■H DOLENJSKI LIST .. _ ■• ' . _ \ . . ■ ' ■______ ■■ ' -_i_ ' " VIDEM-KRŠKO: po jasno začrtam poti k nadaljnjemu napredku! Ze v zadnji številki smo na kratko poročali o občinski konferenci SZDI. v občini Videm-Krško, ki je bila 15. januarja, danes pa poročilo dopolnjujemo. Uvodno poročilo na konferenci je prebral predsednik Lojze Stih, v razpravi pa sta razen številnih delegatov govorila tudi predsednik okrajnega odbora SZDL iz Celja tovariš inž. Andrej Marine in član GO SZDL Slovenije tovariš Leopold Krese. Tovariš inž. Marine je predvsem poudaril, da je postala Socialistična zveza v občini resna politična sila in činitelj, ki vodi k napredku; to kaže tudi širina obravnavane problematike. Organizacija je sposobna dati vsa ta vprašanja na javno obravnavo. Grajal pa je nizek odstotek članstva volivcev v vrstah SZDL in še posebej dejstvo, da kar 1500 delavcev in uslužbencev ni članov SZDL. Tovariš Krese je razpravljal predvsem o delitvi dohodka in o nagrajevanju pri delu. Pogrešal je razpravo o problemih gospodarskih organizacij, ki na konferenci niso bili dovolj obdelani. Ocena občinske konference SZDL v Vidmu-Krškem pa je vsekakor zelo pozitivna: zelo krepko je znova začrtala pot za nadaljnji družbeni in gospodarski napredek komune. Držalo bo pravtako, da je bila letošnja občinska konferenca SZDL doslej ena izmed najboljših. Občinsko vodstvo SZDL jo jc temeljito pripravilo, zato je bila mogoča tudi plodna in spodbudna peturna razprava o najrazličnejših problemih, ki so zdaj pred komuno. ŠE MESEC DNI MRAZA? Meteorološke službe napovedujejo, da bo hud mraz v Evropi trajal še najmanj mesec dni. Meteorologi so tudi opozorili, da bo v Evropi vnovič snežilo. Nobenih znamenj ni, da bi prišlo v pretežnem delu Evrope do sprememb vremena. Po predvidevanjih meteorologov bo mraz zlasti v severni in osrednji Evropi, medtem ko bo v južnem in vzhodnem delu Sredozemlja nekoliko zmernejše vreme. Kljub hudemu mri^u so samo trije delegati izostali neopravičeno. Iz tega sledi, da so krajevni odbori SZDL izvolili za delegate ljudi z veliko politično zavestjo. V uvodnih besedah je predsednik občinskega odbora SZDL Lojze Stih poudaril, da so bili uspehi, ki jih je dosegla SZDL v občini, vidni, v bodoče pa bodo ti uspehi lahko še mnogo večji. SZDL si je že močno utrla pot med občane. To dokazujejo velika udeležba in pestre razprave na zborih občanov, ki so bili sklicani glede kmetijstva, jesenske setve in tolmačenja osnutka nove ustave. Dobro so bile izvedene tudi krajevne konference SZDL. Organizacije SZDL so si pri sedanjem delu nabrale bogatih izkušenj. Le nekateri odbori so vse preveč čakali na navodila občinskega odbora SZDL. Tam, kjer je organizacija znala pri- BREŽICE: človek v komuni Obračun dveletnega dela organizacij Socialistične zveze v brežiški občini je v soboto potekel na izrazito delovni konferenci, katere se je udeležilo 115 izvoljenih delegatov (izmed 135), med gosti pa so bili Franc Kimovec-2iga, Podpredsednik GO SZDL Slovenije, Miro Gošnik, sekretar okr. odbora SZDL Ljubljana, tovariša Lubej in Knafelc iz »krajnega odbora SZDL Celje, števihii predstavniki brežiške gamizijc .11.A, zastopniki gospodarskih kolektivov, društev in drugih organizacij. Poročilo o delu ObO SZDL Brežice v zadnjih 2 letih so delegati dobili že prej, konferenco pa je začel predsednik ObO SZDL Ivan Zivič z daljšim poročilom, v katerem je nanizal predvsem številne komunalne probleme, ki so letos bili tudi v ospredju zanimanja skoraj vseh volilnih konferenc KO SZDL. Zelo Izčrpno je poročal o delu nadzornega odbora njegov predsednik Ervln Blaievič, nakar je v razpravi sodelovalo 24 tovarišev. — Na konferenci so razrešili dosedanji občinski odbor SZDL, izvolili nov 25-č!anski odbor in 5 članov nadzornega odbora, sprejeli so sklepe za nadaljnje delo in nato na 1. seji novega odbora izvolili za novega Predsednika ObO SZDL spet tovariša Ivana 2iviča. V času od Januarja 1961 do sobotne konference Je življenje nemalokrat potrdilo, da so se> organizacije Socialistične zveze v brežiški občini uveljavile in da ljudje selo zaupajo svoji najmno-žičnejši organizaciji. K temu napredku so v občini veliko Pripomogle podružnice; pri 15 krajevnih organizacijah jih je kar 76 in ni odveč. «"'»• takoj podčrtamo, da je taka organizacijska pestrost Precej pripomogla k temu, da je Urok krog občanov ak- VREME OD 24. I. DO 3. II. 1963. Okrog 24. In 27. januarja lahne snežne padavine, t ostalem jasno In mrzlo. Konec januarja in prve dni februarja burja. Dr. V. M. th no delal v Sacialistični zvezi. Od začetnega uresničevanja zgolj organizacijsko-teh-nii nili nalog so podružnice zadnje teto začele tudi politično delati. Razgibano delo se je stopnjevalo zlasti lani po pismu Izvršnega komiteja CK ZKJ In po znamenitem govoru tovariša predsednika Tita v Splitu. Znova pa se je zlasti na zadnjih sestankih podružnic in na volilnih konferencah SZDL pokazalo, da ljudi predvsem težijo Številni nerešeni komunalni problemi, ki so posebno pereči zlasti zato, ker segajo v dnevno življenje občanov in pomenijo hkrati nemalokrat tudi sestavni del življenjske ravni posameznikov in skupnosti. Izmed 17.111 volivcev v občini j« uda; v vrstah SZDL 9.107 ljudi ali dobrih 53 odstotkov; ta številka je vse- kakor prenizka in tudi v brežiški občini ni odraz dejanskega razpoloženja ljudi. Krajevne organizacije in podružnice bodo morale malo bolj napeti svoja prizadevanja za dvig števila članov SZDL; izkušnje potrjujejo, da je takega stanja marsikje krivo samo nedelavno vodstvo KO. Zlasti velja za Krško vas, Kapele, Cerklje, Vel. Dolino, Čatež in Globoko, da se bo treba vprašati: kje sta čast in ugled kraja, da Je odstotek članov SZDL tako majhen. Tako so na primer, v Artičab na letni konferenci krajevne organizacije SZDL sklenili, da bodo ustanovili novo podružnico za vas Tre-bcž. Uspeh: Takoj se je vključilo v Socialistični) zvezo 50 novih članov! Ko se Je občinski odbor SZDL pripravljal na sobotno konferenco. Je naložil svoje- mu predsedniku težko in zapleteno nalogo: uvodno poročilo z naslovom »ČLOVEK V KOMUNI« Je tolikanj obsežno in zajema pač vsa področja našega življenja, da ga je težko utesnil v okvir enournega referata. Zato sta poročilo kot razprava nujno morala sprožiti vrsto problemov; nekatere poznamo že dolgo časa — njihovo reševanje je dolgoročno že zaradi narave dela —, drugi spet so znova privreli na dan ali pa so izzveneli kot opozorilo, prošnja, izmenjava izkušenj in pod. Res Je, da v brežiški občini ni težko občutiti, kako postaja SZDL v vsakdanji praksi ena Izmed oblik demokratičnih pravic občanov. To smo občutili iz dosedanjih prizadevanj za napredek kmetijstva, to se kaže v plodnem sode- (Nadaljevanje na 10. strani) sluhniti željam in potrebam občanov, je uspela ljudi vključiti v delo. Nasprotno pa, če organizacija ni bila dovolj iznajdljiva, ni dosegla vidnejših uspehov. Na uspešnejše delo organizacij je nedvomno vplival vodstveni kader. To se je pokazalo posebno dosedaj, ko je bilo na področju videmske-kr-ške občine kar 42 organizacij. Z zmanjšanjem števila organizacij in ustanovitvijo več podružnic bo v bodoče tudi kadrovsko vprašanje vodstva organizacij rešeno. Predsednik je nadalje govoril o uvajanju znanstveno-raziskoval-nega dela v podjetjih. Postavil je vprašanje, če je bilo v tem pogledu dovolj napravljenega, ali smo bili tu dovolj nazorni, razumljivi. Razveseljivo je, da so novi odbori krajevnih organizacij SZDL že sestavili programe dela, ker je prejšnja leta prišlo prav tu do zastoja. — Organizacije SZDL bodo imele v bodoče zelo odgovorne naloge. Med njimi bodo vsekakor najvažnejše: razprava o občinskem statutu, o družbenem planu in volitve v oblastne forume. Člani SZDL bodo morali aktivno sodelovati v razpravah o občinskem statutu. Občinski statut bo imel pravo vsebinov le tedaj, če bo. plod vsestranske razprave in pripomb občanov. Občani se bodo morali podrobneje seznaniti tudi z občinskim družbenim planom, ker je sleherni občan odgovoren za njegovo uresničitev. Volitve v občinsko skupščino bodo verjetno konec marca. Ker postaja komuna vse bolj samostojna gospodarsko politična enota, bo moral biti tudi vsak občinski odbornik aktiven družbeno-politični delavec. Prav zato bo treba voliti take odbornike, ki bodo kos svojim nalogam. Prihodnjo sredo: občinska konferenca SZDL v Novem mestu 30. Januarja ob 8.30 bo v dvorani novomeškega sindikalnega doma redna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva novomeške občine. Po poročilih in razpravi bodo izvolili nov občinski odbor SZDL in nov nadzorni odbor. Ker se je takoj po reorganizaciji okrajev pričela široka razprava o združevanju komun v Zasavju, so ljudje pričeli ugibati o tem in onem. Na konferenci SZDL v Vidmu - Krškem je bilo poudarjeno, da je bilo na posvetu OlX3 Celje sklenjeno, naj bi komune v Spodnjem Posav-ju delovale kot doslej. V Vidmu-Krškem se tudi na upirajo združevanju komun, predlagajo pa, da se mora vsako novo star>9 dobro proučiti s političnega in ekonomskega stališča, in da se šele potem ukrepa. Prav pa bi bilo. da bi se zasavske komune dogovorile za nekatere skupne službe: socialno zavaro-, vanje, vodovodno skupnost in komunalne banke. Predlagano je bilo, naj bi (Nadaljevanje na 11. strani) TREBNJE: v nedeljo občinska konferenca SZDL V nedeljo, 27. januarja ob 8.30, bo v dvorani zadružnega doma v Trebnjem občinska konferenca Socialistične zveze. Delegati so že prejeli poročilo ,ki Jih seznanja z delom SZDL med dvema konferencama, več c tem pa bodo slišali iz uvodnega referata na konferenci. Na konferenci, bodo predvsem obravnavali nadaljnjo vlogo Socialistične zveze, kmetijsko vprašanje in turistični razvoj. Pričakujejo, da bo nedeljska konferenca nakazala tudi nove delovne smeri in torišča, kot jih nakazujeta osnutek zvezne u-stave in občinskega statuta- S sobotne občinske konference SZDL v Brežicah — od desne proti levi sede: član okrajnega odbora SZDL Celje tovariš Lubej. podpredsednik GO SZDL Slovenije Franc Kimovec-Ziga, sekretar okrajnega odbora SZDL Ljubljana Miro Gošnik, sekretar ObK ZKS Brežice Vinko Jurkas in tovariš Požar, član občinskega odbora SZDL Brežic« G0SP0DARNEJE ZDRUŽEVATI TURIZMU NAMENJENI DINAR! Prejšnji četrtek so na 2. redni seji novega začasnega izvršnega odbora <>-krajnega odbora SZDL v Ljubljani razpravljali o najvažnejših problemih turizma v ljubljanskem okraju, o katerem je nato 18. januarja razpravljal tudi OLO Ljubljana. Zdaj, ko sega ljubljanski okraj od slapa Savice do Vinice na Kolpi, so razlike turistične razvitosti oz. nerazvitosti pokrajin še vidnejše kot so bile prej. Da nam ne manjka naravnih lepot, že dolgo vemo; ni pa še uresničeno marsikaj, kar bi pripomoglo, da bi turistična in gostinska dejavnost u-člnkoviteje vplivali na nadaljnji razvoj celokupnega gospodarstva prizadetih pokrajin. Člani izvršnega odbora OO SZDL so opozorili zlasti na dejstvo, da so zmogljivosti naših hotelov premajhne, hkrati pa marsikje domovi od' diha še vedno niso gostišča odprtega tipa. Potrebna bo tudi enotnejša politika investiranja v turizem in gostinstvo; zlasti se kaže čedalje nujnejša potreba po združevanja vseh sredstev, ki smo jib namenili ta nadaljnji razmah turizma. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Spremembe pri otroških dodatkih? Za novim zakonom o pokojninskem zavarovanju bo prišla na vrsto uredba o otroškem dodatku Kakšna bo usoda otroškega dodatka? Ali se bo spremenila njegova visina, kdaj in za koliko? Ali je opravičljivo, da družine z zelo različnim gmotnim položajem dobivajo isti dodatek? Zadnja uradna informacija o ureditvi otroškega dodatka je iz lanskega leta, ko je bil govor o novih predpisih o socialnem zavarovanju. Takrat je bilo rečeno, da bodo otroške dodatke izvzeli iz sistema socialnega zavarovanja in jih uredili s posebnim zakonom. Pristojni činitelji že proučujejo, kako bi kazalo urediti otroške dodatke. Ker pa j« sedaj neposredna naloga pripraviti nov zakon o pokojninskem zavarovanju, v katerega bodo vnesli tudi zaščito borcev, pričakujejo ,da bodo šele potem prišli na vrsto otroški dodatki. Tako lahko za sedaj govorimo samo o zamislih. Letno izplačajo v državi na račun otroškega dodatka 70 do 80 milijard dinarjev. Otroški dodatek je pred leti v primer- javi z dohodki iz delovnega razmerja pomenil zelo dosti oziroma veliko več kot danes, razen tega pa od 1956. leta skoraj ni bilo sprememb. Prišlo pa je do precejšnjih sprememb v dohodkih zavarovancev, predvsem tistih, ki imajo zemljo. Premoženjski cenzus bo treba čimprej uskladiti s sedanjimi dohodki koristni kov otroškega dodatka, vendar ne na osnovi davčne obveznosti, temveč katastrskega dohodka. Otroški dodatek je pomoč družini za vzdrževanje in vzgojo otrok, če naj to tudi v resnici bo, ga je treba v osnovi spremeniti. Kako lahko pojasnimo dejstvo, da dobivata dve družini z enakim številom otrok, toda z različnimi dohodki — ena s 30.000, druga s 60.000 dinarji mesečnih dohodkov, — povsem isti otroški dodatek? PREPROSTEJE POVEDANO: ALI JE TREBA IZPLAČEVATI OTROŠKI DODATEK TUDI TISTIM STARŠEM, KI IMAJO DOVOLJ GMOTNIH SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE SVOJIH O-TROK? Predlagajo tudi, da bi morah pri določanju, ali naj dobi družina otroški dodatek, upoštevati vse dohodke iz delovnega razmerja in dohodke izven tega razmerja. Lokalnim skupnostim pa naj bi dali pravico, da bi del otroškega dodatka, seveda pod določenimi pogoji, oddvojili in namenih za reševanje skupnih problemov otroške zaščite v komuni. Vendar so to le predlogi, o katerih bodo še razpravljali. Ni dvoma, ua je bil IV. kongres Enotne socialistične stranke Nemčije, ki se je končal v ponedeljek v Berlinu, najvažnejši politični dogodek preteklega tedna. Kongres, katerega se je udeležilo 2500 delegatov in gostov iz sedemdesetih komunističnih partij je zasedal v zelo važnem obdobju boja za mir in socializem v svetu. »Socializem ni več osamljen, obkoljen otok- Socializem je že postal poglavitna značilnost naše dobe in enoten družbeni proces« je poudaril predstavnik naše partije na kongresu SED Veljko Vlahovič, »ki mu je mir potreben za na-daljno afirmacijo. Zato je v sedanjem času odklanjanje vojne in grožnje s silo, za zmago tega ali onega družbenega sistema, usodnega pomena za svet in prihodnost socializma«. Nek delegat je v diskusiji o vprašanju vojne in mira v sedanjem atomskem času dejal, da je miroljubna koeksistenca, komunistični manifest sedanjosti. Na berlinskem kongresu SED je Nitrita Hruščov v triurnem govoru ponovno branil načela miroljubne koeksi-stence, poudaril, da je »boj za mir prvi pogoj boja za socializem« in dodal »da je celotna praksa mednarodnih odnosov potrdila velik pomen edino pravilne politike miroljubne koeksisten-ce ...« Hruščov je, ne da bi imenoval Kitajce, ponovno obsodil napačna stališča albanskega vodstva »in drugih«, v zvezi z Jugoslavijo pa omenil, da je »socialistična dežela, čeprav se razliku- jemo v nekaterih vprašanjih ideološke- rabil kongresni govorniški oder za ga značaja«. napad na miroljubno politiko in Jugo- Kot na prejšnjih kongresih komuni- slavijo. Njegov govor so ocenili kot stičnih partij, je tudi na berlinskem primer togega dogmatizma, nenačel- prišlo do ostrega izpada kitajskega de- nosti in licemerstva. legata na »revizioniste« in »njim . .. „„, ,„ . .. podobne.« In kakor so že na kongre- i.?redst?vmk ZKJ, .Vtehovic se ni spu- su KP Italije odkrito obsodili sedanjo stil v P^miko s kitajskim predstavni- škodljivo aktivnost vodstva KP Kitaj- kom' temveč je v govoru, ki so ga spre- ske ter pokazali odkrito na nasprotja Je« * velikim odobravanjem, le dosto- in nesoglasja v nekaterih bistvenih janstveno omenil, da je potrebno pri vprašanjih v mednarodnem delavskem razpravljanju upoštevati resnico. Dodal gibanju, prav tako je tudi berlinski je, da kongres razume za kaj gre, kar Kongres SED v Berlinu kongres kritiziral in obsodil stališča in izpade kitajskega predstavnika. Tudi na tem kongresu je predstavnik kitajske KP Vu Hsiu Cuan uporabljal lepo doneče fraze »o dosledni revolucionarnosti in nespravljivosti kitajske partije do imperializma«, hkrati pa je neobrzdano in grobo napadel ZKJ, maršala Tita in politiko socialistične Jugoslavije.. Kongres v Berlinu je soglasno obsodil kitajski napad na Jugoslavijo kot provokatorski, v kongresni dvorani so se slišali protesti, medklici »fuj .. ■ fuj .. •« in žvižgi, tako da je moral predsedujoči prekiniti govornika. Dvatisoč petsto delegatov v dvorani je ogorčeno protestiralo proti takemu nastopu in dejstvu, da je nesramno iz- je tudi pokazal z »dostojanstveno reakcijo na izpad predstavnika KP Kitajske.« Jasno je, da gre najmanj za Jugoslavijo, temveč za stališče komunističnega gibanja do vprašanja vojne in miru-« Berlinski kongres je bil nova manifestacija, da se socialistične sile v večini zavzemajo za mir, politiko razuma in miroljubne koeksistence. Predstavniki KP iz vseh kontinentov so podprli in se izrekla za ta načela, medtem ko se je predstavnik KP Kitajske Vu sam izločil, ko je demonstrativno zapustil dvorano, ko so ob zaključku kongresa manifestirali za enotnost in nadaljnjo zmago socializma v pogojih miroljubne koeksistence med narodi. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Včeraj popoiune se je začel v Beogradu VII. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Obračun je bogat in vsestranski. V času med dvema kongresoma je razvijala Ljudska mladina Jugoslavije pestre oblike dejavnosti, prek katerih se je vključevala mladina v reševanje aktualnih družbenih problemov. Mladina je v velikem številu in na različne načine, v pogojih, it katerih živi, in po svojih možnostih dala svoj prispevek v boju za zgraditev socializma in socialističnih družbenih odnosov. Kakor na vsej široki fronti našega boja za družbeni napredek, je bilo tudi težišče mladih na izpolnjevanju nalog, od katerih je odvisno naše jutrišnje življenje: utrjevanje in nadaljne razvijanje družbenega samoupravljanja, povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, preobrazba vasi in pospeševanje kmetijske proizvodnje, uresničevanje šolske reforme in ustvarjanje ugodnih pogojev za družbeno življenje, za kulturno, športno, tehnično, zabavno in drugo dejavnost. Ljudska mladina Jugoslavije šteje 1,636.544 članov, od tega 330.391 delavcev, 554.986 kmetov, 516.886 dijakov itd. Vsako leto poraste število članstva za približnu 130.000 članov. • Po vsej Sloveniji so v teku občinske konference SZDL, za katere je značilno, da so predvsem delovne — brez manifestativnega obeležja. Referati so bili večidel konkretni in temeljiti; odsevali so posebnosti posameznih občin. Med problemi gospodarstva so prevladovala vprašanja produktivnosti in nagrajevanja po delu. Razprave so se dotikale tudi problemov kmetijstva, predvsem, kako pospešiti proces modernizacije in podružbljanja kmetijske proizvodnje. Na nekaterih konferencah so temeljito analizirali dosedanjo Javno ustavno razpravo in is nje izluščili vse, kar bi lahko koristilo pri usmerjanju in nadaljnjega političnega dela. • Sekretariat izvršnega odbora GO SZDL Slovenije je obravnaval v petek program dela sekretariata in komisij v zvezi « tekočimi nalogami organizacij Socialistične zveze. Na isti seji je razpravljal tudi o problematiki lokalnega tiska v zvezi z reorganizacijo okrajev. Poudaril je vlogo lokalnih listov v sistemu obveščanja občanov in razvijanju družbenega samoupravljanja. • Odbor Zvezne ljudske skupščine za družbeno nadzorstvo je nedolgo tega obravnaval določene negativne pojave v našem družbenem življenju. Pri tem je ugotovil, da so bile vk'ju-čenc pri zatiranju negativnih pojavov politične organizacije, organi samoupravljanja in vse SEDMI KONGRES LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE naše subjektivne sile. To je pripomoglo, da so bili v drugem polletju preteklega leta doseženi pri odpravljanju nepravilnosti lepi uspehi. Tu in tam pa stvari le še ne razčlenijo do kraja, misleč, da gre le za kampanjo, ki bo hitro minila. Zato je mogoče še vedno srečati birokratske elemente, če poskušajo zadušiti glasove proti nepravilnostim v posameznih ustanovah in podjetjih. V materialih, ki jih je dobil odbor v zadnjem času, je le malo osebnih problemov. Ljudje se ne pritožujejo toliko zaradi nepravilnega odnosa proti njim samim, ampak opozarjajo na nepravilnosti, ki se tičejo širše skupnosti. • Na zveznem posvetovanju ekonomistov v Zagrebu, ki sta se ga udeležila med drugimi tudi predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarić in predsednik odbora ZIS ta splošna gospodarska vprašanja Boris Kraigher, so razpravljali o nekaterih problemih našega gospodarskega sistema. Osnova za razpravo sta ..ili študiji, ki sta ju pripravili dve skupini jugoslovanskih ekonomistov. Predvsem so poudarili, da do določenih slabosti v našem gospodarstvu ni prišlo po krivdi gospodarskega sistema, temveč zato, ker smo ta sistem preslabo in premalo dosledno izvajali. Naglasih so tudi pomen naraščanja osebne potrošnje in družbenega standarda, ki imata velik, spodbuden vpliv na produktivnost deia, če sta v skladu z doseženimi rezultati v proizvodnji in produktivnosti dela, ali bolje, če ju ne prehitevata. • V torek so posamezni odbori Ljudske skupščine LRS — za gospodarstvo, za prosveto in kulturo, za zdravstvo in socialno politiko ter za vprašanja dela in socialnega zavarovanja — najprej poslušali na skupni seji obrazložitev predstavnika Izvršnega '.veta LRS k predlogu družbenega plana LR Slovenije za leto 1963, nato pa na ločenih sejah obravnavali posamezne točke dnevnega reda. Poslanci so opozorili na pereče probleme in predlagali tudi spremembe v predlogu družbenega plana. Soglasni so bili v menju, da je visoko stopnjo naraščanja proizvodnje, kakršno predvideva predlog plana, mogoče uresničiti, če bomo znali izrabiti vse objektivne in subjektivne možnosti. • Letos je po vsej državi pritisnil hud mraz, dejali bi sibirski mraz, kakršnega ljudje /e dolgo ne pomnijo. Donava, Sava in Tisa zmr-zuje.io. Pomurje je bilo eno najbolj mrzlih pokrajin, saj je znašata pred dnevi temperatura v Murski Soboti — 34 stopinj, de nižjo temperaturo, in sicer — 37 stopinj Celzija, so -pokazale meritve pod Ignianom. Ponekod je zaradi snežnih žametov onemogočen cestni promet. Makedonijo so spet zajele poplave, zaradi česar so številne ceste neprehodne. Na ljub-I lanski kliniki so eksplodirali kotli v kotlarni, tako da so bili bolniki nekaj dni v mrzlih prostorih in so jih le odeje reševale pred mrazom. Vremenoslovei napovedujejo, da mraz ne bo zlepa popustil in da nas bo morebiti pospremil še v naslednji mesec. • Razgovori v Washingtonu. V torek so se v VVashlngtonu začeli trojni razgovori, ki se nanašajo na sporazum o prepovedi Jedrskih poskusov. To ocenjujejo kot novo obdobje v prizadevanju za prepoved Jedrskih poskusov. Svetovni tisk sodi. da so bile pri Izmen avl pisem irved premierom Hrušćo-vorn ln Kennedyjem odstranjene glavne ovire na poti k sporazumu. • Delegacija 8ZDU v Sofiji. Delegacija SZDLJ, ki je na obisku v Bolgariji Jc Imela razgovore s predstavniki Otečestve-ne fronte Bolgarije. Deleg clja si bo med drugim ogledala tudi Plovdlv. a Adenauer - de Gaulle. V ponedeljek Je bil prvi dan razgovorov med Adenaucrjem ln de Gaullom v Parizu. No sestanku v torek, sta se razgo-varjala približno dve url. Poročajo, da Je zohodnoncimSki kancler, ki Je no uradnem obisku v Franciji, predlagal predsedniku de Gaullu kompromisno tormuJo za priključitev Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. a Combejevd Se niso polotili orožja. Vojokl kutanSkeg« secesionista Mm/.i Combeja ki so bili v Kolveziju, ko so čete OZN vkorakale v to mestece, bodo Sele sredi tedna položili orožje. a Caravrlle zaradi slabega vremena ostala v Parlz.u. Reaktivno potniško letalo Caravelle, ki bi moralo v začetku tedna prileteti v Jugoslavijo, Je za-rudl '.i.iij<•.i vremena ostalo še v Parizu. Reaktivno letalo Caravelle Je kupilo podjetje JAT v Franciji za redni potniški promet z Jugoslavijo. • Zanimanje za Jugoslovansko blago v Turčiji. V sredo so se začela v Beogradu pogajanja med delegacijama Turčije ln Jugoslavije o blagovni zamenjavi v letu 1M3. Skupna vrednost izmenjave med obema državama Je znašala lani okrog 7 mllHonov dolarjev, leta 1IM1 pa i 826.000 dolarjev. 50 <%, vseh kinoprojektorjev v Turčiji je Iz »Iskre-. DELAVCI: uporabljajte sredstva za osebno zaStltAl POJASNILO V štev. 51 našega lista smo 20. decembra 1962 objavili sestavek pod naslovom:»Agro-servis: s polovico manj sredstev so ustvarili toliko kot prej!« V sestavku' med ostalim ugotavljamo tudi tole: »Nekdanji direktor, ki je podjetje ob reorganizaciji zapustil, je namreč na dokaj neodgovoren način sklepal pogodbe z naročniki v okviru takšnih zneskov, v kakršnih kljub najboljši volji kolektiv naročil ni mogel uresničiti. V poldrugem letu dni je na ta način povzročil podjetju okoli 20 milijonov dinarjev škode«. Ker prizadeti direktor to oporeka, pojasnjujemo: okoli 5 milijonov dinarjev škode je nastalo na opisani način, preostanek pa tudi zato, ker je direktor kljub sklepu DS vztrajal pri proizvodnji, s katero je nastalo 15 milijonov din škode. Uredništvo Na sejmišču le malo kupcev Na ponedeljkovem sejmu za prašiče ni bilo skoro nobenega prometa, ker je precej snega in mraz. Kupcev je bilo malo, saj so od 385 pripeljanih prašičev pokupili le 94 repov. Zaradi tega je bila tudi cena nižja: od 4000 do 6500 din. Elektrika tudi v Žvirčah V zvirčah so v soboto, 29. decembra, proslavili pomembno pridobitev. Prebivalci so se zbrali na otvoritvi elektrifikacije. Pri tem naj povemo, da bi lahko dobili elektriko hkrati s Hinjci, če bi imeli več korajže in če ne bi verjeli govoricam, da bodo z elektrifikacijo vasi Struge dobili daljnovod zastonj. Zdaj so v Suhi krajini brez elektrike še tele vasi: Lopata, Sela pri Hinjah, Vrh pri Vinjah in Visejc. V teh vaseh se doslej niso dosti brigali za elektrifikacijo in so se zanašali le na pomoč občine. Ce ne bodo resno pričeli z akcijo, bodo še dolgo ostali pri petrolejkah! D0LLHJSK1 LIS i v vsako hišo Bele krajine. Spod. Posavja in Dolenjske) V Suhi krajini ne znamo izkoristiti turizma Do sedaj smo se v Suhi krajini pritoževali, da zaradi slabe ceste v gornji dolini Krke ne moremo razviti turizma. Zdaj pa, ko imamo asfaltno cesto, ki pripelje številne potnike v to slikovito doiino Krke z bogatim loviščem rib in divjadi, z veličastnim spomenikom padlim v NOB nad Žužemberkom, z zgodovinskim gradom na trgu in campingom, ne znamo priščlecem nuditi tega, kar si žele. Gostišče v 2užemberku ima le nekaj ležišč, medtem ko na Dvoru oba gostinska obrata ne premoreta niti enega ležišča za goste. Tudi glede pijače in jedače si ne znamo pomagati. Okolje naselij ob Krki ni urejeno. To so vz-oki. da si turisti le mim ';.'.-ede ogledujejo Suho krajino. Razvoj turizma pa ima v teh krajih ne le trenutne, temveč tudi trajnejše možnosti. O teh so obširno razpravljali na krajevnih konferencah organizacij SZDL v Žužemberku in na Dvoru. Poudarili so, da za začetni razvoj turizma ni treba graditi hotelov ali vlagati večja sredstva, pač pa organizirati prenočišča pri zasebnikih in urediti okolje. Gostinski obrati pa naj bi turistom nudili domače specialitete ter dobro pijačo. V Žužemberku in Dvoru sta pri kra.evnih organizacijah SZDL ustanovljeni sekciji za turizem, ki naj s svojim delovnim programom pritegneta prebivalstvo predvsem v ureditev naselij. Po-tokazi ob cestah naj bi turiste opozarjali na turistične zanimivosti, zdaj pa jih sploh ni. Potokaz na Frato naj bi omenjal, da je tu izletniška točka z dobro postrežbo in več ležišči. Ce bomo začeli tako, bo ta del doline Krke vedno bolj obiskan in kmalu lahko postane pomembno, turistično področje. S tem bomo odkrili neizkoriščene vire dohodkov in ustvarili možnosti za gradn.o turističnih objektov. M. S. CDCOdCOfOfilUCO plava s krepkimi zamahi H Ste že slišali za probleme pri zaposlovanju žena? Ah veste, koliko žena išče zaposlitev, pa ni primernih delovnih mest zanje? H Kaj je integracija, vam je gotovo že znano. Naj vam povemo, da se žene ogrevajo zanjo! B Morda stanujete v pretesnem stanovanju in se strašansko jezite? Najbrž pa še niste poizkusili delati v pretesnem prostoru, kjer morate paziti na vsak korak in gib. To vam je šele prava muka! Da ne bo uvod predolg: obiskali smo tovarno perila »Labod« v Novem mestu {takšen je novi naziv prejšnje Industrije perila, Novo mesto) in načeli tri vprašanja: H Kaj mislite o integraciji? H Kaj vas je v preteklem letu in doslej najbolj Peklilo? B Koliko žena bi se pri vas lahko še zaposlilo? Okoli teh treh vprašanj se je spletla zgodba. Pripoveduje o zagrizenem in vztrajnem boju skoraj 300 žena v tovarni perila »Labod« v Novem mestu. Pripoveduje o tem, kaj si obetajo od letošnjega leta ln kaj so dosegle doslej. Novi gospodarski sistem je marsikoga omajal. Spregovoril je dinar. Zlasti močno je prizadel lahko konfekcijsko industrijo. Ne malo tovrstnih obratov je v Preteklem letu »šlo po vodi« ... Novomeški »Labod« je prestal precej težkih preizkušenj, pa vendar ^držal. »Labod« plava s krepkimi zamahi. K°i mislite o integraciji? 1)Za integracijo smo«, so "Ogovorile šivilje za stroji, Prikrojevalke pri novih tračnih žagah in likarice ob sodobnem likalnem Jtroju. šivalni stroji so hi-peli vbadati igle v blago, proizvodnja in delo sta te-wa naprej. "Naša proizvodnja je ?Pecializirana. Delamo mo-sko in otroško perilo. To n?s torej ne sili v integracijo. Zanjo smo zato, da °i bilj večji in močnejši, ?* bi laže nastopali na tr-2išqu*ja.- p^rošsikom. več _ Imamo težave pri nabavi blaga, iz katerega delamo '■■ perilo. Obrati lahke konJekcije v Sloveniji so Majhni. Sodelovanje s tekstilno industrijo je komajda opazno, če bi se združi-u, bi se laže dogovarjali o kvaliteti blaga, o vzorcih, ki jih potrebujemo, o dobavnih rokih, pa tudi rabate bi laže izkoriščali. če bi se združili, bi lahko proizvodnjo specializirali po artiklih. Vsak obrat bi lahko delal po, recimo Pet artiklov v raznih barvah blaga.« »Ali veste, kako težko je, Se delaš danes srajce ene vrste, jutri pa spet druge? Koliko časa izgubiš pri tern, koliko dragocenih JNnut!« Tako so govorile šivilje. »Delovni učinek bi bil potem za 15 do 20 odstotkov večji!« »Skupna prodaja v združenem podjetju bi pomenila manjše stroške. Namesto dosedanjih 26 potnikov v tovarnah lahke konfekcije v Sloveniji, ki bi se združile, bi jih bilo dovolj 10. Potnik nas stane na mesec povprečno 200 tisočakov. 16 bi jih dali v proizvodnjo in s tem prihranili domala vse za stroške združene prodajne službe.« česa se bojite pri združevanju? Nihče ne prizna rad, da ga je strah. Zato niso odgovorile takoj. Malce so pomislile. »Ne hitimo v integracijo, ker se to rado maščuje. Združijo se, nato pa si očitajo: ti si monopolist; ti bi nas rad izkoriščal; samo svoj obrat vidiš in podobno. V lahki konfekciji je tako: ponekod je strojna oprema najsodobnejša, drugod spet zelo zastarela. Amortizacija je zaradi tega dokaj različna, stopnja dobička pa prav tako. Najboljši bi bil — me sodimo tako — obračun po vloženem delu. Prelivanje sredstev iz obrata v obrat pa bo kljub temu potrebno. .Vse to velja prej dobro premisliti in merila delitve vnaprej točno določiti. Navdušujemo se za integracijo, ko bi se interesenti iz lahke konfekcije združili ter obdržali samostojen obračun. Le nabavna in prodajna služba bi bili skupni. Združeno podjetje bi bilo velik proizvajalec: 9 milijonov kvadratnih metrov tkanin bi predelali na leto in ustvarili okoli 6 milijard vrednosti. To bi pomenilo mnogo v odnosu do industrije in do trgovine.« Kaj vas je doslej najbolj peklilo? »Prostori!« je bil odgovor iz šivalnice, iz prikrc-jevalnice, iz likalnice, iz skladišč, adjustirnice in uprave. »Na tesnem smo! Kadarkoli bi radi kaj ukrenili, se ustavljamo ob prostorih! Zraka nam primanjkuje! Letos bomo te brige rešene! Ko bo Novoles izpraznil stavbo svojega obrata za drobno pohištvo in se preselil v Stražo, bomo, kot je dogovorjeno, stavbo zasedli mi. Kako lepo bo tam! Starih skrbi s prostori se bomo rešile za dolgo časa. Organizirale bomo lahko res sodobno proizvodnjo. Le malo investicij bo treba, pa bomo lahko predelale 2 milijona kvadratnih metrov blaga na leto ali skoraj še enkrat več kot doslej!« Koliko žena bi se pri vas še lahko zaposlilo? To je težko, marsikje kritično vprašanje. Odgovor je bil posreden: »Vprašajte raje, kaj bo treba ukreniti, preden jih bomo lahko zaposlili! Brez prostorov ne bo nič! Morda 15 ali 20 deklet, in nič več. Nato bo laže. Imamo sodobno likalno garnituro. Precej denarcev nas je veljala. Ker šivalnica ne more narediti dovolj-, je likalna garnitura izkoriščena le 46-odstotno. Skoraj polovica šivalnih strojev je bila na transmisij- ski pogon. Notranji transport v likalnici je ročen. Kaj ukreniti? Investirati v izboljšave se nam doslej ni izplačalo, ker bi bil izkoristek zaradi pretesnih prostorov premajhen. Zdaj je laže. Preostali šivalni stroji so letos dobili elektromotorčke. Število obratov se je povečalo od prejšnjih 2 tisoč na 3 tisoč. To omogoča za skoraj 30 odstotkov večjo proizvodnjo. Likalna garnitura je bolje izkoriščena. Tudi v normiranju je manj težav, kajti boljše delavke prej niso mogle narediti več, kot jim je dopuščal stroj. Ta izboljšava nas je stala okoli 5 milijonov dinarjev. Nova tračna žaga za krojenje je odpravila ozko grlo v pri-krojevalnici in nam omogočila fino krojenje. V likalnici bomo prav kmalu uvedli tekoči trak. Prihranili bomo nekaj delovnih mest in odpravili zamudni ročni transport. Tako se pripravljamo na selitev. Ko bomo v novih prostorih, bomo kupili še nekaj specialnih strojev, nato pa se bo pri nas našel kruh tudi za nove delavke.« M. J. ČIMPREJ STATUTE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJI Na nedavni seji je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem obravnavalo vprašanje statutov delovnih organizacij. Ker še nobena proizvodna organizacija v občini nima svojega statuta, j 9 sindikalno predsedstvo predlagalo, naj bi nastajanje statuta od osnutka do končnega sprejema • obsegalo pet.. stopenj: uvodne razprave, kdo naj statut izdela, kakšnih načel se ne sme izogniti, osnutek pisanih načel, razprava o osnutku in morebitna dopolnila in potrditev osnutka za veljaven zakon delovne organizacije. Med mnogimi činitelji, ki lahko vplivajo na uzakonitev statutarnih načel v tej ali oni gospodarski organizaciji, se zđi potrebno omeniti zlasti upravne in samoupravne organe, ki naj pri sami obravnavi resnično zastopajo tiste, ki so jih vodili, to je neposredne proizvajalce in upravljavce. Načela naj bodo čim bolj življenjska, ne splošna, z njimi naj bodo uzakonjene pravice in dolžnosti slehernega člana kolektiva ln delovne organizacije do skupnosti. Statut je resna stvar so poudarili na seji sindikalnega predsedstva, zato naj sindikalni odbori in ostali politični in drugi činiteiji skrbijo, da bo vse izvedeno. Temeljiteje se bođo o tem pogovorili še na današnjem razširjenem plenumu občinskega sindikalnega sveta, kateremu je predložen tudi ustrezen dnevni red. Razen tega pa bo plenum obravnaval osnutek družbenega plana občine za leto 1963 in pričel uvodno razpravo o občinskem statutu. To je potrebno omeniti zavoljo tega, ker bodo v gospodarskih organizacijah najprej javno obravnavali občinski statut in šele zatem statut svojega delovnega kolektiva. »Stari, ne daj zemlje!« Mrzel zimski dan, puščobo pa še povečuje dež, pomešan s snegom. V Krajevnem uradu v Adlešičih je veliko strank. Vsakdanje želje in potrebe so jih privedle sem. Nekdo pa je komajda slišno potrkal in se strahoma zrinil skozi vrata. Bil je starec. »Tovariš tajnik, ne morem več! V jeseni mi je umrla žena, mar naj umrem tudi jaz? Dokler je bilo toplo, je šlo. Zdaj pa je mraz. Nihče mi ne zakuri, ne skuha, nihče me ne opere. 69 let sem star, kako naj si pomagam sam?« Pričele so se mu tresti roke, po razora-nem licu pa so polzele solze. »Štiri hčere imam, zete, vnuke in zemljo. Do ženine smrti sem dobival invalidski dodatek, zdaj je davek prevelik. Zemljo bi dal državi. Dve hčerki sta poročeni v sosednji vasi, pa se ne brigata zame. Pokličite ju sem. Povesta naj, ali mi nameravata pomagati ali ne.« čez teden dni se je zgodba nadaljevala. Izmed obeh vabljenih hčera je prišla samo ena. Samo nekaj metrov narazen stoje njune hiše. To, ki je prišla, je pripeljal mož s konjem. Očitno razburjena ni marala sesti. Uvodni razgovor je bil kratek in mučen. Starec je nato pričel: »Hčerka, star sem in onemogel. 69 jih imam, pa sem zgaran, revmatizem me je zvU, stradež* mi je osušil obličje. Nihče ne vpraša, kako živim. Zemlje ne morem jesti! Dal jo bom državi, pa bom preskrbljen, saj ne potrebujem veliko!« Spet so po starčevem licu tekle solze, od revma-tizma zviti prsti so jih lovili po licih, glas se je tresel. »Kaj pa misliš, stari!« je planila hči. »Ne da-jaj zemlje, zemlja naj stoji! Občina naj ti da podporo, saj ti jo mora dati! Ne smejo te pustiti umreti od gladu in zime! Ne bodi najbolj neumen in ne dajaj zemlje prvi! Sin ti je padel v partizanih, oni te morajo zdaj oskrbeti!« Nato je odvrihrala skozi vrata, ne da bi »staremu« privoščila toplo besedo ali vsaj pogled. »Zemlja naj stoji, ne dajaj zemlje, občina ti. mora dati podporo!« je rekla hčerka, starec pa je nekaj dni prej naštel: »Štiri hčerke imam, zete, vnuke in zemljo!« Bolje bi bilo, ko bi našteval: »Zemljo imam, štiri hčerke, zete in vnuke.« Ostala mu je samo zemlja, vsi tisti, katerim jo je namenil, so pozabili nanj in mislijo samo na zemljo. Za očeta pa naj skrbi občina, »saj mora skrbeti«. Takšna je njihova modrost. Modrost dveh hčera, ki živita v sosednji vasi, njun oče pa medtem hira star, zapuščen in onemogel. Umazani kmečki pohlep po zemlji (trdno upamo, da so takšni -.primeri: dandanes zelo redki) starca ne bo redil, otroci pa so nanj pozabili. Toda odkod pogum za trditev: občina mora dati podporo!? Ob koncu pa še vprašanje: kaj pravijo k temu sovaščani iz Bojancev? Saj pada madež te zgodbe tudi nanje! ALOJZ CVITKOVIČ I Za 11,6 odst. večja proizvodnja, za 52 milijonov dolarjev izvoza Pretekli petek so v Ljubljani na skupni seji OLO razpravljali o tezah za razvoj gospodarstva v letu 1963. Za 11,6 odst. naj bi se povečala proizvodnja v novem okraju, pri čemer naj bi porasla proizvodnost dela za kakih 8 do 9 odst. Izvozili naj bi za približno 52 milijonov dolarjev, kar je precej več od dosedanjih uspehov. Socialistični sektor kmetijstva bo treba urediti in vskladiti tako, da bi dosegel kar se le da močno povečano, specializirano proizvodnjo. Predsednik OLO tov. Boris Mikoš je med drugim na seji dejal, da naj dokončno sprejete teze pomagajo občinskim ljudskim odborom novega o-kraja kot kožipot pri sestavljanju občinskih družbenih planov. — Na seji so odborniki opozorili na nesmotrno gospodarjenje z lesom, na davčno politiko in na turizem ter gostinstvo, ki morajo dobiti ustreznejše mesto v politiki ljudskih odborov. Za 10.000 din cenejši tranzistorji Združena elektronska industrija EI iz Niša bo pocenila prenosne in namizne tranzi-storske radijske sprejemnike. Prenosni sprejemniki se bodo pocenili od 37.000 na 29.800 in od 36.000 na 31.000 din. Pri namiznih tranzistorjih gre za pocenitev od 41.000 na 28.000 dinarjev in 29.500 ter od 40.000 na 32.000 dinarjev. Pocenitev tranzistorjev je posledica' integracije elektronske industrije v Srbiji. Naročite si Dolenjski list na domači naslov! Letošnji družbeni načrt LR Slovenije nakazuje družbenemu sektorju kmetijske proizvodnje izredno odgovorne in pomembne naloge. Predvideno povečanje proizvodnje, ki znaša v primerjavi s preteklim letom približno 19 odst. oziroma z rodno normalnejšim letom 1961 nekaj več kot 7 odst., temelji namreč v celoti ha družbeno organizirani proizvodnji, to je na proizvodnji v družbenih gospodarstvih in kooperaciji — upoštevajoč razvoj kmetijske proizvodnje v zadnjih dveh letih in povprečno ugodne vremenske razmere. Podrobnejše razprave, zlasti v okviru gospodarskih zbornic, so pokazale, da imamo pogoje za predvideni po-*^ist kmetijske proizvodnje. Sodeč po dosedanji in nadaljnji rriofttf' tfmnmlkl -pridobivanja novih obdelovalnih površin v družbenem sektor- ju, bodo družbena gospodar-mladi organizirala proizvod, njo na približno 60.000 ha, do stva lahko do letošnje spo-konca leta pa bi lahko z nakupom, zakupom, melioracijami in krčenjem pridobili še novih 15.000 ha obdelovalnih zemljišč, ki bi jih vključila v proizvodnjo prihodnje leto. Tako bi družbena gospodarstva razpolagala tetos že s približno 12 odst. vseh obdelovalnih površin v naši republiki. Z Intenzivnim prizadevanjem za uveljavljanje vseh možnih oblik proizvodnega sodelovanja pa bi bilo moč razširiti kooperacijsko proizvodnjo na približno 100.000 ha, tako da bi zajeli v družbeno organizirani proizvodnji skupno več kot 32 odst. vseh obdelovalnih površin v Sloveniji. Seveda pa bo povečanje proizvodnje na družbenih gospodarstvih in v kooperaciji odvisno ne samo od obsega zemljišč, marveč tudi od napredka tehnologije, učinkovite uporabe proizvajalnih sred- potrošnih središč. Zato se bodo morala v poljedelski proizvodnji, ki naj bi se letos povečala za približno 29 odst. v primerjavi s preteklim letom usmeriti predvsem na pridelovanje krmnih rastlin kot osnove za povečano živinorejsko proizvodnjo), kako. vostnih sort krompirja, vrt- Prav tako bo treba občutno povečati proizvodnjo tistih vrtnin, ki jih lahko pridelujemo intenzivno v bližini naših večjih potrošniških središč ali v izrazito ugodnih prideloval, nih področjih, tako da ne bomo več v tolikšni meri odvisni od uvoza iz oddaljenejših področij države. Za ilustracijo naj navedemo, da smo morali doslej uvažati iz drugih republik okrog 70 odst. zelenjave, in to ne le v kritičnem zimskem obdobju! Zato se bodo morali sedanji in novi vrtnarski obrati v naši republiki čim hitreje preusmeriti od dosedanje drobne in vsestranske proizvodnje na specializirano, veliko proizvodnjo vrtnin, ki bo lahko spričo manjših prevoznih stroškov donosna in konkurenčna. Seveda pa bo vprašanje pospeševanja te proizvodnje mogoče uspešno rešiti le s tesnejšim sodelovanjem predelovalne industrije, oskrbovalnih in trgovskih podjetij s proizvodnimi organizacijami, tako da bodo vsi skupaj nosili breme rizika v proizvodnji, nastopali kot enakoprav. ni partnerji in skupno u-smerjali rast te veje kmetijske proizvodnje (sotnvestira-nje, skupne pospeševalne službe, skupna transportna sredstva, skladišča, hladilne in predelovalne naprave itd.). K uveljavljanju takšnega trajnega sodelovanja bodo vsekakor znatno prispevali ukrepi, ki so predloženi (rizični skladi, integracija predelovalne industrije in večjih kmetijskih gospodarstev itd.). Tako usmerjena kmetijska proizvodnja bo omogočila razmeroma hitro stabilizacijo tržišča s kmetijskimi pridelki in s tem porast standarda naših delovnih ljudi, kot to predvideva letošnji družbeni načrt. JAMSTVA ZIVLJENSKE RAVNI stev, doslednega izvajanja agrotehničnih ukrepov, povečevanje delovne storilnosti itd. Vsekakor bodo morala letos naša družbena gospodarstva usmeriti svoja prizadevanja v modernizacijo in povečanje proizvodnje tistih kmetijskih pridelkov, pri katerih smo doslej opazili največje nihanje ter motnje pri preskrbi nin ln ostalih pridelkov, ki so doslej najbolj vplivali na porast življenjskih stroškov. Tako bo treba na primer v družbenem sektorju doseči letos proizvodnjo krompirja na najmanj 2000 ha, v koopera-cijski proizvodnji pa vsaj na 1500 ha, če hočemo, da bomo odpravili dosedanje nihanje ter motnje v preskrbi potrošnih središč s tem pridelkom. Štev. 3 (669) DOLENJSKI LIST PISMA UREDNIŠTVU S VOJEV RS TN A A N K ETA, ZA KATERO NI NOBENIH P R AV llT j Še na račun slabo založenih novomeških trgovin Tovariš urednik, mislim, da ste ustregli številnim potrošnikom, ko ste zadnje čase v vašem listu ponovno obravnavali vprašanje novomeških trgovin. Vse, kar ste napisali, drži, prav tako pa drži tudi to, kar ste navedli o užaljenosti nekaterih trgovcev, ki o vašem listu niso biU pohvaljeni Ker se mi zdi problem važen, naj še jaz navedem nekaj primerov. Moj znanec je pred novim letom iskal po trgovinah lepilo OHO. Toda namesto tega je dobil povsod le odgovor: »Kimamo«. Nekje, kjet so hoteli biti postrežljivi, pa so pristavili: »Imeli smo ga, pa ga je zmanjkalo. Zdaj pa ga ni več mogoče dobiti. Saj veste: uvoženo...« Znanec si je mislil: seveda, pred novim letom je, in ljudje so pokupili vse od kraja! Bo pa po novem letu bolje. Toda pošteno se je zmotil Minilo je novo leto, minila novoletna neizogibna inventura, minil prvi teden, drugi... Ko je ponovno vprašal po lepilu, je dobil spet stari odgovor: nimamo. — Slučaj je nanesel, da ga je službena pot prav tiste dni vodila v Ljubljano. In glej spaka! Kamorkoli je vstopil in kjerkoli je vprašal, povsod so mu takoj postregli z zahtevanim blagom. Kako tudi ne, saj na ovitku razločno piše: »OHO — lepilo, proizvaja Balkan, Beograd.« Zakaj potemtakem v Novem mestu tega »uvoženega« artikla ni? Drug primer. Trije znanci so imeli te dni opravke v Ljubljani. Med potjo je pogovor nanesel na to in ono, pa tudi na to, kaj vse so jim domači zabičali, da morajo kupiti v Ljubljani, ker tega v Novem mestu ni Prvi je povedal: »Žena je za novo leto kutina sinčku smučI Pozabila pa je hkrati kupiti tudi osem lesenih vijakov, s katerimi pritrdiš stremena. Obredel sem že vse trgovine, vse mogoče delavnice in obrtnike — orez uspeha Ce mi tudi v Ljubljani sreča ne bo bolj naklonjena, ne vem, kako se bo otrok smučal, vem samo, da se bo dosedanje veselje nad darilom spremenilo v razočaranje in žalost . . .« Drugi je dodal: »Rad bi kupil puh za pernico. V Novem mestu ga je težko dobiti, pa tudi precej dražji je, kadar ga imajo. Poskusil bom srečo v Ljubljani!« In tretji: »Ze več kot en mesec sprašujem v knjigarni po .Slovenskem dramskem leksikonu1. Prvi del imam, lani pa je izšel še drugi in ne bi rad videl, da mi delo ostane v do moči zibrki okrnjeno. Zdaj sem se odločil, da ga kupim v Ljubljani, če ga še imajo.« Zvečer so se vsi trije »Ljubljančani« scšli pred avtobusno postajo. Prvi je bil zadovoljnega obraza, čeprav je bil otovorjen z dvema precejšnjima zavitkoma puha. Drugi je srečno tiščal pod pazduho zaželeno knjigo. Tretji pa se je namuznil: Prepričan sem, da sem med nami vsemi kupil najmanj, kljub temu pa sem mogoče najbolj zadovoljen, vi-jačke sem dobil! V Sloveniji športu to jih imeli kot »ikart«, za vsakega sem plačal kovača. Ko pa sem potem slučajno šel še mimo Želez-nine, sem stopil tuđi tja. Tam pa sem dobil vijake celo po dva dinarja ln pol« Naj končam, tovariš ured nik, z dvema vprašanjema: Prvo: Ali je našim trgovinam res vseeno, če ljudje kupujejo lepilo, knjige, puh, sadje, magnetofone (v Ljubljani so za več jurjev cenejši!) in drugo v Zagrebu, Ljubljani in drugod ter puščajo dobiček tam, namesto da bi ga puščali v domačih trgovinah? Drugo: Ali naše trgovine ne znajo ali ne marajo prisluhniti željam potrošnikov, ne znajo ali ne marajo uravnavati svojih zalog v skladu z ljudskimi potrebami? Ne rečem, da so vse trgovine take, toda kolikor jih je, Tih je — preveč. POTROŠNIK če je mraz na železnici... Tovariš urednik! Mislim, da železniškemu osebju ne bosta v čast dogodka, ki ju nameravam opisati. Prejšnji teden smo v Birč-ni vasi čakali vlak, ki pelje proti Novemu mestu. Ker so bili vagoni drugega razreda že polni, se je 16 potnikov zrinilo na hodnik prvorazrednega vagona, ki je bil prazen m zelo mrzel Ko je prišel sprevodnik, je bil strašno razburjen, češ kaj tam delajo, ko imajo vozovnice za drugi razred. Nato je neki potnici vzel mesečno karto (samo njej! zakaj?). Marsikdo med nami je še imel mesečno vozovnico, zato ni prav, da je vzel karto samo eni osebi. Vendar-kai je bilo tega treba, saj je bil vagon prazen, bilo pa je tudi hladneje kot v drugih drugorazrednih vnronih, kjer je bilo polno ljudi. 19. januarja smo v Birčni vasi spet čakali vlak. Ko so javili, da ima zamudo, smo naprosili službujočega uslužbenca na postaji, če bi preko postaje v Kandiji obvestil tovarno zdravil »Krko« v Novem mestu, da bi poslala tovorn'ak. Ker se s tem vlakom vozi v Novo mesto okrog 10 ljudi, ki delajo v »Krki«, razen tega pa je bilo še več drugih potnikov, ki se jim je mudilo, bi bil tovornjak zelo dobrodošel. Verjetno delavci in ostali tudi ne bi zamudili službe, če bi službujoči v pisarni že lezniške postaje v Kandiji takoj ustregel in poklical »Krko«. Preden je to storil, se je pošteno, a neupravičeno razburjal. — Kdo pa je bil kriv. da je imel vlak tako zamudo? V Novo mesto je namesto ob 7.40 prišel šele ob 9.50. In kdo bo vsem. ki so potovali s tem vlakom, nadoknadil zamujeno? ZDRAVKO JEZ Novo mesto Prosimo za pojasnilo Tovariš urednik! V Podbočju imamo že več let cestno razsvetljavo, zal pa gorijo le tri srebrno-zele-ne svetilke, ostalih pet navadnih ob cestišču vzdolž potočne struge pa vidimo le podnevi; ponoči so črne kot noč! Ze skoraj mesec dni nobena od teh petih luči ne gori. Žarnice so pregorele in nihče se ne zmeni, da bi jih nadomestiL Do zdaj je za to skrbela SZDL, zdi pa se nam, da to ni naloja te organizacije. Monter podjetja »Eletro Videm-Krško je izjavil, da to podjetje oskrbuje le srebrno-zelene svetilke. Kaj pa je z ostalimi? Ali bi lahko dobili pojasnilo, kdo je odgovoren za druge, navadne svetilke, da bi služile svojemu namenu? FRANC PISANSKI. Podbočie 55 RAZGOVOR 0 USTAVI Pozvonil sem. Odprlo mi je dekletce. Najbrž je pričakovalo koga drugega, kajti ko me je zagledalo, me je premerilo s kritičnim pogledom. Njene očke so nezaupljivo zrle vame. »Ali je očka doma?« sem vprašal. Odkimalo je. Toda prav takrat se je pojavil očka in se očistil snega. Povedal sem mu, da se grem anketarja in da bi mu rad zastavil nekaj vprašanj o ustavi. »Kako pa, da ste prišli ravno k meni?« me je vprašal. Priznal sem mu, da ne vem, kako se piše in da imena, tudi če bi vedel zanj, ne bi objavil Tega, če na kakšno vprašanje ne bo odgovoril ali pa le na pol, res ne gre obešati na velik zvon.. Njegov nasmeh je bil spodbuden. Povabil me je v kuhinjo in že čez čas se je med nama razpletel zanimiv dvogovor: jaz sem vpraševal, on je odgovarjal. »Kje ste dobili največ informacij o predosnutku nove ustave?« se je glasilo prvo vprašanje. »Redno prebiram Dolenjski list. Prebral sem tudi ustavno prilogo. Vsega resda nisem razumel, ker pač nisem pravnik, a glavne stvari so mi bile jasne . .« »Ali ste obiskovali tudi predavanja?« »Da, bil sem na vseh sestankih sindikalne podružnice, kjer smo obravnavali ustavo.« »Ali menite, da je osnutek nove ustave naprednejši od prejšnjih ustav?« sem naprej vprašal. »Ne vem, kakšne so bile prejšnje ustave, toda ta govori res predvsem o človeku.« »Kakšno ime predvideva osnutek za flRJ?« se je glasilo naslednje vprašanje. Mož ni bil v zadregi. Brž je odgovoril: »Socialistična.« Kotel sem, da pove polno ime. On pa mi je začel praviti, da se republika, kjer upravljajo tovarne delavci, sme upravičeno Imenovati socialistična. Bilo mi je žal, ker sem dlakocepil z dodatnim vprašanjem. Nato sem ga vprašal: »Kdo je dal ob sprejemanju predosnutka v Zvezni ljudski skupščini obsežno obrazložitev?« »Ali mislite, da kdo tega ne ve? I, tovariš Kardelj vendar ...« »Kaj obsega pojem delovne organizacije?« Pri tem vprašanju se je zataknilo. Sobesednik je meril z odgovorom na nekakšne skupnosti ljudi, ki opravljajo koristno delo. Ko je videl, da bi rad določnejši odgovor, je rekel, da je to novo ime za gospodarsko organizacijo. V svojo beležhico sem zapisal: nepravilen odgovor. »Kako se po osnutku imenujejo pravila, ki urejajo notranje delovanje in odnose v gospodarski organizaciji?« »Statut, kajne?« mi je vmil vprašanje. »Kdo po osnutku voli predsednika republike?« »Tovariš Tito bo naš predsednik do smrti. In prav je tako!« »To že, toda nekdo ga mora izvoliti.« »Tovariš Tito nikoli ne pozabi, da je iz ljudstva, zato mu zaupamo.« »Kdo lahko sprejme novo ustavo?« »Skupščina.« »Ali je sistem volitev po osnutku spremenjen?« »Volitve v občinsko skupščino bodo neposredne, naprej pa posredne.« »Se vam zdi, da je tak način volitev v primerjavi s sedanjim bolj ali manj demokratičen?« »Vse je odvisno od volivcev, če res dobro preudarijo, koga izberejo ...« »Ali je načelo rotacije druž. beno koristno?« »Jaz pravim temu kolobar-jenje,« se je zasmejal. »Prav je, da je prišlo do tega.« »Kaj menite, ah se bo to načelo v celoti uveljavilo?« »Morda ne takoj v začetku.« »Zakaj tako mislite?« »Vsak začetek je težak.« »Ali je vprašanje odgovornosti posameznika, organizacij in organov v osnutku rešeno bolje ali slabše?« »Bolj bi bilo treba poudariti odgovornost poslancev do volivcev. Poslanec bi jim moral redno poročati o svojem delu.« Sledilo je vprašanje: »Ali nad katerimi sredstvi ne bi kazalo omejevati privatne lastnine?« »Privatna obrt naj le še ostane, samo treba je preprečiti izžemanje potrošnikov.« »Ali je v osnutku dovolj velik' poudarek na zakonitosti in ustavnosti?« KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Polde svalj, Stane Grubar, Franc Verbič, Tončka Pušcnjak, Ivanka Zagore. Ciril Selak. Ana Lipar, Ivanka l.uštek. Marjan Jcrele, Danijel Vrhovnik, Marija Brcgar, Malči Go-renc, Marija Luzar, Ivanka Zupančič, Jožefa Prime, Anica Kovačič, Marija Martinčič, Hajko Kozole, člani kolektiva IEV Šentjernej; Alojz Skrbeč, upokojenec iz Šentjerneja; Marija Pirnar, gospodinja iz Prekope; Alojzija Skrbeč, gospodinja iz Šentjerneja; Marija Gregorčič, krojaška pomočnica iz Šentjerneja; Terezija Svalj, šivilja iz Šentjerneja; Martin Grubar iz Komunalnega podjetja Novo, mesto; Jože Kini, Prane Bratkovič Julij Kambič, člani kolektiva KZ Novo mesto, in Ana Jamnik iz podjetja IEV Šentjernej. Pri tem vprašanju sva se morala ustaviti. Moral sem mu podrobno pojasniti, kaj prazaprav hočem. Ko me je razumel, je odvrnil: »So posamezniki, ki jim pritekajo dohodki iz nepojasnjenih, skrivnostnih virov. Najprej zraste dvostanovanjska hiša, potem se pojavi na dvorišču še avto, na strehi televizijska antena, pogostne gostije in tako naprej. Veste, to je težko razumeti. Dohodek je povprečen, kredita nobenega... Od kod denar? Taki primeri se ne bi smeli izmuzniti družbenemu nadzorstvu!« »Katera izmed pravic, ki jih ima po predosnutku človek in občan, se vam zdi najpomembnejša?« »Pravica do samoupravljanja.« »Kdo po vašem mišljenju v gospodarskih organizacijah ' najpogosteje odloča o najpomembnejših zadevah?« »Delavski svet. Ponekod samo z dviganjem rok, v mnogih podjetjih pa zares ...« Anketirancu sem se zahvalil za sodelovanje. Povedal sem mu, da bo najin pogovor, natanko tak, kakršen je bil, objavljen v časniku. J. B. PRIPOMBA UREDNIŠTVA: anketiranec ni odgovoril na vsa vprašanja, na nekatera pa le delno. Ali bi mu bil kdo izmed bralcev pripravljen pomagati? Bi morda kdo drugače odgovorjal na vprašanja? 0 POIZKUSITE! Za sode-a lovanje v tej svojevrst- • ni anketi bomo pripra-0 vili nekaj knjižnih na-0 grad, dva najboljša ozi-0 roma najizvirnejša od-0 govora pa bomo še po-0 sebe j nagradili z nagra-0 dama po 10.000 in 5.000 0 dinarjev! Odgovore na 0 vprašanja (ali pa samo 0 odgovor na posamezno 0 vprašanje iz zgornje 0 ankete) nam pošljite 0 vsaj do 5. februarja 0 19G3 na naslov: Uredni-0 štvo Dolenjskega lista, 0 NOVO MESTO, p. p. • 33. V spodnji levi kot 0 ovitka napišite: AN- • KETA. Odgovor črnogledi! v PERSPEKTIVAH Kar precej časa smo Su-hokranjčani potrebovali, da smo doumeli ves nesmisel članka, ki ga je M. R. objavil v mesečniku za kulturo in družbena vprašanja »Perspektive« pod naslovom »O strahotah našega molka« in z njegovo filozofsko vsebino izli] na Suho krajino in njene prebivalce toliko neresnice in krokodiljih solza. Mimoidoči turist, ki se je, kot sam pravi, prizibal v lagodnem snu v Suho krajino, Je tu začel gledati na svet in pojave okoli sebe z lastnimi očmi — po resnici povedano z očmi slepca, ki v prividih tava po zbombardi ranem mestu in išče oporo za lastno gledanje na svet in pojave okoli sebe v grozi in strahu nad »praznim« gospo darskim in družbeno - političnim življenjem v Suhi krajini in njeni »metropoli«. V takem deliriju je M. R. hotel Javnosti vsiliti po-tvorjeno resnico o obupnem eksistenčnem problemu Suhe krajine. V tej svoji nerazsodnosti je prezrl, da so delovni ljudje in delovna inteligenca združeni v zavestni politični sili ob pomoči organov oblasti v kratkih povojnih letih krepko utrli pot napredku in pri tem izvojevali že pomembne zmage nad zaostalostjo, podedovano iz prejšnjih časov. Povrnimo se v leto 1945! V Suhi krajini je bilo 70 odstotkov gospodarskih poslopij in hiš porušenih, od 55 naselij sta bili le dve elektrificirani, porušenih je bila večina šolskih poslopij, gospodarskih organizacij takorekoč ni bilo. In danes? Gospodarska poslopja in hiše so obnovljene, v petdesetih vaseh sveti elektrika in igra radio. Obnovljene so šole. od teh ena popolnoma na novo zgrajena. Štiri vasi sO dobile vodovod, v Žužemberku je obnovljen telovadni dom in urejena kino dvorana s sodobno cine-maseope aparaturo. Suho-kranjske gospodarske organizacije in kranjska podružnica »Iskre« zaposlu- jejo pieito 250 ljudi. Na Dvoru imajo prosvetno dvorano. V Žužemberku in na Dvoru je organizacija SZDL uredila klubske prostore in že pred leti nabavila televizorje. V obeh krajih imajo tudi knjižnico, prosvetno društvo z igralsko družino in godbe-no sekcijo. Pri krajevnih organizacijah SZDL deluje še več sekcij. Prebivalci Suhe krajine razpravljajo o delovnih programih krajev na zborih volivcev, na krajevnih konferencah SZDL in na sestankih družbeno-politič-nih organizacij. Tako so se pred dvema letoma v Žužemberku pogovorili o ureditvi kraja ob 20 letnici ljudske revolucije; takrat je dobil žužemberški trg videz urejenosti in čistoče in tak je v glavnem ostal tudi do danes. Na trgu skoraj ni hiše, ki ne bi bila na novo prebeljena. Edina ruševina ob robu trga je bivši hlev. ki tjakaj seveda res ne spada. Vsi trije stolpi zgodovinskega gradu, ki gledajo na trg. so do neke mere restavri-rani in čakajo še strehe, za kar je material v glavnem že pripravljen. Ce bi se bil M. R. zanimal, bi lahko zvedel, da si ObLO Novo mesto letos prizadeva zagotoviti sredstva za nadaljnja obnovitvena dela na gradu. Za ruševine bivše farne cerkve, župnišča in kapla-nije na Zafari smo se volivci Žužemberka na lanskem novembrskem zboru volivcev odločili, da jih je treba odpraviti. Te ruševine postajajo namreč nevarne za mimoidoče in za prebivalce pod Zafaro. Govorice glede obnovitve cerkve in župnišča na Zafari so nadlc v vodo, ker bi to močno žalilo spomin na številne zverinsko zaklane žrtve Žužemberka in okolice, katerih usodo so krojili v tei zloglasni beloear-d!sMčil oostnlanki. Številni davkoolačevalol Suhe Vratine t<»d1 niso še rxv:a-ntli do-'ntn'h davkov, ki «1h ie nroHHu^skn oblast nr»d-Displa kot orlsDevek za »rradnio teea razkošrr°«a žiirm'*"« ln kaolnniie! Prav tako še ni noznhliena nro-tilhidska vloga hranilce in posoiilnice rm Z«fari. Zgodba o paradižniku, zimi, trgovini in še o čem... Iščemo rdeči sadež — paradižnik. V novomeški zelenjavni trgovini ga ni, čeprav zori sredi zime, pri 20 stopinjah pod ničlo, v čate-škem rastlinjaku pri Brežicah. Po 300 do 320 dinarjev kilogram ga plačujejo tam trgovci od drugod. Paradižnik, rdeč, vabljiv sadež in poln vitaminov. Za bolnike, za tiste, ki si žele vitaminov, pa tudi za sladokusce ni predrag. Dva »K trije plodovi te prijetno osvežijo. Tistih nekaj kovačev za četrt kilograma, kolikor ga je dovolj za posladek družini, bi žrtvoval marsikdo. Toda paradižnika ni. Poizvedovali smo, *akaj ga ni. • Vrtnarija na toplo vodo »Kmetijska zadruga Brežice namerava graditi pri Ca-teških Toplicah velik vrtnarski obrat s toplimi gredami, *; jih bo ogrevala termalna yoda čateških vrelcev. Objekt "° Precejšen, saj je zadruga ^Prosila za 114 milijonov dinarjev posojila. Načrte že pripravljajo, več o tem pa bomo še pisali.« Tako smo 9. marca v 10. številki Dolenjskega lista obvestili naše bralce o gradnji rastlinjaka pri Čatežu, pozneje Pa smo o tem še večkrat Poročali. 9 Kom je šlo prvih 5 tisoč rdečih sadežev? Bastlinjak so v poznem po-™lju lani dogradili. Po ceveh k Pritekla topla voda in o-Krela prostore. Ozelenela je *Pomiad pod steklom in plodino« na I hektaru površin. Paradižnikove sadike so, pripete bo pokončne vrvice, ra-jjki zacvetele in že so se zabeli kazati prvi plodovi. Naj-, Prej drobni, belkasto zeleni, nato vedno večji, konec no-^mbra pa so že začeli rdeti. Malo pred dnevom republike' so v rastlinjaku začeli s pr-»m obiranjem Kupci so prihajali po paradižnik. (Naj omenimo, da <± °rat, žal, nima lastnega prevoznega sredstva, čeprav bi jim »Kombi« IMV zelo udle-gel.) v Zagreb so ga odpeljali Več kot 2 tisoč kilogramov °o 15. januarja so prišli ponj že 21-krat. V Ljubljani so ga Pojedli 1746 kilogramov; pri-s'j so ponj 5-krat. Okoli 500 kilogramov so ga porabila gostišča na našem področju, da, celo v Zdravilišče Gozd-Mar- tuljek in v hotel »Erika« v Kranjski gori so ga odpeljali nekaj manj kot 100 kilogramov. Najmanj paradižnika je potrošniku nudila trgovina. Splošno trgovsko podjetje v Sevnici ga je prodalo 112 ki-logramov, v Brežicah so ga prodali 65 kilogramov, nova # Kaj menijo gospodinje? — Pomislite! Kanec decembra zvem, da prodajajo svež paradižnik! Punčko sem imela doma bolno. Stekla sem v trgovino, pa ga je že zmanj-kalo. Kako prav bi prišel bolnemu otroku! Vprašala sem že večkrat, odgovor pa je vedno enak: »Ni ga! Mogoče bo še kaj!« — Tako nam je povedala prva. In druga? — Paradižnik! Se vprašate, če ga maramo! Saj je poln vitaminov! Več je vreden kot vsak južni sadež! Osveži, poživi in niti ni predrag! Pol kilograma ga imam dovolj; enkrat na teden bi si ga privoščila, ko bi le bil... Kako dober je bil v decembru, ko so ga imeli! Prisluhnili smo pogovora na cesti in slišali: »Jedetna! Ali veste, da ima. »o UT^đižnik? Zdaj. pozimi! Obrani paradižnik v rastlinjaku je že stehtan in, naložen v gajbice, čaka na odpremo. Obirajo vsak teden enkrat. Ponovno se nam vsiljuje vprašanje: zakaj vse doslej ni našel poti v naše mesto? meška trgovina pa je v dneh okoli 20. decembra lani prodala 59 kilogramov čateškega paradižnika. Nato ga ni bilo več. Kje ste še slišali kaj takega? Veste, pravijo, da ni nič dober, da nima ne prave »farbe« ne okusa! Saj ne more biti drugače, brez sonca je Razumljivo je, da se volivci zato pač niso navdušili 2a obnovo cerkve in žup-nišča in prav so povedali, ko so rekli, da sta cerkev i" župnišče na Zafari oskrunjena. Cerkev sv. Ro-je povsem primerna za opravljanje rednih verskih obredov, ki jih ljudje nemoteno obiskujejo. In dalje: na zboru volivcev je bilo predlagano, naj se material od ruševin na Zafari porabi za dozidavo osemletne šole v Žužemberku, vendar se s tem žunni upravitelj ni strinjal. O ruševinah bivše papirnice ni vredno razpravljati, ker so že zdavnaj obsojene na odstranitev. K tarnanju M. R. o brezperspektivnosti suhokranj-skega kmetilstva in o sla-bfim informiranju zadruge glede želja potrošnikov in tri-tpn'p st.n rm t»m oodročlu povečala dohodke iz kmetijstva za 36 milijonov din. M. R.-jeva zgodbica o zelju je izmišljena. Zadruga bi namreč lahko prodala kupcem še enkrat več zelja, če bi ga pri kmetih lahko dobila! In tisto o toči, zaradi česar se suhokranjskl kmetje (po pripovedovanju M. R.) niso hoteli raziti s trga! Toča je res padala, toda ne dan pred tem, ko je bil M. R. v Žužemberku in tudi kmetovalci iz Zvirč in Prevol niso drugi dan prišli v Žužemberk, ker imajo predaleč. Tudi davčni izterjevalec in miličnik se naslednjega dne po toči nista pojavila pri oškodo-dovancih, zato »junaka s sekiro«, ki ga omenja M. R., ni bilo! Res je le, da je ObLO Novo mesto v prizadete kraje po toči poslal komisijo z nalogo, da ugotovi pogoje za zmanjšanje davkov. Mlado dekle iz podružnice »Iskra«, članice ZKS. ni nvgusta 196*2 prišla od mnše (kot to navaja M. R.). temveč je to storila žp leta 1961 in le zato ore-IcIr tudi oartHsko kazen, ki le nanio vzgolno vplivnih Rima ie mtipnin. da ne potrebuje zagovornika za spodrsljaj, ker lahko najde vzor v prekaljenih komunistih, ki jih tudi v Suhi krajini ne manjka. Se o mesnici, frizerju »za dame in gospod?« in o gostilni. Tudi to potrebujemo v Suhi krajini. Potrošnja mesa se je v zadnjih štirih letih za šestkrat povečala, suhokranjska dekleta pa imajo denar in smisel za sodobne frizure. Gostilna ima ne samo domače, temveč dostikrat tudi tuje goste. Da bi M. R. dobil jasnejše lastno gledanje na svet in pojave okoli sebe in da bi bolje spoznal suhokranjskl eksistenčni problem, ga vabijo družbeno - politične organizacije na razgovor v Žužemberk, će se bo temu odzval, bo lahko uvidel. da bi moral biti naslov njegovega članka morda takle: »O strahotah potvorjenih resnic In superpesimistični oceni gospodarskega ln dnižbeno-nolftičneea živl'e-nia v Suhi krajini in Žužemberku«, ne pa »O strahotah našega molka«. Zastonniki družbenopolitičnih organizacij Suhe krajine zrasel, v topli vodi, pravi jo...« Nič več ni treba dodati te mu pogovoru. Raje bomo pri trdili dvema gospodinjama, ki sta paradižnik pravilno o-cenili. # »Naročili smo, pa ga ni...« V pisarni samopostrežne trgovine »Sadje-zelenjavac v Novem mestu so mislih, da smo prišli zaradi limon. Da sc njihove cenejše, pa udi boljše kot ljubljanske, so nam dokazovali. Po Novem mestu se namreč širijo govorice — tako so nam p )ve-dali — da so pri nas limone slabše in dražje kot v Ljubljani. . — Kaj pa parad-H:? — smo vprašali. — O, imeli smo gi. v decembru! — — Zakaj pa ga odtlej ni več, čeprav ljudje povprašujejo po njem? — — Pogovor S3 je m malce zataknil. — Naročili smo ga 20C kilogramov, pa ?a aiso poslali! — — Imate -»K >mlr«? /akaj ne greste sami ponj? — Tu se je pogovor še holj zataknil. Naročeni telet liki pogovor z rastlinjakom v Čatežu, ki je rešil zadrego, js stekel čez pol minute. Istega dne popoldne je odpeljal »Kombi« po 150 kilogramov paradižnika in 50 kilogramov solate »putrce« v Čatež. Upamo, da bo odslej redno odhajal po oboje. % čemu je trgovina brez paradižnika? V imenu več kot 7 tisoč potrošnikov iz Novega mesta smo vprašali, zakaj ni paradižnika. Pokazalo se je, ia je kriva trgovina! Vse kaže da bo našemu potrošniku pa radižnik odslej dosegljiv. Rastlinjak v Čatežu -e bil zgrajen s 162 milijoni dinarjev družbenih sredstev, predvsem za potrebe našega po Tako raste v teh mrzlih zimskih dneh paradižnik v čateškem rastlinjaku. Prepričajte se sami, da ga ne »delajo v topli vodi«, kot govorijo nekatere lahkoverne novomeške gospodinje. Stebla so prav takšna, kot jih ima paradižnik, ki ga gojimo sami, le malce močnejša so, listje je prav tako zeleno, sadež pa rdeč in sočen. Na nekaterih sadikah zraste tudi po 30 in več sadov. Naš posnetek je bil narejen 16. januarja dopoldne, ko je bilo na prostem 20 stopinj pod ničlo! Levo zadaj: ogrevalne cevi za vročo vod dročja. Kot smo ugotovili, pa smo pri nas od prvega pridelka porabili manj kot 10 odstotkov. Odgovor »Naročili smo, pa ga ni« ne more biti opravičilo. Ob neposrednem telefonskem pogovoru (žal se na to trgovci sami niso spomnili) z rastlinjakom se je malo prej navedeni izgovor razblinil. Na žalost se v naši trgovini vse prepogostokrat srečujemo z izgovori. Name- sto trditev: »Naš trg takšno blago odklanja! To ni za našega potrošnika! To pri nas ne bo šlo! Nimamo! Zmanjkalo je!« ter podobnih »izgovorov« nam dajte blago! Pro. izvodnja ga nudi v zadostni meri. Ce je redko, boljše in izvensezonsko, je dražje, to razumemo, ne moremo in nočemo pa razumeti vigo-vora: »Nimamo!« MILOŠ JAKOPEC Moj sin - papirničar? Kadar namerno v roke list papirja, le redkokdaj pomislimo, da je vse to moral nekdo izdelati Pri tem je pač potreboval delovna sredstva, čas in strokovno sposobnost, ki si jo je pridobil v teku let s prakso in Studijem Da bi bilo to lažje razumljivo, napravimo kratek izlet v Tovarno celuloze in papirja Vevče-Medvode. že sam kraj je prikupen. Leži komaj 8 km od Ljubljane, pod o-bronki giičev, ob reki Ljubljanici. Prijama okolica tovarne z letnim plavalnim bazenom nudi delavcu, ki je opravil svojo delovno dolžnost, motnost za lepe sprehode, mladina pa se zlasti poleti rada zadržuje v bazenu. Pa stopimo v tovarno! Ogromen prostor, ki Je založen tudi s preko 3000 kub. m. lesa. služi kot skladišče te osnovne surovine. Čeprav Je tovarna stara, že ob vstopu vidimo, da vlada v njeni notranjosti red. Lepo zloženi les odvažajo v poseben oddelek, kjer ga očistijo in brusijo v enega izmed osnovnih polizdelkov — lesovino. Z mletjem predelujejo star papir in ga potem dodajajo ostalim surovinam. V posebnih prostorih skladiščijo kaolin, galun, klej in ostale dodatke k surovinam za papir, ki jih v posebnih kadeh pripravljajo, da so sposobne za mešanje s papirno snovjo. Najin.Ij nas zanima, seveda, jamo izdelovanje papirja. Na starejših »trojih meljejo papirno snov v posebnih mlinih. Snov je kot kaša. ki so jo »zabelili« z dodatki tn zmešali z vodo. Tako pripravljena lesna m celulozna vlakna črpajo na papirne stroje. To so vam Jutri: razširjena seja ObSS v Črnomlju O tem, kako so se lotili kolektivi sestavljanja statutov delovnih organizacij, bodo razpravljali na jutrišnjem razširjenem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju, ki bo ob 8.30 v veliki sejni dvorani ObLO. Posveta se bodo udeležili tudi predstavniki OSS iz Ljubljane. stroji! Posebno novi stroj, ki so ga vgradili komaj pred dvema letoma. Dolgi so do 80 m. Nanje priteka papirna snov, ki so jo pripravili v omenjenih ali drugih mlelnih napravah. Cista snov priteka na sito. kjer voda odteka, papirno maso pa stroji stiskajo v širok trak. ki se suši, ko teče prek kovinasiih valjev, gretih s paro. Na koncu se papir navija v zvitke, težke do UMI kg. Končno obdelajo še površino papirja, ga zrežejo v formate, ki jih zahteva naročnik, in zavijejo ter odpošljejo. Pri strojih ne opazimo mnogo ljudi. Posebno moderni stroji so tako avtomatizirani, da ljudje okoli njih v glavnem le pazijo na potek proizvodnje in avtomatično regulirajo naprave. Pri tem ni potreben rizični napor, pač pa precejšnje strokovno znanje. Po nekaj letih dosežejo delavci visoko kvalifikacijo, pa tudi osebni dohodki dostikrat presegajo zaslužke v ostalih poklicih. Tudi zaposlenost papimičarja je vsestranska. V glavnem seveda izdeluje papir, kot tak pa je zaželen tudi v kartonažnib obratih, v obratih o-stale papirne konfekcije, v tiskarnah itd. Delovni kolektiv tovarno papirja v Vevčah bo letos slavil 120-Ietnico obstoja. Uvrstil se je med naša izvozna podjetja. Čeprav spada po kvaliteti izdelkov še vedno med prve tovrstne jugoslovanske proizvajalce, bo moral kvaliteto še izboljšati, da bo lahko konkuriral na mednarodnem in domačem trgu. 0 S tem v zvezi v tovarni skrbe e za izobraževanje in strokovno £ izpopolnjevanje kadrov. Vedno 0 bolj opuščajo nekdanje načine q poučevanja s pomočjo dolgolet-0 ne prakse na delovnem mestu 6 brez splošne in strokovne teo-0 retičnr podlage. V izobraževal-% nem centru prirejajo seminarje ^ in tečaje, kader pa pošiljajo v £ razne šole, za katere krijejo 0 stroške izobraževanja. V prihodnjih štirih letih bodo morali pridobiti vsaj 50—70 sposobnih poklicnih papirnlčarjev. V ta namen bodo sprejemali moško mladino in jo šolali na Metni šoli pri Šolskem centru tiska ln papirja v Mostah. Učenci na tej šoli ob vpisu dokažejo, da so napravili osemletko, potem pa se učijo zlasti tehničnih predmetov: tn se n-sposabljajo za upravljanje s stro- ji, spoznavajo osnove elektrotehnike, (lavna pa je seveda tehnologija papirja, katere obvladanje je osnovni pogoj. Ta šola je do sedaj dala že celo vrsto sposobnih strokovnjakov, ki so bili ob naglem razvoju papirne industrije pri nas potrebni. Poudarek pri pouku je tudi na praktičnem delu v proizvodnji. To delo se v glavnem odvija v obeh obratih podjetja, u-čenči pa si med študijem ogledajo tudi ostale slovenske tovarne papirja Za šolanje sprejema tovarna mladeniče z osemletko, jim daje delovne obleke, plača stanovanja v dijaškem domu in stroške šolanja. Nekaj dijakov se je po opravljeni šoli vpisalo tudi na papirniški oddelek srednje tehnične šole. odkoder smo že dobili prav dobre mojstre in vodje oddelkov. Od tu pa je možen vpis tudi na naravoslovno fakulteto — oddelek za papir. Seveda pa pri vpisu preverijo, če imajo dijaki res trden namen postati dobri strokovnjaki. S. K. Trebnje je dobilo matično knjižnico V trebanjski občini je veliko knjižnic, s katerimi u-pravljajo krajevna prosvetna društva. Ker društva niso imela sredstev za nabavo novih knjig in često tudi ne posebnih prostorov za knjižnice, se knjižničarstvo ni moglo razviti tako, kot določajo predpisi o knjižnicah. Da bi imeli v občini vsaj eno primerno knjižnico, je ObLO Trebnje na eni izmed zadnjih sej izdal odlok o ustanovivi knjižnice v Trebnjem ter ji Hal pristojnost osrednje ali matične knjižnice. Knjižnica je dobila prostore v prosvetnem domu. S predvideno preureditvijo domskih prostorov bi knjižnica dobila ustrezi.o mesto. Za ureditev knjižnice in povečanje knjižnega fonda bi potrebovali 1,5 milijona dinarjev. Štev. 3 (669) DOLENJSKI UST $ Kmetijski strojniki se prip ravljajo ..GOSTINCI BOMO. ZARES!" V Zavodu za napredek gostinstva in gospodinjstva v Novem mestu spet poteka tečaj za mlade gostince. Za takšne, ki bodo po dvoletnem priučevanju postali natakarji ali kuharji. Tokrat so že vdrugič na teoretičnem pouku. Vsako leto 3 mesece traja tečaj. človeka obide veselje, ko v učilnici naleti na kopico mladih, smejočih se obrazov, na 27 parov svetlečih se oči. Naš turizem se šele »odpira« kot pravimo, zato je tolikšen odziv mladine toliko bolj razveseljiv. V učilnici veje duh kolektivnosti, razigrani so, pa vendar disciplinirani in dostojni. Kipeča mladost se pretaka po razumno izbrani poti. Poklic je zahteven, mnogo samo-odpovedi bo treba v njem. Dve kolektivni vprašanji: »Kako ste zadovoljni s poukom in kako z gostinskim poklicem?« in takojšen, sproščen odgovor v zboru: »S tečajem smo vsi zadovoljni, za gostinski poklic pa smo navdušeni!« Kontakt je bil hitro ustvarjen, mimogrede so izbrali trojico iz svoje srede za razgovor: Jožica Planine je stara 17 let, doma je iz Podsre- de pri Šmarju. V prijetnem kramljanju pove: »V hotelu »Turist« v Vidmu-Krškem delam. Natakarica sem. Poklic me veseli, vendar bi rada še naprej na višjo gostinsko šolo, če bo le mogoče. V hotelu »Turist« je veliko prometa; strežem že samostojno. Zlasti poleti je veliko inc-zemcev, pa tudi Zagrebčanov. Slednje privablja plavalni bazen. Kdaj mi je najteže? Večkrat, toda samo, kadar moram streči vinjenim gostom.« Marjan Slak je doma iz Trebnjega. Star je 16 let in se priučuje za kuharja v hotelu »Grad« Otočec. »Nekoč sem gledal TV oddajo in videl kuharja, mojstra Ivačiča ter se odločil za kuharski poklic. V Otočcu bom ostal, ko se izučim. Po teoretičnem izpitu je pred menoj še praksa in nato praktični izpit, šlo bo, čeprav ne vem, kakšna vprašanja bom »povlekel«... Tinta Daničič iz Impol-ce pri Sevnici je stara 18 let in dela v Zdravilišču Dol. Toplice. »Prijateljica, ki je šla sem v uk, me je potegnila s seboj. Strežem goste v zdravilišču, abonente, pa tudi »a la cart« se že poizkušam. Pladenj je sicer resda težak, ven- dar je lažji, če ga pravilno neseš in držiš. Najteže mi je bilo prve dni, ko sem prišla: stopiti h gostom, vprašati, se približati, to je k sreči že za menoj. Tudi nasmejati se znam. Moja želja je: gostom dobro streči, tako da bodo zadovoljni!« Razgovor je bil končan, da ne bi prekinjali pouka. Njihov nasmeh, pridobijo no znanje in mladost pa bodo gradili naš turizem naprej. Razen cest, objektov, kuhinj in restavracij potrebujemo predvsem dobre gostince. Mladi ljudje iz razgovora obetajo postati takšni! M. J. O dejavnosti društev kmetijskih strojnikov na našem področju smo že poročali. Omenili smo tudi, da je predvsem steklo delo v občinskih središčih, ki so začela prirejati seminarje, tekmovanja in izlete. Z ukinitvijo novomeškega okraja bi morala prestati tudi povezava v okviru kmetijske strojne komisije pri okrajnem odboru Ljudske tehnike Novo mesto, ker pa je bila ta komisija ena najbolj delavnih v Sloveniji, je kmetijska strojna komisija pri glavnem odboru LP LRS na seji dovolila, da ostanejo društva v taki povezavi še naprej. Zveza sedmih občinskih društev kmetijskih strojnikov (na Dolenjskem, v Po-savju in Beli krajini) bo imela svoj sedež še nadalje v Novem mestu. Društva so že sredi priprav na občne zbore, ki bodo v februarju. Menijo, da bi se morali v ta društva v večjem številu vključiti tudi kmetijski strokovnjaki, člani društva inženirjev in tehnikov in ostali. Od teh pričakujejo pomoč pri delu in izpolnjevanju nalog. Prav tako pričakujejo, da jim bo s sredstvi pomagal sklad za kmetijstvo pri vseh ObLO. člani društev kmetijskih strojnikov se bodo v zimskem času izobraževali. Organizirali bodo seminarje — za občini Novo mesto in c Po družbenem načrtu za leto 1963 naj bi črnogorska industrija v primerjavi z letom 1962 povečala za 23 odstotkov. Povečanje temelji na razvojni stopnji proizvajalnih sil. pogojih gospodarjenja in drugih činiteljih, ki delujejo na področju proizvodnje in delitve. Komunalna uprava v Metliki Komunalna uprava v Metliki je lani s svojimi dejavnostmi ustvarila okoli 40 milijonov dinarjev bruto prometa. Ima remontno-zidarsko skupino, mizarstvo, kovinsko delavnico s kleparji in kovači ter skupine delavcev, ki vzdržujejo vodovode na področju občine, skrbijo za javne nasade in parke, za snago po mestnih ulicah in vzdržujejo vse ostale komunalne naprave. Kolektiv šteje 43 ljudi. Lani so preuredili stavbo za vinsko kletjo, kjer so nameščene vse njihove delavnice. V ta namen so porabili okoli 3 milijone in pol sredstev (600 tisočakov od tega je bilo posojilo). Ker nudijo s svojimi delavnicami prebivalcem tudi obrtne usluge (imajo tudi pleskarje), nameravajo razširiti zlasti kovinski obrat, ki bi nato nudil ključavničarske, avtomeha-nične in vodovodno inštalaterske usluge. Ljudski odbor jim je lani po pogodbah plačal iz proračuna le 5 milijonov 800 tisoč đin, vse ostalo pa so ustvarili z lastno dejavnostjo. Trebnje enega, za Belo kra- nju strojev. Na podlagi teh jino enega, enega pa za po- tekmovanj bođo izbrali dve savske predele. Hkrati se bo- ekipi, ki se bosta udeležili do ' pripravili na občinska republiškega tekmovanja y tekmovanja v oranju s trak- traktoristov v Kočevju, torjem, košnji in spoznava- -trm- »Ponosna odhajam na VII. kongres jugoslovanske mladine!« Danes ko beremo ta sestavek, delegatka ANICA VOVK IZ SEVNICE že prisostvuje VII. kongresu LMJ. 21-letno mladinko, knjigovodkinjo v konfekciji »Lisca«, smo obiskali v soboto. Anica Vovk ni samo vzorna uslužbenka, temveč je tudi tajnica sindikalne podružnice »Lisce«, občinske zveze za telesno vzgojo in blagajničarka občinskega komiteja LMS. Za delegatko je bila izvoljena na občinski mladinski konferenci zaradi vestnega in vztrajnega dela v mladinski organizaciji. O sebi, o uspehih in problemih sevniške mladine je povedala tole: »Sprva niti nisem mogla verjeti, da so me predlagali in izvolili za delegatko na kongres mladine. Vesela sem, ker so mi zaupali to odgovorno nalogo, še pred odhodom na kongres želim poudariti pomembno vlogo, ki jo ima mladina danes v našem družbenem življenju. Mislim, da mladina še ni dovolj razumela smernic zadnjega kongresa LMS. V bodoče bo treba poživiti ideološko delo med mladino. Prepričana sem, da se bo mladina potem bolj zavedala vloge v življenju naše skupnosti. Res pa je tudi, da se dogajajo konkretni primeri, da odhaja mladina iz podjetja in nihče ne ugotavlja dejanskih razlogov odhoda. Iz izkušenj vemo, da so v glavnem razlogi odhoda mladine objektivni. Veliko mladih nima stanovanj ali pa plačujejo sobe tudi do 5000 dinarjev mesečno. To pa nedvomno vpliva na njihov življenjski standard. Prav tako je problem pomanjkanje društvenih prostorov, v Sevnici bi moral biti društveni klub, a ga nimamo. Lahko pa trdimo, da je mladina delavna. Kar 32 mladincev je lani dokončalo mladinsko politično šolo. Na predlog CK LMS je občinski komite mladine zaradi tega dobil ćd maršala Tita vsa njegova izbrana dela. Mladina je tudi uspešno tekmovala v počastitev Dneva mladosti. Na zvezni delovni akciji je lani sodelovalo iz naše občine 8 mladincev, na republiški pa 4. Na raznih lokalnih akcijah v okviri komune je mladina naredila 1500 prostovoljnih delovnih ur. Predvsem želim poudariti, da je mladina aktivno sodelovala v razpravi o tolmačenju osnutka ustave. Letos smo tudi organizirali mladinsko politično šolo in šolo za življenje. Uvesti nameravamo nov način dela z mladino — preko klubov. Ustanovili bomo klub mladih kmetijskih proizvajalcev, klub mladih proizvajalcev v gospodarskih organizacijah in klub, mladih vaščanov. I Želim, da bi bil VII. kongres LMJ prelomnic , in da bi uspeli pritegniti k delu čimveč mladine, ki naj bi uresničila vse napotke, ki jih bo sprejel kongres. V torek se nas bo 15 delegatov in 5 opazovalcev iz vseh 11 občin celjskega okraja zbralo * Celju, od koder bomo skupinsko odpotovali v Beograd. Vsi smo za kongres dobro pripravljeni, ker je okrajni komite LMS Celje organiziral za delegate in predsednike komisij tridnevni seminar. Ponosna sem, ko odhajam kot delegatka sevniške občine na VII. kongres ljudske mladine Jugoslavije!« D. K. Vrže jih pred ognjišče, rekoč: »Ze zjutraj sem ti jih nasekal, saj zmerom mislim nate, Lizka!« Zadnjo besedo je nekako sumljivo izgovoril, tako da se je lahko čulo za »Liziko« ali pa tudi za »Lisko«, kravo v hlevu. Liza jo je umela za kravo. »Ti vrag črni!« Pograbila je za oklešček ter udarila za Danijelom, ki jo je urnih peta odkuril iz veže. Vstopivši v hišo, opazim Boštjana za mizo. Kar čutil sem, kako se je v njem vse vnelo od veselja, da ga obišče sorodnik. Takrat je imelo pri nas sorodni-štvo še nekaj cene in, če si sorodnika obiskal, si vedel, da si prišel k svojim ljudem. Vzlic temu pa Boštjan pri mojem vstopu niti izza mize ni vstal. In da bi si bila v roko segla, o tej gosposki šegi tista leta na Je-lovem brdu še govorice ni bilo! S svetlim očesom me je pogledal in dejal: »No!« In jaz sem odgovoril: »No, da ste le zdravi!« Nato je Boštjan zaklical svoji ženi, da naj prinese »štober« in luč. Tedaj v našem pogorju še ni vladal »smrdljivec« pač pa je v leščerbah gorelo laneno olje. Leščerbe so stale na štobrih, majhnih, lesenih stebričkih, od koder je izhajalo prejkone tudi ime. če se je v kaki gostilni nabirala nevihta, je gospodar najprej ukazal gospodinji ali dekli, da je spravila štobrčke v kraj, ker so bili za tepež pripravno orodje. Danes ne staknemo štobra več v kmečkih hišah, od škofje Loke pa do Cerknega ne! Lajjeno olje je podleglo in smrdljivi bratec gospodari na mizah Mlajši zarod pa nima več pojma o prej tako potrebni premičnini. Kultura je vzela štobre. Barba je nekaj odlašala. Ko je prinesla štober in plamtečo leščerbo, sem opazil, da je morala že vedeti o mojem prihodu. V kratkem času si je bila pre-oblekla srajčnik — tudi to, za naše ženstvo tako karakteristično oblačilo je zagazilo v pozabo — ki se mu je videlo, da prihaja iz perila. Tudi nov predpasnik si je bila pripasala. Barba je bila še vedno postavna žena. To sem ji tudi v obraz povedal, tako da se je zadovoljno zasme-jala. V tem pogledu ste ženske vse enake, in najsi nosite svilene, s čipkami obrobljene dolge srajce ali pa kratke, na rokavih v gube nabrane srajčnike! Menili smo se o letini, o živini in o visokih davkih. Ko sem povedal, da ostanem pri Presečnikovih nekaj tednov, se je obema razžarilo lice. Prepričan sem bil, da sta se tega v resnici veselila. Pri tem se ni predla nikaka pretirana govorica, kaj naj se mi daje jesti, kako naj se z mano počenja in o drugih takih sitnostih. Umelo se je na obeh straneh, da bom živel, kakor živi človek, če pride med svoje. Stemnilo se je. Posli so pričeli cepati v hišo in naenkrat je bila miza zasedena. Gospodinja je hitela po večerjo. Najprej se je pred nas postavila velika skleda celega krompirja, iz katerega se je mogočno kadilo. Mati Barba je na mizo za družino natrosila velik kup soli, za naju z gospodarjem pa manjšega. Sad zemlje smo jemali iz sklede, ga solili in jedli. Ko sta bila v posodi zadnja dva kosa, ju je pograbil hlapec Danijel, rekoč: »Ostati ne sme nič.« Nato je prišel na vrsto sok, v katerega je vrgla gospodinja veliko kepo rumenega masla. Vsak je dobil leseno žlico — ki bi jo ti, Marica, komaj spravila v svoja usteca — skupno smo zajemali, pridno in z vnemo. Tu in tam je Liza zavpila nad Danijelom: »Ne lovi samo štrukljev!« Pa hlapce se ni dosti brigalo za to karanje. Ko je bilo le še malo v skledi, je to k sebi potegnilo, režeč se: »Da ne bo mati mislila, da slabo kuha!« Pri večerji je nosil prvo besedo stari Jakopin. Tisti dan je delal pri Presečnikovih. Je li imel ta starec kako krstno ali kako drugo ime, ne vem. Kar sem ga poznal so ga klicali za Jakopina. Bil je Radeckega vojščak, ponosen na svoje trpljenje v vojski, ponosen tudi na svojo nemščino, kakor si jo je bil prilomil v vojaški službi. Ko se je na mizo postavil sok, je pričel: »Kaj veste vi, ki na svetu niste nič skusili in ki tudi nič ne veste!« »Povejte nam kaj!« je prosila Liza, ki se očividno še ni bila sprijaznila z Danijelom »Veliko ti lahko povem,« se je odrezal Jakopin. »Najlepše, kar je bilo, je bilo v Brešiji. Tam so nas puntarji nekaj komandirali in grof Radeci,« — Jakopin maršalovega imena ni mogel drugače izgovoriti — »je dejal: J?antje, pojdimo iz mesta!' Tisti dan me je imel profos v rokah, ker sem bil nekaj nepokorščine izkazal svojemu koprolu. Po ulicah smo se gnetli in ti vragi so s streh in z oken na nas streljali. Da, tako je bilo.« »Pa ste vendar nazaj streljali?« se je vmešal Danijel. Jakopin ga je zavrnil: »Molči, ki nič ne veš! Gor: za dimnikom je tičal Lahonček in na nas je streljal, da se je vse kadilo okrog njega. Za božjo voljo sem prosil profosa, da naj mi da puško v roke. D& mi jo! Tresk! In še danes ga vidim, kako Je omahnil, zdrsnil po strehi in nato tlesknil na kamen, da je vse okrog škropilo. Lepo je bilo! In potlej smo šli v Mantovo.« »Kaj je Mantova?« vpraša Liza. Takrat se je Jakopin repenčil, kakor se repenči petelin na gnoju. . , .... . »Mantova je mesto; ajne greze festuhg, ajne greze boser.« Mladi gostinci v tečaju novomeškega Zavoda za napredek gostinstva in gospodinjstva Celjski umetniki v Kostanjevici V soboto, 26. januarja, bo v Kostanjevici na Krki gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s komedijo francoskega pisatelja Marcela Acharda »Odkritosrčna lažnivka«. Komedijo je prevedel Bruno Hartman, zrežiral Juro Kislinger, sceno pa zasnoval Avgust Lavrenčič. V glavnih vlogah nastopajo: Janez Bermež, Sandi Krošl, Slavko Stmad, Marijan Breznik, Franci Gabrovšek, Jana Smidova, Marjanca Krošlova, Nada Božičeva in Marijan Dolinar. »Odkritosrčna lažnivka« je Večer o Reziji in njenih ljudeh Svojevrsten in zelo zanimiv Večer nam za Prešernov teden pripravlja v Novem mestu tukajšnja podružnica Slavističnega društva- Na njeno povabilo bodo namreč prišli iz Ljubljane strokovnjaki dr. V. Vodušek, dr. Matičetov in U. Krek, ki so lani kot člani Slovenske etnografske ekipe obiskali Rezijo. To je slovenska deželica v Zahodnih Julijskih Alpah, o kateri smo prav do nedavna vedeli zelo malo, ker je z ostalo Beneško Slovenijo že od"1 leta 1866 pod Italijo. Ekipa je namreč odkrila presenetljive kulturne zanimivosti: dvoglasno petje, kakršnega poznajo samo še nekatera področja Balkana in Bore srednje Italije, instru- mentalno glasbo k plesu, v duetu violine in malega kontrabasa s tremi strunami, inačico epske pesmi o Lepi Vidi, ki spada med najlepše, kar jih doslej poznamo. Rezija se je pokazala kot otoček, ki je zaradi svoje prirodne izoliranosti ohranil eno najs-tarejših glasbenih in pe-semskih izročil Evrope (dr. V. Vodušek). O vsem tem bodo omenjeni strokovnjaki spregovorili tudi novomeški publiki ter bodo svoja odkritja ilustrirali s kratkim barvnim filmom in magnetofonskimi posnetki. Opozarjamo že zdaj na zanimivo prireditev, datum in kraj pa bomo pravočasno javili. K. B. Prosvetni delavci sevniške občine na seminarju Občinski komite ZKS in Delavska univerza v Sevnici sta pred kratkim organizirala seminar za prosvetne delavce — komuniste. Dopoldanski Program je obsegal politične teme, popoldanski del pa problematiko v šolstvu. Sekretar obč. komiteja ZKS Sevnica Jože Knez je dopoldne spregovoril o liku prosvetnega delavca komunista in nalogah, ki mu jih nalaga Statut, posebno o nalogah pri šolski reformi. O gospodarskem razvoju občine, poslovanju šolskega in stanovanjskega sklada, per- spektivnem in investicijskem planu komune pa je govoril načelnik oddelka za gospodarstvo pri ObLO Sevnica tovariš Motore. Popoldne so udeleženci seminarja poslušali predavanje o šolstvu in družbenem upravljanju. Predavatelj je posebej pojasnil, kako se določajo merila za kvaliteto dela, ki pride v poštev pri nagrajevanju prosvetnih delavcev. Tovariš Bogovič je zatem razpravljal o strokovnem šolstvu, usmerjanju v poklice in o razliki med poklicnimi šolami in izobraževalni centri. S. Sk. zmes karakterne komedije, bulvarke, kriminalke in družbeno kritične zavzetosti, slednje bržčas najmanj. Takšen je pač Achard: duhovit, dramaturško spreten, velik poznavalec ljubezni v vseh njenih odtenkih, malo sentimentalen, pa dober opazovalec Ustvarjalni postopek je v »Odkritosrčni lažnivki« tipično Achardov; izbral si je zanimiv značaj preprostega, bistrega in poštenega dekleta, ki zaradi te svoje lastnosti pada v komične situacije, okrog nje pa je nanizal predstavnike sodstva na preizkušnji, degenerirano visoko družbo in preproste ljudi, kot sta pisar in policaj. Ugled celjske gledališke hiše in njenih umetnikov nam zagotavljata, da bomo imeli spet lep umetniški večer. Vabimo vse prebivalstvo, da si nabavi vstopnice že v pred-prodaji, ki bo od nedelje, 20. januarja, dalje pri tajnici prosvetnega društva »Lojze Košak« tovarišici Danici Ku-kec. Moderna šola, žal brez telovadnice Največja želja prebivalstva trebanjske občine, učencev in šolnikov je, da bi skoraj odprli novo šolo. šola, ki jo gradijo v Trebnjem, bo ena najmodernejših v Sloveniji. V njej bo 10 učilnic, 2 delavnici za tehnični pouk, risalni-ca, fizikalna dvorana, kabineti, splošni kabineti, prostori za šolsko mlečno kuhinjo, prirodoslovna soba in upravni šolski prostori. V načrtu je tudi telovadnica, ki je pa, kot smo izvedeli, ne nameravajo graditi, čeprav bodo uredili umivalnico in slačilnico, ki bo služila pri pouku telesne vzgoje. Toda brez telovadnice modernega pouka ni, zato se bodo morda le našla sredstva, da bodo uredili tudi prostore za pouk telesne vzgoje. Troje knjig založbe „BGREC" Ob koncu preteklega leta so dotiskali troje del, ki jih je izdal Zavod »Borec« v Ljubljani. V knjigi »12 mesecev s Ti-tovi mi partizani« popisuje angleški major William Jones, ki je kot prvi britanski oficir stopil med partizane, svoje vtise in doživetja o naši NOB, kot jo je sam videl in doživel. Knjiga je zelo zanimiva in je piscu prinesla velik ugled ne samo v Veliki Britaniji, ampak tudi pri nas. V prevodu Franceta Su-šteršiča je »Borec« izdal spomine novozelandskega zdravnika, majorja britanske vojske med II. svetovno vojno, KOZARA — novi jugoslovanski film bedo predvajali v Novem mestu prihodnji teden Košček svobodne zemlje — kozaraško partizansko državo — je leta 1942 branilo 3500 partizanov. To ni bila le običajna obramba svobodnega območja, kajti razen bor-cev-partizanov je bilo v zaledju še 80.000 starcev, žensk in otrok pa še 600 ranjencev. Vsa ta množica je bila skrita V okrilju legendarne gore Kozare. Nasproti 3500 borcem partizanom je stalo nad 60.000 Nemcev in pripadnikov raznih kvizlinških organizacij. Vsi so bili do zob oboroženi z najmodernejšim orožjem. Noč in dan so bruhali ogenj in jeklo na borce. Ti pa so branili ta kos jugoslovanskih tal in na njem skrito goloroko ljudstvo, ki je zapustilo svoje domove spričo preganjanja in nasilja, ki ga je nad njim počel okupator s pomočjo domačih izdajalcev. Na tem ozkem prostoru gore Kozare, na njenih pristopih in jasah so potekale krvave borbe. Vidimo lik španskega norca VukSe, kako ščiti nemočne ljudi pred okupatorjem in izdajalci. Vidimo preprostega ln golorokega kmeta Sorga, ki mu je vojna vihra odnesla vse, kar je imel in kar je ljubil; vidimo ga, ko prebija vse obroče tujih in domačih sovražnikov. Taka je bila Kozara, uporna, herojska in legendarna, požgana, zavita v črnino, obenem pa zmagoslavna kot pesem, kot njeni ljudje. Kakor je bila veličastna epopeja Kozare v borbi, tako je epopeja Kozare tudi film »Kozara«, epopeja borcev in golorokih ljudi, katerih borbo in trpljenje nam posreduje ta film, ki s svojimi epskimi scenami veličastno zgodovinsko resnico spreminja v veliko umetniško doživetje. »Kozara« ni običajen vojni film ne kronika vojne, to je sinteza zgodovinskih dogodkov na Kozari, polna trga-gičnih prizorov pa tudi nepozabnih poetičnih scen in doživetij- FILM »KOZARO« BODO V NOVEM MESTU PREDVA1A-LI OD 31. JANUARJA DO 3. FEBRUARJA V DOMU JLA. Trizorček iz ODKRITOSRČNE LA2NJIVKE, kateri je avtor pripisal tale motto: »Kdor govori resnico, temu daj konja: potreboval ga bo, da bo lahko pobegnil... (perzijski pregovor). Celjski umetniki bodo nastopili z Achardovo komedijo v soboto zvečer ob 19. uri v Kostanjevici na Krki Novi načrti - novi upi Delovna konferenca prosvetnega društva v Leskovcu pri Krškem je prikazala žetev lanskoletne kulturne dejavnosti, hkrati pa je spregovorila o načrtih za prihodnost. Iz poročila smo zvedeli, da je bila ena najvažnejših akcij društva obnovitev odra. Društvo je povabilo svoje člane, da s prostovoljnimi prispevki, posebno pa s prostovoljnim delom pomagajo pri akciji. Strokovna dela je vodil požrtvovalni društveni gospodar, precej del pa je opravila mladinska organizacija. Društvo ima težave z vzdrževanjem vokalno glasbene dejavnosti. Skromni zbor, ki ga že dolga leta vodi zborovodja Jože Puntar, čedalje bolj slabi, ker ni naraščaja. Kaže, da bi vsi radi poslušali »">etje, malokdo pa bi pel. Treba bo razmisliti, kako bi obdržali v pevskih vrstah mladino, ko konča osnovno šolo. Življenje v dramski družini je živahnejše. Uspeh Marin-čeve komedije »Poročil se bom s svojo ženo« je bil kar lep. Komedija je šla osemkrat čez oder: trikrat so jo pokazali domačim gledalcem, obiskala pa je tudi pet sosednjih odrov. Lutkovni oder Rogersa Lindsava »Gverilski zdravnik«. Avtor knjige, ki se je leta 1943 prostovoljno odločil, da pride v Jugoslavijo, kjer naj bi zdravil ranjene in bolne partizane, je v delu popisal svoje vojaško križarjenje po Visu, Dalmaciji in Hrvaški, Bosni ter Sloveniji. »Gverilski zdravnik« ne bi mogel biti drugače pisan, kot je, kajti od prve do zadnje strani ga je pisala roka zavestnega, odločnega moža, ki se mu je izpolnila velika želja, da je lahko prišel na ozemlje okupirane Jugoslavije, zdravil ranjene borce in doživel resnično partizansko življenje. Življenje in boj junaka ruske državljanske vojne, srbskega rojaka Alekse Dundiča, je popisano v istoimenskem romanu Aleksandra Dunajev-skega. »Aleksa Dundič« je knjiga, vredna, da jo vzamemo s police, kajti v njej resnično vidimo Dundiča takega, kot je bil, »leva z otroškim srcem«. Dunajevski je s popisovanjem dogodivščin udeleženca ruske državljanske vojne Dundiča naredil veliko uslugo pri spoznavanju in pravilnem vrednotenju dejanj jugoslovanskih sinov na vseh koncih sveta. »Modrost v divjini« Tuk naslov ima knjiga plodovite raziskovalke ln pisateljice Eve I.lps. ki jo pri nas poznamo po Studiji o Indijancih. V tem dolu pa svoje delo razširi še na ostala področja in popise Indijance, Eskime ln prebivalce Črnega konU-nenta v luči njihovega lastnega humorja. Knjiga je bogato opremljena z ilustrativnimi citati pregovorov, zgodb, pesniških stvaritev ln reprodukcijami upodabljajoče dejavnosti. Površno opravljeno delo V življenju komunalne skupnosti sta posebno važna, morda celo najvažnejša, šolstvo in vzgoja mladine. Vedno znova (javno, v kolektivih, družbenih organizacijah, oblastvenih in družbenih organih) poudarjamo, da napredek obveznega šolanja, vzgojnega varstva in strokovnega izobraževanja ni in ne more biti samo stvar prosvetnih delavcev in organov družbenih služb, ampak nujna naloga celotne družbe, kljub temu pa reševanje te naloge še vedno ni zadovoljivo. Prosvetne delavce v nekaterih občinah v naši republiki so v zadnjih dneh vznemirili občinski statuti, ker prosveti in vzgoji ne posvečajo dovolj pozornosti oziroma so pravila za delovanje izobraževalnih in vzgojnih ustanov vse preveč površna in vzgoji s ponavljanjem osnutka ustave, kjer posebno ponekod celo nejasna. Večina statutov pričenja poglavje o šolstvu in določilo govori o brezplačnem pouku v osnovni šoli in o pravici slehernega državljana do izobraževanja. Le redke občine v svojih statutih natančneje opredeljujejo obveznosti občinskih ljudskih odborov do brezplačnega šolanja, do učnih pripomočkov itd. V svojih statutih se občine izogibajo določil o šolah druge stopnje. Pomanjkljiva so določila o zbiranju sredstev za šolstvo in vzgojo mladine. V statutih niso dovolj zajete posebne šole, zapostavljena je varstvena vzgoja, delovanje zavodov za prosvetno-pedagoško službo in skrb za strokovno izpopolnjevanje prosvetnih delavcev. Nedvomno bo te pomanjkljivosti treba odpraviti! Nova likovna razstava v Kostanjevici na Krki V času od 26. januarja do 8. februarja 1963 bo na Lamutovem razstavišču v Kostanjevici razstavljal akademski slikar Gabrijel Hu-mrk. limetnlk se Je rodil 17. 6. 1907 v Eoh. Bistrici. Akademijo likovnih umetnosti Je dve leti obiskoval v Krakovu na Poljskem, eno leto v Zagrebu pri prof. Beciču, dve leti pa v LJubljani, kjer Je pri profesorju Gojmiru Antonu Kosu leta 1947 tudi diplomiral. Doslej Je samostojno razstavljal v Ljubljani, Kranju in Novem mestu, sodeloval je na razstavi absolventov ljubljanske Akademije za upodabljajočo umetnost ln na razstavi v Slovenjem Gradcu. Humek se ukvarja izključno s slikarstvom. Slika Interiere, tihožitji in pejsaže. Na razstavi v Kostanjevici se bo predstavil s petdesetimi oljnimi podobami, med katerimi Je polovico pejsažev. Ti pejsaži predstavljajo pretežno našo ožjo domovino — Dolenjsko. Motive je nabiral v domovini slovenskega mojstra Ferda Vesela ter v domovini Trlepove Domačije ob Temenici, ki nam jo je v tako Izbranem slovenskem jeziku predstavil pisatelj Ivan Zoreč. Hume-kovi pejsaži predstavljajo torej pokrajino med Višnjo goro in Kostanjevico, med dvema očarljivima majhnima mestoma, ki pa sta kljub svoji majhnosti skušala odigrati vsak svojo vlogo v slovenski kulturni ln nacionalni zgodovini. — Pravo mojstrstvo pa se odraža v Humekovih inter turih. V njih ni sicer ničesar novega. Je pa to trdno tradicionalno slikarstvo, ki je dandanašnji že skoraj redkost Slovesna otvoritev razstave bo v soboto. 26. Januarja 196S. ob 17. ari, kamor vljudno vabimo vse prijatelje lepe umetnosti! je skromen, zato ga bo treba razvijati. Prihodnjo dejavnost bo društvo obogatilo z zabavno-glasbenim ansamblom, ki ga je vključilo v svoje vrste. Nova oblika, o kateri je bilo precej besed, je na novo zasnovano klubsko delo. Ob klubskih večerih se bodo sestajali ljubitelji lepe besede, željni novih spoznanj s področja kulture. Klubski programi ne zahtevajo obširnih priprav, sredstva, ki jih bo klub potreboval, so skorajda vsa na voljo. Primernega prostora še ni, zato bo priskočila na pomoč šola. Člani prosvetnega društva so navdušeni za novo obliko dela, ki bo prav gotovo zajela večji krog sodelavcev in poslušalcev. Improvizirani klubski večer je bil že po končani konferenci, ko so gledalci ob spremni besedi gledali televizijski prenos Strindbergo-vega »Očeta«. Prvi resnejši poskus klubske prireditve bo ob Prešernovem dnevu. Prosvetno društvo je sprejelo književnico Gitico Jakopin (Vahčič) in književnika Jara Stovička za častna člana. Oba sta domačina, a živita drugje. M. S. Iz glasil delovnih kolektivov »Farmis«, glasilo farmacijsko-keniijskega kombinata Slovenije, prinaša v novoletni številki na prvi strani pomemben članek o specializaciji proizvodnje farmacij-sko-kemijske industrije in njenih nalogah. Zoran Mrak razpravlja o novih oblikah poslovanja v proizvodnji zdravil. Kratko poročilo nos za tem seznanja i izpolnjevanjem plana v prodaji izdelkov kombinata »Farmis«. Milan Protu-lipac pa se je razpisal o stroških socialnega zavarovanja v obratu »Lek«. Na ženski strani prinaša članek pod naslovom »Zakaj strah pred porodom« zanimive ugotovitve izpod peresa prlmarija dr. Ivana Pavšiča. Na predzadnji strani govori članek »Naš letošnji oddiha o izkoriščanju počitniških domov in udeležbi članov delovnih kolektivov iz obeh obratov kombinata »Farmis«. Na zadnji strani je poleg novoletne križanke še razpis za potovanja po Jugoslaviji, ki jih namerava v letošnjem letu prirediti aktiv Počitniške zveze r »Krki«. »Novotcks«, glasilo delavskega sveta v novomeški tovarni Novo-teks, pa na prvih straneh zaključuje leto 1962 z razpravo o jugoslovanski ustavnosti, ugotovitvami s zasedanj samoupravnih organov v Novoteksu, z opisom dela ekonomskih enot itd. Stane 21danek poioča o občnem zboru društva Izumiteljev, Miro Jakša pa piše O nesrečah prt delu v novembru in začetku decembra preteklega leta. Mitnica Seničar podaja nekaj navodil s področja socialnega zavarovanja. O »strahotah« prt puljenju zob je tokrat spregovoril dr. Milan Popovu!. Ust ima tudi zabavno stran. Na koncu je objavljena anketa, U sprašuje bralce in Jih prosi u nasvete, kako bi se glasilo te popestrilo. Zadnjo, novoletno številko »o izdali v nakladi 760 izvodov. Sito v. 3 (669) DOLENJSKI LIST * Starec je nekoliko vznemirjen opozoril na nedavne dogodke — na spopade nacistov s policijo, na nasilje nacistov nad ljudmi, ki drugače mislijo, na izpade proti Judom in na druga nezakonita dejanja. Dejal je, da je to dokaz, da so v nacistični stranki številni podivjani elementi. Svetoval je Hitlerju, naj podpre druge stranke in da bi nato sprejel njega in njegovo gibanje v koalicijsko vlado, ki bi jo sestavili po dogovoru, da pa ne more dati oblasti izključno njemu. Hitler se ni uklonil in se je odločno uprl, da bi trgoval z voditelji drugih strank. ' Vladno poročilo o tem sestanku je zalotilo nacistični propagandni aparat v spanju. Preden se je Goebbels znašel, je to poročilo obšlo že pol sveta in govorilo o Hitlerjevi zahtevi »za popolno kontrolo države«. Hitlerjev ugled je tako padel; padel je celo v očeh lastne stranke. Politika zakonite poti do oblasti se ni posrečila. Nacisti, zlasti ljudje v SA, so sovražili tako politiko. Sedaj, ko je zakonitost privedla stranko do zapostavljanja in prezira, so postali še bolj nepokorni. To je Hitler spretno dojel. Ubijalci v Potempi so bili obsojeni na smrt. Hitler jim pošlje telegram: »Moji tovariši! Pred to najpošastnejšo in krvavo obsodbo se počutim povezan z vami z brezmejno zvestobo. Od tega trenutka je vaša osvoboditev vprašanje časti. Borba proti vladi, ki to lahko dovoli, je naša dolžnost.« Temu telegramu sledi proglas, v katerem Hitler ostro napada Papena, ki da je zavestno sprožil pre-. ganjanje proti »nacionalno razpoloženim« elementom v Nemčiji: »Gospod Papen, sedaj razumem vašo kr-. vavo .objektivnost'! zdim. da nacionalsocialistična . Nemčija dobi svobodo in da bodo uničeni njeni marksistični razbijači in roparji.« Obsojene je obiskal Rohm, šef SA oddelkov, in jim zatrdil, da obsodba ne bo izvršena. To ni bilo hvalisanje. Nekoliko dni zatem je vlada spremenila smrtno obsodbo v doživljenjsko ječo. Hitler se še vedno ni odločil, da bi opustil politiko zakonitosti, čeprav je nacistični tisk besnel, čeprav je prešel v brezkompromisno opozicijo proti Papenovi vladi. Od oddelkov SA zahteva, naj se odrečejo vsaki misli na vstajo. Papen je mnenja, da se bo Hitler izčrpal in da ga bo zadržal na pragu oblasti. Kdo bo prej izgubil potrpljenje, kdo bo prej izgubil živce? To . je vprašanje! V avgustu in septembru so se nacisti približali - centrumaškim strankam, da bi pritisnili na vlado, vrgli predsednika in razpisali nove volitve. Na zasedanju Reichstaga 12. septembra je prišlo do vrhunca. V predsedništvo je bil nekaj dni prej izvoljen Goring. ■ Komunistični poslanec Torgler je predlagal, naj izglasujejo vladi nezaupnico. Ostale stranke se s tem niso strinjale, češ s tem ne bi dosegli ničesar. V odločilnem trenutku, ko bi moral nacionalistični poslanec . ovreči Torglerjev predlog — bilo bi dovolj, da se le en sam poslanec ne stranja — je vstal nacist Frick in predlagal odmor. Po odmoru pa je G5ring takoj objavil, da prehaja na glasovanje o predlogu komunistov. Papen je protestiral in zahteval besedo. GSring se je pretvarjal, kot da kanclerja ne vidi. Nalašč je gledal v nasprotni konec dvorane. Začelo se je glasovanje. Papen je pre-blcdel od jeze. Vstal je, izvlekel tradicionalno rdečo listnico, ki je vsebovala dekret o razpustitvi Reichstaga. Položil jo je pred Goringa in z drugimi člani vlade dostojanstveno zapustil dvorano. GSring se na to ni oziral. Komunistični predlog o nezaupnici vladi je , bil sprejet s 513 proti 32 glasovom. Takoj je objavil, da je vlada padla. Toda Papenov dekret je bil podpisan prej — kot da bi čutil, ga je podpisal tik pred zasedanjem — zato glasovanje ni bilo zakonito. Nemčija se je znašla tako pred novimi volitvami v Reichstag, ki so bile razpisane za 6. november. Volilna kompanja zahteva mnogo denarja. Posebej taka kampanja, kot so jo znali in hoteli voditi nacisti. Največja težava stranke v tem obdobju je pomanjkanje denarja. Pogostne volitve (v marcu, aprilu in juniju) so izcedile iz strankine blagajne ves sok. Goebbels v svojem dnevuiku jadikuje: »Posebno težko je vzdržati težave z denarjem. Vsa gospoda, ki ima kapital, je na strani vlade.« Hitler je odločen in nepopustljiv. Stoji visoko nad škega ljudstva se je že polastila malodušnost. Nacisti so končali volilno propagando 5. novembra. Goeb-bds zabeleži: »Zadnji napad. Obupna vožnja stranke porazu naproti. Uspeli smo dobiti v zadnjem trenutku 10.000 mark. Porabili smo jih v soboto popoldne. Storili smo vse, kar je bilo mogoče. Sedaj naj odloči usoda.« Te volitve so bile v letu 1932 že pete po vrsti. Nemškega ljudstva se je že polastila malodušnost. Nacisti si niso delali nikakih utvar glede rezultatov. S tem dejstvom je računal tudi Papen. Toda nacisti so prv"č po letu 1930 izgubili glave. Od junijskih volitev so zgubili dva milijona glasov. Dobili so samo nekaj čez 11 milijonov glasov, medtem ko no jih v juniju dobili 13.745.000. Število njihovih poslanskih mest je padlo od 230 na 196, toda še vedno so bili najmočnejša stranka v državi. Komunisti so dobili šest milijonov glasov, v juliju pet milijonov in pol. Povečali so število poslancev na 100 in vse je kazalo, da revolucionarni val v korist nacizma upada. Tudi nacionalisti so povečali število poslanskih mest od 37 na 52. Posebej je padal v oči uspeli komunistov. POGOVORI POD NIČLO ■ Januar: Mraz. Sneži... *» Časniki napovedujejo zvišanje temperature, možno odjugo in čez nekaj dni spet mrzli val. ■ Ljudje smo ljudje, po svoje muhasti in radi napovedi po svoje obrnemo. Na primer takole: »Zdaj, ko sem se prehladil, se mi bo zvišala temperatura, ponoči bom imel odjugo, čez nekaj dni pa me že lahko preklinjajo na moji sedmini«. Na srečo se to dandanes, ko imamo tako urejeno zdravstveno službo, zdi skoraj nemogoče, vendar je pri temperaturi (zunaj namreč) okrog 20 ali 30 Celzijevih stopinj pod ničlo le možno. Zato je bolje, da raje pomisli- električno peč ... Govorili so, da je les, iz katerega so vrata, okna, parket in podobno, suh. Pred dnevi pa sem se prepričal, da to ne drži. Vrata blizu peči so se močno ukrivila ... K. M. iz istega bloka je v enem mesecu požgal dobrih 6 kubičnih metrov bukovine in pol tone premoga. Tudi on je preizkusil ogrevanje. V sobi, kjer je gorelo ves dan, je nameril pri tleh 10 stopinj Celzija, pod stropom pa 22 stopinj Celzija. Tako je bilo pri stanovalcih blokov, ki so bili vseljivi pred novim letom. Sicer pa tudi drugim ni šlo bolje. Kvalificirani mehanik iz Kandije je po- Belina snega in črn dežnik — podoba zadnjih dni... mo, kako je toplo v postelji v zgodnjih jutranjih urah, ko kliče budilka .. • Toplota pa taka... Največkrat si res lahko samo mislimo, kako je v postelji oziroma v sobi toplo. Zakaj? L. Z., stanovalec novega bloka »A« ob Zagrebški cesti v Novem mestu, je to takole utemeljU: »Ko je bil zunaj mraz blizu — 20 stopinj Celzija, sem v sobi, kjer je ves dan gorela kaminska peč in se je vsa razžarela 2 ti-soč-watna električna peč, meril temperaturo. Termometer je pokazal na tleh 8.5 stopinj Celzija, na mizi 10 stopinj Celzija, na omari 12.5 stopinj Celzija. Soba v novem bloku (vanj sem se vselil lani decembra) je velika 3.6 krat 4 krat 2.5 metra. Ne vem, s čim bi kuril, da bi bil na toplem. Pri vratih in oknih piha. Ko sem se zadnjič zbudil, je bil v dnevni sobi sneg, čeprav sem špranjo zamašil... Pri oknu ne morem sedeti; če hočem kaj delati, se moram spraviti h kaminski peči in prižgati tudi vedal, da že dober teden stika za pošteno mero suhega lesa. Gospodinja s Partizanske ceste, ki ima dve parceli listnatega gozda, pa se je razburjala, da ne dobi »odkazanih« niti toliko polen, da bi se pošteno ogrela. Mraz zalezuje ljudi vsepovsod: doma, na cesti, na delu. Prodajalec časnikov Jože, srečali smo ga, ko je z zavitkom »Dela« zapustil svoj kiosk pri kandijskem mostu, nam je najprej ponudil časopis, nato pa za-robantil: »Do devetih zvečer čemim v tisti nezakur-jeni luknji. Razumljivo, da sem prehlajen. če ne bo bolje, bom vzel bolniško.« Kogarkoli bi te dni vprašali, od kod in kam, bi kratko odgovoril: »Z mrzlega na toplo!« Kam na toplo? ■ V »ČAKALNICO TRETJEGA RAZREDA«, kamor se zatekajo potniki, ki čakajo na avtobus. V tej »čakalnici« (veža pred vhodom v kavarno Metropol v Novem mestu) ni razen obešalnikov in ogledala nič takega, da bi bil prostor podoben pravi čakalnici. Nekaj pa kljub temu je: ljudje se v vežo zatekajo pred mrazom, snegom in dežjem, neredko pa se sestajajo na ljubezenske zmenke, celo pozimi. V tem prostoru je vedno gneča, zlasti po dvanajsti uri. Potnica Ljuba X., ki je zaposlena v neki novomeški zdravstveni ustanovi, je v tej »čakalnici« presto-picala celo uro, preden se je lahko odpeljala v Ljubljano. »Mraz je vsepovsod, tu in v stanovanju, vrhu tega pa ga še z zamudami lomijo,« je rekla. »Greste službeno?« smo vprašali. »Privatno« je odgovorila, »le kdo bi potoval službeno, ko pa tako zebe!« H V ČAKALNICO NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI v Novem mestu. Vstopite in ne boste sami. Videli boste gručo ljudi pri peči, ženo, ki se zavija v debel koc, možakarja, ki v kotu prešteva denar. Zvečer boste pomislili, da je ta čakalnica pribežališče brezdomcev. Videli boste ljudi, ki so polegli po klopeh in tako z glavo pri kolenih čakajo, da pride vlak. H V KATEROKOLI GOSTIŠČE, kajti stara navada je železna srajca! Zakaj ne bi stopili na fra-keljček slivovke, pelinko-vec, dva deci... Če je mraz, vse zaleže, pa tudi topleje je v gostilni kot zunaj. Še dobro, da ljudje pridejo, saj gostilničarji radi vidijo, da imajo velik obisk. Zakaj ne, saj nihče ne stopi tjavdan, da ne bi vsaj nekaj naročil! • »Hudiča, še zveze so zmrznile..... Uslužbenec neke večje novomeške ustanove je vrtel telefon, ponavljal »Halo, halo!« in nazadnje odložil slušalko. »Hudiča, še zveze so zamrznile ... človek bi rad naročil premog, pa se ti vse takole požvižga.« »Kaj se boš razburjal«, je pripomnil njegov sobni tovariš, »naročil bi bil takrat kot jaz. Vidiš, tri tone sem ga dobil, ne da bi nekaj minut zapravil. Kliči direktorja, morda. ..« Res, pri mrazu 20 stopinj pod rdečo črto na termometru lahko še zveze odpovedo, ne telefonske, ampak take, kakršne poznamo iz vsakdanjega življenja, če na primer poznamo nekoga od odgovornih itd. Zato bodimo pravočasni in se ne razburjajmo ob stvareh, ki smo jih zamudili po svoji krivdi. Vremenska napoved je pač napoved, drži ali pa ne drži, toda na zimo se je treba pripraviti. • Absolutno pod ničlo Da so zimski dnevi pod ničlo, ni niti presenetljivo niti novo. Naj bo januar ali drug mesec — namreč dokler je zima — živeti je treba in delati. Delati zato, da zaslužimo za hrano, obleko, stanovanje, drva. Seveda je razumljivo, da v zimskih mesecih potrošimo več denarja kot sicer. Strinjali bi se z duhovitimi odgovori Alojza N., ki je pred nekaj dnevi takole obrazložil svoje pojmovanje o zimi: »V stanovanju — pod ničlo. Družinske razmere, odkar je pošla trinajsta plača — pod ničlo. Januar — veliko pod ničlo. Moja denarnica (všteti so dolgovi) — pod absolutno ničlo!« Morda navsezadnje le pride odjuga. Odjuga .mora priti! Ivan Zoran Ta pomoč je v čast Jugoslaviji" 0f V ALŽIRSKEM REHABILITACIJSKEM CENTRU — JUGOSLAVIJA JE D'/j*KRlALNO PODPORO, SODOBNO OPREMO IN NAJBOLJŠE STROKOVNJAKE — OD 1200 POSTELJ JIH JE 900 ŽE ZA SEDENIH P"0 alžirsko mestece p oddaljeno okrog glavnega mesta Ji * konec decembra redko preseneče-P so v prisotnosti jjf? Benbele, večjega Fj^nov alžirske vla-^»slovanskega vele-Jr? Dizdarevića od-J? alžirski center za Jj cijo invalidov z ojrostjo 1200 postelj, L^ferih jib je 900 ^aih,. Jjjfe je poslala mate-Pljjoc, sodobno opre-mj.JJe najsposobnejše JJTJ-airav* ter PL .Usposobila je tudi »5~di za delo v tej "Tjkr bodo v veliki p*/*0 pomagali alžir-*Tfl*''- V centru se že ' ,ep jrvk-. «-<';-Ol-.-S^ 11 rt — Mamica, še en košček milaaaaa!... JjC'\ }W- -jJŽ^JM&KKfcV . •f'V' "5i .r 1 'V---*V*>'Vi;.. V"V'" v-.' Raiph Urban: Tujski promet BiH se je pripeljal preko Ria Grande v Sorrvville in je vstopil v krčmo z napisom »Smith's Saloon«. Pred pultom je ležala orjaška doga, za pultom pa je dremal zavaljen krčmar. »Halo,« je zaklical BiH. »Rad bi zajtrkoval! Beefsteak z jajcem in pivo zraven!« »Ali imate dovolj denarja s seboj?« ss je zanimal krčmar. »Hvala, mislim, da ga bo dovolj,« je prikimal gost. »Potem je v redu,« je dejal krčmar in zavpil v kuhinjo: »Beefsteak z jajcem.« Bili je sedel, pokazal na nekega drugega gosta, ki je ležal z gornjim delom telesa na mizi, in vprašal: »Tale gentleman pa je že navsezgodaj pijan!« »Ne,« je odvrnil krčmar, »tu sedi od sinoči. Je namreč mrtev.« »Tako? Kaj pa je bilo?« »Nič posebnega. Samo računa ni mogel poravnati. Tu na meji srečujemo najrazličnejše ljudi. Nero!« V hipu se je pojavil v krčmi orjaški črnec. Sef mu je pomignil in črnec je vzel včerajšnjega gosta na pleča in ga odnesel ven. »Sicer je marljiv,« se je opravičeval krčmar, »kljub temu pa ga ne morem navaditi, da bi lokal takoj zvečer očistil. Dandanes je pa težko dobiti izšolano osebje.« - »Močan tujski promet?« se je zanimal BiH- »Mnogo jih pride prek reke,« je prikimal krčmar. »Ali imate kaj industrije v kraju?« »Tisto ne, pač pa čudovito pokopališče.« »Aha,« je zamrmral gost. »Kako pa je pri vas s šerifom?« »Zadnji je umrl pred tremi tedni za posledicami neke zablo-dele krogle. Guverner je zdaj razpisal natečaj za novega.« Ko je Bili pojedel, je zahteval račun. »Beefsteak z jajcem, eno pivo,« je mrmral krčmar, »znaša skupno triinosemdeset dolarjev.« »Koliko, prosim?« je vprašal gost in je že držal v vsaki roki po eno pokalico. »Osem dolarjev trideset,« je brž dejal krčmar. »To je znižana cena za boljše goste ... Slabe razvade so se razpasle pri nas. Za vsako malenkost pa res ni treba potegniti pištol. Skrajni čas, da pride nov šerif k nam!« »Pomirite se,« je dejal BiH suho, »novi šerif sem jaz. Torej osem dolarjev trideset ste rekli?« »Triinosemdeset centov,« je pohlevno popravil krčmar. »To je cena za domačine.« »Kako pa je bilo z mrličem?« je vprašal novi šerif. »Ta bo ležal za hišo, dokler se ne bo strezni},« je odgovoril debeli krčmar. »Vsak dan dobi namreč od mene brezplačno čašo whiskyja in nato je ves dan tako pijan, da ga imajo vsi za mrtvega. Vedno, kadar vidimo, da prihaja kak nov gost, ga Nero posadi za mizo. Tujec, ki sliši mojo zgodbo o mrtvecu, brez obotavljanja plača, kolikor mu zaračunam ...« Koristna menjava odbornikov Občinska uprava ameriškega mesta Vermont je predlagala, da bi občino upravljali najprej moški, potem pa ženski odborniki, in sicer vsak po dve leti. Tekmovanje, ki naj bi se razvilo • med moškimi in ženskimi upravljavci, bi naj privedlo do hitrejšega razvoja njihovega mesta Znanost potrdila legendo Danski Romeo princ Buriš se vrača k svoji Juliji — Liden . Kirsten nazaj v grob, v katerem sta prespala skupaj osem stoletij. Pred petimi tedni so izkopali njuni okostji, da bi znanstveno potrdili krajevno legendo, češ da so Kirsten pretepli do smrti, cd udarcev pohabljenega Burisa pa privezali k njenemu grobu, kjer je enajst let pozneje umrl. Proti ekshumaciji so ljudje v začetku zelo protestirali. • Oba skeleta je skrbno pregledalo več danskih zdravnikov in zobozdravnikov, ki so legendo potrdili. Pogrebne ceremonije na vesterviškem pokopališču se je udeležilo več sto ljudi, ki so zasuli nagrobni kamen nesrečnega ljubezenskega para s cvetjem. Po stari tradiciji odvrže nevesta neposredno po poroki svoj poročni šopek na njun (kupni grob. Učinkovito sredstvo Argentinski politik Louis Miguel je nedavno pozval zdravnika Huana Delopeza na dvoboj s sabljami. Povod tega dvoboja je bila huda žalitev. Zdravnik je namreč nekemu svojemu pacientu priporočil kot uspavalno sredstvo branje govorov tega politika. Atomski gigant v ZDA V Oak Ridgeu v ZDA proučujejo načrte o gradnji gigantske atomske centrale, s pomočjo katere naj bi se »razcvetele celo puščave« medtem ko bi s presežno energijo odvzemali morski \odi sol in jo tako usposabljali za pitje. Projekt, ki bo po dosedanjih predračunih veljal okrog milijardo dolarjev, naj bi pomenil pravcato revolucijo v ameriškem programu izkoriščanja jedrske energije v miroljubne namene. P^2'0. skoraj prazno je ob teh jutrih, ko zavija čez planjave ostra sapa, ohlajena "*a 'odi na 20 in 23 stopinj pod rdečo črto na toplomerih... Na novomeškem Glavnem trgu srečaš ob takih jutrih samo tiste, ki res morajo ven BREŽICE: človek v komuni (Nadaljevanje s 1. strani) lovanju SZDL z ljudskim odborom, ki je krepko posegel v aktivno reševanje številnih problemov (čeprav nima v blagajni nobenih skritih zakladov, pač pa veliko prizadevne požrtvovalnosti in dobre volje, da je treBa za vsako ceno ujeti korak z razvojem in napredkom!), to pa kažejo zadnje mesece tudi pospešeni napori za dvig proizvodnje in ustvaritev pogojev, da bi turizem postal v občini enakovredna panoga. Zato je tudi poročilo predsednika Ziviča pritegnilo številne delegate k besedi; morda je — tako kot teden dni prej v Krškem — spričo poman jaknja časa nekoliko premalo seglo v nekatere aktualne probleme gospodarskih organizacij"', teh pa tudi razprava ni posebej poudarjala. Seveda ni mogoče na konferenci vsega hkrati povedati in ko to ugotavljamo, prav nič ne odrekamo veljave oceni, da smo bili na dobri, delovni konferenci. pomen dobre obveščenosti ljudi. Razen radia in dnevnega tiska ima pomembno vlogo za seznanjanje ljudi z občinskimi problemi pokrajinski (lokalni) tisk, ki nam postane resničen informator o vsem, kar ljudi zanima. O problemih borcev iz NOB je govoril Anton Žlindra, tov. Marečič iz Globokega Glas delegatov: fotografija stanja v krajevnih organizacijah To je potrdila tudi živahna razprava. Na marsikaj so delegati opozorili občinsko politično vodstvo; zapisnik bo kakor vrelec pobud in nasvetov, čemu je treba v prihodnjem času posvetiti posebno skrb. Tako je delegat Lojze 2okalj razpravljal o razvoju turizma v Mo-kricah, o neurejenem naselju v Obrežju in o tem, da smo premalo naredili, da bi se ljudje bolj z zaupanjem obračali na domače oblastne činitelje, kadar iščejo pomoč ali vlagajo pritožbe. Večina se jih neposredno obrača na Beograd in Ljubljano. Franc Premelč z Bi-zeljskega je opozoril na togost in kompliciranost pri nakupu zemljišč za posestva in zadruge. Ivan Strgar in tov. Petan sta opozorila kon- ferenco na probleme Sromelj in okolice; praprot in tmje rasteta na nekdanjih plodnih vinogradih. Kraj ima dobre pogoje za živinorejo, sadje in vino, vendar gospodarstvo propada. Problem starih ljudi je tudi tu čedalje bolj pereč. Alojz Cer jak iz Artič je razpravljal o tem, da naj bi bili že zdaj ljudem na voljo vsi podatki, za katera zemljišča v Virbini se zanimata KGP oz. KZ, saj se kmet že pozimi odloči, kam bo razpeljal gnoj. Delovni predsednik konference Milan Sepetavc je razložil, da so na mnogih sestankih in zborih občanov razložili ljudem, kako je z arondacijo kmetijskih zemljišč (kaže pa, da ponekod morda vendarle še premalo, ker problem obstaja). Martin Zupančič iz Artič je govoril o težavah krog sečnih dovolenj', Maks Topli-šek iz Brežic pa o odkupu zemlje v KZ, o arondacijah in občinskem skladu za podpore starih kmečkih ljudi, posebej pa je podčrtal tudi ral, da mnogi zaposleni delavci niso člani SZDL. Ljudje pogrešajo potujočega kina in kulturnega razvedrila, ki o-staja le v mestih. Vinko Jur-kas, sekretar ObK ZKS je opozoril na nekatere gospodarske probleme (kmetijstvo v občini kot dolgotrajen proces, podružbljanje gozdov, problem pogodb za dolgoročno nego gozdov itd), Ivan Kostevc iz »Krke« pa je razložil nekatere ukrepe za modernizacijo trgovine v Brežicah. Vinko Sablič je razpravljal o ustavi in združevanju občin; preveč je škodljivega ugibanja o »obstoju« spodnje-posavskih občin. Nadomesti naj ga raje trdno delo, da bomo imeli močno gospodarsko podlago in z njo še več možnosti za obstoj dosedanjih zaokroženih komun. Edo Verstovšek iz Brežic je go- voril o problemih stanovanjske skupnosti, Ludvik Jur-man iz Dobove pa o problemih šole in broda čez Savo, kot tudi o nekaterih gospodarskih vprašanjih svojega kraja. Miha Škrlec iz Velike Doline je opisal prizadevanja KO SZDL, da bi z združenimi močmi uredili skupen prostor za sestajanje in za kulturno delo. Stane Kerin je načel nekaj problemov industrijske proizvodnje, Stane Lindič pa je opozoril konferenco na probleme zaposlovanja mladine. Tov. Molan iz Mostca je govoril o savskem nasipu in odprti levi strani reke, ki preplavlja, dejal pa je tudi, da je »skupinsko delo na cesti pokvarilo pridne cestarje«. Kaj delajo krajevni odbori? Miha Gregi z Bizeljskega poroča o perečih vprašanjih domačega kraja pa je spet načel vprašanje lokalnih cest; tako kot Anton Hribar iz Pisec je grajal Cestno podjetje v Novem mestu zaradi slabega vzdrževanja odmaknjenih cest, od koder so potegnili cestarje v cestno brigado, njihove ceste pa ostajajo brez kamenja, zapuščene in so vedno slabše. Mirko Gregi je razpravljal o krajevnih razmerah Bizeljskega, Jurij Hrženjak s Čateža pa o trgovini, finančnih problemih občine in o nujno potrebnem razmahu turizma v občini. Tudi Avgust Molan iz Pisec je razložil težave svojega okoliša, opisal delo SZDL in k rit iz i- Podpredsednik GO SZDL Slovenije tovariš Franc Ki-movec — 2iga je pozdravil konferenco v imenu glavnega odbora in želel vsem delegatom novih uspehov pri delu. Številni našteti problemi kažejo, kako veliko zaupanje ima;o naši ljudje do svoje Socialistične zveze. Takoj pa se tudi vprašajmo, ali bo novi odbor sposoben do prihodnje konference vse to tudi rešiti? Tega ne bo moč narediti, če ne bo v občinskem političnem vodstvu vsestranskega sodelovanja in pomoči vseh članov SZDL. Vsak problem bo najprej treba obdelati doma, na področju krajevne organizacije SZDL. Najprej naredimo sami vse, kar lahko storimo brez intervencij, šele nato pa pridimo s problemom in konkretnimi predlogi pred pristojne svete in občinski ljudski odbor. Problemov bo vedno več. Naš dinar moramo krepiti, vendar ne z administrativnimi merami. Proizvodnost res raste, toda prepočasi; moramo jo krepiti, saj bo le tako rasla tudi vrednost dinarja. Spričo kopice sproženih problemov je tovariš Kimo-vec opozoril, da ne bi smeli pozabiti na pomen in delo krajevnih odborov. Konferenca tega ni dovolj podčrtala; samo pritiskati na predsednika ObLO je premalo oz. enostransko delo. Hkrati in najprej je treba razvijati spodbude v krajevnem odboru, ki naj skupno s krajevno organizacijo SZDL postane pobudnik napredka, za svoje delo pa mora dobiti tudi določena sredstva. Ta naj spet mobilizirajo nova sredstva občanov, ki tam živijo. — Tovariš Žiga je opozoril na nekatere odprte probleme s področja zdravstva in šolstva. Podčrtal je pomen aktivnega ljudskoprosvetnega dela v društvih in na potrebo, da vendarle kljub vsem težavam uredimo primerne prostore za sna janje ljudi, ki želijo v klubih, na predstavah in prireditvah kulturnega življenja in razvedrila. Preveč poznamo samo pisarne, premalo pa skrbi za druge potrebe delovnih ljudi. Te. Pomoč za delo v podružnicah Tudi v brežiški občini pripravljajo letni program Za predsednika novega ObO SZDL je bil znova izvoljen priljubljeni in skromni tovariš Ivan 2ivič Ljudski odbor občine Brežice je sklical že več posvetov o letnem programu za leto, 1963. Zaenkrat so zbrani šele okvirni pokazatelji, za katere ni moči reči, da bodo gotovo obveljali. V dosedanjih pogovorih so ugotovili, da bi lahko celotni dohodek na področju občine povečali za okoli 10 odst., brutoproiz- PRIJAVITE SE, ŠE JE ČASI V drugI polovici Izobraževalne sezone 1962-63 si obeta delavska univerza v Brežicah dokaj pestro dejavnost. Razpisala je vrsto tečajev ln seminarjev za splošno, strokovno in družbeno izobraževanje mladine in odraslih. Največ interesentov se prijavlja za EKONOMSKO SREDNJO SOLO — ODDELEK ZA ODRASLE. Studij v tem oddelku traja 6 semestrov. Priporočamo ga predvsem uslužbencem v gospodarskih organizacijah ln zavodih, ki delajo v finančni in administrativni stroki, pa nimajo za to potrebne kvalifikacije. VEČERNA OSNOVNA ŠOLA (7. in 8. razred) je predvidena samo v Brežicah in je namenjena vsem tistim, ki niso imeli možnosti redno dokončati osemletke. Tečaj traja pet mesecev, pouk pa poteka po skrajšanem programu, ki ga je posebej za odrasle pripravil zavod ja proučevanje izobraževanja odraslih v Ljubljani. Delavska univerza razpisuje razen tega še TEČAJ IZ OSNOV KNJIGOVODSTVA ln ZAČETNI STROJEPISNI TEČAJ. V programu ima letos tudi pouk NEMŠČINE in ANGLEŠČINE, ker smatramo, da je glede na perspektive turizma v občini znanje tujih jezikov še posebno važno za delavce v gostinstvu in trgovini. Pravopisne novosti in osnove korespondence bodo obdelane v TEČAJU SLOVENSKEGA JEZIKA, ki je namenjen predvsem uslužbencem v administraciji. Obiskovanje tega tečaja bo koristilo uslužbencem novincem in vsem tistim tovarišem, ki se niso utegnili izpopolnjevati v rednih šolah, njihovo sedanje delovno mesto pa zahteva od njih obvladanje jezika in osnovnih pravil dopisovanja. Jt. vod pa za okoli 18 odst. Največji porast naj bi bil ustvarjen v industriji (53 odst.) in v gradbeništvu (34 odst.) sledijo pa obrt, trgovina, kmetijstvo in ostale panoge, šolstvu bodo iz proračuna namenili za okoli 5 odst. več kot lani, za kulturno prosvetno dejavnost okoU 13 milijonov 500 tisoč (za dogotovite v prosvetnega doma), za telesno vzgojo 2 milijona 500 tisoč, za gasilce poldrugi milijon, v sklad za pomoč kmetijstvu 24 milijonov, krajevnim odborom pa 6 milijonov. Takšne so prve ocene in prva, zaenkrat še groba predvidevanja. Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI LIST! Občinski sindikalni svet v Brežicah pripravlja v sodelovanju z Delavsko univerzo seminar za člane upravnih odborov sindikalnih podružnic v delovnih organizacijah in zavodih, ki se bo pričel v prveh dneh februarja. Udeležilo se ga bo okoli 30 slušateljev iz vse občine. V približno 70 urah se bodo udeleženci seznanili z našim gospodarskim sistemom ter osrednjimi problemi v proizvodnji; s formiranjem in delitvijo dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov, s formiranjem skladov ter z merili za ugotavljanje eko- Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic Občni zbor sindikalnih podružnic na področju občine Brežice se bodo letos pričeli že v prvih dneh februarja. V februarju jih morajo opraviti sindikalne podružnice zavodov in ustanov, podružnice v delovnih organizacijah pa jih bodo opravile do konca marca, ker bodo na občnih zborih lahko kolektivi hkrati razpravljali tudi o zaključnih računih. Le-ti bodo namreč v večini podjetij gotovi do konca februarja. nomskega učinka posameznikov; s problemi in nalogami na tržišču in v potrošnji; z glavnimi obeležji svetovnega gospodarstva in vključevanjem jugoslovanskega v mednarodno delitev dela; z glavnimi pojmi o komuni; z gospodarstvom v občini Brežice; z načeli delavskega samoupravljanja; z zakonom o delovnih razmerjih; z vlogo in natogami sindikatov ter s tem, kako sestanke vodimo in pripravljamo. Ob koncu seminarja bodo udeleženci v obliki razgovora opravili izpit ter prejeli potrdila o opravljenem seminarju. Stroške seminarja bo pacal ObSS Brežice. M. A. Kuharice šolskih mlečnih kuhinj v koristnem tečaju Polletne šolske počitnice je izkoristila delavska univerza v Brežicah za organizacijo tečaja iz higiene, ki ga obiskujejo vse kuharice šolskih mlečnih kuhinj v občini. Tečaj se je pričel v torek, 22. januarja. Slušateljice se bodo na predavanjih seznanile z epidemiologijo nalezljivih bolezni, z osebno higieno in čistočo delovne obleke, z ureditvijo obratov javne prehrane, s higieno prostorov in higieno živil. Za iste udeleženke ima delavska univerza še to sezono v načrtu tečaj o pripravi malic v mlečnih kuhinjah, saj je od rednih in pravilno pripravljenih obrokov odvisno otrokovo zdravje, pa tudi njegova sposobnost in sprejemljivost za šolsko delo. Jt. Zimski razgovori na vasi Delavska univerza Brežice Je pripravila v sodelovanju z društvom inženirjev in teh- nikov ter občinskim odborom SZDL razgovore o kmetijstvu, ki se jih bodo lahko udeležili prebivalci na Bizelj-skem, v Kapelah, v Dobovi, Globokem, v Artičah in Cer- BREŽIŠKE VESTI kljah, na Jesenicah, v Veliki dolini. Pisec ah, Sromljah, na Čatežu, v Krški vasi in Bližnji okolici Brežic. Udeleženci si bodo ob tej priložnosti ogledali tudi filme o sodobnem obdelovanju zemlje in izkoriščanju gozdov, kmetijski oziroma gozdarski strokovnjaki pa bodo dogajanja na filmskem platnu dopolnili s potrebnimi pojasnili. Prvi takšni zimski razgovori so napovedani že v tem tednu. Jt. Šoferji in natakarice so veliki prijatelji zlasti v teh zimskih dneh, ko je toplomer zdrknil precej globoko in so ceste marsikje kot steklo... Kaj si lahko lepšega zaželi voznik potem, ko je 5 ali 6, morda tudi 8 ur preždel za krmilom in s pogledom nepremično strmel na cesto pred seboj ter se premrazil — kakor da stopi v zakurjen gostinski lokal ob cesti, se pogreje, kaj toplega poje in se osveži še s turško kavico. Na Griču pri Čatežu ob avtomobilski cesti je pri Brežicah edini gostinski objekt na slovenski strani, ki 'je odprt neprenehoma ali »Non stop«, kot pravimo bolj sodobno. Moderno urejeni lokal z 52 sedeži v gostišču in 120 sedeži na vrtu (ti so uporabni seveda samo poleti), v katerem dela 12 ljudi, je imel lani kar 40 milijonov dinarjev prometa. Jedilnik je pester (tudi krvavice z zeljem dobite, pa mnogo južnih specialitet vam pripravijo), cene pa niso pretirane. Promet je planirane zmogljivosti obrata že prerasel, zato razmišljajo o razširitvi. Na sliki: voznik je pravkar vstopil in v prijateljskem pomniku z natakarico ugiba, kaj bi naročil. POSAVJE VIDEM-KRŠKO: po jasno začrtani poti k nadaljnjemu napredku! Šola za starše tudi v Kostanjevici na Krki V februarju bo tudi v Kostanjevici pričela delovati Šola za starše. Namen te šole je, dati staršem v dvanajstih predavanjih nekaj osnov s področja vzgoje in zdravstva in tako olajšati delo staršev, ki dostikrat ne vedo, kako pomagati doraščajoče-mu pa tudi predšolskemu otroku. Predavanja kakor: Kako je treba razvijati mladega človeka, Socialna in pravna zaščita družine, šola, družina in otrok, Duševni razvoj otroka od rojstva do pubertete, Od spočetja do rojstva, Vzgoja otroka, s katerim imamo težave. Skriti sovzgojevalci naše mladine itd. lahko starše v resnici opozorijo na nekatere probleme na področju vzgoje, s katerimi imajo kot prvi vzgojitelji pogostokrat opravka. V tečaj šola za starše se je prijavilo okoli štirideset roditeljev. Upajo, da bo ta poskus uspel in ga bomo lahko v prihodnje nadaljevali. (Nadaljevanje s 1. strani) čimprej začeli obnavljati zasavsko cesto zaradi boljše povezave z OLO Celje. Plodna in razgibana razprava V nadaljevanju razprave je bilo poudarjeno: Nekatere gospodarske organizacije v občini še vedno nimajo pravilnikov o delitvi čistega dohodka. Tudi osebni dohodki so ponekod hitreje naraščali kot proizvodnja. Nekatera podjetja celo prikrivajo svojo proizvodno zmogljivost, ker so vodilni ljudje v podjetju še vedno stimulirani za prekoračenje letnega plana. Vse to pa je v preteklem letu slabo vplivalo na proizvodnjo in na celotno gospodarstvo v občini. Treba bo tudi izkoristiti vse notranje rezer- Uspešni roditeljski sestanki Več kot tri sto staršev se je v prvi polovici januarja udeležilo razrednih roditeljskih sestankov na kostanjevi-čki šoli. Tovariši razredniki so st&rše seznanili z učnimi in vzgojnimi uspehi in skušali navezati kar najtesnejše stike z roditelji. Posebej so opozorili starše, da je znanje mladini danes bolj potrebno kot kdajkoli poprej in da mora biti to znanje kar se da trdno. S tem v zvezi so roditelje opozorili, da bo poslej šola še bolj zahtevna in da bo ocenjevanje strožje kot doslej. Starši so ob teh pogovorih dali vrsto koristnih napotkov in idej, ki jih bodo vzgojitelji s pridom uporabljali pri svojem vsakdanjem delu. Pogovori so se sukali predvsem okoli ponioči otrokom. Res je, da se šolarji premalo učijo, res pa je tudi, da se nekateri ne znajo učiti. In ti otroci so pomoči v prvi vrsti potrebni. Da pa bo ta pomoč lahko izdatnejša in vsestransko koristna, bo treba s področja vzgoje staršem marsikaj osvetliti, kar nameravamo doseči s šolo za starše, ki jo organizira Delavska univerza iz Krškega. Med važne ugotovitve roditeljskih sestankov v Kostanjevici . spada brez dvoma dejstvo, da imajo otroci viš- jih razredov preveč predmetov (n. pr. v VII. kar šestnajst'!!'!), da člena 35 in 36 ne vplivata vzpodbudno na učenje otrok (po teh dveh členih šolarji lahko prestopijo v višji razred tudi z nezadostnimi ocenami) in da so serijski zdravstveni pregledi vsako leto enkrat premalo za izdatnejšo zdravstveno preventivo. Pionirski klub v Kostanjevici Kostanjeviški pionirji imajo v prostorih otroškega vrtca svoj klub. Otroški vrtec deluje v dopoldanskem času, medtem ko je popoldne prostor nezaseden. Ker je v Kostanjevici precej šolarjev, ki jim je za učenje in razvedrilo potreben prostor, je šolsko vodstvo v okviru pionirske organizacije že v lanskem šolskem letu organiziralo Novi predsedniki KO SZDL Vsi novo izvoljeni odbori KO SZDL v videsisko-krški občini so se že sestali in izvolili tudi predsednike organizacij. Novo izvoljeni predsedniki krajevnih organizacij SZDL so: Brestanica — Slavko Zak. šek, Brege — Viljem Grozina, Dobrava — Franc Škulj, Dolenja vas — Branko Vodopi-vec. Gorenji Leskovec — Stane Pajk, Koprivnica — Franc Otvoritev vodovoda in kanalizacije v šoli na Vidmu 28. decembra je bilo v vi-demski Soli majhno slavje. V prisotnosti predstavnikov DPM, šolstva, ObLO, šolskega odbora ter šolskega kolektiva je vodovod otvoril podpredsednik ObLO Karel Štcrban, goste pa je pozdravil predsednik šolskega odbora Darko Mižigoj. Za vodovod in kanalizacijo ie ObLO prispeval okoli 420.000 dinarjev, najmanj dvakrat toliko pa je šolski odbor prihranil, ker je gradil v lastni režiji. Največjo zaslugo ima pri tem Darko Mi-«BOJ Slabo obiskani roditeljski sestanki Osnovno šolo na Senavem obiskuje 640 učencev. Na roditeljske sestanke pa po navadi pride samo četrtina staršev. Precej staršev se torej ne zanima za uspehe svojih otrok. Na roditeljske sestanke hodijo po navadi starši tistih otrok, ki dosegajo dobre učne uspehe. Vsaj Štirikrat na leto — toliko je namreč roditeljskih sestankov — bi pa starši že lahko prišli.na razgovor. S tem bi predvsem koristili svojim otrokom Polšak, Kostanjevica — Miha Burja, Leskovec — Branko Voglar, Podbočje — Jože Zu-pančič, Presladol — Vinko Bohorč, Pijavško — Anton Povhe, Prekopa — Franc Der-maž, Raka — Jože Gabrič, Senovo — Karel šterban, Šutna — Stanko Božič, VI-dem-Krško desni breg — Franc Dornik, Videm-Krško levi breg — Stane Drobnič, Veliki Podlog — Martin Der-žič, Veliki Trn — Anton Gri-čar in Zdole — Franc Robek. Šola za življenje tudi na Zdolah Mladinska organizacija na Zdolah bo s pomočjo Delavske univerze organizirala na Zdolah šolo za življenje. Šola se bo pričela danes in bo imela deset predavanj. Obiskovalo jo bo preko 30 mladincev, ki se zelo vesele zanimivih predavanj. klub. *V njem imajo pionirji radijski in televizijski sprejemnik, šah itd. V popoldanskem času se pripravljajo na pouk, ko pa začne s svojim programom televizija, gleda jo oddaje, ki so namenjene otrokom. V okviru kluba že vse šolsko leto deluje tečaj angleščine. Zdaj so začeli s poukom harmonike, v novem polletju pa bodo začeli študirati Golievo pravljično igro »Uboga Ančka«, v kateri bo sodelovalo-okoli 50 pionirjev. V novem polletju so na sporedu tudi razna predavanja. Inž. Ogrin jim bo predaval o Irski, inž. Kraigherjeva o potovanju z maršalom Titom po Sovjetski zvezi, Drejče Zamljen bo pripovedoval svoje spomine na partizanska leta, napovedan pa je tudi obisk pesnika Gradnika in obisk mame pesnika Karla Destovnika — Ka-juha. V tem letu 8 številk BRESTANIŠKIH NOVIC Na nedavni seji krajevne organizacije SZDL v Brestanici so sklenili, da bodo izdali letos 8 številk »Brestaniških novic«. Tudi letos bodo obravnavale vsa gospodarska in politična vprašanja tega kraja. Na seji je bil izvoljen tuđi uredniški odbor. Za predsednika odbora je bil izvoljen Rafko Orožen, člana pa sta Slavko Zakšek in Edo Zajelšnik. Tovariš Lojze štih je bil znova izvoljen za predsednika občinskega odbora SZDL ve v podjetjih. Predvsem bo treba zaposlenim zagotoviti take osebne dohodke in pogoje dela, da bo stalnost delavcev na delovnem mestu čim večja. Znižati bo treba tudi število izostankov z dela. Organizacije ZK in odbori sindikalnih podružnic v podjetjih pa naj bi s političnim delom dosegli, da bi zaposleni čutili več odgovornosti za delo. Prav tako naj POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO Nesoglasja v kolektivu restavracije »Pod Gorjanci« 27. avgusta je kolektiv restavracije »Pod Gorjanci« pismeno zahteval od komisije za nastavitve direktorjev pri ObLO, noj razreši vršilca dolžnosti upravnika restavracije Draga SIFERJA. Kolektiv Je utemeljil svojo zahtevo s tem, da se upravnik nI ravnal po predpisih. Po mnenju kolektiva bi bil v restavraciji lahko boljši dohodek, ce bi se upravnik zanimal za pravočasno in bolj ekonomično nabavo živil. Napredek bi bil lahko dosežen, po mnenju članov kolektiva, če bi se v restavraciji bolje gospodarilo in če bi bil odnos u-pravnika do zaposlenih pravičnejši. Komisija ObLO je pregledala poslovanje, proučila obtožbe kolektiva in ugotovila, da zahtevek za razrešitev upravnika nI utemeljen in da za to ni zakonitih razlogov. V obrazložitvi navaja komisija, da so se pomanjkljivosti poslovanja v restavraciji pojavile zaradi bolezni upravnika in neodgovornega odnosa do dela pri samih članih kolektiva. V zadnjem času se Je poslovanje izboljšalo ln bo poslovno leto uspešno zaključeno. Na skupni seji obeh zborov Obč. LO je bila 20. XII. 1962 o slanju v kolektivu restavracije pestra razprava. Odborniki si bili mnenja, da upravnik za stanje podjetja ni vsega kriv. Ze dalj časa je bolan ln ima zaradi tega skrajšan delovni čas na 4 ure dnevno, razen tega pa se vozi v službo lz Krškega. Odborniki so nadalje Izrazili mnenje, da se zahtevam kolektiva ne more ugoditi zaradi tega, ker so vsi zaposleni odgovorni za nesoglasja, ki so v kolektivu. Na seji Je bilo nadalje predlagano, naj sa upravniku čimprej preskrbi stanovanje v Kostanjevici, zbora pa sta zadolžila upravnika, da mora v kratkem napravili red v podjetju in uskladiti odnose v kolektivu. Na seji Je bilo izrečenih tudi več pripomb na račun dosedanjega poslovanja. Kadar je bil namreč u-pravnlk odsoten, je bilo v restavraciji težko dobiti kosilo, dogodilo pa se Je celo, da Je zmanjkalo vinal V restavraciji tudi ne točijo pristnega cvička, čeravno ga Je v okolici dovolj. bi še zaostril 'kriterij za pridobivanje kvalifikacije delavcev. Skrb za zaposlene se mora pokazati v tem, da se dosledno izvaja sistem nagrajevanja po delu in da podjetja skrbijo za stanovanje zaposlenih. V Vidmu-Krškem naj bi ustanovili obrat sevniške konfekcije »Lisca«, kjer bi se zaposlilo okoli 200 žena ter bi se s tem omilil problem zaposlitve žena. SZDL bi morala dajati pobudo za pospeševanje telesne kulture v občini in izboljšanje otroškega varstva. Občinski odbor SZDL je o razvoju družbenega sektorja kmetijstva že večkrat razpravljal. Prav zato so bili zadnja leta v tem pogledu v občini doseženi lepi uspehi. V občini je 5 socialističnih kmetijskih obratov s skupno okoli 700 hektari zemlje. Samo lani je pogodbena proizvodnja pri belih žitih vključevala kar 65 odstotkov vseh površin. Velik napredek je bil dosežen tudi pri uporabi umetnih gnojil in razvoju sadjarstva. Program kmetijskega razvoja občine je zelo obširen in bo potrebno za njegovo uresničitev sodelovanje celotne družbe. Komercialna služba pri kmetijski za- 8.896 članov SZDL V vldemsko-krški občini je sedaj 20 krajevnih organizacij SZDL, v njih pa včlanjenih 8896 članov. Največ članov je v KO SZDL na Senovem (1732), najmanj pa na Pijavškem (85). Vsekakor je število članov SZDL v občini prenizko in ga bo treba še znatno povečati. drugi, pri odkupu kmetijskih viškov ni bila najbolj tekoča. Kmetovalci so ponujali svoje proizvode, zadruga pa jih ni odkupila. Za to so bili tudi nekateri objektivni razlogi. Zadruga je odkupovala predvsem kvalitetno blago, slabše proizvode pa je plačevala po nižjih cenah. Pri podružbljanju kmetijske proizvodnje so kmetijski delavci naleteli na največji odpor pri zaposlenih v industrijski proizvodnji, obrtnikih in uslužbencih. Zadruge bodo morale v bodoče skrbeti za vzgojo svojih kadrov, da bodo imeli večji čut za delo. Le tako bodo lahko vzor vsem zasebnim kmetovalcem. Pri arondaciji zemljišč nastaja vprašanje, kam z ljudmi, ki so za delo sposobni, in kako omogočiti življenje starejšim, za delo nesposobnim kmetovalcem. To vprašanje bo treba proučiti. Zaposlenim. v kmetijstvu družbenega sektorja pa bo potrebno preskrbeti stanovanja. To je eden izmed pogojev za uspešnejše delo KZ. Pospešiti bo treba tempo Izgradnje še nedograjenih kmetijskih obratov. Kmetijski obrati bodo namreč rentabilni šele takrat, ko bodo dograjeni in popolnoma mehanizirani. Potrebno pa bo tudi izboljšati pogoje dela za zaposlene v teh obratih in uvesti primerno nagrajevanje. Tako bodo tudi mlajši ljudje zainteresirani za delo v družbenem sektorju kmetijstva. Za večjo obveščenost proizvajalcev Sleherni član kolektiva v. delovnih organizacijah bi moral biti seznanjen z realizacijo mesečne proiz- vodnje, pa tudi z vsemi neuspehi podjetja. Sleherna gospodarska organizacija v občini bi se morala vključiti v izvoz. Zaradi ekonomskih koristi bi bilo potrebno v ta namen združiti nekatere gospodarske organizacije. Proračunska potrošnja je odvisna od ustvarjanja in gospodarjenja v občini.' Proračunski izdatki pa presegajo za letošnje leto kar 35 odstotkov lanske proračunske potrošnje. Zaradi takega povišanja bo težko sestaviti proračun občine. Proračunska potrošnja se je v primeri z 1961, 1962 dvignila za 30 odstotkov. Samo za lani je pri davčnih obveznostih zaostanka za 30 do 40 milijonov, kar občutno obremenjuje občinski proračun. Šolstvo v občini je velik problem. Sole so slabo opremljene in jim,manjka učil. ObLO naj bi sporazumno s skladom za šolstvo najel posojila za nakup učil. Tudi šolski odbori imajo pri razvoju šolstva pomembno vlogo. Občinski ljudski odbor naj bi posvetil pozornost strokovnemu izpopolnjevanju prosvetnega kadra. Treba je pravilno vrednotiti deta prosvetnega delavca v celoti. ■ Občinska konferenca ■ SZDL je sprejela več ■ pomembnih sklepov, ■ ki bodo napotek za ■ bodoče delo občinske- ■ ga odbora in krajev- ■ nih organizacij SZDL ■ v občini. Veliko zani- ■ manje za delo SZDL, ■ kakor se je pokazalo ■ na občinski konferen-' ■ ci, je jamstvo, da bo ■ organizacija v bodoče ■ zavzela še večji delov-••■ '■ ni razmah. Prepriča- ■ ni smo, da bo novo i občinsko vodstvo v SZDL tudi letos tako 1 delavno, kakor je bilo i v preteklem leto. Razgovor z Marijo Doberšek v krški Konfekciji papirja Marija Doberšek Je v Konfekciji papirja v Vidmu-Krškem zaposlena že 5 let. štiri leta je bila rezalka pri zastarelem stroju, od avgusta lani pa dela pri novem, sodobnem rezalnem stroju »Per. feeta«. Marija nam je povedala o sebi tole: »Ob vselitvi v nove prostore julija lani je podjetje nabavilo tudi nov režami stroj. Vesela sem bila, ker so mi zaupali delo pri njem. S pomočnico Minko Urek, ki mi zvesto pomaga pri delu, nare-ževa dnevno 56 do 60 paketov papirja. Norma pa je 55 paketov. Seveda norme ne presegava zlahka. Naši osebni dohodki so odvisni od učinka. Povprečno zaslužim mesečno 24.000 dinarjev in sem s prejemki zadovoljna«. In kakšna je vaša želja? »če bi me pred dvema mesecema vprašali, bi vam odgovorila, da si najbolj želim stanovanje. 29. novembra, ravno za dan republike, pa sem se vselila v novo dvosobno stanovanje, ki mi ga je dodelilo naše podjetje. Ker sem vdova in mati treh otrok, si želim tudi, da bi otroci v šoli čim bolj napredovali.« Ali prebirate list? Dolenjski »Redno ga berem in mi je list postal nepogrešljiv prijatelj. Zadovoljna sem z njegovo vsebino, zato želim, da bi tudi v bodoče imel veliko uspehov.« DOLEJXJfS.JU klSTt Močan gospodarski razvoj sevniške komune tudi v letošnjem letu Staro leto je za nami in že so postavljeni načrti za bodoče delo. Tudi v sevniški občini že snujejo načrte za nov gospodarski napredek komune. Predsedniku občinskega ljudskega odbora Karlu Kol-manu smo v tej zvezi postavili več vprašanj. — Kaj predvideva občinski investicijski načrt za leto 1963? — se je glasilo vprašanje. — Letošnji investicijski načrt naše občine predvideva dokončanje vseh gradenj, ki so bile pričete v letu 1962. V poštev pride dograditev »Metalne« v Krmelju (228 milijonov dinarjev). Prav tako bomo dogradili 29 stanovanj v Sevnici (72 milijonov dinarjev). Za potrebe učiteljev iz Tržišča in Krmelja bomo v Krmelju zgradili 4-stanovanj-ski blok (14 milijonov dinarjev). Takoj v začetku gradbene sezone bomo končno pričeli v Sevnici graditi novo šolo. Gradnja in oprema šole bo stala 230 milijonov dinarjev, gradnja pa bo investirana iz medobčinskega sklada za gradnjo šol. Lokacija šole je določena nasproti konfekcije »Lisca«. Letos imamo na razpolago okoli 80 milijonov dinarjev za prvo stopnjo gradnje. Predvidoma naj bi bila šola dograjena in opremljena do leta 1965. Trenutno imamo v Sevnici in na Radni kar 4 šole, ki jih obiskuje preko 900 učencev. Razdrobljenost in medsebojna oddaljenost šol otežkoča prosvetnim delavcem izvedbo njihovega učnega programa. Razen tega so stavbe sedanjih šol zastarele in imajo slabo urejene sanitarije. Višje razrede osnovne šole v Sevnici obiskujejo tudi učenci iz sosednjih krajev: iz Loke, Blance, Brega in iz Razborja. Otroci se vozijo v šolo z avtobusom, ki so ga kupih nalašč za te namene. Naj še omenim, da smo prvotno mislili graditi v sklopu šole še telovadnico. Ker bi se stroški za gradnjo šole s tem povečali za nadaljnjih 35 milijonov dinarjev, smo se zaenkrat odrekli gradnji telovadnice. S tem pa se ni rečeno, da telovadnice ne bomo gradili. V Sevnici pravzaprav ni prostora za telovadnico. Mladina sedaj telovadi kar v kino dvorani »Partizana«. Nadalje bo letos dograjena mizarska produktivna zadruga (37S milijon dinarjev). Predvidevamo, da bo z dograditvijo mizarske zadruge porastel bruto dohodek v tej gospodarski organizaciji za 100 odstotkov. Tudi konfekcija »Liscu bo zgradila v Sevnici Se nov objekt v vrenosti 117 milijonov dinarjev. To podjetje bo tudi nabavilo opremo za nov obrat v vred- nosti 135 milijonov dinarjev. V naslednjem letu bo konfekcija »Lisca« lahko povečala svojo proizvodnjo za 100 odstotkov. Podjetje računa na investicijsko posojilo pri Gospodarski in Jugobanki. Veležitar iz Celja ima v Sevnici svoj obrat. Trenutno montirajo nov valjčni mlin z zmogljivostjo 13 ton dnevno. Občani bodo imeli tudi od te investicije koristi, saj bo zagotovljena boljša preskrba s kvalitetnejšo moko. Letos bo montirana tudi avtomatična telefonska centrala z zmogljivostjo 80 številk. Ker predvidevamo gradnjo nove pošte v naslednjih letih, bo Sevnica dobila novo telefonsko centralo z 300 telefonskimi številkami. Pričakujemo, da bo tudi Sevnica do leta 1965 vključena v skupni jugoslovanski telefonski sistem. Kopitarna bo letos dogradila novo dvorano za izdelavo kopit, s čimer bo dokončana preobnova kopitarne. Pereče vprašanje ostaja še Jugotanin. Zadeva pa ni tako kritična, kakor ljudje šušljajo na cesti in kakor dejansko tudi na prvi pogled kaže. Povedati moram, da je pri Izvršnem svetu sestavljena posebna komisija, ki proučuje obstoj Jugotanina ali eventualno preusmeritev proizvodnje. V tem letu nameravamo dokončno urediti cesto Sevnica—Šmarje ln kanalizacijo. Znano je, da smo lani dokončali asfaltiranje te ceste, ki je stalo 67 milijonov dinarjev. Polovico tega zneska je prispevala občina, ostalo pa bivši OLO Novo mesto. Ko smo že pri cesti, bi želel omeniti še zasavsko cesto Laško—Radeče—Sevnica—Vi-dem-Krsko. Ta cesta je v tako slabem stanju, da je potrebna iiiii-nega popravila. Kaže, da bo OLO Olje lt-tns izdelal program in na- Predsednik ObLO Karel Kolinam »Ko govorimo o načrtih in delu, mislimo hkrati seveda tudi na vsestransko sodelovanje vseh gospodarskih organizacij in slehernega občana!« črte za dokončno izgradnjo te ceste. Do realizacije bo prtilo verjetno v naslednjem Ida. Končno bo tudi Sevnica dobila urbanistični načrt. Načrt je ze v Izdelavi in bo že konec marca dan v Javno razpravo. Izdelava urbanističnega načrta stane S milijonov dinarjev. V Sevnici je tudi problem vodovoda. Sedanji vodovod ne zadošča za vse večje potrebe. Zato bomo morali tudi to vprašanje v tem letu pričeti reševati. Upam, da bo kmalu čimmanj kritik na račun otroškega vrtca. Ce bo šlo vse po sreči, bomo letos pričeli a gradnjo novega otroškega vrtca. Gradnja vrtca je določena med stanovanjskimi bloki Izšla je prva številka glasila »NAŠE GOSPODARSTVO« V januarju Je izšla prva številka »Naše gospodarstvo«, ki jo je izdala Kmetijska zadruga »Zasavje« iz Sevnice. 2e v uvodu številke je poudarjeno, da je obveščanje ljudi o vseh dogajanjih pomanjkljivo, kar najbolj občutijo sodelavci v kmetijskih in gozdarskih organizacijah, kjer so delovišča oddaljena in razdrobljena. Delavci stanujejo tudi po več ur daleč od teh delovišč. Da pa bi zaposleni v kmetijstvu in gozdarstvu še bolje sodelovali v delavskem samoupravljanju, utrjevali delovno disciplino, povečali produktivnost dela in skrb za družbeno proizvodnjo, so v KZ »Zasavje« sklenili izdajati glasilo delovnega kolektiva. Glasilo izdaja sindikalna podružnica, ureja pa ga uredniški odbor. Glasilo bo izhajalo po potrebi. Prva številka obravnava problematiko kmetijske zadruge »Zasavje« v Sevnici glede na morebitno ločitev kmetijske in gozdarske dejavnosti, poroča o gibanju zaposlenih v zadnjem polletju 1962, o izpolnitvi proizvodnega plana v letu 1962, o razvoju obrata vrtnarstva in svetuje kmetovalcem. Prva številka »Naše gospodarstvo« je zelo okusno urejena in zanimiva. Prav zato bo zanesljivo našla velik krog bralcev. 80 zamudnikov bodo predlagali v kaznovanje Na običajni krajevni način so v Sevnici razglasili rok za registracijo motornih koles in priklopnih vozil. Tudi vsa podjetja in ustanove so o tem obvestili. Zamudniki so še pismeno prejeli obvestila, toda bilo je vse zaman. Do 15. januarja, ko Je potekel rok za registracijo, 80 lastnikov nI registriralo svojih vozil. ProM tem neopravičenim zamudnikom bo uveden kazenski postopek. pred železniško postajo. Investicije za gradnjo vrtca bodo znašale okoli 30 milijonov dinarjev. Naj še povem, da so že v izdelavi načrti za centralni vrtec. Z novim letom sta se združili trgovski podjetji, kakor tudi gostinski podjetji. V teku so razgovori o združitvi kmetijske zadruge Sevnica m KZ Tržisče-sentjanž. Ta združitev bi bila vsekakor koristna za razvoj družbenega sektorja kmetijstva v občini. Združitev predvideva ustanovitev enega gozdarskega obrata za vso občino, ki bo vključeval 16.800 ha gozdnih površin. — V čem se bo letošnji družbeni plan občine razlikoval od lanskega? — Razlika bo predvsem v porastu družbenega brutoprodukta za 3-1,8 odstotka napram 19,7 odstotkom lani. Bistveno ae bo spremenila tudi struktura po panogah. Lani smo na primer v industriji zabeležili izpad kar sa 24 ostot-kov, letos pa predvidevamo povečanje produkta v tej panogi na 150 odstotkov. Računamo, da bo v gradbeništvu, gostinstvu in morda še v prometu iz objektivnih razlogov padec. Lani smo ukinili naše gradbeno podjetje »Marok«, zmogljivost gostišč pa se zmanjšuje. To ponovno potrjuje, da se bomo morali prejkoslej lotiti gradnje hotela v Sevnici. Če bomo dobili investicijsko posojilo iz republiškega sklada za turizem, bi lahko začeli z gradnjo hotela že letos. Predvidevamo tudi porast kmetijske proizvodnje za 13 odstotkov, v gozdarstvu pa bo verjetno padec za 12 odstotkov zaradi zmanjšanja sečnje. Torej gre v glavnem za spremembo naraščanja bruto proizvoda po panogah. — Kako se bodo podjetja v občini letos uveljavila na mednarodnem trgu? —' Jugotanin in Kopitarna sta se že doslej dobro uve- ljavila na mednarodnem trgu. Frepričan sem, da bodo letos dosegli tu še večje uspehe. Z dograditvijo obrata »Lisca« v Sevnici bo kolektiv izvozil svoje proizvode v vrednosti 155 tisoč dolarjev, uvoženega materiala pa bodo porabili le za 18.000 dolarjev. Prav tako SEVNIŠKI VESTNIK bo svoj izvoz povećavala tudi Mizarska produktivna zadruga. Pričakujemo, da se bo tudi Metalna iz Krmelja vključila v izvoz. DRAGO KASTELIC 0 programu delovnih akcij Plenum občinskega komiteja LMS v Sevnici je ob navzočnosti predstavnikov družbenih in političnih organizacij, okrajnega komiteja LMS Celje, društev in drugih razpravljal o organizaciji občasnih delovnih akcij v letu 1963. V programu so naslednja dela: ureditev zelenega pasu ob cestišču v Sevnici, parka pred bloki in okolice spomenika na Trgu svobode, popravilo ceste na Lisco, gradnja športnih objektov itd. Menili so, da morajo biti priprave res temeljite. Hkrati bodo začeli . obravnavati tudi vprašanje lokalnih in zveznih delovnih akcij v tem letu- Posebna komisija za delovne akcij; pri občinskem mladinskem komiteja bo sestavila načrt za delo z brigadirji na delovnih akcijah. J. J. Uspešen seminar za mladinska vodstva Pretekli teden je bil v Dobrni seminar za občinska vodstva mladine, ki ga je organiziral okrajni komite LMS Celje. Seminarja se je udeležilo okrog 80 mladincev in mladink iz novega celjskega okraja Osrednja razprava je tekla o delovanju organizacij LMS. Po predavanjih so se oblikovale skupine mladincev, ki so samostojno obravnavah posamezna vprašanja. Vodje posameznih skupin so bili člani sekretariata okrajnega komiteja Na podlagi tako smotrnega in sistematičnega dela smo analizirali dosedanjo dejavnost, pri nadaljnjem delu pa nam bodo pomagale tudi lastne izkušnje. Razgibali bomo delo mladine v komuni. Na serninarju so se pripravljali tudi delegati VII. kongresa IMJ.' V Sevnici 1:1 V letu 1962 se je v sevniški občini rodilo 45 dečkov in 45 deklic. Umrlo je 78 moških in 104 ženske, sklenjenih pa je bilo 128 zakonskih zvez. V Brežicah: tovarna kleja Tovarna kostnega kleja v Ljubljani namerava zaradi nemogočih sanitarnih pogojev prenesti svoj obrat kostnega kleja v Brežice. Načrti so že naročeni, z gradnjo pa bodo pričeli še letos. Za prvo stopnjo gradnje (obrat bo dograjen v treh stopnjah) bo potrebnih okoli 320 milijonov din investicij, po drugi stopnji izgradnje pa bi obrat dajal pol milijarde bruto proizvoda. Proivodni postopek bo najsodobnejši in avtomatiziran, saj bo obrat v začetku zaposloval le 25 delavcev. Ce bodo sredstva pravočasno zagotovljena, bo obrat stekel še letos v decembru. Občina Brežice pričakuje, da bo ljubljanski Mestni svet prispeval del sredstev za soudeležbo. Dosedanji obrat v Ljubljani, ki je v neposredni bližini Savskega naselja, povzroča okolici z neznosnim smradom velik problem. Temelji za nov Farmisov obraf V prvi polovici letošnjega leta bo v Trebnjem zrasel nov industrijski obrat. Zgradili bodo obrat farmacevtsko-kemičnega kombinata »Farmis«, ki je na Dolenjskem že močno zastopan z obratom »Krka«. Temelji za novi obrat, ki bo blizu odcepa sevniške proge od železnice Novo mesto—Ljubljana, so že postavljeni. Kaj se vsak tet en zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LIST! Osnutek družbenega plana že pripravljen Na podlagi poročil gospodarskih organizacij so v Trebnjem že izdelali osnutek družbenega . plana za leto 1963. Predlagano je, naj bi se družbeni bruto proizvod v primerjavi z lanskim povečal za 15,7 odstotka, narodni dohodek pa za 13,5 odstotka. Osrednji poudarek je na industriji, ki naj bi proizvodnjo povečala za 24,6 odstotka. Sem so všteti tudi industrijski obrati, ki bodo začeli proizvajati letos. Kmetijstvo naj bi dalo 8,3 odstotka večjo proizvodnjo kot lani, oziroma naj bi zasebni sektor povečal proizvodnjo za 6,3 odst., družbeni sektor 3 in pol milijona za razvoj lovskega turizma Lovska družina na Mirni bo dobila 3,5 milijona dinarjev posojila iz republiških virov. S temi sredstvi nameravajo predvsem urediti lovišča za fazane in jerebice. Le-teh bi zredili več tisoč na leto, hkrati pa bi vsako leto povečali odstrel. To bi privabilo predvsem inozemske lovce, pri katerih je lov na fazane in jerebice zelo priljubljen. Na ta način bi še bolj odprli vrata turizmu in pospeševali zlasti inozemski turizem pri nas. pa za 22,6 odstotka. V ostalih panogah zahteva osnutek veliko povečanje obratne .dejavnosti fza 39,=! Odst. več kot lani), v gostinstvu za 13,4 odst. in v trgovini za 12,1 odst., medtem ko bi bila gozdarska proizvodnja približno enaka lanski (večja za 0,3 odst.). Da bi uspešno izpolnili družbeni plan, bi potrebovali skupaj 981 milijonov 682.000 dinarjev investicij, od tega bi kmetijstvo porabilo 398 milijonov 864.000 dinarjev, industrija pa 505 milijonov 9.000 dinarjev. Kmetijske investicije nameravajo vložiti v družbeni kmetijski sektor, zlasti v dejavnost kmetijske zadruge v Trebnjem, industrijske investicije pa bodo v glavnem porabili za rekonstrukcijo tovarne šivalnih strojev »Mirna« in destilacijo alkoholnih pijač »Dana« na Mirni ter za razvoj trebanjskega obrata farmacevtsko-kemičnega kombinata »Farmis«. Seveda so s temi številkami in predvidevanji izražene pretežno samo želje gospodarskih organizacij in celotne komune, ki se želi čim hitreje razvijati. Vse potrebe pa bodo morali uskladiti z dejanskimi možnostmi za uresničitev, zato bodo že na prvih razpravah izločili iz osnutka vse tisto, česar spri- Ali bo Mirenčanom uspelo zbrati 10 milijonov? Razprava o ureditvi yiirav-stvene službe v MirenrJd dolini je naposled našla plodna tla. Na pobudo krajevnih fi-niteljev na Mirni s« je začela velika akcija za ureditev ml-renske zdravstvene postaje. V nedeljo je odšlo med ljudi okrog 50 predstavnikov krajevnih organizacij in pričelo zbirati prostovoljne prispevke. Z nabiralno akcijo nameravajo dobiti okrog 3 milijone dinarjev, razen tega pa računajo na pomoč gospodarskih organizacij. Skupaj utegnejo nabrati bliza 10 milijonov dinarjev, Id bi jih v glavnem porabili za ureditev zdravstvenih prostorov in nabavo opreme. Ce bi se nabralo več sredstev, ne bi bila izključena gradnja nove zdravstvene postaje, za katero se ljudje čedalje bolj ogrevajo. Kovinsko podjetje gradi novo halo Kovinsko podjetje v Trebnjem je začelo graditi novo proizvodno halo v bližini železniške postaje. Novi delovni prostori bodo omogočili, da se bo mlado podjetje še hitreje razvijalo. čo dejanske sposobnosti komune ne bodo mogli izpolniti. O osnutku družbenega plana trebanjske občine bo med prvimi razglabljal razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem. Od osnutka do končne oblike plana je dolga in zapletena pot, ker bodo predlog plana, preden bo o njem raz- Odlok o začasnem finansiranju Kakor druge občine so tudi v Trebnjem izglasovali odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine v prvem tromesečju letošnjega leta. Po tem odloku izdatki v letošnjem prvem četrtletju ne smejo presegati 25 odstotkov celotnih izdatkov, ki jih je imel lanski občinski proračun. Osnutek občinskega statuta izdelan Prejšnji teden je komisija za izdelavo statutov v Trebnjem izdelala osnutek statuta trebanjske občine. Prihodnje dni bo šel osnutek v javno razpravo. Delovni kolektivi bodo o njem razpravljali v drugi polovici januarja in v februarju. Prav dobra udeležba na ustavnih razpravah Javnih razprav o osnutku zvezne ustave se je udeležilo 85 odstotkov članstva v delovnih kolektivih gospodarskih organizacij v trebanjski občini. Najprej so imeli splošne razprave, kasneje pa so obravnavali pravice in dolžnosti proizvajalca, samoupravljanje in gospodarjenje delovnih organizacij, kot je predvideno z ustavnim osnutkom. TREBANJSKE NOVICE pravljal ObLO, obravnavale še politične organizacije. Vsekakor ga ne bodo sprejeli prej, dokler ne bo potrjen; družbeni plah ljubljanskega okraja. Prve volitve v delavski svet V soboto bo kolektiv trebanjskega kovinskega podjetja »Kemo oprema« izvolil svoje prve samoupravne organe. Izmed 32 zaposlenih bodo v delavski svet izvolili 15 članov kolektiva. Delavci podjetja pravijo, da bo poglavitna naloga delavskega sveta začrtati jasno razvojno pot »Kemo opreme« in zagotoviti osnovne pravice proizvajalcev. Nedvomno pa bo treba glavno skrb posvetiti izboljšavi delovnih prostorov. še en zdravnik Februarja bo Trebnje dobilo še enega zdravnika oziroma zdravnico za splošno ordinacijo. Delala bo v trebanjskem zdravstvenem domu, najmanj dvakrat na teden pa bo obiskala Mokronog in po možnosti prav tolikokrat tudi Mirno. S prvim marcem bo trebanjska občina dobila tudi patronažno sestro, ki bo opravljala ustrezno službo v dolini Mirne. Stanovanja za trg Splošno gradbeno podjetje i>Pionir« iz Novega mesta gradi v Trebnjem poleg zdravstvenega doma 12-stanovanjski blok. Dela investira stanovanjski sklad ObLO Trebnje, stanovanja pa bodo prodali. Za stanovanjske potrebe Tre-banjcev bi morali sezidati Se en tak blok MIRNA: stanovanjske bloke urejujejo Dolenjsko gradbeno podjetje Iz Grosuplja dograjuje in urejuje stanovanjske bloke na Mirni, ki jih investira KPD Dob in tovarna šivalnih strojev »Mirna« DOLENJSKI LIST što v. 3 (6b Decembra Je Gozdni obrat Poljane v Podtumn organiziral predavanje o HTV pri delu. Namenjeno je bilo vodjem delovnih skupin gozdnih in kmetijskih delavcev; udeležilo se ga je 14 ljudi. Predaval je dr. Boš iz Dolenjskih Toplic, ki je pri praktičnem delu predavanja pokazal, kako je treba obvezati poškodbe in kako s njimi ravnati. * Odbor krajevne organizacije SZDL je poskrbel, da Je tudi naše otroke obiskal dedek Mraz. S prispevki SZDL, sindikalne podružnice Gozdnega obrata Poljane, trgovine v Podtumu in vašca-nov so bili obdarjeni vsi otro. ci iz Podturna in Sel. Za lep program, ki ga je s pomočjo šolarjev pripravila učiteljica Klobčarjeva, se vaščani lepo zahvaljujejo. Na pobudo krajevne organizacije SZDL pa so organizirali silvestrovanje tudi za odrasle. Udeležili so se ga številni prebivalci lz vseh sosednjih vasi. s) Zaradi velikega zanimanja med ženami tn dekleti za krojno-šiviljski tečaj, je tudi letos sekcija SZDL organizirala tak tečaj. Vodi ga uslužbenka tovarne »Mirna«. Tečaj poseča 23 tovarišic. Zatem bo tudi nadaljevalni tečaj za tiste, ki so že' lani obiskovale prvi tečaj. Božo Miklič mlajši in novi (!) — člani te stanovske organizacije dobro opravljajo naloge, ki jim jih Je zaupala skupnost. V ta namen so sc izobraževali in se udeležili številnih akcij, ki so bile organizirane bodisi v prometni varnosti bodisi kje drugje. Veliko pomoč so nudile zlasti komisije, ki delujejo v okviru organizacije. Občni zbor Je ob nenehnem podčrtavanju poglavitnih nalog članstva poudarjal, da Je ena najvažnejših nalog prav izobraževanje in izpopolnjevanje v stroki. Hočemo šoferja, Id ne bo samo vozil, ampak znal vozilo tudi popravljati, so dejali. Tako gledanje pa je privedlo tudi do nekaterih sprememb pri vrednotenju šoferskega poklica. V pripravi je namreč sakoa. U bo brisal kvalifikacije iz vozniškega poklica. Poklicni voznik bo potem lahko samo tisli, U bo imel tako in tako izobrazbo, tako in tako prakso itd. Podjetja pa bodo morala spremeniti politiko štipendiranja ter tudi voznikom pomagati, če bodo hotela imeti res dobre in zanesljive šoferje. Nadalje je občni zbor soglašal k predlogu, naj bi novomeška podružnica še vnaprej ostala samostojna in opravljala dejavnost na istem področju kot doslej. Morebitna pripojitev podružnice k okrajnemu odboru združenja šoferjev in avtomehanikov v Ljubljani hi bila bolj škodljiva kot koristna, ker bi bila otežko&rna dejavnost v toki obliki, kot je bila doslej uveljavljena na območjih novomeške podružnice. Delo podružnice bo do prihodnjega občnega zbora vodil devetčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor. Program bodočega dela v glavnem temelji na povečanja prometne varnosti in nalogi sa doticano tehnično vzdrževanje motornih vozil. I. Z. cejkrat motilo, ko smo razvili razpravo o tem in onem. Zadnje čase pa se slušatelji že kosajo, kdo bo prej kaj vprašal, pripomnil, odgovoril. Mislim, da je to hkrati tudi najboljše potrdilo, da so me razumeli. Vprašanje: O čem želijo največ slišati, morda kaj izven obveznih tem? Odgovor: Po končanem predavanju se vedno razvije živahna razprava o temi, ki jo obrazložim, pa tudi o mednarodnih političnih dogodkih, ekonomskih odnosih itd. Mladinci so se zelo zanimali za razvojno pot socializma v Sovjetski zvezi in drugih deželah. Kaže, da jim bo šola samo dopolnila znanje, ki ga že imajo. Vprašanje: Kaj pa sam program predavanj, je dober? Odgovor: Program šole je izbran tako, da dobi slušatelj vsaj osnove z najrazličnejših področij. Seveda vsako predavanje tudi ne ustreza dojemanju vsakega mladinca. To bi se dalo izpolniti na študijskih krožkih, če bi jih mogli organizirati. Pomanjkljivo pa je to, da slušatelji nimajo dovolj razpoložljivega gradiva. Morda bi bilo prav, da bi se mladinski komite za gradivo pozanimal pri politični knjižnici ali pri delavski univerzi. Čeprav slušatelji pišejo, vsega ne morejo dojeti. Vprašanje: Vaš predlog, da bi bila šola se bolj uspešna? Odgovor: Da bi slušatelji res dobili znanje, ki ga šola nudi, bi bilo prav, če bi jih odtegnili iz rednih šol in proizvodnje. V danih pogojih pa to najbrž ni mogoče. Zgledna pomoč vaščanov V Suhi krajini je umrl Anton Kosec, po domače Molkov oče, doma iz Lazine pri Hinjah. Pokojnik bi maja letos dosegel skoro 100 let. Molkov oče je bil že 50 let vdovec in si je sam gospodinjil, celo bril se je še sam. Pred dvema letoma, ko je bil star že 98 let, je še vihtel koso, zadnji dve zimi pa sta ga precej prizadeli. Domačini so mu pomagali in mu v zimskem času stregli, ker so ga imeli zelo radi. Domenili so se tako, da ga je imela vsak dan po ena hiša v oskrbi. M. S. ■ Mariborska tovarna »Hinio«, ki izdeluje hladilnike in opremo za sodobno pralnico perila ter »Tebi«, ki izdeluje električne štedilnike, sta se spojili v eno podjetje, ki se imenuje »EVI — Elektroindustrija in montaža«. Za letos predvidevajo proizvodnjo v vrednosti 9 milijard 600 milijonov dinarjev. Stev. 3 (669) DOLENJSKI LIST IS Zdrava presoja ali škodljiv lokalizem? Ob dokaj čudni odločitvi (poudarjamo, da je ta izraz zelo mil) zborov volivcev v metliški občini se nehote vsiljuje vprašanje: kaj je vodilo občane: zdrava presoja ali lokalizem, da so se v veliki večini odločili proti združitvi črnomaljske in metliške komune? Po resnem preudarku bomo prav gotovo ugotovili, da je bil posredi najbrž lokalizem, ki je vreden obsojanja. Ker se zavedamo, da nismo poklicani, da bi sodili po dolgem in počez, smo obiskali sekretarja Občinskega komiteja ZKS v Metliki, tovariša Janeza Dragoša in mu postavili tri vprašanja. Hkrati z odgovori jih posredujemo bralcem, zlasti pa te vrstice namenjamo metliškim občanom z željo, da bi bili bolje obveščeni in da bi se laže odločili. — Tovariš sekretar, kako je potekala dosedanja akcija za združitev obeh občin? — Naš komunalni sistem se je zlasti v zadnjih letih precej razvil. Hkrati s tem so se povečale pravice in dolžnosti občine kot osnovne celice našega družbenega sistema. Oboje je sprožilo vprašanje obstoja dveh občin na področju Bele krajine. V pogledu združevanja občin je bilo lani precej premikov v NRH in po vsej Jugoslaviji. Kot posledica tega so na omenjenih področjih nastale komune z močno industrijo in veliko gospodarsko močjo. Marsikatera od njih Je večja in močnejša kot okraji, kakršne smo poznali do-sedaj. Omenjeni premiki so razumljivi, ker novi gospodarski sistem, ki ga uvajamo, zagotavlja razvoj samo močnim gospodarskim enotam in področjem. Tam, kjer gospodarstvo ni razvito, je zato nujna integracija. Tudi nas je vodila takšna misel, ko smo ugotovili, da je pripojitev k občini Črnomelj oziroma združitev obeh občin gospodarska nujnost. Na zborih volivcev, ki jih je sklical ljudski odbor v začetku januarja, da bi o tem odločali, pa se je izmed 15 zborov odločil samo eden (v Gradcu) za združitev, vsi ostali pa so bili proti njej. — Kako ocenjujete takšen potek zborov in kje so po vašem mišljenju vzroki za to? — Prvo, kar velja ugotoviti, je to, da je bilo gradivo za zbore volivcev slabo pripravljeno. Zbrani so bili številčni pokazatelji, ki v ta namen niso bili dovolj prepričljivi. Pozneje nameravam našteti pomembnejše vzroke, ki zelo odločno narekujejo združitev, pa žal na zborih volivcev niso bili našteti. Naj se ustavim samo ob precej razširjeni, močno nepreprič- ljivi in lokalistično pobarvani trditvi o 600-letni zgodovinski samostojnosti Metlike, o starih tradicijah in podobnem. To so nekateri posamezniki najčešće uporabljali kot argument ter hkrati trdili, da bo Metlika s priključitvijo veliko izgubila. Večina prebivalcev jim je žal ploskala. V razpravah o statutih občin in o osnutku nove ustave smo slišali precej o krajevni skupnosti kot novem samoupravnem družbenem organizmu v naši družbeni ureditvi. Prav krajevna skunost, ki jo bomo ustanovili tudi v Metliki, bo prevzela vrsto pristojnosti in dolžnosti ter pravic, ki se tičejo občanov neposredno. V mnogočem jim bo nadomestila pojem dosedanje občine. Razprave o 600-letni tradieji metliške samostojnosti in o tem, kaj bemo z občino izgubili, so toliko bolj zmotne prav zato, ker tega ne vidijo in zapirajo oči pred naglim družbenim razvojem. Naj omenim še, da tudi krajevni uradi skrajšujejo občanovo pot do občine, saj mora prebivalec po opravkih na občinsko upravo le redkokdaj, zato tudi tega ne gre tendenciozno posploševati. Takšnih in podobnih utemeljitev bi lahko našteli veliko, če pa ocenjujemo zbore volivcev, lahko rečemo samo to, da je na njih prevladoval nezdravi lokalizem, ki zahteva občino. Nezdrav je zato, ker jo zahteva, ne da bi pomislil ali bo v novih pogojih sposobna živeti, zagotoviti gospodarski razvoj ter zadostiti potrebam občanov na svojem območju. — Naštejte, prosim, nekaj vzrokov, ki silijo v združitev obeh občin v Beli krajini? — V začetku razgovora sem že omenil večjo vlogo in dolžnosti komun v razvijajočem se komunalnem sistemu, ki zahteva večjo materialno osnovo, gotovo pa takšno, kakršne metliška občina nima. Bela krajina je enotno zemljepisno in gospodarsko področje. Površina metliške občine je sorazmerno zelo majhna (vsega 10.838 ha), prebivalcev je le 6825. Vsa Bela krajina se je razvijala kot enovito področje skozi zgodovino, zlasti pa v NOB in v povojni graditvi. Gospodarska osnova občine je še vedno šibka, v letu 1961 smo stvarili le 3 milijarde 497 milijonov, v letu 19G2 pa 3 milijarde 679 milijonov dinarjev družbenega bruto proizvoda. Združevanje sredstev in skladov je toliko bolj pomembno danes, zlasti pa če upoštevamo, da je metliška občina lani razpolagala zgolj s 190,850.000 dinarji skladov (črnomaljska 392 milijonov). Združevanje narekujejo tudi razne službe, ki so bile že doslej skupne s črnomaljsko komuno in so se na ta račun laže odvijale (Zavod za zaposlovanje, podružnica socialnega zavarovanja, sodišče, kataster, zemljiška knjiga, komunalna in narodna banka, gimnazija, muzej, veterinarska postaja, osemenjevalna služba itd.). Sodim, da so dejstva, ki sem jih naštel, dovolj prepričljiva in utemeljujejo združitev. Na vseh zborih volivcev je bilo občutiti močno bojazen, da bo Metlika z združitvijo izgubila, da bo ostala ob strani, da bo vsega manj kot doslej. Ta strah je odveč. V statutu naše krajevne skupnosti bomo lahko zagotovili vse, kar bo razvoj zahteval. krajevna skupnost in njeni uspehi pa bodo odvisni predvsem od nas — prebivalcev, tako kot je bil od našega dela in pridnosti odvisen tudi ves naš dosedanji razvoj. MILOŠ JAKOPEC Metlika v beli odeji KOZERU A, KI PA NA ŽALOST LE NI KOZERU A Eden za, štirinajst proti... Prosimo za zamero! Ne gre za očitke, toda radi bi z resnico na dan, da ne bo škode. 4. januarja je bil v Metliki zbor volivcev. Bil je eden najkrajših, kar jih pomnijo. Dvorana je bila tako polna, kot še nikoli doslej na nobenem zboru volivcev. Zbor je bil končan v eni uri. Tudi -to je bil svojevrsten rekord. Kaj je privabilo ljudi? Na dnevnem redu je bila združitev z občino Črnomelj. Bilo je »vroče«, čeprav je zunaj bilo precej stopinj pod ničlo in čeprav je bila Bela krajina pod snegom. Tudi z nogami so nekateri topotali (pa ne zaradi mraza). V dvorani je bila napetost kot na zvezni nogometni tekmi. Vsi volivci so se pri glasovanju izrekli proti združitvi. Naj mimogrede povemo še to: slišati je, da so mnogi MetUčani pred davnimi leti raje hodih peš v Semič na vlak, kot da bi se z njim vozili skozi Črnomelj! Tega ne omenjamo slučajno ampak zato, ker so baje na zboru volivcev prenapeteži razpravljali tudi o tem, da bi se bojda raje kazalo združiti z Žumberkom kot s Črnomljem ... 9 »Jaz som za večino!« Tako kot na metliškem, so se od 4. do 9. januarja odločili volilci tudi na ostalih zborih volilcev. Bili so proti združitvi s črnomaljsko ko- PISMO IZ DRAŠICEV Čeprav prihaja »Dolenjski Ust« v našo vas v velikem številu, kaj malokrat beremo, kako živimo tu na meji s Hrvaško. Zato nekaj novic! • 13. januarja je bil občni zbor PGD Drašiči. O delu ga Bilcev in ostalih prebivalcev pri gradnji gasilskega doma v Drašičih je poročal predsednik društva Anton Bajuk. Dejal je, da so zgradili spodnje prostore doma (18x8 m), v katerih bo garaža in orodjarna, celotno delo pa je ocenjeno na 3 milijone 50.000 dinarjev. Društvo je prispevalo za material 645.201 din, ostala dela so opravili prebivalci vasi Drašiči, Krmačen, Železniki in Vidošiči, ki so vložili 5.660 prostovoljnih delovnih 15. januar - DAN ŠOFERJEV Do zdaj enotnega praznika Šoferji in avtomehaniki v Jugoslaviji niso imeli, pač pa se je proslavljal dan šoferjev po posameznih republikah. Ta raznolikost praznovanja je bila povod, da je Zveza združenje šoferjev in avtomehanikov Jugoslavije sprejela sklep, naj bi razen republiških praznikov šoferji imeli še enoten jugoslovanski praznik. Za dan šoferjev je bil izbran 15. januar. Na ta dan je postal član šoferske organizacije predsednik Tito. Tudi črnomaljska podružnica ZSAM je proslavila ta praznik. Proslave so se udeležili predsednik ObLO Janez zunič, predsednik obč. odb. SZDL Franc Stajdohar, predsednik obč. sindikalnega sveta Franc Hočevar ter nad 50 šoferjev in avtomehanikov. Slavnostni govor je imel predsednik črnomaljske podružnice tovariš Romšek. Poudaril je, da mesto voznika ne sme biti samo za volanom ali v delavnici, ampak tudi na področju družbeno političnega dela. Člani združenja bodo še nadalje' pomagali ostalim občanom in sicer na tečajih, v šolah, pri vožnjah, ponoči na cesti itd. Šoferski praznik so počastili tudi plonirji-prometni miličniki, ki so poslali delegacijo in šoferjem zaželeli še veliko uspehov. Njihovim željam in čestitkam se pridružujejo tudi ostali občani. -ko ur. Pri zidanju doma je pomagalo tudi podjetje BE-GRAD iz Črnomlja. Ker bodo prihodnje leto praznovali 40-letnico ustanovitve društva, bodo letos uredili zgornje prostore (dvorano in sobe) v domu, ki ga bodo prihodnje leto slovesno odprli. Društvo bo vnaprej vodil ponovno izvoljeni stari odbor, ki se je povečal za dva mlajša člana. O Veliko se govori o rigo-lanju vinogradov v Vinomeru in Vidošičih. S tem se bo začela obnova vinogradniških površin. Najti pa bi morah pravilno pot do njihovih last- muno. Na vseh zborih, razen na onem v Gradcu, kjer so se odločili za združitev. Naj dodamo še, da je bilo na vseh ostalih zborih manj vroče. V tem sestavku ne nameravam razpravljati podrobneje o vzrokih, zakaj je do tega prišlo. Navzlic temu pa podčrtujemo, da so bili zbori volivcev slabo pripravljeni in da noši precejšen'del: krivdi«' za takšen izid politično vodstvo. V Metliki so nam povedali, da je tudi z bivšega o-kraja bilo premalo pomoči in da se zborov volivcev ni udeležil noben okrajni predstav- nikov, zlasti do tistih, ki so veliko dali v NOB. Slabo priznanje bi bilo, če bi jim vinograd kar vzeli. 0 Občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa v Drašičih bo 10. februarja ob 14. uri v prostorih osnovne šole v Drašičih. Vabimo k veliki udeležbi. Vaščan Študentje Bele krajine v svojem klubu V torek, 15. januarja, je bil na ljubljanski Univerzi ustanovni sestanek Kluba študentov iz Bele krajine. Po ukinitvi revomeškega okraja se je pokazala poVeba. da se iz »Sekcijo Belokranjcevc, ki Je prej delovala v okviru Kluba študentov okraja Novo mesto, ustanovi samostojen klub. Tega sestanka se je udeležilo 35 študentov. V svoji sredi smo z veseljem pozdravili predsednika metliške občine tov. Vrviščarja in predsednika aktiva LMS iz Črnomlja tov. Drakuliča. Oba sta toplo pozdravila ta zbor, ki je bil za razliko od ostalih boljši ter z odobravanjem pritegnila zanimanje študentov za domači kraj. Tov. Vr-viščar je v svojem govoru orisal stanje gospodarstva v Beli krajini. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE Vodstvo kluba je bilo zaupano dosedanjemu odboru, predsednik pa je ostal še nadalje Tone Stare. Belokranjski študentje so si zadali precej obširen delovni načrt, ki temelji predvsem na čim tesnejši povezavi z domačim krajem. Tudi na kulturnem področju nameravajo še naprej pridno delati. Naštudirali so že večer poezije »Kri v plamenih«, ki prikazuje poezijo v NOB. Gostovali so v Metliki in želi velik uspeh. Tak večer bodo pripravili tudi Crnomaljcem za občinski praznik. V teku so že priprave za uprizoritev Sartrovega dramskega dela »Nepokopani mrtveci«. Vloge so že razdeljene in natiskane. 9. februarja pa bodo študentje organizirali v črnomaljski restavraciji »Grad« brucovanje. S tem večerom bodo belokranjski študentje nadaljevali z za nekaj let prekinjeno tradicijo. Spomladi bodo organizirali partizanski pohod po poteh Belokranjske čete in ekskurzije v domača podjetja. Razen tega so že zdaj začeli s propagando za delovne brigade Kot vidimo je delovni načrt obširen, vendar ga bomo s pridnim delom in pravšnjo mero odgovornosti, lahko izpolnili. Janez Kure Pojasnilo: BELT, ne pa BELSAD! V članek »Statute delovnih organizacij naj začno izdelovati strokovnjaki«, ki smo ga objavili v našem tedniku 10. I. 1963, se je vrinila pri prepisovanju rokopisa neljuba pomota. V prvem odstavku mora biti pravilno zapisano, da naj bi dobila 2 inženirja tovarna BELT in ne podjetje BELSAD. Avtor članka J. S., ni pri tem nič kriv, ker je do neljube zamenjave imen prišlo pri prepisovanju rokopisa v našem uredništvu. Kolektivu podjetja BELSAD se zaradi tega Javno opravičujemo zaradi neljube pomote. UREDNIŠTVO nik. (To morda tudi ni bilo potrebno!) Ce zdaj, v drugi polovici januarja kateregakoli Metliča-na (prenapeteže, ki so zelo redki, izvzemamo) vprašaš: »Povej, si za združitev ali proti!« mu bo malce nerodno, nato pa bo izmikajoče odgovoril: »Jaz sem z večino!« Samo odbornik Pepi z vrha Gorjancev je rekel, »da mora molčati«, nato pa le priznal, da je glasoval proti, z »večino« ... # Slučajen razgovor na ulici Bila je metliška »gospa«. Ustavil sem jo, pozdravil in vprašal, kaj meni o združitvi in zakaj so bili na zboru volivcev proti njej. V zvočnem dialektu je odgovorila: METLIŠKI TEDNIK , »Pa znate, pravido, da imamo mi šolstvo bolj razvito in zdravstvo in vse drugo, da bo potlej bogme slabše. Tudi to ljudje vidijo, da so črnomalj-ci »zahirali« Belokranjko in Belsad«. V kratkem pogovoru sem ji razložil, kako deluje šolstvo, kako zdravstvo, povedal sem ji da Belsad ni »zahiran«, ampak da ni še nikdar stal tako dobro kot prav zdaj. »Belokranjke« niso »zahirali« Crnomaljci; podobne težave je preživela domala vsa trikotažna industrija, metliška »Beti« pa je naslednik črnomaljske tovarne, saj je začela proizvodnjo z njenimi stroji, »človek misli tako kak sliši, znate« je dodala in se strinjala, da vzroki, ki jih je naštela, niso niti najmanj tehtni. # Razvito zdravstvo je ovira? Zdravstveni delavci v metliškem Zdravstvenem domu so odgovorili na to vprašanje tako: — Naš zdravstveni dom je eden izmed najbolj razvitih v bivšem okraju. To je v prvi vrsti zasluga prizadevnosti in pridnega dela našega kolektiva, ki bi dosegel prav toliko brez ozira na to, v kateri občini bi delal. Tudi vnaprej nameravamo delati tako kot doslej in nas združitev s črnomaljsko komuno ne bi prav nič motila, ne ovirala. — Prvi »dokaz« se je ob tem odgovoru sesul v prah ... 9 Razvito šolstvo je ovira? Tovariš Ivan Zele, šolski upravitelj osnovne šole v Metliki je povedal: — Na zborih volivcev so posamezniki uporabljali trditev, da je šolstvo v naši občini bolj razvito kot v črnomaljski, kot argument proti združitvi obeh občin. Res je naše šolstvo bolj razvito, vendar to ne more biti razlog proti združitvi. Stanje šolstva v občini Metlika je v največji meri zasluga naših šolskih kolektivov in njihovega prizadevnega dela, deloma pa tudi tega, da je naša občina imela razumevanje za potrebe šolstva. Šola je kot izobraževalna ustanova nepogrešljiva v katerikoli občini. Prepričani smo, da bo v primeru združitve novi ljudski odbor upošteval našo razvitost ter večje potrebe in nam zagotovil primerno udeležbo.. Ker Že govorimo o združitvi bi poudaril, da smo v šolstvu Z združevanjem sredstev za investiranje v skupnem medobčinskem skladu uspeli lani zgraditi mnogo šol, ki sicer ne bi kmalu zrasle- Glede zborov volivcev pa menim, da so volivcem nudili premalo podatkov, na osnovi katerih bi lahko odločili, kaj je boljše in kaj slabše. — Tudi drugi »dokaz« je splahnel... # Drobec resnice, pa vendar... »Gospa«, ki smo jo omenili v začetku sestavka, je povedala še nekaj, kar smo prej zamolčali. Zaupno je pošep-nila: »Znate kaj, tak vam pove. dam: vsa resnica je v tem, da gre za službe! Oni, ki so zdaj po pisarnah, ne vedo kam bodo šli. Vsak se drži za kruh ali mizo, za ono, kaj ima!« Tako pravijo in mislijo MetUčani, občani metliške komune. Tako mislijo in sodijo o združitvi. Prenapeteži pa so kljub temu zmagali. Napaka je že storjena. Treba bo hitro in zelo resno razmišljati o tem, kako jo popraviti. M. ,1. Kako dolgo še brez delavske univerze? Delavska univerza v Metliki je lani skoroda nehala živeti. Do aprila je bilo več poljudnoznanstvenih predavanj (mednarodna politika, zgodovina, filmski večeri), seminar za sindikalna vodstva ln večerna osnovna šola za odrasle, nato pa nič več. Delo je zaspalo, ker univerza še zdaj nima upravnika, ki bi vodil delo. Večerna osnovna .šola za odrasle se je v jeseni nadaljevala, bilo je tudi nekaj predavanj, vendar bi bilo lahko vsega več. Odkar ima Metlika lepo urejene klubske prostore, so osnovni pogoji dani! Brez dvoma je dovolj ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati kot predavatelji, pa tudi takšnih, ki bi se že-leU izobraževati, je dovolj. Ugotovimo lahko, da je res škoda, da delavska univerza živi samo na papirju, zato bi bil skrajni čas, da rešijo vprašanje upravnika! Črnomaljski taborniki v novem letu Smučarska tekmovanja Občinska zveza za telesno kulturo v Novem mestu je že javila vsem osnovnim organizacijam na terenu, posebno šolskim športnim društvom, da naj čimprej izkoristijo ugodne snežne razmere za tekmovanje v tekih, alpski vožnji in skokih ter sankanju. Po možnosti naj se izvedejo smučarski tečaji za začetnike in bolj izvežbane smučarje. Opozarjamo, da bo občinsko prvenstvo v vseh panogah v nedeljo, 17. februarja, v Črmošnjicah. Hkrati bo tudi medobčinsko prvenstvo, kakor je bilo lansko leto na Gorjancih, ko so pokal osvojili smučarji iz Krškega. Ohrabreni z lanskoletnimi uspehi smo hoteli čim lepše proslaviU vstop v novo leto, v katerem nameravamo povečati število članov in izboljšati kvaliteto dela. Zato smo se v nedeljo, 13. januarja 1963, zbrali v učilnici osnovne šole, kjer je bila ze pripravljena malica in postavljen tabor kot okras naši prireditvi. Presenečeni smo ugotovili, da se je čajanke udeležilo le okoli 40 ljudi, čeravno je članov vsaj 70, ki hodijo na sestanke in izlete; ne vemo, zakaj niso prišli na čajanko, ki je vsekakor zabavnejša. Pri programu, ki smo ga zaceli s himno, je sodelovala večina članov. V odmoru smo se okrepčali z malico, nato pa se nam je predstavil 11-letni pesnik Tomaž Skr-binšek, ki je v svojih pesmih poveličeval naš tabor v Podzemlju in ostala dejanja tabornikov. Po programu smo zaplesali in po triurni zabavi veseli odšli domov. Domenili smo se za tekmovanje, ki smo ga imeli 20. januarja ob 10. uri pri spomeniku na Griču. Zaradi snežnega meteža se je na startu prijavilo le 19 tekmovalcev, ki so dosegli naslednje rezultate: Medvedki: 1. Boris Grguraš 13 sek., 2. Primož Skrbinšek 16 sek., 3. Boris Brus 16 sek. Čebelice: l. Nada Božič 17 sek., 2. Rička Dujec 21 sek., 3. Alenka Pezdirc 27 sek. Člani: 1. Jovo Grobovšek 13 sek., 2. Stane 2unič 17 sek. Članice: 1. Anka Vanovič 21 sek., 2. Ankica Božič 28 sek. Sodniška ekipa, ki so jo sestavljali: Stane zunič, Anton Muc, Jovo Grobovšek, Anka Vanovič in Jovanka Vanovič je tekmovanje dobro izpeljala in objavila tehnične podrobnosti. Proga je bila dolga 150 metrov, ravna, nekoliko mehka, zato so bili doseženi razmeroma slabi časi, ker je marsikateri tekmovalec moral sanke potisniti skozi cilj. Tekmovalci so bili zelo disciplinirani in požrtvovalni. Ob koncu smo sklenili, da preložimo smučarsko prvenstvo na konec počitnic. Vse bralce pozdravljajo Taborniki CBB Črnomelj Mokronožani bodo popravili Partizanov dom Bivši Sokolski dom v Mokronogu je do nedavnega upravljal republiški odbor »Partizana« skupaj z domačim telesnovzgojnim društvom »Partizan«. Ker je stavba propadala, sredstev ca popravilo pa ni bilo, je domači upravni odbor odstopil. Na pobudo krajevnih organizacij so pred dnevi ustanovili pripravljalni odbor, ki bo vodil obnovitvena dela v »Par-tizanovem« domu. Sredstva bodo zbrali s prostovoljnimi prispevki. Popraviti je treba zlasti razpadajoče ostrešje, pod in nekatere stene- Upamo, da bo akcija lepo uspela, saj bi tak dom v Mokrom-nogu zelo pogrešali. ZABELEŽENO Izjalovljen občni zbor TVD »Partizan-Celulozartc v Vidmu-Krškem O poteku občnega zbora telovadnega društva »Partizan-Celulozar« iz Vidma-Krškega, ki je bil 14. januarja, ne moremo prav nič pohvalnega napisati. Pričakovali smo, da bo občni zbor obravnaval in podrobneje analiziral uspehe in problematiko razvoja telesne vzgoje v komuni, v resnici pa je vsa razprava (če jo sploh lahko tako imenujemo) zašla na slepi tir. Predmet razprave na občnem zboru je bilo finančno poslovanje kina, ki deluje v sklopu Partizana. Res je, da ima kino preko 200.000 dinarjev poslovne izgube in je prav, da so člani Partizana o tem seznanjeni. Menimo pa, da bi občni zbor moral obravnavati predvsem razvoj športa in telesne vzgoje sploh in dati smernice za uspešnejše delo v letu 1963. O tem pa skorajda ni bilo razprave. Imeli smo občutek, da smo na sestanku upravnega odbora kina, ne pa na občnem zboru TVD Partizan —- Gelulozar. Iz tega lahko sklepamo, da se telesni vzgoji in ljubiteljem športa v občini ne obetajo boljši časi. Občani, pa tudi predstavniki gospodarskih in drugih organizacij bodo nedvomno materialno in moralno podprli telovadno društvo, vendar šele takrat, kadar bo v njem prevladovala želja po razvoju telesne vzgoje. Sprašujemo se, ali občni zbor resnično zagotavlja, da bo glede športa storjena prelomnica? čemu se nekateri predstavniki Partizana zadovoljujemo samo z uspehi plavalcev in rokometašev, hkrati pa zanemarjamo ostale panoge športa? Vse dotlej, dokler ne bo imelo društvo enotnega programa, ki bi zagotavljal mladini vsestransko izživljanje v vseh panogah športa, bo udeležba (pa tudi razprava) na občnem zboru enostranska. S krepkimi malicami in rujnim vincem ne bo mogoče privabiti in zainteresirati ljudi za delo TVD Partizana. To je prav gotovo potrdil tudi tokratni občni zbor. Naredili bi napako, če se ne bi povrnili k polemiki okoli kina. S. januarja je občinski odbor SZDL sklical posvetovanje o nadaljnjem delovanju kina. Poročali smo že, da je bilo na tem posvetovanju ugotovljeno, da minimalna poslovna zguba kina ne bi smela biti razlog za ukinitev kina v Krškem Prav zato nas je presenetila razprava upravnika kina na občnem zboru, ki je (hote ali nehote) zamolčal razpravo s tega posvetovanja in je problem krškega kina orisal kot skrajno brezupen. S svojo razpravo je na nov upravni odbor prav gotovo negativno vplival. To je tudi javno potrdil občinski odbornik, ki je prisostvoval občnemu zboru. V razpravi so diskutantje ugotovili, da bi bilo v bodoče potrebno nabaviti kvalitetnejše filme, kupiti novo kinoaparaturo ter urediti in opremiti dvorano. Tisti redki ljubitelji športa, ki so prisostvovali občnemu zboru, obžalujejo, da se je zbor izjalovil. Hkrati upravičeno zahtevajo, da dobi telesna vzgoja v komuni tisto mesto, U ji pripada! Novo vodstvo Partizana bo moralo prisluhniti tem zahtevam in željam občanov. Za razvoj športa bo potrebno dodeliti več sredstev, ker je tudi šport del življenjske ravni delovnih ljudi. NAŠ OBISK NAGRADE NAJBOLJŠIM 15. januarja je bila v Ljubljani skupna seja republiške Zveze DPM, Zveze za telesno kulturo in republiškega odbora JPI. Obravnavali so lansko leto JP1 in sprejeli načrt za bodoče delo. Strinjali so se da bi pionirske Igre z geslom »Telesno kulturo mladim« nadaljevali v republiškem metlu. Ob zaključku seje so podelili nagrade najboljšim pionirskim odredom, organizacijam ln posameznikom. Odredi okrajni zmagovalci so bili razdeljeni v štiri skupine. V prvo skupino sta se uvrstila pionirska odreda Hudinje pri Celju in 2tri. Med petorico iz druge skupine se je uvrstil tudi pionirski odred »Katja Bu-pena« lz Novega mesta, ki Je prejel 200.000 dinarjev. V tretjo skupino sta prišla odreda PO »Maršala Tita« iz Lcskovca pri Krškem in PO »Slavo Kladnlk- lz Sevnice, ki prejmeta po 150.000 dinarjev, medtem ko Je PO Metlika v četrti skupini in prejme 100.000 dinarjev nagrade. Vsi navedeni prejmejo tudi spominska priznanja. Republiški odbor Rdečega kriza Slovenije je posebno priznanje izrekel pionirskima odredoma v Leskovcu in Metliki. Republiški odbor JPI Slovenije Je podelil priznanja okrajnemu odboru JPI Novo mesto, občinskemu odboru JPI Metlika in Vldem-Krsko, za sodelovanje v akciji pa tudi medobčinskemu pedagoškemu zavodu v Novem mestu. Nagrade In priznanja pa so prejeli Se naslednji posamezniki: Franc Se-edln (Novo mesto), Ivo Ukavec (Metlika), Nuša Smerdu (Novo mesto)' in Iko Zgajnar (Sevnica). Za zvezno nagrado Je bil predlagan tovariš Jote G Ion ar lz Novega mesta. s ti-v. 3 (669) DOLENJSKI LIST IS Vsak klanček izkoristijo — saj vendar kar 14 dni ne bo šole in snega, snega nikjer ne manjka! Za zaključek: športni dan. 19. januarja smo imeli v Šentjerneju športni dan. Ker so odlične snežne razmere, smo tekmovali v veleslalomu in v skokih. V veleslalomu je nastopilo 41 tekmovalcev, skakalo pa jih je 22. Veleslalom: 1. Janez Recelj Kl.a), 2. Tomaž Misson (B.a), 3. Vladimir Dular (8.b), 4. Franc Kuhar (7.a), 5. Rudi Pušenjak (7.a), 6. Jože Vinšek (7.b), 7. Milan Brat-kovič (6.a), 8. Božo Tratar (6.b) 9. Miha Ban (8.b), 10. Milan Zupan itd. Na vsa prva mesta so se uvrstili učenci višjih razredov. Skoki: 1. Milan Bratkovlč (6.a), 2. Vladimir Dular (8.b), 3. Silvo Potočar (6.a), 4. Tomaž Misson (8.a), 5. Božo Tratar (6.b), 6. Vinko Cigoj (7.a), 7. Miha Ban (8.b), 8. Janez Recelj (8.a), 9. Rudi Pušenjak (7.a), 10. Jože Vinšek (7.b). Pri tekmovanju v skokih so bili mlajši skakalci uspešnejši od svo-. jih starejših vrstnikov. Istega dne popoldne Je bilo v okviru SSD Polet tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovalci so dosegli kar dobre rezultate: Moški: 1. Marjan Riosa 61 krogov, 2. Stane Gorišek 49, 3. Anton Zagore 45. — Ženske: 1. Ivanka Bencina 31 krogov, 2. Darinka Tratar 27. SSD »Polet« — Šentjernej Smučarski tečaj na Bohorju C nekaterih naših nerešenih smučarskih vprašanji!. V prijazni planinski koči na Bohorju bo preživelo del zimskih počitnic okrog 40 smučarjev iz Dolenjske. Ob ugodnih snežnih razmerah se bodo učitelji in pionirji iz naših šol seznanili z osnovno šolo smučarjev, bolj sposobni pa »o bodo spoznali z vijuganjem med vratci, kar že spada v nadaljevalno šolo smučanja. Sele" letošnja ugodna zima nam je zopet omogočila, da nadaljujemo s smučarskimi tečaji. Samo škoda, da je koča na Gorjancih zaprta, kajti letos bi jo obiskali številni smučarji, ki se radi smučajo po njenih prostranih koše-nlcah Tudi na Bohorju so lepi smučarski tereni; za začetnike, pa tudi za bolj Izvežbane. Koča je lepo urejena In nudi smučarju vse, kar potrebuje. Ze lansko leto sta tam bila dva smučarska tečaja za pionirje krške občine. Naš tečaj Je prvenstveno namenjen učiteljem, ki naj bi širll( smučanje po šolah in v telesno- vzgojnih društvih. Vendar ima samo majhno število učiteljev ustrezno smučarsko opremo. Poglejmo samo naše športne dneve na snegu! Mladina je v glavnem v ustreznih oblačilih, večina s sankami in tudi nekaj na smučeh, učlteljstvo pa vse to usmerja največkrat v ne-primenrib oblačilih. Gotovo bi bilo med učitelji več smučarjev, če bi imeli tudi na učiteljišču v Novem mestu redne smučarske tečaje, kakor Jih imajo vsa ostala učiteljišča v Sloveniji. Čudno je, da tega ne moremo nuditi našim učiteljlščnlkom. Učitelji, ki so na smučarskem tečaju na Bohorju, so obljubili, da bodo pridobljeno znanje kasneje prenesli med našo mladino. Med pionirji in pionirkami iz naših sedmih osnovnih sol, kolikor se jih Je prijavilo, je že nekaj spretnih smučarjev, nekateri pa se bodo na Bohorju prvič temeljiteje seznanili z osnovami smučarske šole. Tudi pionirji bodo prenesli pridobljeno znanje med sovrstnike po šolah, kjer imamo v številnih šolskih športnih društvih tudi smučarske sekcije. V bodoče bo potrebno pomisliti na zimski center, U bi naj bil v bližini Novega mesta. Tu bi lahko v zimskih počitnicah vsako leto vzgojili večje število vodnikov, ki bi skrbeli za razvoj smučarstva. Najbolj ugodni tereni in tudi ostali poRtiaji bi bili v Crmošnjicah, kjei so bili že pred vojno redni smučarski tečaji. J. G. Poslej: 14 družin PZ Da bi se organizacija Počitniške zveze na Dolenjskem prilagodila novi reorganizaciji okraja, je bil predzadnjo nedeljo občni zbor. Počitniška zveza za novomeško občino bo v bodoče sestavljala 14 družin iz šol in podjetij. Skupščina je prikazala dosedanje delo vseh družin. V razpravi so se izkristalizirale tudi naloge nove občinske organizacije, ki pa ne bodo majhne, če bodo res vse izvršene v letu 1963. V kratkem pridejo v Novo mesto delegati Počitniške zveze lz Šibenika; razkazali jim bomo Novo mesto, Gorjance in okolico. Nadalje bo treba pripraviti več seminarjev za vodstva družin. Junija bodo počltničarji naše občine pohiteli po poteh Gorjanske-ga bataljona, med glavnimi počitnicami pa bodo šli na seminarsko potovanje po Bosni ln Jadranu. V programu imajo tudi velik zbor počitničarjev iz vse Dolenjske, ki bo ob 20-let-nici kočevskega zbora na Rogu. Takrat nameravajo povabiti tudi zastopnike PZ iz vseh republik. Druga večja naloga je razširitev družin PZ na vse osemletke in mladinske aktive Udeleženci skupščine so z velikim zanimanjem poslušali predstavnika Dolenjske turistične zveze tov. Nika Pavlica, ki je dal mladini vrsto nalog za večji obisk turističnih krajev na Dolenjskem. Novomeški počltničarji bodo skušali vse naloge kar najbolje izvesti, pričakujejo pa materialno pomoč družbe. —trm Konfekciji papirja se obetajo boljši časi Konfekcija papirja v Vidmu-Krškem, ki izdeluje clklo-stilni papir, vrečke s tiskom in brez tiska, ading role in tiska ovojni reklamni papir v treh barvah, se je pričela1 s svojimi kvalitetnimi izdelki zadnje čase močno uveljavlja ti na domačem tržišču. Se pred dobrim letom Je svoje proizvode težko prodala, lani pa se Je preselila v nove pro- store, izboljšala kakovost proizvodov, dobro organizirala prodajno službo in uspeh ni izostal. Napredek v podjetju je bil dosežen zato, ker je bila to Želja celotnega delov, nega kolektiva. Te dni smo obiskali predsednika sindi- kalne podružnice podjetja Jožeta Koštomaja in mu zasta-vili več vprašanj. Kako ste zadovoljni s prodajo Vaših proizvodov in kako bo po Vašem mnenju s pro- i izvodnjo v tem letu? »Kot član kolektiva se, j umljivo, veselim naših delovnih uspehov. Zlasti sem zado- i voljen, ker zadnje čase prodamo vso proizvodnjo. To potrjuje, da smo izboljšali kakovost in se s tem približali kupcem. Nedvomno nas to spodbuja, da bomo skušali proizvodnjo še povečati. Ze v začetku leta smo o vsem tem razpravljali in iz lastnih sredstev nabavili stroj za izdelovanje zaklopnic. S proizvodnjo zaklopnic smo pričeli ta mesec. Prvo naročilo »Metalne« iz Krmelja ravnokar uresničujemo. Ta mesec bomo odposlali v Krmelj prvih 25.000 zaklopnic. Zmogljivost stroja pa je 60.000 zaklopnic na mesec«. Ali mislite torej proizvod* njo preusmeriti? »Nikakor ne, pač pa samo razširiti. Tako bomo lahko zaposlili še nekaj žensk; s tem bomo hkrati ublažili pro. blem zaposlitve žena«. D. K. Koristna predavanja na Prevolah V nedeljo, 13. januarja, je v okviru programa Ljudske univerze pri SZDL Novo mesto predaval v Hlnjah inž. Alojz Lovko iz Novega mesta. Razumljivo in zanimivo podana snov o možnosti reševanja problemov kmetijstva v Suhi krajini je navdušila Suhokranjčane, da so Izrazili željo po nadaljnjih predavanjih v zimskem času. M. S. PROIZVAJALCI: prihajajte na redne zdravniške preglede - obvarovali se boste poklicnih boleznll Športno izživljanje na glavni brežiški cesti Zimski šport je bil pred leti v Brežicah bolj razvit. Brežiško občinstvo je rado gledalo drsalce in hokejske tekme. — Pod žarometi brežiškega drsališča še niso zbirali samo drsalci vseh starosti, temveč tudi gledalci. Lahko so si ogledali tudi revijo na ledu, od leta 1959 dalje pa drsališča ni. — Zdaj lahko večerni sprehajalci pred gimnazijo ali drugje gledajo drsalne revije kar na glavni cesti, ki pelje skozi mesto. Kaj bo z dečkom, če ga povozi avto, saj je tudi v večernih urah promet se precejšen! Kdo bo kriv? Leta 1951 in 1952 so drsališče napravili mladinci in mladinke s pomočjo »Komunalnega podjetja« in njegovega takratnega upravnika tov. Topliška. Ko pa se je klub razšeL je vse padlo v vodo. Zadnja leta si lastijo pravico do športnega igrišča rokometaši. V tem času so razdejali, kar je bilo lesenega. Za to so krivi predvsem ljudje, ki so odgovorni za šport v Brežicah in ne skrbe za vzdrževanje objektov, ki so jih prosto* voljno zgradile prejšnje generacije. Se vedno je v Brezi jih dosti mladine, ki rada drsa. Odgovorni forumi zahtevajo, da morajo plačati vodo za napravo ledu. Da bi pa koga zadolžili in ga plačali za polivanje, da bi Imel mladi svet vsaj ledeno ploskev, se nihče ne zmeni. Mislim, da bi bilo prav, ko bi kdo poskrbel za rešitev tega vprašanja. V sezoni naj bi bila ljudem na voljo vsaj ledena ploskev ln tri luči. S tem bi bil problem delno rešen, mladina pa b! se lahko drsala. -ali- LOKA: strelci bodo začeli vaditi Pri krajevni organizaciji ZROP v Loki so ustanovili strelsko družino, ki šteje 20 članov. V njej so mladinci in mladinke. V glavnem bodo vadili streljanje z zračno puško, vojaški obvezniki pa bodo streljali tudi z vojaškim orožjem. Vaditi bodo začeli, ko bo ugodno vreme. Njihovo delo bodo nadzorovali člani ZROP. S. Ek. ■ Skupnost pristaniških podjetij na Reki je imela lani približno 3,380.000 ton tovora, kar je 35.000 ton več kot v letu 1961. ■ Na avtomobilski cesti bodo letos zgradili še dva odseka r Makedoniji. Dolga bosta 30 km, dela pa bodo veljala 3 milijarde dinarjev. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 25. januarja: Trpimir Sobota, 26. januarja: Pavla Nedelja, 27. januarja: Janez Ponedeljek, 28. januarja: Drago Torek, 29. januarja: Frančišek Sreda, 30. januarja: Martina Četrtek, 31. januarja: Vanja težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: sestre, nečakinje in sraki. » * * DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE NOVO MESTO-CENTER se Iskreno zahvaljuje vsem ustanovam, gospodarskim organizacijam ln posameznikom, ki so na kakršen koli način pomagali pri izvedbi novoletne jelke konec decembra 1962. Ob bridki izgubi našega dragega brata, strica in svaka VLADIMIRJA SURLE uslužbenca KZ Dol. Toplice se iskreno zahvaljujemo kolektivu KZ Dol. Toplice poslovni enoti Straža, obema govornikoma, va-ščanom in vsem ostalim, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in nam v Neža pri -16° Celzija, jajca še vedno po + 50! Datum: 21- januarja 1963 Kraj: Novo mesto, živilski trg čas: 8.13 s> Pri prvi stojnici: »Gospića, vzemte si, krasni su!« mi je ponujala neka Hrvatica domače preproge po 300 din meter. »Ili za fanta zokne, samo 600 dinara!« Kljub temu, da me je imela za »gospico«, se nisem navdušila za njeno robo. • Malo dalje sem z be-ležnico v roki vprašala: — Mamka, po čem so jajca? — Kaj bi pisali, raje kupite! — Morda tudi, najprej pa moram opraviti službo. — Saj bi povedala, pa — menda ni kaj zaradi davko*, ali da bi me zaprlfr — Brez skrbi, nič hudega ne bo! Nihče vam ne bo jemal glave zaradi dragih jajc. — No, pa naj bodo po 50 din! • Micka s Krke pa me je nagovorila: »Dajte v Dolenjski list napisat, da me grozno zebe!! Zdaj zdaj mi bodo zmrznile roke in noge ...« Kljub precejšnjemu mrazu, ki je spet začel pritiskati, sem ujela pogovor treh gospodinj, ki so stale v krogu in tožile, da jim bo zmanjkalo kurjave in da ni premoga. Najbrž pa je še več takih. .. a> Na živopisanih umetnih rožah v lončkih se mi je ustavilo oko. — Po čem so? — Po 150 din, ponosno odgovori prodajalec. Saj res niso drage, vendar so okusi različni. Moram priznati, da bi ne vedela kaj z njimi, če bi mi jih kdo podaril. .. s> Pod velikim kupom papirja je bil menda velik lonec. — Kaj pa tu skrivate? — Ponujam, ne skrivam! Kislo zelje imam po 130 din kg, repo pa dajem po 100 din. Boste vzeli? — Hvala, drugič! m Kokoška, edina predstavnica svojega rodu na trgu, se je nemirno gibala v cekarju, ki jo Je od časa do časa pogladila, medtem ko se je vneto pogovarjala s sosedo. — Koliko zahtevate zanjo? Ni me slišala. Gospodinja, ki je menda že vprašala za ceno, je pristavila: »Menda zahteva okoli BOO din. Ne vem, če jo bo prodala . ■ ji 2e sem bila na koncu. Hotela sem tudi kupiti ne samo zapisovati, pa ni bilo nič zame. Nič solate, ulč radiča ... Pa drugič! R*, JOŽETU KOCEVARJU, ki služi vojaški rok v Vranju, pošilja iskrene čestitke in najlepše želje za 21. rojstni dan — Malči. RADIOAPARAT prodam. Novo mesto, V Ragov log 4. RABLJENO kuhinjsko opremo prodam. Novo mesto, Adamičeva 9. GLOBOK italijanski otroški voziček prodam Naslov v upravi lista (26-63). KUHINJSKO pohištvo (trodelna kredenca) prodam pod ugodnimi pogoji. Cucek, Zagrebška cesta — stolpič B. VAJENKO za krojaško obrt sprejmem. Naslov v upravi lista (23-63). VEC ALBUMOV za zbiranje znamk kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene pošljite na upravo Dol. lista pod »Znamke«. SLUŽBO gospodinjske pomočnice iščem v Novem mestu. Naslov v upravi lista pod »Takoj« (32-63). MOTORNO KOLO NSU »Prima — 175 ccm prodam. Stancar, Novo mesto, Ragcvska 7. GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini sprejmem. Naslov v upravi lista (34-63). Črnomelj: 25. do 27. jan. slovenski film »Tistega lepega dne«, 29. in 30. jan. italijanski film »Bila je noč v Rimu«. Brestanica: 26. in 27. jan. nemški film »Indijski nagrobni spomenik«, II. del filma »Ešnapurski tiger«, 30. jan. poljski film »Vlak«. Brežice: 25. jan. jugoslovanski film »Nasilje na trgu«, 26. jan. ameriški film »Obračun pri O-Ko- ■ ralu«, 27. in 28. jan. ameriški film »Krvnik iz Nevade«, 30. jan. Italijanski film »Zapeljivec«. Kostanjevica: 27. jan. francoski film »Meč maščevanja«. Metlika: 26. in 27. jan. ameriški film »čaj in simpatija«, 30. jan. ameriški film »Avanture Toma Sa-wyerja«. Mokronog: 26. in 27. jan. francoski film »Slabe. žene«. Novo mesto »Krka«: od 25. do 23. jan. angleški film »Betonska džungla«, od 29. do 31. jan. francoski film »Lepa Američanka«. Semič: 27. Jan. francoski film »Oči ljubezni«. Sevnica: 26. in 27. jan. ameriški barvni film »Trapez«, 30. jan. francoski barvni bilm »Slepi potnik«. Trebnje: 26. in 27. jan. ameriški film »Jokala bom jutri«. Žužemberk: 27. jan. poljski film »Smrti zapisani«. MATIČNI URAD SEMIČ V decembru je bil rojen en deček. — Porok ni bilo. — Umrli so: Ana Skedelj. gospodinja s Kota pri Semiču, 65 let; Jakob Ko-stelec, kmet iz Osojnika, 65 let; Jera Kočevar, užitkarica s Trebnjega vrha, 86 let. MATIČNI URAD SENTRUPERT V decembru ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročili so se: Adolf Mandelj, kovač iz Trs tonika, in Stanislava Gregorič, kroja-čica iz Slovenske vasi; Anton Zidar, kmet iz Zabukovja, in Milka Zidar iz Zaloke. — Umrli »o: Frančiška Golob, užitkarica iz Drage, 77 let; Marija Krištof, užitkarica iz Trstenika, 87 let; Jože Rugelj, kmet iz šentruperta, 71 let; Kristina Bedene, gospodinja iz Zaloke, 53 let; Franc Zgonc, kmet iz Ravnika, 62 let ln Jožefa Hribar, užitkarica iz Kamnja, 76 let. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 14. do 21. januarja je bilo rojenih 21 dečkov in 15 deklic. — Poročili so se: Rado-slav Kokar, podoficir JLA, in Gabrijela Hrast ar, uslužbenka, oba iz Bršljina; Marjan Rifelj, kmet iz Lesnice, in Vida Murgelj, hči posestnika z Daljnjega vrha; Franc Mavsar, delavec, ln Antonija Kupina, delavka, oba iz Podgore; Jože Judež, sin kmeta, in Jožefa Mežnar, hči kmeta, oba iz Velikega Orehka; Milan Seničar, čevljar iz Zapuž, in Anica Pavlin, delavka s Potovrha; Franc Bukovec, mizar iz Vavte vasi, ln Marija Tramte, delavka iz Straže. Umrli so: Karel Zaje, upokojenec Pozdrav Belokranjcem Jurij Starešinu" iz Zilj, ki je pri vojakih v Karlovcu, želi svojim domačim, sorodnikom ln vsem Belokranjcem srečno in uspehov polno novo leto! iz Dolnjih Laz, 61 let; Janez Lu-žar, invalidski upokojenec iz Kamene, 83 let; Ignac Andoljšek, kmet iz Gorice vasi, 59 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Lamov-šek z Vel. Cimika — Vilija, Jožefa Setlna iz Gor. Lakovnic — Jožico, Zofija Pečjak iz Drašče va-vi — Jožeta, Anica Skoda iz Gor. Prekope — Jožico, Frančiška Saje iz Brezij — Stanislava, Vida Zupančič iz Cegelnice — Darjo, Marija Pavlin iz Jurke vasi — Franjo, Jožefa Virant iz Pijavic — Mat jetko, Draga Jevšek iz Cegelnice — Mileno, Marija Brajdič iz Otočca — Zdenko, Štefka Mežnar z Velikega Orehka — Štefko, Terezija Avsec iz Rateža — Marjan-co, Antonija Narobe iz Ljubljane — Jožeta, Jožefa Bobič iz Gor. Brezovice — Franca, Vida Guštin iz Gor. Mokrega polja — Tončko, Štefka Erpič iz Bistrice — Janeza Štefka Pucelj iz Tomažje vasi — Marinko, Stanka Junc iz Gorenje vasi — Alojza, Lojzka Smollč iz Dobrave — Alojza, Alojzija Dim iz Mirne — Erno, Helena Blatnik iz Prevol — Jožico, Marija MUller iz Obrha — Damjana, Alojzija Mlakar iz Dol. Nemške vasi — Jožeta, Majda Zupančič iz Mirne peči — deklico, Ana Majctič iz Kočevja — dečka. Jožefa Gnilšek lz Sentjošta -— deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Novak iz Arnovih sel — Renato, Marija Božič iz Selc — Marijo, Vera Glo-govič iz Prigorja — Kresa, Ana Mestnak iz Ledine — Milico, Marija Kuševič iz Laduča — Damira, Veronika Lapuh iz Dolenje vasi — Zvonko, Dragica Sintič iz Ključa — dečka, Marija Klemenčič iz Starega gradu — Albina, Danica Pre- SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 25. JANUARJA: 8.05 V narodnem tonu. 8.55 Pionirski tednik. 9.50 štiri ljudske pesmi lz Nove Škotske. 11.00 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Rastlinske posode. 12.30 Naši pihalci. 13.30 Plošča za ploščo. 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 15.45 Jezikovni pogovori. 17.05 Glazunov in Schu-mann. 18.30 Holandske narodne pesmi. 18.45 Iz naših kolektivov. 20.00 Iz repertoarja zabavnega orkestra RTV LJubljana. 31.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 26. JANUARJA: 8.0S Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.45 Trio Avgusta Stanka. 12.05 Kmetijski nasveti - Ludvik Strobl: Petnajst let naše semensko potrjevalne ln kontrolne službe. 12.30 Od Straussa mlajšega do Gerschwina. 13.30 Mala revija zabavne glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 17.09 Oremo v kino. 18.10 Popularni odlomki iz Jugoslovanskih oper. 20.00 Novo v studiu 14. 21.00 Zs konec tedna ples. NEDELJA, 17. JANUARJA: 8.00 Mladinska radijska igra — Miljen-ko Matur: Slepi potnik. »05 Za ljubitelje simfonične glasbe. 10.00 Se pomnite, tovariši . .. Karel Le-skovec: Fant je ostal v hiši. 10.30 Matineja narodne ln domače glasbe 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Glasba v pražnjih zasedbah. 16.00 Humoreska tega tedna — Jo Hans Kosler: Zakonske radosti. 17.15 Radijska igra — Paul VVillems: Kožuhar. 18.30 Športna nedelja. 21.00 Ruska opera — I. oddaja. PONEDELJEK, 28. JANUARJA: 8.55 Za mlade radovedneže. 10.15 Dva dueta lz 3. dejanja Verdijeve »Aide«. ll.oo Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — dr. Marjan Puvšič: Pomen zdravstvene zaščite za napredek živinorejske proizvodnje. 13.30 Intermezzo s fagotom in godali. 14.05 Mariborski operni pevci pred mikrofonom. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Od melodije do melodije. 17.45 Igra ansambel Jožeta Privška. 18.45 Radijska univerza — Slavko Faust: Dosežki astronavtike v 1962. letu. 20.00 Simfonični koncert orkestra Radia Sarajevo. 22.15 S popevkami okrog svota. TOREK, 39. JANUARJA: 8 4« Izlet na Havaje. 9.45 Poljske narodne pesmi. 11.00 Pozor, nimaš prod- skar iz Cerine — Dušana, štefica Nežič iz Rozge — deklico, Marta Bautin iz Vidma-Krškega — dečka, Kristina Jaklič iz Obrežja — Jožico in Nevenka Zagmestar iz Laduča — deklico. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Jožeta Kneza, delavca iz Koma, je v službi zadel kos železa v desno roko; Anton Novak, rudar iz Presladola, je padel 3 m globoko in si poškodoval glavo in hrbtenico; Milan Domenčič, trgovski pomočnik iz Semiča, je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Matilda Juraš, žena upokojenca z Nove Gore, Je padla in si poškodovala desno nogo; Anton Gašper, sin tesarja iz Birčne vasi, se je pri smučanju zaletel v avtomobil in si poškodoval levo nogo; Franc Pekolj, sin posestnice iz Cešnjevca, si je na peči opekel hrbet. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili iii iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Valentin Kajs, kmetijski delovodja iz Stare vasi pri Bizclj-skem, je padel na dvorišču; Mihael Oštir, sin posestnika iz Bušeče vasi, je padel čez ograjo; Vinko Kodeh, delavec iz Straškega vrha, si je pri podiranju drevja v gozdu zlomil desno roko; Anton Blaževič, posestnik iz Sel, je padel s hleva in si poškodoval desno nogo v kolenu; Vinko Pšeničnik, gospodarski pomočnik iz Dobove, je močno ozebel v obe roki in prste na desni nogi; Alojz Vodenik. rudar iz V 8 TEDNIH: 1314 NOVIH NAROČNIKOV Bilo bi nas že 20.000, če. Prejšnji teden smo izpustili tedensko poročilo o pridobivanju novih naročnikov; takrat je bilo na novo pridobljenih 105 bralcev, v zadnjem tednu pa spet 82, skupno torej 187 v zadnjih 14 dneh. Se vedno vodijo pošte iz občin Novo mesto, Videm-Krško in Brežice, po občinah pa je bil uspeh od 1. decembra 1962 do 22. januarja 1963 takle: BREZICE: ... 117 novih naročnikov ČRNOMELJ: . . 75 novih naročnikov METLIKA: ... 48 novih naročnikov NOVO MESTO: . 460 novih naročnikov TREBNJE: ... 113 novih naročnikov SEVNICA: ... 109 novih naročnikov - VIDEM-KRŠKO: 244 novih naročnikov Razne pošte: . . 135 novih naročnikov Inozemstvo: . . 13 novih naročnikov Čeprav se je v zadnjih 8 tednih naročilo na DOLENJSKI LIST kar 1314 novih naročnikov, pa doslej še nismo uresničili našega načrta, da bi dosegli naklado 20.000 izvodov na teden. Kakšnih 600 naročnikov je pred novim letom in v zadnjih 3 tednih naš list odpovedalo, tako da tiskamo zdaj še vedno 19.540 izvodov na teden. Ta nesrečni »če« je torej vmes; že pred tedni smo o njem pisali. Pa nič zato, zbiranje novih naročnikov se nadaljuje in trdno smo prepričani, da se bo krog naših prijateljev še vedno širil. Vabimo vse KO SZDL, vse uprave pošt, sindikalne podružnice in vse naše bralce, da pomagajo še naprej razširjati DOLENJSKI LIST! »■•«»^«».■«»."1 Velikega Kamna, si je pri delu po- dvorišču in si zlomil levo nogo; škodoval desno roko; Ivan šavrič, Josip Sporiš, delavec iz Prosenika, upokojenec iz Sel, je padel na se je urezal v desno roko. Novi občinski odbori Počitniške zveze Poglavitni sklepi okrajne skupščine Počitniške zveze, ki je bila zadnje dni novembra preteklo leto v Novem mestu, so začeli uresničevati s tem, da so v dneh od 16. do 23. decembra ustanovili občinske odbore PZ v Novem mestu, Črnomlju in Brežicah; medtem ko je bil odbor v Trebnjem ustanovljen 13. januarja. Osnovno napotilo za ustanavljanje občinskih odborov je veliko število članov in večji pomen organizacije, ki ni več samo organizacija razvedrila žejnih mladih l.udi, ampak pomembna vzgojna organizacija. Taka pa Počitniška zveza šele postaja in bo šele pod okriljem novih občinskih odborov prosto zadihala in si našla popolnoma enakovredno mesto med ostalimi sorodnimi organizacijami. Prav gotovo bo k temu veliko pripomoglo pravilno razumevanje mladinske organizacije, ki ima tudi v vrstah Počitniške zveze največ članov. Kljub temu da je bila PZ v nekaterih občinah malo znana organizacija, lahko danes ugotavljamo, da prodira ne samo v mestih, ampak tudi na vasi in se je že precej uveljavila med delovnimi kolektivi. V tem pogledu ,e najmočnejša novomeška občina z dvanajstimi družinami in okrog 450 člani (v celotnem bivšem novomeškem Okraju je okrog 900 članov), razen tega pa je najmočnejša tudi v kadrovski zasedbi. Spričo dejstva, da občina Novo mesto vsestransko prednjači, je njena poglavitna dolžnost, da pomaga novim odborom. Ne občinska ali okrajna meja, ampak pomen in namen Počitni ške zveze naj se uveljavi ' v okviru te organizacije. Geslo, na. postane PZ pomembna veja mladinskega turizma, pa bo pomagalo premagati še zadnje ovire v širokem razmahu te organizacije, ki ji letos zaželimo bolj srečno roko pri delu! Glasbeni avtomat - prijetna novost hotela »KAN0UA« Za novoletne praznike Je v hotelu »Kandija« gostom zaigral glasbeni avtomat, ki je za nas še novost. Avtom»* ima SO plošč; ko vržete vanj 20-dinarski kovanec in narav-nate ročico na ploščo, ki ste si jo Z ,.' ."•B™. Avtomat brez plošč f veljal 1 milijon 300 tisoč dinar. £v in se med prazniki zaradi velikega navala ni utegnil niti ohla- OBJAVE — RAZPISI Razpis delovnega mesta Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču v Novem mestu razpisuje mesto pomožnega uslužbenca. Pogoji: dovršena osnovna šola in odslužen vojaški rok. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 50 din državnih nostl. 12. 05 Kmetijski nasveti — inž. Anton Petriček: Zaključki iz poljskih poskusov s peso. 13.30 Pihavci med seboj. 14.35 Kadar bom vandral .. . 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 19.05 Glasbene razglednice. 20.15 Radijska igra — Kl.ys Adrian: Strastni mislec. 21.17 Naš nočni kaleidoskop. 22.15 Lepe melodije. SREDA. 30. JANUARJA: 8.55 Pisani svet pravljic ln zgodb. 10.15 Sejem plošč. 11.00 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Kmetijski nasveti — inž. Nevenka Zabavnik: Kakovost mleka se začne v hlevu. 12.30 Iz novejše operne literature. 13.30 Lepe melodije. 14.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice. 17.05 Govorica glasbenih instrumentov. 18.10 Od popevke do popevke. 18.45 Ljudski parlament. 20.00 Gia-como Pucclnl: Tosca. 22.15 Jugoslovanska zabavna glasba. 23.05 Is novih posnetkov pianistke Dubravko Tomšič. ČETRTEK. 31. JANUARJA: 8.20 Nekaj glasbe ob delu. 9.25 Odlomki iz Foersterjevega »Gorenjskega slavčka«. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Korošec: Sortni poskusi s črno deteljo. 13.30 Is del Petra Iljlča Cajkovskega. 14.05 Pojeta Rafko Irgolič ln Ljiljana Petrovič. 15.15 Stari Dunaj. 17.05 Glasbena križanka št. Vin. 18.10 Majhna prodajalna plošč. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Is srbske komorne glasbo. kolekov, življenjepisom ter spričevalom o dovršeni osnovni šoli vložite najkasneje do 6. februarja 1963. Prodajo osnovnih sredstev Na podlagi sklepa sveta delovnega kolektiva prodaja Medobčinska zavarovalnica Novo mesto naslednje predmete iz osnovnih sredstev: V uprabnem stanju: 2 divana, 7 pisalnih miz, zimnico in 2 prešiti odeji. V neuporabnem stanju: stensko mehanično uro ln 3 moška kolesa. Ustne ali pismene ponudbe sprejema zavarovalnica za družbeni sektor do 25. januarja 1963, po tem datumu tudi za zasebni sektor. ditl. Da Je moral hotel odriniti zanj več kot milijon dinarjev, naj pomislijo vsi tisti, ki obračajo ročice na nJem kar povprek. Seznam plošč na avtomatu nameravajo u-rediti po zvrsteh (zabavna glasba, plesna, resna, popevke, domače Itd.), da bi gostje laže izbirali. — Prvo serijo tako urejenih plošč bodo dali v avtomat te dni. Vsem, Id se poslužujejo avtomata, pa tole: ko si vrgel kovanec in izbral ploščo, se usedi in poslušaj! Glasbo boš slišal ti in ostali gostje. Ce pa se boš prerival pri avtomatu, bo prišlo le malo glasbe do ostalih gostov, hkruti pa z gnečo, ki jo ustvarjaš, povečuješ možnost okvare. -šf. Dvoboj učiieljišče-Grm 13. januarja je bil v dijaškem domu na Kapitlju povratni šahovski dvoboj med učiteljiščem in kmetijsko šolo Grm. Končni izid tega srečanja je bil 4,5:3,5 za Grm. Rezultati: Indlkar 0:1, Kobe : Kocijančič 1:0, Skarja : Košak 1:0, Stampohar : Vavhen 1:0, Degen: stefanič 0:1, Ogrinc : Homar 0:1, Hribar : Požek 0:1 ln Pacek : Cankar remi. Prvo imenovani so igralci učiteljišča. Prvo srečanje se je končalo z rezultatom 3:2 za učiteljišče. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice. Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnie ln Videm-Krško UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Oošnlk (glavni ln odgovorni urednik), Ria Bačer, MUoS Jakopec, Drago Kastellc ln Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številk* 20 din -Letna naročnina 900 din. polletna 450 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 din - TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu: 608-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Olavnl trg » - Poštni prefal 33 - Telefon 21-227 - Rokopisov ln fotografij ne vračamo - TTSKA: Časopisno podjetje -DELO- v Llubltanl ČESTITKA