločin izvršil njegov 17
letni -sin Alihael. Očeta je umoril iz sovraštva, ker se je oče hotel drugič oženiti, truplo razkosal in zagrebeJ. da so je pozneje psi izkopali, jetra pa izrezal iz trupla, jih spekel in pojell Sodišče je kmalu' spoznalo, da je fant nor. Dali so ga v norišnico, iz katere pa je kmalu utekel. Potem je živel cel čas v Istri, ne da bi se zanj zmenili, ker ni nič napačnega počel. Te dni pa je nekega starca povozil. Orožniki so ga prijeli in zdaj je zopet moral nazaj v norišnico. Še danes se baha s svojim grozovitim činom.
—	Aretacija. V Trstu so zaprli ti-sltižbenko v socialnodemokraški Delavski konsumni zadrugi Marijo Mt>-horčič, ker je na sumu, da je sodelovala pri tatvini 15,000 K, ki se je v tem zavodu zgodila začetkom aprila.
—	Umrla sta v Rojanu Iv. M. Bole in v Trstu Fran Gruden. Oba sta bila narodnjaka.
hrvatsko.
rvi
Ni;
S. Finžgar v Belgradu. Na v"o velikonočno nedeljo, dne j Sl> igrali v kr. srbskem Na-. 8'edišču prvikrat igrokaz Fr.
ker se enako.
postava ne izvršuje za vse
— V 4 dneh 5 samoumorov. Celov-, ski "Mir" poroča: Čimbolj hujskajo nemški liberalci proti cerkvi in veri, j tem bolj se množijo po deželi samo-umori. Ljudstvu se jemlje versko prepričanje in s tem zadovoljnost in udanost v božjo voljo. Zadnja leta se ; samoumori po Koroškem čudovito množijo. Časopisje našteva razne vzroke za samuumore, kakor nesrečno zakonsko življenje, nesreče v gospodar-, stvu, nesrečna ljubezen in bogve kaj j so vse; pravega vzroka pa, ki sta verska mlačnost in brezverstvo, ne navajajo, ker je njun oče politična hujskanja zoper vero, cerkev in duhovnike. , Tudi to je en del tiste nemške kulture, o kateri tako rad besediči poslanec
—	Velike demonstracije proti nemškim gledališkim predstavam. Na Veliko noč je hotela nemška gledališka družba Popp zopet pričeti v Osjeku z nemškimi gledališkimi predstavami. Hrvaška mladina je zasedla galerije in mnogo sedežev v parterju. Ko je bila izgovorjena prva nemška beseda začelo se je žvižganje, na oder je pa začelo padati krompirja, gnjilih jajc in gnjilih pomaranč. Občinstvo je pričelo peti "Liepa naša domovina", nakar je prišla policija in gledališče izpraznila. Demonstracije so se nadaljevale pred gledališčem. Aretira nih je bilo 10 oseb.
—	Maščevalec svoje časti. V vasi Preljane pri Vrbovcu je kmet Nožič ustrelil fanta Ilajak, ko ga je dobil pri svoji ženi M ari. Zona je zbežala, No-žiča pa so odpeljali v zapor v Križe-vac.
—	-Divji logar. V Rastovu v Bosni je logar Tomo Glavačevič brez pravega vzroka ustrelil težaka Ivo Bagari-ča, ki zapušča ženo in štiri male otroke. Imenovani logar je lani nekemu kmetu s kopitom glavo razbil, pred nekaj loti pa zmečkal neki deklici nogo, da je za celo življenje pohabljena. Zdaj sedi divjak v zaporu v Fojnici.
—	Obsojen ubijalec. Te dni je bil pred sodnim stolom v Požegi obsojen Stopan Neubauer, ki je ubil svojega strica, lekarnarja Matijevič v Brodu na Savi, zato, da bi preje postal njegov dedič. Dobil je 18 let težke ječe.
E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111.
Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
Five Pieces of Popular Music Free
Prinesejo veselje i dobro volj o, ter zadovoljnost z godbo v vašo hišo.
Vse prijetnosti sladko-glasne melodije se proizvajajo iz čudežnega Steger & Sons Natural Player Piano. Tudi otroci lahko igrajo in cela družina se zabava.
Vsakdo bi moral vedeti okrasnih, artističnih glasovih in melodijah Steger & Sons klavirjev.
Gotovo poznate dve osebi, ki že-'ita kupiti klavir ali pa player-piano. Če nam pošljete njuni imeni z veseljem vam pošljemo po pošti pet kosov Popular Sheet Music— zastonj.
Steger & Sons
Pianos & Natural Player Pianos
so dosegli najvišji uspeh. Delane so v največji tovarni pian na svetu v Steger, 111., koje mesto je ustanovil Mr. J. V. Steger.
Naš nov velik Piano Katalog je poln vrednostnih navodil. Dobite ga zastonj, če vprašate zanj. Izre-žite spodaj in pošljite nam zdaj dok ' mislite na to.
^■BBHOaBBI^li KZ K K JJUUUM3F
STEGER & SONS PIANO MFG. CO.
Steger Bldg Chicago, 111.
Prosim, da mi pošljete Vafi Free Piano Catotog in 5 kosov godbe. Tn Vam pošljem imeni znancev, ki mislijo kupiti piano[ ] ali player piano.[ ]
KaUrste bolni, pridite k meni osebuo. Urad zraven sloventke cerkve.
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay J0LIET, ILL.
Telefon N. W. 1013, ali Chicago telefona-Urad 1354 .1. Dom 2192 L.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
C hi. Phone 376. N. W. 9U 120 Jefferson St JOLIET, ILL.
N. W. telefon 556
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave.
Rockdale, IIL
Vljudno vabi vse rojake, Slovence Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala.
VSI DOBRO DOSLI !
Ime.
Street......................R.F.D.....
Mesto..............P. O. Bos.........
Cjuntv.................State.........
Geo. Svctlecich
la PRVI SALUN is ia ONKRAJ MOSTA
li is is li li is ij ^ §a li ii ii
Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
DOBRODOŠLI!
^mninisniHiininiimninimiiiiiiniiiiininiiiiiHiiiKiiiiii
3 A. NEMANICH, pred«. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.blag
-' -V


Slovenian 1
M
Liquor |
Co.

S GLAVNICA $50,000.00.
Uilu. in inlcorp. leta 19' 0
1115-17-19 Chicago St § JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-S nja in drugih pijač, koje prodaje na d ebelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega J zastopnika.
•■""—>	Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Greučica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino. iiniiiuiuiiiiiiiiiiuiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiaiiiiiiiii
SLWNOZN4NI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga pije* tembolj so ii priljubi.
Poleg t ep izdelujemo še mnogo drugih
sladkih pijač za krepcilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891
Prvi največji in edini slovenski katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DROiBA
fnkorp 1. 1899 <r lastnem domu 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
.$2.00
Naročnina: Za Združ države, na leto...
Za Združ. države za pol leta----$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTC. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet. 111.
svetno vezati, da bi kakor priraščeno poslednjo uro ne dalo odtrgati se, tem več s posvetnim blagom si prijatelje
nebesih pripravljajmo, zaklade, kojih molji ne snedo, tatje ne ukradejo, do bra dela telesne in duhovne milosti.
Kjer je naš zaklad, bo tudi aše srce (Mat. 6, 19—21). Tako nas bo umreti veselilo, zakaj: "Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjejo; njih dela gredo za njimi" (Raz. 14, 13). — Tako bodi celo naše življenje priprava na srečno smrt Potrebna je pa tudi: II.
Bližnja priprava, da se za bližnjo smrt vse poravna, dokler smo še zdravi, pri pravi pameti in pri moči. Kdor kaj sporočiti ima, naj ne odlaga:
1.	Svoje poslednjo sporočilo ali testament narediti. Tudi Jezus je svojo ljubo mater sv. Ivanu sporočil in svojim apostolom vse lepo ukazal, kako se ima po njegovi smrti zgoditi. Kadar pa poslednjo poročilo storiš, ne pozabi krivice poravnati, spomni se ubogih, pa tudi svoje uboge duše. "Delajte s časnim blagom, da kadar one-morete, vas sprejmejo v večno prebivališče" (Luk. 16, 9). — Kar pa človek dobrega storiti hoče, ne zanašaj se na svoje nadobnike. Kar pri trdnem zdravju dobrega storiš, je zlato, kar na smrtni postelji, srebro — kar po smrti drugim naročiš, je železo, in se pogosto celo opusti.
2.	Spravi se z Bogom vsak večer, vsako mlado nedeljo, vsako novo leto, kakor bi tvoja poslednja ura bila. Potrebno je za srečno smrt vsak večer | svojo vest izprašati in svoje grehe ob-, jokati, vsakega meseca se spovedati in svoje grehe objokati, vsakega meseca se spovedati in presveto rešnje Telo vredno prejeti, vsako leto enkrat svoje življenje kakor ob smrti skleniti. Tako so svetniki, svetnice storile. Ne on, ki starih let včaka, ampak on, ki
milosti božji živi, je umreti pripravljen, kadar Gospod potrka, mu veselo odpre. (Luk. 12,36).
3.	Svete zakramente umirajočih o pravem času prejeti. Sovražniki so, ki bolniku nevarnost smrti prkirivajo; nobene hvale takim v večnosti vedel ne bo. Neumni so, ki se svetih zakramentov prejeti boje, in tako dolgo odlagajo, da je večjidel prepozno. Je-
Advertising rates sent on application, ztts ne pride umorit, ampak oživit, po---| magat, ako ne telesu, pa duši.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik
CERKVENI KOI ED AR
Tako bo Kristus naše življenje in smrt, naš dobiček. (Fil. 1, 21). Mirno bomo na smrtni postelji ležali, lahko slovo jemali, svojim poslednje na-—	J uke dali, in kakor Jezus izdihnuli:
Anton Nemanich "Grem k Očetu! Dopolnjeno je. — William Grahek Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo." John Grahek Veliko ljudij si želi vedeti poslednjo Re\. John Kraniec uro. Potreba je pomniti, da bomo u-mrli, pa dobro ni vedeti, kdaj, za to, i da >e vedno pripravljamo. To nas , mladenič uči. od kojega sv. Antonin I pripoveda. Tudi nas Bog opominja I po boleznih, po nevarnostih, po smrti i n; ših ljubih, da bo tudi nas skoraj za-klical. Skrbno torej pripravljajmo se, | da bomo pripravljeni kakor Jezus k Očetu iii. Amen.
maja Nedelja 3. povel. Nadba sv. k
"	Pondeljek Florijan. m.; Mon.
"	Torek	Pij V., papež; Iren.
"	Sreda	Janez Ev. pred lat. v.
"	Četrtek	Stanislav, š. m., Giz.
"	Petek	Prikaz. Mihaela nad.
"	Sobota	Gregor Nac., šk. uč.
JOHANA TULASNE IZ TOURS.
CERKVENI GOVOR ZA TRETJO NEDELJO PO VELIKI NOČI.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
O pripravi na srečno smrt.
Še malo, pa me ne bote več videli.
Joan. 16, 16.
Jezus v sredi svojih učencev sedi in milo slovo jemlje, rekoč: Se malo itd. Oh, kdo more tako slovo jemati, njemu se ni smrti, ne večnosti bati! •
Tudi jaz, da vsi lahko rečemo: "Še malo" itd. V kratkem tudi mene, tebe ne bodo več videti. Oh, naj bi tudi vsak veselo izreči mogel: "Greni k Očetu".
Vsi se vsako leto, vsak dan, vsako uro v večnost odpravljamo; ali se pa tudi na srečno smrt pripravljamo? — Dvojna priprava nam je za srečno smrt potrebna:
I.	Daljna: pravičnega življenja.
II.	Bližnja: vernega oskrbljenja o smrtni uri.
O Gospod! uči nas šteti naše dni, da bomo modrega srca.
T'--	i-
Daljna priprava na srečno smrt ima biti celo naše življenje. V-e naše dejanje in nehanje, vse naše potovanje kaj je drugega, ko hoja k našemu grobu? Vse naše dejanje bi se naj kakor na grobu sklenilo,in storilo. Tega nas Jezus opominja, rekoč: "čujte. zakaj vi ne veste ure ne dneva'' (Mat. 25. 13). Kdor se hrtče za srečno snu t vredno pripravljati, se ima:
1.	Greha zvesto varovati. "Grešnika smrt je -trašno luid i" (Ps. 33, 22). Grešnik zgubi, kar je ljubil, njega čaka, če-ar se je bal, nima, česar bi mu največ potreba bilo. Preteklo mu grozo, pričujoče bolečine, prihodnjo strah dela. I e kdor pravično živi, so smrii ne boji. "Dragocena je pred Gospodom smrt njegovih svetcev" (Ps. Ha,
15).
2.	Svoje dolžnosti zvesto dopolniti. Vsak človek je od Go-poda nebes in zemlje na svojo mesto postavljen, kakor vojščak na stražo, kakor delavec v vinograd, kakor hlapec nli dekla, komur je svoje talente zaupal. Prišel bo klicat na račun, na plačilo. Blagor hlapcem, koje čuti najde (Luk. 12, 37). Srečen, komur poreče: "Dobro tebi. pridni in zvesti hlapec." (Mat. 25. 21).
3 Si za nebesa zaklade dobrih del pripravljati. Ne sinemo srca na po-
Od junija 1. 1895 je Johana Tulasne po telesu čutila trganje, ki se je ztne-. rom hujšalo. 10. oktobra so pa zdravniki razvideli, da ima bolnica hrbtenico ukrivljeno in tri vratcnca so iz-tOpila — skratka imela je tako ime-
zdravnika, obrnejo se na Dr. Lief-fring-a (16 Rue Ropin), ki je še le začel s prakso v Tours-u, ki je pa pozneje postal zelo cenjen zdravnik.
V tem izpričevalu (Tours, 7. avg. 1897) se glasi, da deklica, ki stanuje v Tours-u, 8 Rue Ragueneau, ima Pott-sko bolezen z nevropatičnimi pojavi okrog levega kolkovega živca in z a trofijo (ginevanje, hiranje mišic).
6. sept. 1897 jo v nalašč za njo iz vrbja izpletenem jerbasu nezavestno preneso skoz mestne ulice na kolodvor. Nekdo, ki je to prenašanje opazoval, se je pritožil, zakaj tega policija ne zabrani, češ: "To je grozovito; nazaj bodo prinesli mrtvo."
2 njo odpotujejo njeni starši in 2 ali 3 prijateljice. V Lurdu jo 7. sept. zvečer prvič prineso v kopelnico in 8. sept. dopoludne jo v kopelnici drugič spuste v čudežno vodo. popoludne pa tretjič, toda — brez uspeha, še zmerom leži na blazini v jerbasu. Starši obupajo, ona pa ne izgubi poguma. Taisto popoludne jo potem preneso pred cerkev sv. rož. venca, ko se procesija z Najsvetejšim že vrača proti cerkvi. Več nego 150 bolnikov čaka lam kakor ona. Eni so na posteljah, drugi sede v vozičkih ali se opirajo na bergle; mnogi leže na kolenih. Enoglasno ponavlja ljudstvo klice, katere duhovnik z močnim glasom narekuje: Hozana, sinu Davidovemu! Gospod, mi verujemo v Te — Gospod, mi upamo v Te — Gospod, mi te ljubimo. Gospod, ozdravi naše bolnike! Stori, da vidim. — Stori, da slišim —Stori, da morem hoditi i. t. d.
Naša bolnica moli z drugimi in nepo-trpežljivo čaka pomoči Vzveličarjeve. Gospod nadškof nosi Najsvetejše in dolgo stoji pred našo bolnico. Oči vseh so obrnjene v njo; sočutje vseh velja njej, in vsi željno pričakujejo, da bo Vzveličar izpregovoril vsemogočno besedo: "Vstani in hodi!" Toda on ne izpregovori te besede — in počasi se oddaljuje sv. R. Telo.... A ta tako plaha deklica se nagloma osrči, obrne se in steguje svoje sklenjene tresoče se roke za božjim Vzveličar-jem in kliče brez prenehljaja: "Gospod, stori, da morem hoditi I — Gospod, če hočeš, lahko me ozdraviš — Stori, da morem hoditi!" Nemožno je opisati njeno kretaniie, prisrčne prošnje in žaroto njenih oči. Njene milotožne zdihljaje čuje gospod nadškof, ki blagoslavlja bolnike v njeni bližini; zopet se obrne k njej in jo blagoslovi z Najsvetejšim v podobi križa. Takoj se deklica vzdigne in usede, ne da bi ji kdo pomagal ali jo podpiral. Iz ust nebrojne množice pa zagrme klici: "Ozdravi jo, Gospod! Ozdravi jo — ozdravi jo!" In ozdravljena je v resnici; kajti materi svoji reče: "Ozdravljena sem; bolečine ne čutim nobene, vstala bom." JtCs hoče vstati, pred ljudstvo stopiti in pred svojega božjega zdravnika poklekniti, a ne pustijo ji. Od veselja joka ljudstvo. Strežaj da povelje hitro odnesti jo: odneso jo, pa ne v hotel ampak v bolniško kapelo, katero trdno za seboj zapro, da ljudstvo ne vdere vanjo. Več nego 2000 ljudi dere za njo; v tej gneči pa se od nje ločijo oče. in mati in njene prijateljice. Nemožno pa je opisati globoko ginjenost staršev in onih prič, ki so jo videli v kapeli stati in hoditi.	t. .
Drugi dan se predstavi zdravnikom ta ozdravljena gospodična. Osem zdravnikov, iz Pariza, Marseille in od
Da bi se bili ljudje razvili iz afinj! — no, pa bodi, a mi zahtevamo od Pe-triča dokazov, znanstvenih, direktnih dokazov! Le zakaj Petrič, ki tako rad uči svoje bravce, da so se razvili iz afinj —- zakaj, pravim, Petrič skriva te dokaze in ne pride na dan ž njimi? Ni ga učenjaka, ki bi vedel za te direktne dokaze! In zakaj jih razun Petriča ne ve nihče? Vidiš to je tako. Naj kak učenjak še toliko ve o afinjah, endar še ne ve vsega; če bi hotel o afinjah vedeti vse, moral bi sam biti afinja, ali vsaj potomec afinje. O afi-
vedno zunaj. 80 akrov je zagrajenih. Lep sadovnjak raznih dreves, kot hrti-šek, jabolg, črešenj in drugega sadja. Sam vrt je vreden kupne cene. Na farmi je tudi čedna hiša, hlev in 100 nog od poslopij je studenec s čisto vodo. Ako imaš pravico do homesteada potem bo zemlja tvoja čez 3 leta, in farma bo tebi vredna do pet tisoč dolarjev. Eno miljo od farme je krasno jezero. Lastnik te farme je trgovec v mestu in ne more dobiti zemlje, zato bi rad odprodal svojo pravico. Vzel ie patent na to zemljo še pred 15. leti,
njah torej vedo vse samo tisti, katerih pa ne more na nji živeti zavoljo dela
s trgovino. Kdor bi se hotel za stalno naseliti naj mi piše, da mu stvar bolj razložim. Cena ti farmi je $1200, ki je jako nizka. Več pove:
JOHN GOSTI S H A, Adv.—2t.	Oroville, Wash.
Pottsko bolezen (kostno gni- drugod jo preiskuje, bramork* ali gni-
:novano
lobo). Zdravniki so ukrenili, da ji takoj ovijejo naprsnik (korset) iz nialca |i.i da se bolnica odpošlje v morsko -e prej ne izcimijo gnojavice ,.ve,.bule), kar bi oviralo preva-■ žanje. Toda čez 6 mesecev je postal naprsnik pretežek in preširok, zatega-
lopel. <!; (gnojne
loba vretenc je prešla; vretenca ima jo pravo lego, bolečine so izginile, o sta'a pa je kot znamenje bolezni še lahka atrofija na nekaterih mišicah v nogah, ki pa bo s hojo prešla. Tako je preiskava dognala, poroča dr. Iloissarie.
I
šie* *
■■••v.	.
mm
HUMBUGARJU PETRIČU.
Johana Tulasne iz Tours.
delj je dobi'a tesnejši naprsnik. 21. aprila 1896 je odšla v mor ko kopel; po večmesečnem bivanju na morskem obrežju" pa >e je vrnila domov slabša V a kir je odš'a.
Peli zdravil k pridet ta pa svetuje naj lepo počiva v postelji in od 27. eptembra 18c-6 res ne zapusti postelje rej nego le v Lurdu 8. sept. 1897.; kajti bolezen se vsak dati ozleva, bod-'.jaji v hrbtu jo mučijo in -tarši nimajo ■eč nobenega upanja. 1'olna Johana >a ne obupa, ampak pričakuje zdravja >1 dobrotljivosti Ho je! obrne se na uebli>:eno Devico > prošnjo, naj ji izprosi zdravje za 8. sept., ko bo stara 20 et. Zato pa ho e romati v Lurd; emu pa se upre njen zdravnik, in tudi župnik -matra tako potovanje za neumnost. Zdravniki v Lurdu zahtevajo »I bolnika zdravniško izpričevalo, sicer ne preiščejo in ne potrdijo ozdrav jenih, katerih bolezen ni opisana in potrjena od tzprašanega ali usposobljenega zdravnika. Ker ne more naša bolnica dobiti izpričevala od svojega
Sveti humbugarji, nam kliče Petrič v Prolet. št. 341, dokažite znanstveno, da so nebesa, vice in pekel. Dobro! Poganski, judovski, krivoverski pisatelji in zgodovinarji potrjujejo, da je Kristus umrl. Ali more Petrič z zgodovinskimi viri dokazati, da ni umrl3 Nikdar! Judovski in krivoverski pi-atclji potrjujejo, da je na križu umorjeni Kristus zopet vstal iz groba. Ali more Petrič in njegova modrost dokazati, da ni vstal? Naj poskusi! Če pa je Kristus vstal iz groba, izkazal se je Roga; Kristus-Bog pa je govoril o nebesih, vicah in peklu — torej so ne-besa vice in pekel božja, to je neovrž-na resnica.
| Na Kristusa se večkrat sklicujejo tudi zviti sodrugi in pravijo, da je učil: "Ljubi svojega bližnjega!" Ali se mar 1'etričevi podrepniki sklicujejo na Kri-' -.msa-humbugarja? Če je tako. potem ! -o humbugarji sami. Če namreč Kri-| stu- ni učil resnice o peklu, vicah in nebesih, brezpomembna in niče.va je tudi njegova zapoved: Ljubi svojega bližnjega!
Ali katoličani'pa molimo Knstu-a lot vsemogočnega, večnega Boga in njegove besede so nam resnične, zato ker •'O božje. Sploh pa, zakaj pa Petrič ne dokaže, da ni ne nebes, ne vic in ne pekla? Dokazi, humbugar!
PETRIČ IN AFINJE.
Ni dolgo, ko je pisal Petrič, da seje človek razvil iz afinje. Slava soci-jalistom, da imajo za voditelja tako razvito, brihtno in popolno afinjo!
Voditelj Petrič se res dela kunštne-ga svojim podrepnikom; kakor pa ie neumen, soditi bi res moral človek, da iina možganov samo toliko, kolikor njegov starodavni prednik v gozdu.
pradedje so bili afinje. Kajti naša človeška pamet nam pravi: Prvi človek, ki se je porodil iz afinje, videl je svojo mater-afinjo; in ta prvi človek je povedal svojemu sinu, da njegova stara mati je bila afinja; njegov sin je to povedal zopet svojemu otroku in tako se je ta novica ustmeno širila od rodu do rodu in naposled dospela tudi do Petricevega rodu in vse to po ustmenem izročilu; zato pa le Petrič tako natančno pozna svoj rodopis. Vendar nam pa Petrič premalo dokaže ta razvoj; pravi, da se je valjati, skakati in plezati naučil od svojih afinj-skih prednikov; tudi teme se je bal Petrič, ko je bil še otrok; in ta strah pred temo, pravi, je podedoval od afinj; nepotrebni slepič je tudi dobil od afinj.
To vse je lahko res. in mi nikakor ne dvomimo o Petričevi resnicoljubnosti. Vendar naj nam pa ne zameri, če imamo svoje pomisleke. Če je Petrič podedoval skakanje, plezanje i. t. d. od afitij, zakaj pa dandanes afinje ne lezejo kakor črvi, iz katerih so se, kakor uči Petričev prijatelj, Haeckel, po večkratnih metamorfozah razvile afinje? Zakaj nekateri otroci dandanes ne podedijo lastnosti svojih staršev? In teme se afinje tudi ne boje; kako bi bil torej mogel strah pred temo Petrič podedovati od njih? Slepič, katerega je Petrič podedoval od afinj, ni nepotreben afinjski ostanek, kakor trdi Petrič; nekateri doktorji uče, da je ta spaka človeku zelo koristna, ker s svojim sokom pospešuje cirkulacijo po črevih. Taki in enaki so torej naši pomisleki. Petričevo dokazovanje, da se je razvil iz opice, bi dosti pridobilo, ko bi zaključeval tako-le: Afinje ni-' majo vere v Boga, v Kristusa in sv. Duba; nimajo vere v nebesa, v vice in v pekel; nimajo vere v posmrtno življenje; kar pa niso imele afinje, tudi prvemu človeku in njega potomcem niso mogle dati; in kot njih potomec sem tudi jaz Petrič brezveren. To bi bil logičen zaključek, vendar dovolj krepek dokaz bi ta zaključek tudi ne bil. Zakaj ne pride torej Petrič na dan z bolj krepkimi dokazi, da se je razvil iz afinje? Po ustnem izročilu, ki je šlo od rodu do rodu, mora on gotovo vedeti, kje leži pokopana tista starodavna, slavna afinja, ki je porodila prvega človeka, čegar potomec je Petrič. Petrič povejte nam to, in vaše ime bo zaslovelo med učenjaki po ce-'em svetu! Koliko se trudijo učenjaki, la bi našli tisti "missing link" ali afinjo-mater prvega človeka! Povej-le jim vendar vi, kje leži, in njen grob bo dobil gotovo velečasten spomenik! Brczversjki socijalisti bodo prekrstili svojo jednoto in jo zvali "Afinja" v spomin starodavne prednice vaše. To bo velikanska jednota, kajti vse afinje bodo priplezale v jednoto "Afinja". Na noge, ne. na tace torej in na dan z direktnim dokazom, da ste izšli iz afinje. Vi vendar ne morete pričakovati od nas, da bi Vam verovali — brez dokazov.
NOVA LEKARNA.
Slavnemu občinstvu se naznanja, da smo otvorili novo lekarno na Western Avenue, koj čez Cass St. most, prva prodajalna na desno stran in le par korakov od N. Bluff ceste.
Nadalje naznanjamo, da smo odkupili zalogo Flexerjeve lekarne. Tudi gosp. Flexer bo z nami in bo delqval v naši lekarni kot poslovodja, ker oil je znan in skušen lekar
Naša zaloga je in bo uajpopoliieja. Priporočamo se torej Slovencem in H rvatom za naklonjenost. Gledali bomo, da bodo naši odjemalci popolnoma zadovoljni, kakor tudi da bodo naše cene primerne in nizke.
Se priporoča
PADDOCK PHARMACY, Western Avenue, Joliet, 111. — Adv.
Joliet, ill.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Tel phones 26. JOLIET, ILLINOIS
Postelje, springi in modroci.
Cas čistenja hiše zahteva novo postelj, spring in modroce, eno ali pa vse troje. V naši prodajalni si prihranite denar na pohištvu.
i
ROJAKI, POZOR!
Kdor želi postati kmet v tej državi naj se oglasi na me, ki mu lahko za nizko ceno kupim 160 akrov dobre zemlje, poleg moje farme, 100 akrov lahko takoj orje, a 60 pa naj bi bilo za pašnik. Zemlja leži v lepem kraju. 4 milje od lepega mesta, kamor prihajajo 3 železnice in dober trg za mleko. Živina se tu pase 10 mesecev n letošnjo zimo je bila živina skoro
Postelje od $45 nižje do Modroci od $20 nižje do Sp>ingi od $10 nižje do
$1.90 $2.10 $1.50
Merchandise Hearing House
W. G. WILCOX, lastnik CASS AND JOLIET STS. JOLIET, ILLINOIS
Union Coal & Transfer O
515 CASS STREET, JOLIET, ILL.
» hiki l^u»»n»( urc moving
Chicago tel. 4313.	Northwestern tel.
1 'iun > i

Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
T2 CI EL M ^Si JF* C3 rJT
Bell phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I.	podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridge wood, N. Y. City.
Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, I1L
Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek. 841 E. Ohio St.. Allegheny, Pa.
NADZORNIKI: Amon Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. 1	John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701. Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago. 111.
John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio.
Frank Petkoviek. 720 Market St.. Waukegan, Ill Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111».
16069 Anton Žulič, star 32 let, član draštva-sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, u-mrl 12. aprila 1914. Vzrok smrti: Opečen z vrelo vodo. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 3. aprila 1910. Razred 3. 18187 Josip Šimenc, star 34 let, član društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., umrl 17. aprila 1914. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 7. aprila 1912. Razred 4. 17070 Peter Radoslovnik, star 21 let, č'.an društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., umrl 30. marca 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 14. dec. 1914. Razred 1. 8166 Frank Majcen, star 54 let, član društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., umrl 11. marca 1914. Vzrok smrti: Rak na želodcu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 16. maja 1905. Razred 6. 3772 Neža Žnidaršič, stara 32 let, članica društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., umrl 6. aprila 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 12. sept. 1908. Razred 3. 3711 Frančiška Sodeč, stara 31 let, članica društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., umrla 27. marca 1914. Vzrok smrti: Izkrvavitev možgan. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 30. julija 1908. Razred 2. 3119 Frančiška Lackner, stara 32 let, članica društva Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., umrla 19. marca 1914. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 17. aprila' 1907. Razred 2.
URADNO NAZNANILO.
V mesecu majniku 1914 je naložena na vse člane in članice K. S. K. Jednote, ki so zavarovani proti bolezni, posebna doklada 50c za pokritje bolniških podpor.
Člani in članice, ki niso zavarovani proti bolezni plačajo navaden ases-ment brez vsake posebne doklade. Z bratskim pozdravom
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
SfiSSSffiS^ffiSfiffiSS^SSffiffi	jih bo več, bolji napredek si moremo
S	pričakovati pri naši Jednoti. S tem
S PREDLOGI IN RAZPRAVE gi	pa ne mislim, da bi moral biti moj
^ ČLANOV K. S. K. JEDNOTE. S	predlog odobren. Jaz vam dam sa-
Mfr - £	mo nekoliko navodila k razmotriva-
g?ffišfi5g^SKKifi SfiSi!fiSi5fiSi	nju o prihodnji konvenciji.
--j Kar se pa tiče glasila, se pa jaz
Op. ur. Pod tem zaglavjem bomo	nikakor ne morem ujemati z dopisni-
priobčevali vse dopise, nasvete, pred-	kom, ki pravi, da naj bi bilo, ali da naj
j loge in razprave članov K. S. K. J.,	ima Jednota svoje glasilo. S tem iz-
1, A	Til 909A7 t t,nU R-)rinn^5l 1S74 namenjene v korist naši slami organi-	korišča dotičnik svoje sobrate. Zatorej
K društvu ^Janeza Krst. 11, Aurora,- 11. 20247 Jakob Bartonctl roj 1874,	'	se	najprimerneje	vprašam dotičnega dopisnika: al. nam
zav. za $1000, 5. razred, spr. 5. apr. 1914.	Dr. s 44 dano, ■letošnio konvencijo	™ sedajno glasilo najboljši pripomo-
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 20248 John Fntzel roj 1875, za, za ^'^VS^T ' ' *------------"" = " "
PRISTOPILI ČLANI.
$1000, 5. razred, spr. 19. apr. 1914.	Dr. št. 132 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 20249 John Merhar, roj 1888. zav. j za $1000, 3. razred; 20250 John Jannach, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred; spr. 21. apr. 1914.	Dr. št. 83 članov.]
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 202S1 Mihael Gorše, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 18. apr. 1914.	Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 20252 Leopold Kucler, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 20253 Viktor Češnavar, roj 1890, zav. za $1000, spr. 19. apr 1914.	Dr. št. 172 članov.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 20254 Florjan Novak, roj 1875, zav. za $1000, spr. 19. apr. 1914.	Dr. št. 82 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 20255 Alojzij Bradica, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 19. apr. 1914.
(18. dopis.)
Nekoliko razprav o prihodnji konvenciji.
Nekoliko odgovora na razne dopise in predloge, ki se tičejo prihodnje K. S. K. J. konvencije, katera se vrši v Milwaukee, Wis.
Nikakor se ne morem strinjati s predlogom, namreč, da bi društvo pla-Dr. št. 103 člani, čevalo vožnjo delegatom. Seveda
K društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 20256 Anton Starič, tem ne rečem, da bi morala Jednota
sama plačati. Vsako društvo naj bode v tem prizadeto, namreč: razpiše naj se doklada na vse člane(ice), kateri so pri K. S. K. J. In zakaj? To vam, dragi sobrati, jednosiavno povem.
Društva in njih člani, kateri spadajo pod okrilje naše matere K. S. K. J., se zovemo sobratje. To je res. In
roj 1897, zav. za $500, spr. 17. apr. 1914.	Dr. št. 80 članov.
K društvu sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 20257 Jožef Lekan, roj 1885. zav. za $1000, spr. 19. apr. 1914 ,-,. %	Dr. št. 54 članov.
SUSPENDOVANI ČLAN ZOPET SPREJET. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.,. 7726 John Rozinka, 13. apr. 1914	"	Dr. št. 211 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa.', 16223 Vid Laslovič, 19388 John Domi-
trovič, 19. apr. 1914.	,	"	Dr. št. 131 članov. ]<akor vidim iz različnih dopisov in
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 19819 Fr. Bačnik, 21. apr. 1914. • predlogov, se ne moremo imenovati
Dr. št. 92 člajiov. sobratje, in to pa zaradi tega ne, ker Od društva Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 17536 Valter Kleščič, 17539 je v predlogih "taka razlika, ker se ne Jurij Petrunič, 17856 Peter Migalič, 23. apr. 1914. Dr. št. 232 članov. gie(ja na svoje sobrate, ampak samo •Od društva sv. Alojzija 52, Indianaporisv/Irid., 15503 Andrej Krapež, 19917 na sv0j0 domišljijo.
Josip Kralj, 12437 Matija Bdbte, .16287: FHderik Matelič, 20. apr. 1914.	Vzemimo na primeri da ima dru-
.	Dr. št. 91 članov. štvo od 30—80 članov, ima dobro bla-
Od društva sv. Jožefa S6, Leadville; Colo., 18947 Franc Boštihar, 27. apr. 1914. gajn0) ki bi lahko poslalo delegata na
Dr. št. 141 članov, j konvencijo, a ga nečejo, zato ker se Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N." Y., 20136 Franc Routar, 23. apr. 1914
Dr. št. 133 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 17043 Jakob Preveč, 17480 Louis Žnidaršič, 11283 John Podlogar, 19248 Frank Sega, 19. apr. 1914.
Dr. št. 110 članov.
Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 18762 Nikolaj Verbanič, 12. apr. 1914.
Dr. št. 37 članov.
Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 16695 Josip Kerlin, 19127 Jernej Čadež, 11822 Franc Potočnik, 17705 Tomaž Poznič, 18. apr. 1914.
Dr. št. 58 članov.
Od drušjva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 18539 Josip šukle, 25. apr. 1914.
Dr. št. 96 članov. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 17659 Fr. Sare, 27. apr. 1914.
Dr. št. 131 članov.
IZLOČENI ČLAN.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 19440 Josip Sterbenc, 21. apr. 1914.
Dr. št. 91 članov.
ODSTOPILI ČLANI. ;
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 11724 Mihael Kostrevec, 30.
apr. 1914.	Dr. št. 90 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ 17176 Alojzij Skulj, 23. apr. 1914.
Dr. št. 132 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 19073 Franc Apačnik, 25. apr. 1914.
Dr. št. 95 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 6084 Julija Stanfel, roj 1898, zav. za $1000, 1. razred; 6085 Neža Poje, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 6086 Johana Lavrič, roj 1894, zav. za $1000, 2. razred; spr. 12. apr. 1914.
Dr. št. 89 članic.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 6087 Angela Hribar, roj 1890, zav. za $500, 2. razred, spr. 22. apr. 1914. *	Dr. št. 61 članic.
K društvu sv. Ane 127, Waukegan, Ml., 6088 Marijana Malovrh, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 26. apr. 1914.	Dr. št. 77 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Ime,Marije 133, lronvvood, Mich., 5554 Marija Murkovič, 4252 Barbara Stefanič, 12. apr. 1914.	Dr. št. 23 članic
PRESTOPILA ČLANICA. Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., k društvu Joliet, 111., 2724 Ana Ulešič, 20. apr. 1914. 1. dr. št. 143 č SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva -v. Jožefa 56, Leadville, Colo.. 5565 Frančiška Rostihar, 27. apr 1914.	-	Dr. št. 49 članic.
Od društva Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, Tli., 5858 Ana Jalovec, 4539 Zofija Jurkaš, 3303 Katarina Planinac, 20. apr. 1914. Dr. št. 150 čl. °d društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., ,1076 Marija Podlogar, 19. apr 1914,	Dr. št. 17 članic
ODSTOPILA ČLANICA, ^d društva -v. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 5278 Marjeta deležnik, 27. apr. 1914.	Dr. št. 22 članic.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
12979 Josip Zivic, star 23 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, III., umrl 28. marca 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jed noti 18. junija 1908. Krazred 1. '6542 John Zidar, star 39 let, član društva sv. Jožefa 12, Forest City. Pa., umrl I. marca 1914. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 10. jul. 1910. Razred 5. '5157 John Bukovac, star 42 let, član društva sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., umrl 26. marca 1914. Vzrok smrti: Rak. Zavarovan za $1000.00 Pristopil k Jednoti 9. avg. 1909. Razred 5. ■ U)84u Josip Gregorič, star 44 let, član društva sv. Janeza Krst. 14, Butte , j Mont., 14. marca 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000, Pri stopil k Jednoti 3. jan. 1907. Razred 5.
v. Genovefe 108, II. dr. št. 107 č
ček k našemu napredku in naši materi K. S. K. J.? Ali ne zavzema sedajno g'asilo vso pošteno reklamo v prid n^-ši K. S. K. J.? Jaz mislim, in sem pre-j pričan, da je sedajno glasilo na pravi podlagi, in da bo še zanaprej ostalo. Oglasi v svojem glasilu nam ne bojo nikakor pripomogli k napredku naše Jednote. Zakaj oglas zadene samo do-tičn-ika, kateri oglašuje, in dotični ima potem napredek, in ne Jednota.
Dopisnik je samo omenil, koliko b prišlo dohodkov, ako bi imeli svoje glasilo, a stroške je zamolčal. Zatorej ga opozarjam, da naj se še enkrat oglasi, in naj da natančni popis do hodkov in stroškov!
Mogoče se potem strinja večina zastopnikov ž njim, potem je O. K.
V drugič ne moremo nikakor naših članov(ic) siliti na svoje glasilo, zakaj dosti jih je, ki so pri društvu oče mati, sin, potemtakem bi morali sprejemati 3 glasilo, akoravno stanujejo vsi pod jedno streho. Zatorej, ali je potem bratska sloga, ako se svojega šobrata izkorišča? Nikakor ne!
Sedajno glasilo stane $2.00 na leto, a potem bi ga morali plačati $4—$5, seveda kolikor jih je v družini pri Jednoti (društvu).
Bratje delegatje, glasujte za glasilo kot je sedaj! Samo to naj bi bilo v premembo, da bi izhajalo popred, ka kor sem že zadnjič omenil.
Prihodnjič pridem zaradi tiskovin katere rabi K. S. K. J. Vam vdani sobrat
Barberton, Ohio, aprila meseca 1914. Jakob Podpečnik, zastopnik dr. sv. Jožefa št. 110, Barberton, O
jim blagajna smili; ali mogoče iz osebnosti? Vzemimo drugo društvo, katero šteje 25 članov: slaba blagajna, a vsejedno pošljejo delegata na konvencijo; seveda je dotično društvo za napredek Jednote :n njih članov.
Vidite, jedno društvo, ki je malo, pošlje delegata, a drugo, ki je veliko društvo in na dobri finančni podlagi, spi doma spanje pravičnega in si misli: "Saj bojo drugi delali za nas, ki nas ne bode nič 'koštalo'." Zatorej, dragi sobrati, ali je to enakopravnost? nom, da bi koga žalil ali se prepiral Nikakor ne! Zatorej, ako smo sobra- Toda ker mislim, da je vsakega, ikaj ti, delujmo vsi za enega in eden za dobtega farana, dolžnost, da se poteg e!	ne za svojo sv. vera in za svojega žup
Vprašujem vas, sobratje, ali ni dolž- nika, hočem to tudi jaz storiti, nost naša, da podpiramo našega so-1 Tudi meni se je nekaj "slučajno" brata, ako smo vsi jednaki? Zakaj zgodilo, kakor prijatelju Dugarju. Do-potem taka razlika? Ali t^iogoče ni- bil sem namreč "slučajno" v roke majo dotična društva, ki ne pošljejo "Glasilo". Tam sem videl en dopis iz
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
• (Nadaljevanje z 2. strani.)
se to ne zamerilo, ker sam priznam, da dosti ne znam. S tabo je pa drugače, ker se delaš tako učenega, v visoko šolo menda pa še nikoli pogledal nisi in tudi nizke šole gotovo nisi izdelal, ker ne veš ne toliko kot naši otroki tukaj v šestem razredu.
Praviš, da misijonar je bil tudi navzoč. Torej samo navzoč je bil. Zakaj nisi raje zapisal, da je on, tisti dragi in dobri gospod, "vodil" pobožnost? Nadalje piše ta socijalist: "V nedeljo dne 22. m. m. je bil sklep pobožnosti, pri kateri sem bil navzoč 'slučajno'."
Dobro, da je ta "slučaj" nanesel, da si bil navzoč, da si dobil malo po nosu. Res vesel sem tega, in z mano so veseli vsi dobri farani.
Hvala Vam, gospod misijonar, da ste temu socijalistu povedali, kar mu je šlo. Da, Andrej Dugar, nam priljubljeni č. g. misijonar je nam dal veliko krasnih naukov; tudi nam je svetoval, da se naj varujemo slabega časopisja, kakor bi se varovali hudobnega duha. In to je res, "nizkoizšo-lani" Dugar. Misijonar nam je prav svetoval. Ti blatni socijalistični ča-sopisji so res satansko delo. Blatijo najsvetejše resnice naše sv. vere. Če se ni Tebi, Dugar, dopadlo, kar je č. g. misijonar rekel, ne misli, da se ni tudi nam. Praviš, da naj sodim s svojo pametjo, katera pot je prava! Tvoja pot nikoli ni in ne bo prava, magari če se na glavo postaviš. In ne misli, da se bomo sedaj vsi naročali na "Glasilo", ker si Ti tako lep dopis noter del. O, ne, ne, Dugar! Takih samo par v fari, kateri mislijo kot Ti. Ogromna večina podpira dobro časopisje. Več kot sto naročnikov dobiva "Ave Maria", in tudi Am. SI., ta rli list, zahaja v mnogo hiš, in upam, da kmalu dobi še kaj več naročnikov Lorain-a. Torej vidiš, Andrej, Tebi se ne bomo dali za nos voditi, si preneumen.
Čujmo, kaj še ima povedati ta "modrijan". "Dne 5. parila so prečastiti gospod Štefančič oznanili izpred oltarja, da mora vsakdo darovati o Veli-kinoči po dva dolarja za cerkev, posebno pa tisti, ki niso še nič dali. Mis-jonar pravi, da so napredna društva blatna, a gospod Štefančič zahteva denar od članov takih društev."
Najprej bi rad vedel, kdo da je ta gospod Štefančič?! O tem gospodu še nisem slišal. Dugar Andrej, povej mi, Te prosim, kje je ta Štefančič, o katerem govoriš? Če si mislil o našem č. g. župniku kaj pisati, ondaj bi bilo dobro, ko bi bil se prej naučil njegovo ime. No, čem ti ga pa jaz povedati. Ime dragemu župniku fare sv. Cirila in Metoda v Lorainu, Ohio, je: č. g. John A. Stefanič. Torej Ti praviš, da je č. g. Stefanič rekel, da "mora" vsakdo darovati po dva dolarja? Zdaj si pa res eno debelo povedal. Kaj si bil ;pet "slučajno" prišel v cerkev 5. "parila"? Seveda saj drugače ne prideš cot "slučajno". Kadar zopet prideš "slučajno", Te prosim, da imej odprta ušesa, da boš prav razumel. Ah! 2e rem, gotovo si sedel na svojih ušesih, ■co si bil v cerkvi 5. aprila, ali boljše rečeno "stal", ker taki kot si Ti ne grelo radi v klopi, raje podpirajo kor, da ne bi pevci dol padli. Tudi se bojiš, da bi bile morda klopi s smolo nama zane in potem revež ne bi mogel vur.. Joj, joj, kaj bi bilo potem??
Ker se mi smiliš, ubogi revež, da nisi prav razumel, Ti čem jaz povedati, kar je gospod Stefanič rekel. Rekel je, da upa, da bode vsak faran svojo dolžnost storil in Bogu na čast kaj daroval. In da želi tudit da bi tisti, katerim je mogoče, več ko en dolar daroval, dva če mogoče, posebno taki, kateri malokedaj dajo ali nič ne. No, Dugar, kaj je napačnega v tem, kar je rekel? Da pa "mora" vsak dati $2.00, tega ni rekel gospod, to je laž, Andrej!
Da je pa č. g. Stefanič rekel,, da naj posebno taki dajo, kateri sicer nič aH malo dajo, je nam dobrim faranom popolnoma po volji. Zakaj bi mi ti isti vse storili, drugi pa nič?
Ti, naprednjak- Dugar, imaš besedo
lelegata na konvencijo, ravno tak u- Lorain-a, s podpisom "Andrej Dugar" speli pri Jednoti kot dotična društva, Ta moj prijatelj je bil pa za res malo ! napredek' samo v ustih, a da bi svoje-ki pošljejo delegate? Jaz mislim, da. j "up side down", ali pa "inside out", ko J mu narodu k napredku pripomogel, si
pre- stingy .
Pa kakor sem že rekel, brez Tvoje-
Nisem še čul ali bral v glasilu K. S. je pisal tisti dopis. K. J., da to aH ono društvo ni deležno' Ta modrijan piše takole: "Prosim, podpore ali usmrtnine zato, ker ni bilo priobčite teh par vrstic v našem cenje-j ga dolarčka bodemo vseeno napredo-zastopano pri glavnem zborovanju. nem 'Glasilu'. Omeniti le hočem, kar vali. In če tudi ni Tebi po volji, ker Zatorej pri izplačevanju ni nikake mi pravila S. N. P. J. nalagajo kot nam je č. g. Stefanič povedal svojo razlike, zakaj bi bila potem pri vpla- dolžnost." My! my! izvrsten mož!! željo, da bi rad videl večje svote pri čevanju, ako smo si sobratje? Zato- Zvest mož!!! O! ko bi le svoje dolž- kolekti, nam to ni nič mar. Mi smo rej, dragi sobrati, polagam vam na nosti, katere ima do svojega Boga ta-1 željo našega ljubega pastirja izpolnili, rce: plaiujmo vsi za jednega in jeden ko natanko izpolnjeval kakor tiste ozi- Dugar. Kakih 60 je darovalo več ko za vse! Ako tega ni, potem se ne roma tisto do S. N. P. J., potem bi pa en dolar. Nekateri tudi po tri, pet, moremo imenovati sobrate.	| res imeli svetnika v Lorainu. Še ži- in tudi desetakov je bilo nekaj. Žal,
Dragi mi sobrati delegati, glasujte vega bi morali na altar postaviti. ' da je Frank Dugar tvoj brat. On ta-za to, da se plača vožnja (ako ravno ' Dalje pravi ta "nizkoizšolani" mož ko dober katoličan in izvrsten mož, Ti ne zamuda časa) delegatom na konven- (ker pravi, da misijonarje "visokoizšo- pa nič.
•iji, saj se ja vsi delegati ravno tako lani" gospod, torej on mora biti nizko- Gotovo bi Mr. A. Dugar rad vedel, viugujete za. pravice dotičnih društev, izšolani): "Slučaj je nanesel, da smo kdo piše ta dopis, pa ravno zato, ker od katerih niso delegati navzoči, ka-j imeli v fari sv. Cirila in Metoda v mar- bi rad vedel, mu ne bom povedal. To-kor za svoje društvo, ki ga zastopate.' cu 40urno pobožnost, pri kateri je bil da ne misli, da Ti zalo nočem pove-\li ni to rc<? In tako naj bojo tudi, navzoč tudi misjonar." Dragi "niz- dati, ker se Te bojim. Well, mogoče deležni plačila ali stroškov, potem bo koizšolatii" mož, prosim te, ali veš, • Ti bom povedal 31. aprila, do ondaj še jednakopravnost, a drugače ne! | kaj pomeni beseda "slučaj"? Kak "siti- pa potrpi.
Kar se pa tiče tiste doklade od stra-1 čaj" je to, da smo imeli to krasno Sedaj pa prosim, gospod urednik, da ni konvencije, pa ne more dosti biti, nam priljubljeno pobožnost? Ali je mi odpustite, ker sem toliko prostora ako bi se razdelilo na vse člane. Nam- nimamo vsako leto? Po tvojem dopi- vzel v listu. Saj veste, da je "slučaj" reč Jednota šteje 127 društev, ali 13,- sti bi človek mislil, da je bilo to prvi ravno tako nanesel. XX) članov, lil od teh društev bi se ali drugikrat, kar jo smo imeli. t Pozdrav vsem dobrim Slovencem in mogoče poslalo 115 delegatov, in odi Potem Te tudi prosim, prijatelj, če Slovenkam vsakega delegata naj bi se računala ; si tako učen kot se držiš in kot se-ba-vožnja $25, seveda eden več drugi haš pred drugimi, namreč, da Ti vse
para konj in dva voza, vprego in en Sulki plug. Zdaj smo šele pomalo začeli orati, sanjo več ne kot za vrtove in za sočivje. da bo nekaj pomagalo za živež, in vsaki dan bomo malo več orali. Gotovo tudi vodnjak bo treba kopati, da bomo imeli vodo za nas in konje in druge živali, kedar jih bomo imeli. Tukajšnji že dolgo naseljeni bogataši neradi vidijo, da se liome-steadarji naseljujejo, zato ker ima vsaki po pet ali več tisoč ovac in so že dolga leta imeli prosto pašo. Gotovo prvo leto si ne moremo misliti bogve koliko pridelkov, samo seno si bomo nakosili za prihodnjo zimo in spomlad, in potem šele se bo začelo več pričakovati pridelkov. In tudi v jeseni se lahko orje in seje zimsko pšenico, in tudi se zemlja orje in pripravlja za spomladno setev. Les je pa tukaj bolj poceni za poslopja delati, ali samo daleč je za voziti, od 18 do 24 milj daleč. Konji in krave so pa tukaj zelo drage. Ako kateri Slovenec želi sem priti, naj pride pogledat, in naj si zemljo izbere in vpiše se na državni pisarni; in potem naj gre nazaj in si naj me cel vagon in sem si pripelje vse pohištvo in potrebno živino, kar potrebuje. En vagon stane blizu sto-inpet dolarjev od Chicage pa do Savoy ali Harlem, Montana, nam je skoraj enako daleč, naj si bode v Savoy ali v Harlem. Pošto imamo v Savoy, 18 milj južno od nas, ali vendar tudi gremo v Harlem, zato ker je večje mesto in se ložje vse dobi za živež; leži enih 22 milj južno-zahodno od nas in je tudi lepa pot, posebno dobra pot za avtomobile, ko bi jih imeli.
Tudi smo enega novega naseljenca dobili, to je Slovenec Jos. Mohar in 121etni sin Louis. Dne 19. aprila je bila nedelja in smo mu našli lep komad zemlje 320 akrov zraven John Zimermana. In v ponedeljek se je šel vpisat na državno pisarno v Haver in za pol ure potem je kupil lepe konje za $380.00 in voz za $105.00 in vprego za $42.00, nakar se je pripeljal tretji dan s konji na svoje novo izbrano zemljišče, katero mu je bilo zelo všeč. Gospod Mohar je 49 let star, oče od 9 otrok, dober katoličan. Najstarejši njegov sin je 18 let in najmlajši 9 mesecev; ima 4 hčere in pet sinov, in misli vzeti ženo in celo družino že junija meseca ali pa v spomladi. Mislimo si že zanaprej, da bo on delal dobrega soseda in kmeta. Prišel je iz Cleve-landa, Ohio.
Nadalje ako želi še kateri Slovenec sem priti v kratkem, se mu še lahko najde zemljišče, ampak ljudje se zmeraj naseljujejo, vsaki teden se vidi katera nova "šanda". In tudi vsaki si more misliti, da brez denarja ni mogoče, mora si vsaki računati dovolj denarja, za plačati $22.00 za vpisavo zemljišča in tistemu, kateri mu najde zemljo in v pravi red dene, računajo od $50.00 do $75.00, in pa za konje in voz kupiti in les za hišo in hleve. Res je, da je vse bolj po ceni narejeno, ali prec si naj računa najprvo konje in voz, da se bo ž njimi začel les voziti.
Tukaj nas je šest Slovencev: Jos. Stukel, August Stukel, John Zimer-man, Jakob Plut, Jos. Mohar, Alojz Mohar. Vsakemu, kateri pride, se do-pade ta kraj, zrak in voda sta zdrava, kraj, za pšenico, rž, ječmen, nemško deteljo, in sploh za živinorejo najboljše v Ameriki. Tudi imamo prednost blizu nas dobiti dve novi železnici Soo Line in Great Northern, kateri so že merili enih 100 milj vzhodno oil nas in narherava priti najdlje 8 milj severno od nas, ali pa še bližje. Potem bodo tudi naša zemljišča prec več vredna. Mi imamo samo 18 milj do kanadske meie in zelo veliko naseljencev je tukaj iz Kanade; imajo že zemljišča tam in zopet hočejo več, pa tudi vzamejo 320 akrov v Združenih Državah. Oni vedo, kaj je dobro,
Mislim si, da je to že preveč pisanja, na farmah ni veliko časa za pisati, u-trujeni smo in hodimo zgodaj spat in zgodaj vstajamo, in pri delu smo zadovoljni, zato ker nimamo bossa.
Cela montanska slovenska naselbina pozdravi celi Joliet in pa Cleveland.
V imenu slov. naselbine Sav03% Montana,	Jos. Stukel.
Klobas se mu je zahotelo.
Učitelj: "Zakaj si prišel danes tako' pozno, Jurček?"
Šolar: "Klali smo doma."
Učitelj: "Pa povej doma, da moram jaz dobiti za to pristnih dokazov, sicer boš kaznovan; ker prej ne verjamem."
Telefon Canal S*r
Večletni naročnik Am. SI.
manj; in bi znašala vsota od 115 delegatov, od vsakega po $25, skupaj $2,-<75.00.
Članov nas je 13,000, in vsaki član bi
Savoy, Montana, 23. apr. 1914. — (Nova slovenska naselbina v Monta-
bolj znaš kakor vsi čč. gospodje, ondaj se nauči pravilno pisati. Če ne veš,
kje bi se to naučil, Ti bi svetoval iti v ni.) Mislim, da ste že dolgo časa pri-
našo izvrstno farno šolo in Te bodo	čakovali nekaj izvedeti od naše nasel-
;>lačal 30c dpklade, in prišlo bi skupno otroci že naučili, in če bi rad vsak dan	bine, ali žalibog ni bilo časa popred.
■plačilo $3,600.00. Zatorej vas pra- hodil v šolo, če nisi prevelik, Te bo	Veste, da zemljišča smo dobili home-
šam, dragi sobratje, ali je to preveč gotovo č. sestra Rcgina zapisala. "Mi-	stead vsaki po 320 akrov prerijske
naklade za glavno zborovanje delega-1 sijonar" je pravilno ne pa "misjonar",	zemlje, nič dreves, nič zavetišča. Za-
tov? Nikakor ne, ako ste v prospeh kakor si Ti nizkoizšolani mož zapisal,	torej smo morali najprvo les voziti za
naše dične Jednote. Zatorej kličem | In "aprila" je prav, ne pa "parila",	naše kolibe za nas in konje, tako da
•enjenim društvom: Pošljite delegate j Jaz tudi nisem kaj dosti učen in torej	smo pod streho. Sedaj smo vsi do
'i glavnemu zborovanju! Zakaj ako če jaz ne bi vse pravilno zapisal, bi mi	tega prišli, da imamo med nami dva
SloTeulcum iu Hrv»t..c.n »i« pripuroč*
Sionisia Bati«
Marija S m
1610 LOOMIS SI CHICAGO, ILL
g Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovicti
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
JOLIET. :-: ILLINOIS
* Sfi S Sfi S £ S
s
Sfi
s
Sfi tf
Sfi^S^bfižilfi^ifi^lfiSilfiSifi^Sfi^Sfi^Ui
Junaštvo in zvestoba.
Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije.
(Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J.	Poslovenil * * *
!fi
Sfi
Sfi
(Dalje.)
Od ondi ni bilo več daleč do hiše velikega sodnika. — Stara Blanchet mi je odprla. "O gospod Damian!" je zaklicala. "Vendar zopet enkrat v Parizu! A kako ste rdeči v glavo! Gotovo ste v tej avgustovi vročini prenaglo hodili?"
"JDa, malce hitel sem res, Rozalija,' sem odgovoril in zdaj sem se ovedel, da mi je šampanjec vendarle opasno šel v glavo. A nisem maral pokazati. "Kje je gospod veliki sodnik?"
"Gospod veliki sodnik je s patrom kapucinom v lopi na vrtu. Če niste preveč trudni? Ali ne bi morda rajši malo počili!"
A že sem bil žvihal mimo nje na vrt, kjer sem našel oba moža v resnem po-' govoru. Nekam začudeno sta me pogledala; zakaj brez vseh ozirov, kakršne bi po daljši odsotnosti šega zahtevala nasproti gospodu, kakor je Key-ser, sem prisedel k njima ter nemudoma spustil zatvornice svojemu navdušenju za odpravo stanovskih razlik in proglas človeških pravic.
Malo časa sta me molče poslušala, potegnil s sabo splošni vrtinec rado-Potem je o. Sekundus opetovano po-kašljal ter me skušal pod mizo z nogo suniti. Jaz nisem nič moral ter naprej hlastal o svobodi in bratovstvu, o starih gnilih uredbah in bodoči sreči narodov; ne vem, kaj sem vse rekel. A moralo je biti blazno, zakaj obraz sodnikov se je vedno bolj mračil in guba na čelu bolj in'bolj grozila. Naposled me je prekinil ter rekel z ledenomrz-lim glasom: "Gospod poročnik, vi ste razgreti.. Ali ne bi hoteli iti v svojo sobo? Blanchet naj vam napravi hladilne pijače. Jutri, ko boste prespali, se bomo dalje razgOvarjali o tem predmetu. A žal mi bo, ako se boste tudi potem upali braniti enake nazore."
"Razume se, da bom branil enake nazore," sem viknil in udaril ob mizo. "Mar mislite, da sem pijan? Ha, ha! Lahko si mislim, da vam zmaga novih idej ni prav po volji. Vi ste od stare šole —r in oče Sekundus enako. Ali še pomnite, kako smo se na potovanju prepirali o svobodi? A ne spreobrneta me, oba skupaj ne! Nove ideje zmagujejo! Živela svoboda!" "To je že preneumno!" je rekel veli-- ki sodnik. "Ali ste že pozabili, kakšno srečo bi vam bila nova svoboda ■.koro prinesla ob napadu na Bastijo? Ali niste videli odrezanih glav, ki so jih na drogovih nosili po cestah? Niste li slišali, o strašni usodi, ki so jo ti svobodoljubi pripravili vrlemu Fou-lonu na Obrežnem Trgu? In požgani gradovi, o katerih ste sami pisali v svojem listu — ali je za vašo lahkomiselnost vse to minulo brez sledu, ne da bi vas prepričalo, kakšno srečo ta poveličana -voboda prinaša ljudem?"
"A kaj!' sem zakličal. "To so obžalovanja vredtp izrodki, kakršni =e gode o vsakem velikem prevratu. Ko so naši dedje ustanovljali Švicarsko Zvezo, je tudi moralo nekaj vojdov umreti in nekaj gradov pasti. Zdaj pa ko se je plemstvo odreklo svojim pred-pravicam, kar naj bi si lp zapomnili naši Freiburški in Bernski vclika.ši..."
"Molčite! Vi ste pijani. Nobene besede nočem več slišati! In ako mi zjutraj ne boste na častno besedo zatrdili. da nocoj niste po svojem prepričanju govorili, ampak neumnosti kvasili, se ločiva za vse čase!"
"No, no. gospod veliki sodnik, ne 11 ud u j te se radi par fraz, ki so zdaj tako po ceni," je skušal miriti o. Sekundus ter ponudil raz-rjenemu gospodu tobačnicO. "Nikar dalje ne u-.ganjajmo politike; to le glave razgrela; >aj vidite, kako je avgustovo soln-ce že hudo delo možganom našega mladega prijatelja. Gospod poročnik Muon pripovedujte nam rajši o svojih doživljajih pri Etatiipes-u, ali kako se že pravi tistemu kraju."
Toda osorne besede nika m) mi bi!e ->c bolj
Ije
velikega sod-pognalc kri v i. N'azval sem xa pedauta in da-rajat" razmere v Švici kot nedo-
I ri leni je\o. sodnik. Ali po-
stojne za svobodno državo, mi je enkrat ušlo ime Rottill
"Rouille!" je vzkliknil veliki "Roni'le. VVaadtlandski rovar? znate tega človeka?"
"Rovar? 1 a, tako ga imenujejo Iternski pleintnitaši! \ vrl človek je! Prijatelj ljudstva! Ve- gori za svobodo svojih rojakov. Prav kar sem se upoznal z njim v Palais Royalu in sklenil prijateljstvo..."
"Zdaj pa dovolj!" je vzrojil Keyser, in žila na čelu mu je bila močno hrekla. "Gospod i sicer pred nekaj te a niti to me ne m bodo e osebni puntarja Roui ali da bi mu ci
svoje hčerke. Moram vas prositi, pri tej priči zapustite mojo hišo."
Zaman je kapucin še enkrat sku-.al posredovati. Oba sva bila tako jezna, da je smatral za najboljše, naju čimprej ločiti, da se kaj hujšega ne zgodi.
na-
loročnik, vi ste mi dni življenje oteli; Dre vezati, da bi v o občeval - prijateljem lie-ja, ki zasluži vislice, .'!o dajal upanje na roko da
Tedaj je vstal, se poslovil od velikega sodnika ter me potegnil s sabo. Med vratmi je Blanchet, ne da bi kaj slutila o novem sporu, vročila mi pismo in vprašala, če kmalu pridem večerjat. Kapucin je mestu mene odgovoril, da me ni treba čakati, in tako sem šel iz hiše.
Na boulevardu me je vprašal o. Sekundus, kam se hočem zdaj obrniti. Skomignil sem z rameni ter rekel, da mi je vse eno; najprej da se hočem v parku Monceaux nekoliko shladiti; potem morda pojdem k Redingu v Hotel de Malte. Tedaj mi je prijazno voščil lahko noč in me povabil, naj ga drugi dan enkrat obiščem.
Šel sem torej v park Monceaux (b: Moso), ki ga je vojvoda Orleanski bil napravil ob Chartres-ski cesti. Potov ob Kineških vratih, od šetavcev oživ ljenih, sem se ognil ter poiskal samot ne kraje ogromnega vrta, razvaline Martovega templa, gaj cipres in siko morov, jarin s Kineško lopo na ste brih; naposled sem stopil v samoten Kineški pavilion, kjer bi lahko mirno prečital pisma iz domovine. A bil sem tako vznevoljen, da me niti mile besede moje matere niso razveselile kakor druge krati. Verenino pismo me je pa še posebno spravilo v slabo vo ljo. Pisala je tako:
Ljubi Damian! Lahko si misliš naš strah in naše veselje, ki ga nam je de lalo Tvoje pismo, v katerem poročaš kako je zgorel grad Valdouleur in ka ko si srečno rešil starega, od protina bolnega gospoda in njegovi hčeri. Teta je večkrat preplašena vzkliknila mej tem ko sem brala, in jaz sem- resnično trepetala. Le Katra je ostala mirna in rekla: "No, no, imejte pamet! Če bi bil zgorel, bi ne bil' več tako dolgega lista napisal." Nato sem nesla pismo Tvoji ljubi materi, potem v grad Zurlauben, in nazadnje je kro žilo malone po vsem mestecu. Prav ponosna sem nate, da si se tako lira bro držal z baronom Redingom. To je da so nekateri nemarni jeziki dogodek o rešitvi onih gospodičen koj tako zložili, da bo eno od njiju baron za ženo vzel, drugo pa Ti. Jaz pa sem se takemu prerokovanju smejala, ker poznam Tebe in Tvojo zvestobo!--
Nekateri od Francoskih beguncev so zdaj prišli celo k nam v Zug ter se nastanili kajpada v Zurlaubenu. Izim-ši enega ali dveh prijaznih starih gospodov bi bili radi mene vsi lahko šli k sultanu v Carigrad. Tu jih nihče rad ne vidi, najmanj pa župnik. V cerkev jih nikoli ni, zato pa tembolj lazijo za vsakim poštenim dekletom, da si kmalu že ne bom več upala na vrt. Da bi -lišal našo Katro, kako robanti čez te "postopače" — ta je še najuljudniši naslov, ki ga dobijo od nje! Nesrečo, ki jih je zadela, pravi ona, da so več ko zaslužili; in skoro da se strinjam z njo. Nekemu mlademu gizdalinu, ki me je otidan prav nesramno zalezoval na našem vrtu, je s škropilnico gnojnice štrknila na glavo ter ga tako slabo parfumiranega spodila iz vrta. V Zugu se ni sme več pokazati ter je še isti dan izginil s primernim naukom, ki ga je dobil od Zurlaubena v slovo. I.e nič se ne boj! Mojega srca mi ne vzamejo ti 'conites' in 'martfUis' in 'dues' (b. kot, marki, dik) in kako že -e jim pravi. Ono je na zlati verižici, a ključek do verižice imaš Ti. Nikar ga ne izgubi [/
Tvoji ljubi materi se godi tako tako. Ta redni dež, ki nam tu nagaja, ji ni pogodu. Že nekaj tednov skoro ni nič mogla na vrt. Ljudem bo težko spraviti -eno. Da bi le prihodnji teden bilo solnce, ko bomo mi prali! Ti -e boš takim skrbem smejal, a ne veš, kako je človeku hudo pri srcu, če je v >e lepo čedno oprano, potem pa se ne more posušiti.
Vsi, vsi Te pozdravljajo, najbolj pa Tvoja zvesta	Vcrena.
I'. S. O pesniku Salisu mi že dolgo nisi nič pisal. Nedavno sem v nekem almanahu citala neko njegovo pesem: 'Elegija domovini', ki mi je prav močno ugajala. Tu pravijo o Salisu, da drži z revolucionarci? Komaj si morem kaj takega misliti o takem plemenitem človeku. In glej! Ako bi me kaj na svetu moglo ločiti od Tebe, loci! i bi me, ko b: tako odpadel od naše vero. Zakaj o guardian je pred krat-k'iii pridigal, da revolucionarci niso le sovražni kralju, ampak tudi cerkvi. No, kar se tega tiče, me ni strah zate. Ti -i bil vedno pošten in pobožen "
Tako je pisala Verena! In prav kar sem se zopet >prl z njenim očetom. Jezil sem -e na-^e in nanj. On je pedant, ki -e ne more otresti nazorov stare šole ter se povspeti do idej velike sedanjosti; jaz pa sem norec, da se prepiram in ne držim za>e svoje modrosti. "Zdaj šele »eni docela zapravil Verenino roko," sem si govfiril. "Kako vse drugačno bo sledeče njeno pismo, ko zve od očeta, da sem uskočil k 'prosvitljencem', k revolucionarceml' Jokal geni od jeze nad sabo in njenim očetom.
Polni mesec je bil že visoko na nebu, ko sem naposled poiskal Hotel de Malte v Kichelieujevi ulici, prav nasproti kraljevi knjižnici. Reding ni bil
doma. Naročil sem sobo in konča dan v brezmejni žalosti, obupujoč nad srečo svoje bodočnosti.
IV. KNJIGA. S	Važni dogodki.
XVIII. Velike nadeje.
Naselil sem se bil v Salisovem sta novanju, ki ga je imel v najemu v čedni hiši v ulici Saint-Honore, nedaleč od Tuilerij. Začetkom oktobra sem imel nekaj službe prostih dni, in skle nil sem jih porabiti v to, da dovršim svoje v maju začete risbe v Trianonu. Svojo knjigo za risbe, ki sem mislil da je že izgubljena, sem šele pred nekaj dnevi po d' Hervilly-ju dobil nazaj. Ko mi jo je prvikrat hotel izročiti ob enem z vabilom od kraljice, naj obiskujem delavnico njenega dvornega slikarja, sem bil v ječi. Pozneje so veliki politični dogodki njemu, in gotovo še bolj kraljici, malenkostno zadevo izrinili iz spomina. Ko sem pa nekega dne slučajno srečal starega maršala, se je spomnil naročila Marije Antoinette ter mi vrnil risarsko knjigo. D' Hervilly mi je tedaj veliko laskavega povedal o moji nadarjenosti ter močno obžaloval, da je mojster Robert mej tem zapustil Francosko. No, saj bi v viharju dnevnih dogodkov vse eno ne bil našel priložnosti, posluževati se njegove šole!
Stari čuvaj je godrnjaje odprl kakor vedno, in jaz sem s svojo mappo poiskal onstran jezera tisti kraj, kjer sem imel na desni malin, na levi planšar-sko kočo in v sredi pred sabo z drevesi obrobljeno vodo s kraljičino hišo v ozadju. Vabljiva pokrajina je bila zdaj v jesenskih barvafci še lepša. Rmene breze, rdeče in rjave bukve, vmes še temno zeleni hrasti in črnikaste jelke, nad tem pa belo sivi oblaki s progami sinjega neba in pred mano vodna površina z vsemi odsevi in bleski — ah, kdo bi mogel vse to narisati! Hotel sem vsaj poskusiti osnutek z barvami ter sem brzo črtal obrise, ko me je že nekdo motil.
Bila je Ivanka. Pozdravi sem jo in vprašal, kako se godi njej in kozam. Njej dobro, kozam tudi, je rekla; koz-liči so že jako zrastli. Zakaj da vse poletje nisem nič prišel pogledat zavoljo njih? In tudi zdaj sem kar mimo šel pri njih hiši, ne da bi voščil lobro jutro. Če sem bil sinoči na ve-iki slovesnosti, ki jo je telesna straža priredila častnikom Flandernskega pol ka. Ona da je za hip mogla pogledati v dvorano Opere. Kakšna krasota! Vse svetilke na ročicah se gorele, in vse lože so bile polne nakičenih dvornih gospa; in tu sta se mahoma pojavila kralj in kraljica, in bilo je živio-klicev in vzklikanja brez konca. Godba je svirala, in vsi so peli: O Richard,
0	mon roi! (O Rihard, o moj kralj!) ^akaj pa Rihard? Saj kralju je ven-tar ime Ludvik. In nato so razdajali bele kokarde, in kraljica se je jako -rečno smehljala, kakor že celo poletje ne. Ah, zdaj je vedno tako žalostna, odkar je dofen umrl, in kar se je
oliko strašnega zgodilo to poletje em v tem hudobnem Parizu! Le po-edkoma prihaja zdaj sem na pristavo n k njej v planšarsko kočo.
Tako je dekle čebljalo, jn jaz sem mu razložil, da tista pesem izjavlja zvestobo do kralja, in niti sanjalo se mi ni, kakšne poledice bo imela ta nedolžna demonstracija. Končno se mi je posrečilo, odpraviti Ivanko z obljubo, da pozneje pogledam k očetu in kozam. Poteirt sem malo časa risal in bil pravkar odprl šatuljo z barvami, ko je Ivanka vsa zasopljena pritekla in javila, da je kraljica v selu in hoče menoj govoriti.
"Kraljica hoče z mano govoriti? Kje >a?" sem osupel vprašal. "V svoji hiši, tam v onem poslopju velikimi lesenimi mostovži." Kajpada seni vse pustil na mestu ter ittel proti kraljičini hiši.
Ob vznožju lesenih stolb je stal isti lužabnik, ki je nekoč na naju čakal (Sred kraljičinim belvederom. Vodil ine po -tolbah navzgor in po odprtem nostovžu, oplctenem s cvetočo kapu-inko, v preprosto opremljeno izbo, ekako predsobo; nato je odšel. Nični dolgo čakal, ko so se odprle druge luri, in post aren gospod me je spre-edel v prav lepo sobo. Dragocene reproge in lično pohištvo se je čudno jemalo /. malimi okni in kmečkimi onci s cvetlicami na njih. Kraljica je stala pri mizi, na kateri bil razgrneji zemljevid Francoske, rijazno me je. pogledala ter tni dala roko poljubiti. Potem je rekla gospo lu: "Ta je mladi častnik, o katerem em vam pravila. Pogovorite se z
1	j i m o našem načrtu. Sodim, da lah-o računamo na njegovo zvestobo in,
če se ne motim, tttdi njegovo vnetno za našo službo. Gospod poročnik," je ato rekla meni,""moj tajnik vam odkrije načrt, ki ga bomo morda prisiljeni zvršiti Sicer še vedno mislim, da ne l»o potreben. A prav je, da g:i uipravimo, in jaz sem mislila na vas, n v prvi vrsti na vašega starejega prijatelja barona Redinga, da bi pri letu pomagala. Zato sem vas koj prosila k sebi, ko sem va- videla v parku. Kar \am bo gospod Augeard (b. Ožar) se-laj razodel, boste pozneje odkrili svo j emu prijatelju Redingu, seveda kot najstrožjo tajnost, ifi skupno z njim bosta potem vse potrebno ukrenila."
S temi besedami je kraljica odšla, naklonivši mi še enkrat lepo glavo v pozdrav.
Poštami tajnik, gibčen mož umnih oči, mi je z mnogimi izbranimi besc-lanii čestital k visokemu kraljičinemu (Nadaljevanje na 7. strani.)
Georp Lopartz & Son Geo. Laich
400 Ohio Street -^
JULI El
STARA
GO STILNA *
SALONER IN AGENT PA ROB RODNI H DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.

NAJBOLJŠA # POSTREZHA.
• M >-«I I* ZA I ..V J i
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, 111.
/deluje vsakovrstne pravoveljavne li -rine in izvršuje vse v notarsko strok« -padajoče zadeve za Združene Držav n staro domovino.
Chicago tel 1048. N W 770
ZA
, anjc
proti požaru, mahi in velika posojila pojdite k
U'!
203 Woodruff Bldg. Oba tel. Joliet. Ill
169
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
THE
Eflitli I. Goiflpi Agency
soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL.
—:-o-
ZAVARUJE PROTI : POŽARU, TOČI, VIHARJU,
TUDI OKNA IN DELAVCE.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
^Sfi^Sfi^Sfi^Sfi^K^SfiSfiSfi^Sfi^Sfi^
I Oscar J. Stephen
J
Sobe »01 in HOŽ B».-ber U Jg JOLIET ILLINOIS
I A VI\ I
\< )TA K
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
.Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje viakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
i;
Govori nemiko in angleško. 3; ffiSKfiSfifiSfiffiSfiffiSfiS^fiffiifi^SfiSfiSfiSB
Hitro in ugodno uredi poškodbe.
Emil Bachmaji
1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime c«> ste se je premenilo.
IR0ST&KRET2
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODk
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c
Na drobno se prodajajo povsod,
na debelo pa na 108 Jefferson Street.
Joliet, III
NOVA GOSTILNA
Matt. Stefanich
Corner State & Clay Street«
across the track, one block south t Ohio St., Joliet, 111.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA L L d.
Frank Lambich
urar in zlatar,
5221 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA.
Se priporočam rojakom in jih vabin da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu.
Še zahvalim vsem za dosedanjo na klonjenost. — DOBRO-DOŠLI!
Phone Canal 498
August Poglajen
2300 S Robev Street
HICAGO,
ILLINOIJ'
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM
Prodajemo ziatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome b»-dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovensld.
Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.

Metropolitan Drug Store
M Chicago & Jackson Sts
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" DBLI2I
tU (Mjta IZ VCL&JM	10 B0MS1T4 »U.
RHVMATEHIT	SLABOSTIH . ČLENKIH
HROMOST1	PLJUČNIH IN PRSNIH 80LEZNM
BOLESTI . KOLKU	MRA2ENJU . ŽIVOTU
BOLESTIH » OENKIH	VNETJU OPRSNB URBffl
NEVRALdJL PROT1NU	PREHLAJENJU
OTRPLOSTI MIŠIC	BOLESTIH » LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH . KRIŽU HUDEM KAŠUU
ARI C A S I.
Sfi !fi
!fi Sfi
Sfi Sfi
Sfi !fi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
sfi m sfi
Sfi S Sfi
ELIXIR ^
bitter-wine
S/ 4
KnR
trinerovo
horke viko
^fKt,
"d b/JOSEPH TRINE"
Gostoma čujemo o življenju naših starih in o njihovem trdnem zdravju. Nemogoče je njim primerjati ljudi, ki stanujejo v mestih, ker mestno življenje je spremenljivo; istotako, pomanjkanje svežega zraka in solnčnih žarkov, ima'slabe posledice v naših razmerah, ter nas takorekoč sili, da se poslužujemo takih lekov, ki ohranijo naše prebavne organe v pravem redu. Tak lek pa je slavnoznano
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Prvi namen tega Ieka je, da odstrani iz drobja vse one stvari, ki tam ne spadajo, zlasti neprebavljeni ostanki hrane, ki se tam nakopičijo. Taki o->tanki zastrupijo celo telo. Drugi namen pa je, da okrepča d rob je ter pre preči zopetne bolezni. Priporočamo nadaljevalno rabo tega Ieka v slučaju
Želoičiiih "bolezni, Bolezni v jetrih, Neredov v prebavilih
Trinerjev Liniment je prav močno zdravilo, ki ^c naj ogladi s Olive oljem. Trganje po rokah, nogah, členkih in mišicah gostoma preide po prvem rabljenju. Imejte ga doma, da ga lahko rabite takoj, če potreba.
Ta lek navadno done se popolno zadovoljnost, ker tako povoljno deluje zoper različne .lerede, kakor: živcev, izbruhe, bolečine in krče, bledo in rumeno obličje želodcu, zgubo okusa in spanju.
prinese pomoč. Isto-f.abu-anost, oslabenje
slabočt
Sfi
ifi Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
■api
Sfi Sfi
JOSEPH TRINER,
1ZDEL0VATELJ. 1333-1339 South Ashlntid A>e	CHICAGO, ILL.
rt.hw m(())m >
u.)wmwmiom



EDINA SLOVENSXATVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
>ELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKK.
F. KERŽE CO.
2711 S. Millard A to. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
******M*m**r*3********m*********M******3*9*****J*r*» J*****************?******
LJUDSKA BANKA
Vložite s^oj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica ?
Hade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlcg, Začnite vloge z SI. First National Batik
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
^'»mmmlšmmmBMmmmumBmmmmmgmmmmmmmmmmmmmmBmmmmmmmmm^mBmmmgmmBmmmmarmmmmmmammmmmma^

cm
domaČa naravna ohiska vina
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
#
Conkord, rudeče vino, (aloni............
60c
Catawba rumeno vino,
galona............
Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ.
Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček.
Razpoiiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina »o popolnoma naravna, kar jamčim
#
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Argleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
testna hranilnica ljubljanska
;
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, -VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 "^ON.
Vložen <ion«r ohreslnje po
■41 %
JUNAŠTVO IN ZVESTOBA.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
brez vwi«1k<»j»« <><lt>itkn.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON
TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA z
svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA
GUB A denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-
. 1 *thtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL-
. ,Co LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno
a vnaJ-kaso". HRANILNICI TA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi & Vas denar.
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene' zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. »J49 COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
zaupanja ter povedal nato. da mora njeno veličastvo, vsled vedno bolj nevarnega položaja v deželi, misliti na to, kako bi svoje zaklade shranila izven države. Zato naj kupim dober in zložen voz za pot s štirimi konji; ne bi namreč bilo previdno, rabiti v ta namen konje in vozove kraljeve zalo ge. Voz in konji morajo v soboto teden biti pripravljeni za vsako uro, da pripeljejo pred vrata Trianonovega vrata in sprejmejo zaklad.
"Da se stvar nekoliko prikrije," mi je razlagal gospod Augeard dalje, ''smo iznašli ljubezniv majhen roman. Vsa zadeva naj se zdi odpeljava dekle-.a; mlada Ivanka, kateri bo kraljica v zadnji uri povedala, kaj naj stori, imej vlogo odpeljanke, vi pa ali vaš prijatelj vlogo odpeljavca. Najbolje bo pač, da vi prevzamete to vlogo, ker -te na pristavi že znani, in tedaj tudi morate — nekoliko očitno t- dvojani-1 lepemu dekletu. Eh dobro," je dejal mežikajoč, "ni treba, da kaj takega šele razlagam zalemu mlademu častniku! Vse pojde izborno; nobenemu človeku se ne bo čudno zdelo, da tako krasan mlad častnik pobegne z zalim dekletom. Saj to se na dvoru zadnjih sto let sem s-koro vsak dan ponavlja. Ali imate veselje in pogum za to malo >pustolovino? Razume se, če se namera posreči — in mora se 'posrečiti! — zadobite s tem hvaležnost kraljice in kralja v najvišji meri in namah ustanovite srečo življenja — bogastvo, čast, kar vaše srce želi!"
Kajpada sem bil ves v ognju! Saj misel, da me je .kraljica odbrala za tako podjetje, je morala vžgati. Pri tem mi je šinila-v glavo misel: Verenina roka ti je gotova, ako otmeš kraljičin zaklad; tako zaslugo bo veliki sodnik zelo cenil in si v čast štel, imeti takega zeta. Vendar sem ohranil še toliko preudarka, da sem tajniku omenil, da sva moj prijatelj in jaz vojaka, in bo torej treba polkovnika vprašati dopusta.
"Vaš polkovnik je grof d' Affry," ie rekel gospod Augeard. "Hm, ni mi po misli, da bi njega vprašali dopusta. D' Affry ni prijatelj kraljice, in taka prošnja bi utegnila spraviti vso skrivnost v nevarnost. Skrbel bom za to, da dobite ob uri odhoda tukaj pismen, od samega kralja potrjen dopust, tako
homa nastala tišina in pridušeno šepetanje. Kmalu je stopila k meni krč-narica, čokata gospa, in vprašala, če nisem morda od Flandernskega polka. 'Ne, kaj ne poznate moje uniforme? Švicarske garde častnik sem".
"Saj sem takoj i ekla," je popravljala krčmarica. "Vaša uniforma mi je znana, a ona Flandernskega polka še ne tako dobro, in pravijo, da je vaši podobna." Seveda, ako bi bili častnik Flandernskega polka, vas bi prosila, da bi takoj šli iz moje poštene krčme. Zakaj tukaj ne trpimo nobenih gostov, ki skrunijo čast Francoskega naroda," je govorila gospa in upirala roki v bok. "Tu ne trpimo nobenega častnika, ki tepta trobojno kokardo, slavno znamenje svobode zato pa deva be-:o kokardo za klobuk, to sramotno barvo tiranije, kakor so sinoči delati ti častniki iz Flandrije in od telesni! iraže. Ha, glave jim odsekajo, gospod, in potem ne bodo rabili nikak-šnih kokard več; v njih krvi operejo :ast Francije, v njihovi in tiranov krvi, ki so jih zapeljali v tak zločin! Že je grozodejstvo sporočeno v Pariz, in še nocoj, ali najkasneje jutri pridejo maščevalne čete. In če bi bili možje bo-jazljivci in ne bi šli za svobodo v boj. bodo hrabre žene iz Pariza prišle oborožene — njih tisoč, stotisoč!"
Vesel sem bil, da sem naposled ušel lalivu besed rodoljubne krčmarice pri "Zlatem Sodu", ko sem sedel na svojega vranca in v ostrem diru odjahal v Courbevoie. O pravem času sem dospel v vojašnico.
Ravno sem hotel razjahati, ko je naglih korakov stopal proti meni major pl. Bachmann. "Obsedite!" je klical. "Jezdite koj nazaj v Rueil in od tam v naše vojašnice v mesto s poveljem, da mora biti vse moštvo zbrano v vojašnicah. Prišla je vest, da Orleanova stranka namerava nenaden napad na kraljevo družino." To se je ujemalo z onim, kar sem bil slišal v Versaillesu.
To je, da se nisem mogel odtegniti povelju, dasi bi bil zelo rad spregovoril z Redingom, ki je pravkar šel čez dvor vojašnice. Vendar sem mu v naglici zaklical, naj me čaka na stanovanju, ker se imam še danes o važni stvari z njim pogovoriti. Potem sem v božjem imenu oddirjal. Rueil je blizu eno uro oddaljen od Courbevoie; tam je bil nastanjen naš četrti batail-lon, mej tem ko je bil prvi nameščen
tudi potne liste, privilegije za mitnice .	.......
in drugo, vse 'v kraljevem imenu'. Ali v treh Pansklh vojašnicah, imate še kako potežkočo?"
Seveda sem si misli, da moja blagajna za nakup potne kočije in četverih konj ne bo zadostovala. A sram me je bilo, tajniku priznati svoje uboštvo. Sodil sem tudi, da bo že Reding našel potrebna sredstva. Tedaj sem rekel, da le dobim dopust, pa sem k vsemu pripravljen in rad tvegam življenje za kraijico. On je dejal, da je njeno veličanstvo to od mene pričakovalo, in da mi bo ta viteški odlok gotovo v
Iz Rueila sem jezdil čez Passy v mesto. Ko sem dospel na veliki boulevard, sem koj videl, da je množica nenavadno razburjena. S težavo sem prišel skozi, jezdeč v koraku; da, nekaj krat me je hotela sodrga ustaviti, tako da sem moral narediti velik ovi nek skoz ozke manj obljudene ulice, kjer sem še zablodil. Tako sem šele pozno v noči in na smrt utrujen prišel v Courbevoie.
Reding me je vendar še čakal, ka-
čast in korist. Potem mi je kazal na kor so oznanjala njegova svetla okna. zemljevidu, ki je bil pred nama na Čim sem torej razjahal, nekoliko odrg-
ki priporočajte Amerik. Slovenca.
mizi, pot od Mar!ey-a čez Saint Germain, Argenteuil in Saint-Deni severno od Pariza in celo do meje. Pot je bila narisana na fin papir v dveh izvodih, in vsaka poštna postaja označena z rdečim .križcem.
"Ako bi se vaši' konji upehali, bi morali poštne konje vzeti in brez odmora naprej voziti", je rekel gospod Augeard. "Najbolje bo torej, ako eden od vaju naprej jezdi, da bo konje pripravljal. Zato sem načrt poti v dveh izvodih izdelal. Zdaj pa dobro srečo, mladi prijatelj! Čim bodo konji in voz pripravljeni, javite meni — brez podpisa — in sicer le z besedo "parat" pod tem le naslovom."
Tajnik mi je izročil naslov in vstal. Podal mi je tri prste svoje roke, in ločila sva se.
Ko sem šel po lesenem mostovžu in po stolbah navzdol, se mi je vrtelo po glavi kakor mlinsko kolo.
Naglo sem shranil slikarsko šatu-ljo, zmetavši čopiče in svinčnike skfi-paj, ter zadrgnil svojo mappo. Na pristavi sem našel Ivanko. Spomnil sem se migljaja, ki mi ga je dal tajnik, ter fC pomudil pri dekletu, poprosivši jo šopka jesenskih cvetic iz njenega vrta. Dala mi je blede slezene, pisanih aster, sladkodišeče resede in nekaj zapoznelih rožnih popkov, zraven se je smejala in mi nagajivo govorila.
Ko sem se okrenil, sem v bližini videl mladega, po modi opravljenega gospoda, ki naju je z mrkim obrazom opazoval. Vprašal sem Ivanko, kdo je; in ona je nejevoljna odgovorila: "To zijalo! Nečak je gospoda Augcar-da; ne da mi miru z ženitnimi ponudbami, dasi sem ga dovolj razločno že večkrat odbila."
Govorila je tako naglas, da sodim, da jc slišal njene besede. Vsekakor se je naenkrat obrnil in odšel, zapreti vši z roko. Nato sva še skupaj stopila v hlev, in občudoval sem krave in koze. Tudi starega očeta Valy-ja sem šel pozdravit. Sedel je v izbi; vlažno jesensko vreme mu je bilo malo stopilo v sklepe. 1'risedel sem za časek k njemu, in nalil mi je dobrega Švicarskega češnjcvca. "akšna eeš-njeva vodka je še zitierom najboljše zdravilo," jc dejal in tlesknil z jezikom. Pritrdil sem mu in vstal z obljubo, da kmalu zopet pridčm. Potem sem hitel, kar moči, v Versailles.
V krčmi, kjer sem bil pustil konja, jc bilo vse živo gostov, večinoma meščani in udi narodne straže, in vsi so bili močno razvneli. Govorjenje, vpitje, kretnje, vse vprekl "Svoboda jc izdana, narodna čast je osramočena!" sem čul od vseli strani, ko sem vstopil. Potem je ob mojem pojavu ma-
Mi hočemo tvoj dena) ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti Dumo v»« tej postregli z najnižjimi tržnimi c« nami. Mi imamo v zalogi vsakovrs> nega lesa
Za stavbo hiš in poslopij mehki i '.rdi les, lath, cederne stebra, desk i' šinglne vsake vrste
Naš prostor je na Desplaines ul >lizu nevega kanala
Predne kupiš LUMBER, oglasi t i>ri nas in oglej si našo zalogo I Mit. bomo zadovoljili in ti prihranili dena
.r. w. i ,y< )J\s
Nas office in Lumber Yard na vugi OES PLATNES IN CLINTON ST?
•V« I i
Pozor, rojaki !
Dobil sem iz Washin-lona za svoje zdravil* seriitlno Številko k ter. jamči, ,da 60 zdravilu , rava in koristna.
dnlgem času se mi je i csr- čilo iznajti pravo Alpen tinkture ill Pomado proti izpadanju in z. rast lis, -ake rine šedosedaj un svetu ni bilo.wd -cittera močkim in ženskim gosti in d. lgi lasje r. sni-čno popo.in nin zr-ste-jo in ne bouo več izpadali ter ne osiveli
R. vn,. t kozrasttjo moškim v 6. tednih k-asni brki pop lnoma. Revmatlzem »rokah in nogah in križ eah v 8 dneh popolnoma ozdra--ini, kurja oči-sa. bradavice, potne noge ln ozebline se popolnoma odstranijo Da je to resnica jamčim s 1500. Pišite po cenik katere i* pošljem zastonj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
Michael Conway
106 Lenghran BIdg. Cass and Chicago Sts. J0LIE1
Cyclone in Tornado Insurance
Posojuje denar,zavaruje proti po ar«. surety bonds
Chicago tal. 500 (Piv« hundred.)
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU SCHA-GER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
Farme v Wisconsinu.
Prodajenr dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake mu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče.
MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik.
M. PIKLOR,
prodajalec farm,
1526 W. 21«t St. Chicago, Illinois.
W. O. VIOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"HOTEL FLAJNIK"
3329 PENN AVENUE f kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO-VRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstva v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli I NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W.
Geo. Flajnik, lastnik
33» Ptnna Ave.	Pittsburg, Pa.
John Cirahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim lajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
nil ubogega vranca in mu položil do bro zaslužene klaje v jasli, sem hitel v sobo svojega prijatelja. Zaspal je bil nad "Potovanjem mladega Anaharsi-sa'', kar mu gotovo ni bilo zameriti. — Ko sem vstopil, se je stegnil in zde-haje vprašal, kaj imam tako strašno važnega, da obema za to spanje kratim. Ko. sem mu pa ves zasopel povedal, kaj se mi je v Trianonu primerilo s kraljico in njenim tajnikom, je začudeno gledal in malo pomolčal. Naposled je rekel: "Damian, saj vendar mi nočeš natvesti slabe šale?"
Hotel sem se hudovati. A on je nadaljeval: "Le molči; že vidim, da te je resnoba. In tudi ta gospod An-geard nas ne more za nos voditi, dasi je vsa zgodba tako neverjetna."
Potem je stopal, drgajoč čelo, par-krat po sobi gor in dol. Ustavil se je pred mano ter me o celi zgodbi še enkrat vse križem preprašal. "In. si čisto gotov, da je velel zložno kočijo s štirimi konji? Pomisli dobro!" je dejal resno.
"Tako gotov sem tega, kakor da zdaj ti stojiš pred mano. Še ponovil je in rekel, da mora biti trdna in zložna."
Tedaj je Reding tlesknil s prstom jn rekel: "To ti jc oni gospod tajnik komaj polovico resnice povedal! Ali si tako preprost, da mu veruješ, da je za odpravo kraljičinega zaklada potrebna čveterovprežna, zložna kočija?"
"Ne, tako neumen nisem, čeprav sem iz Žuga," sem rekel. "A ti zabiš čedne pretveze z ugrabljeno Ivanko. V to je potrebna kočija za pot."
"V to bi veliko bolje služil majhen voziček nego čveterovprežna zložna kočija. Ne, Damian, gospod tajnik rabi najino službo« za nekaj čisto drugega."
"A čemu vendar, za božjo voljo?" sem nestrpen zaklical.
(Dalje prih.)
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAP
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, III
Garr^ey, Wood & Lemon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET. ILL.
Hrvatsko-Sloventski Bum.
GEO. MIKAN
salun
201 Ruby St., Joliet, 111.
Chicago Phone 2952. N. W. 1252.
NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys)
Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli!
Glasba po nizki ceni — Mance & Cigo Co.
Oscar Weinbrod
«
BUFFET
321 RUBY ST.	JOLIET, ILL
Chicago Phone 349.
Kadar se mudite na vogalu Kuby and llicučv i!} »e pozabite vstopiti r
MOJO GOSTILNO
kjrr bnit« najboijt po*t«eleni Fino pno, najboijUu vtna in tminikt
Win. Metzger
'tuby "ud lirvmlifiy JOl.IKT
Kadar se mudite v okolici moje gostilne se oglasite pri meni za okrepčilo.
AUSTRO-AMERICANA PARO BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom It Avstro-Ogrsko.
Nizke cene Dobra postrežba, električna ».-itljava dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Frant Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govce v»i avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka
Za vsa nadaljna pojasnila se obrn na glavne zastopnike:
»HELPS BROS, ft CO. 2 Waanington St., New York, N. Y ali na njih pooblaščene zastopnike i Zjed. državah in Kanadi
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnien Tel. 101	Joliet, 111
Bray-eva Lekarna
Se priporoča slovenskemu občinstva
v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta. Joliet
Joliet Steam Dye Hm
Professional Cleaners and Dyeri STRAKA ft CO.
Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488.
The Will County National Bank
of Joliet. Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ulog* ter pošilja denar na vse dele ivet«
Kapital in preostanek $300,006.0«
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
POŠTENIM SLOVENCEM V PREVOMEK,
(11. dopis.)
Sin, glej tvoja mati.
Nepopisna je krščanske matere ljubezen do svojih otrok. Kdo bi zamo-gel popisati trud, katerega ima mati s svojimi otroci! Koliko britkosti in težav pretrpi mati s svojimi otroci! Poglavitna je skrb krščanskega očeta in matere, ki se tudi trudi za dušni blagor svojega otroka, da prejme sv. zakrament sv. krsta, do tako neumrjoča duša postane dedič kraljestva Božjega. Z vso večino tudi krščanski stariši lepo vzgojujejo svoje otroke v krščanskem duhu. Poglavitna skrb krščanske matere je, da v zgodnji mladosti uči svojega otroka moliti. Ko vzraste in se poda v tujino, zopet je poglavitna skrb krščanske matere, da priporoči svojemu otroku: "Otrok, Boga ne pozabi!" Kaj ne, dragi čitatelj, da je res? In zopet, ko se mati poslavlja na smrtni postelji od svojih ljubljenih otrok, kaj ne, predno je tvoja blaga mati izdihnila svojo dušo, kako toplo se ti je priporočila, da se je spominjaj v molitvi? Kaj ne, kako ginjeno slovo! Celo življenje je tvoja blaga mati tebi stala ob strani, ti svetovala in vodila tvoje življenje v mladih letih. In predno se je poslovila iz tega sveta in šla po plačilo k vsemogočnemu Bogu, zopet te je milo prosila: "Otrok moj, Boga ne pozabi!" "Otrok moj, ne jokaj, ampak moli zame!" Kaj ne, kako krasne besede krščanske matere!
Ako pomislimo trudapolno življenje in trpljenje svojih starišev: sv. dolžnost je, da otrok spoštuje svoje stariše!
. Če pa pogledamo, malo dobrih otrok videli bodemo. Kako veliko jih je postalo nezvestih, ki so prelomili obljubo, katero so dali svojim starišem. Pozabili so, kar so obljubili svojemu očetu in materi. Dokler je bil pri sta-riših, je živel po naukih sv. vere. Podal se je pa v tujino, v tem je pa v par letih popolnoma pozabi! na svojo vest, na svojo dušo, na svojo mater. Zašel je v slabo družbo, kjer je dobil pokvarjene tovaršije. Vdal se je slabemu življenju in g!sj: v par letih se je izučil grobo preklinjati tisto mater, katera ga je rodila, ki je zanj trpela in živela. Naučil se je zabavljati in tajiti celo samega Boga. In danes ga poglej: taji in proklinja Boga, kateremu je mati izročila svojo dušo, Boga, pri katerem ga čaka plačilo. Tako je vsaki dan bolj globoko padal in v par letih je postal — kranjski socialist. In ko je postal socialist, sedaj pa ni potreba nobene vzgoje, nobene šole, nobene knjige. Vse bo znal: zabavljati, obrekovati, proklinja-ti tisto sv. vero, katere ga je njegova lastna mati učila. Ali ni to žalostno?! Ali ni to grozno? Da bi pa kranjski .socializem bolj prodiral med ubogim delavstvom, pa pravijo, da so za delavca. Poglej ga v obraz! Poglej njegovo delo in prepričal se boš, da on hoče to zatreti, kar ga je njegova mati učila. Človek, ki Boga taji, tudi mater in očeta sovraži.
Da, ko bi mati videla tako daleč za-šlega otroka, kako milo bi jokala, dasi mogoče že počiva v hladni zemlji.
Zato, predragi rojaki, stopimo res tudi mi ž^ enkrat v vrste Zveze Slovenskih Duhovnikov! Saj nas je na tisoče. Rešimo slovensko mladino in poma'gajmo ji nazaj na pravo pot, k sv. katoliški-Cerkvi, nazaj k Jezusu, ki je pot, življenje in vstajenje. Pod-pjrajmo in širimo katoliško časopi-je! Le poglejmo nasprotnike: videli bomo, da po nekaterih hišah vlada v družini največja beda in gospodar pa z denarjem gmotno podpira zlobne, delavstvu in naši sv,, veri sovražne liste. Tudi on je bil enkrat katoličan, in sedaj širi protikatoliške liste! Ali nj tudi naša sv. dolžnost, da tudi mi širimo katoliška lista?
I.e potrudimo se, to je naša sv. dolžnost!
Pozdravljam te, Zveza Slovenskih Duhovnov, in Bog ti daj svoj božji blagoslov!
Mihael Železnikar.
Drobtinice.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
njegova lastnina; "proč s kapitalisti!" — pri kakih volitvah pa čisto hladnokrvno priporoča kandidata-kapitalista, če namreč to njemu — kundi — kaj nese. In tako gre naprej. Kunda se delavcu naravnost roga v obraz; kako pomilovanja vredni so pač tisti, ki verjamejo takemu lutmbugarju!
Neprijeten obisk med obedom.
Neki Anglež, ki se je te dni vrnil s Ceylona v London, pripoveduje v nekem listu naslednji dogodek, ki ga je doživel v Trincomalle. Bil je povabljen na kosilo; pojedina je bila blizo na kraju in gostje so se živahno raz-govarjali. Tedaj je opazil, da je hišna gospodinja, mlada ljubezniva dama, ostrmela in prebledela v neznani grozi; vendar jc čisto mirno poklicala služabnika in mu z navadnim glasom rekla, naj prinese skledo mleka in ga postavi k njenim nogam. Kljub popolni mirnosti in hladnokrvnosti gospodinje so gostje uganili, da se v obednici nahaja kobra — strupena ka« ča, katere pik trenotno usmrti človeka. Nihče se ni upal ganiti, ker bi vsakavsaka kretnja lahko prinesla
SfiiiSfi^SfiiiSfiEfiSfiSfiifi^SfiSfiSfiSiSfiSSSfiSfiffi^
sfi (č
s
■jfi
Sfi
m a m sr Si Sfi
m
Hi Sfi
Sfi
1
Žene in dekleta imajo posebno priliko za nskup lukenj.
1 *
Če »e ne boste č idile naši zalogi in cenam, se bomo pa mi čudili. Citajte vzroke:
SMITH, GREY & WALDSTEIN
Show Room Sample Suknje
40% pod tovarniško ceno. Ceneje kot pol tržne cene.
Sfi
Smith, Grey & Waldstein, New York, so znani kot največja firma v Ameriki, ki izdeluje suknje. Pote m bi\£e agencije te tvrdke je naš na- sfi
'	kupovalec v New Yorku nakupil teh Sample Sukenj po tako nizki ceni, da je neverojetno.	g
TE SUKNJE SE RAZPRODAJO SEDAJ. = i i
Vs
H(
!fi
Sfi
SSi Sfi
Sfi
m
Sfi
m
Sfi Sfi
m
Sfi
Sfi Sfi
m
Sfi
m
Sfi
Sfi
Sfi
Sfi
Sfi
To je zaloga, ki donaša našim ženam in dekletom posebno priliko za nakup oblačil, ki so najlepša v 1. 1914, pa ceneje kot za polovico, navadne cene. Na vsak način pridite, da jih vsaj vidite, ker niste primorani kupiti, a mi vemo, da ne boste
opustili te nenavadne prilike.
| . -j ŽENSKE POMLADNE SUKNJE, dela-I-iOl	ne iz čiste volne, Serges, Diagonals,
Snepherd Check, etc., krasno obšite z Moire, Persian in drugimi svilnimi trakovi, najnovejši rif pie in flare modeli z raglan ali kimono rokavi in ovratn ki. Vijolične, Navy Blue, črne, rujave, tango,reseda in dru-gobarvne. Popolna zaloga velikosti za žene in dekleta. Nobena vredna manj kot $10.00; mnoge veliko več, a prodajemo jih po
$5.98
Lot 2 KRASNE P0MLADNE SUKNJE—novi
* modeli, ripple, belted, flare in cutaway mode. Medici, notch in roll ovratniki. Kimono rokavi in drop oplečje, obščite s peau de cygne svilo v raznih barvah. Blago je fancy French Crepes, Di-ognals, Mannish Mixtures, Gaberdines, Jacquards in English checks. Barv—navy, Copenhagen, leather, tango, reseda, črne, itd. Razne velikosti za žene in dekleta. Vredne do $20, a zdaj po
$10,75
i

de:
Pr,
^ Sfi <
Pir
tre
\ ■ 1 i'
f. S)
s. 1
Pravlepo obšiti klobuki.
Besed nam primankuje, da bi primerno se opisala vsa moda in težko je dopovedati drugače, kot če pridete si sami ogledati naše pravlepe klobuke in si izberete po svojem okusu. Tako lepih klobukov pa po tako nizki ceni, se niste videli v Jolietu. Vsak je svoje barve in druge mode. Ne verjamamo, da je katera žena v tem mestu, da bi ne našla klobuka pri nas. ki seji bo bol dopadel kot kateri kar jih je še imela ali videla, a mesto plačati $8.50 in $10.<i0 za klobuk ga dobite pri nas zdaj za............................*P *
New Hemp Shapes,$1.25
Valika zbirka najnovejše vr»te klobukov, vredni do $2.50, »o vredni gotovo veliko več in povsod dražji, a mi (T j f\ C jih damo ždaj po . vP 1 • L
Vsakdanje klobuki$1.9»
Mali in srednjeveliki klobuki, narejeni po ob iki najmoderne.'-žih klobukov, najnovejša moda, vredni do $3.50, <£ | QT tedanja cena.......*P | 7 J
Več se jih rabi letos kot kdaj poprej—imamo polno zalogo vencev, r« ž, For-(iet-Me-Nots, Rosebuds, etc., vredne 25c, pri tej prodaji 1»<>..........................
lOc
Ml\ Motiti.
otroških klobukov najno ejše vrsto. Neglede liaj rabite za svojega otroka tn boste našli, ker jih imamo vseh velikosti in cen od $1.;»">
do .....................
$3.00 American Lady Corsets, 99c
V zalogi imamo 320 parov American Lady korsetov. Dobimo jih iz tovarne dvakrat na leto. Ti so druge vrste-ne najbolji-malo nepazno šiti, zato so pa tako ceni, da se le poplača blago, in delo, vendar so pa tako trpežni in dobri kot najbolji. Najnovejši izdelki-istotako dobri kot jih prodajamo navadno po $1.50 do $3.00- vseh velikostij. Razdelili smo jih v dve vrste po...........................................................
Deške $2.50 in $3.00 obleke $1.50.
Te obieke se zdaj prodajajo in so Dressy Norfolk in Double Breasted styles, prostrane kratke hlače, z prasom in lepimi gumbi; prav trpežne obleke za mladimo od 9 do PA 17 let, pri tej prodaj i po........................^ 1 • D U
Deške obleke z dvema paroma hlač za $3.19.
Najno'ejše Norfolk style in vsaka obleka ima dva para hlač, kratkih Knickerbocker, najnovejše pomladni izdelek iz čiste volne Cossimeres in Homespuns, lepo skrojeue, za mladimo od (> do 17 let, navadna cena $'».(>(),	19
pri tej razprodaji po
Sfi
iS a
Sfi
m
Sfi
Sni Sfi Sfi Sfi
SfiSišffiiiffiSfiSSfiSfiSfiifiSfiifiSfiSF
Prihodnji teden
JE
"Nemo" teden
Vsi novi Nemo korseti bodo v izložbi. Pridite jih si ogledat.
sfisfisfisfisfi^sfisfisfisfisfisfisfisfisi
Sfi m Sfi s Sfi sfi Sfi m Sfi »; Sfi sfi Sfi m sfi ^ sfi m sfi m s m sfi n sfi m ss m a m sfi ^ffiffiKSSffiffissfiw
* * *
i
m *
* * * *
gA
Imamo ducat noVih modelov « m kratkimo ali cVj ni QQ/> jjj rokave cena.............^
SB* Sfi ffi Hi Sfi Sfi Sfi W Sfi Sfi Sfi Sfi S3 Sfi ^ sfi
Sfi Sfi Sfi »i K S Sfi Sfi Sfi S S Si Sli Sfi Sfi Sfi !fi HffiM^.
Sfi^bfiSfiffi^SfiSfiSfiSfiifiSfiSfiSfiSfi
Posebna prodaja
ZA
Voile jopiče
smrt; nihče namreč ni vedel, kje se kača nahaja in vsi smo z grozo motrili prostor, kamor so dosegle naše oči. Služabnik je prinesel mleko in postavil posodo h gospejnim nogam; vse je bilo skrajno napeto v strahupol-nem pričakovanju. Tedaj se pokaže kača ob členku hišne gospodinje, odvije se in zdrči na posodo z mlekom. Služabništvo in gostje planejo nadnjo ter jo ubijejo. Tedaj je pa tudi hišna gospodinja bila na koncu s svojimi silami — padla je v nezavest. Vsekakor je pokazala toliko hladnokrvnosti in močne volje, da bi delala čast vsakemu v nevernostih preizkušenemu moškemu.
D 6
----
MALI OGLASI. I!
□
POZOR!
POZOR!
!
Chi. tel. 3399.
N. W. tel. 1257
Louis Wise
200 Jackson St. JOLIET, ILL
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobc ▼ naiem in Lunch Room.
ODDAM V NA}EM 4 SOBE V NO-j vi hiši na Woodruff Road, blizu je-klarne in drugih tovarn in vstran od dima in prahu. Oglasite se takoj, ker bo kmalu oddano. Več pove Jos. I Klepec.
PRODAM DVA BARITONA IN EN j komet in en klernet in ene gosli in ■ en boben. Kdor želi to kupiti naj se oglasi pri: Mrs. Jos. Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.	43
MESAR, KI RAZUME SVOJ PO-sel in govori slovensko ali hrvatsko, dobi stalno delo. Jos. J. Pleše, 911 N. Scott St., Joliet, 111.	2t
J. P.
o^o* *■	jjesui
♦♦•»♦♦♦trgovec.
Clinton in Denplainu Sit. Joliet
Obleke za spomlad in leto.
Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri.
Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
i Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St.. Joliet, 111.
Frank Juricič
1001 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
IPiit© "Elk Brand"
! Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah«^,
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL. .
ft?' «i
Kupujem in prodaja"' Ijišča, hiše in lote;*" ft j jem poslopja in pobišt' ti ognju.