Xupujmo vojne bonde in ZNAMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 20, 1944 LETO XLVII - VOL. XLVI1 19. septembra. — Močno ktaž naraščujoča sila zavezniških tran ravr:iev se je vsula na zemljo on-lV(lrr Rene v Holandiji ter ogro-otiCall v severno Nemčijo onstran m ^ le«fried linije. Tukaj Rena ne jj eniCem nobene obrambe več. angleška armada je na-aesto E-tisk s Parašutarji in zasedla <*oven, sedmo največje ho- \ mesto, io milj nad belgijsko ^^ 80 odrezali mesta Rot-i^ue in Amsterdam. Nem-^šut, a'10' so se vsule nove čete ^terd JeV v Rotterdama in r°tita hrma" S se -ie Pomaknila Zav aV V sredino Holandske. t6stan0Z"iška transportna letala ne-Važaio in spuščajo na tla W.ne parašutarjem. K, 23e • a*5 "mm , ■■ • na po P°ln°či Je l!W. 8£°jem domu Mary Sla °mič> stara 54 let. Hve J5 na 15918 Hunt-% pr. 0rr>a je bila iz vasi v a Gorici, odkoder je ^C?riko Pred 31 leti- N»ia v!a žalu-i°f-ega sopvo-% • bl-ata Johna in Ko-\ ' ari domovini pa tri ie i \)Clvanica Podružnice 41 Stih bo v Petek z.iutra.i J W? Svetkovega pogrebni. v cerkev Marije J- ln na Kalvarijo. Set ' vceraj poročali je ^iebil alentič> ^ar 57 let. JW,12 Cetingrada v Sla-Jfcea 4,T ie prišel v Cleve-S a Stanoval je na Bi'je.člandru- £ TukV eren št- 17 S' n zapušča soprogo H^oi'k Ulek roj" Intihar' % T6: Mary Kromar> CHlsephine Vehar in H l in tt 1X1 dva Pastorka: ^Set'nrya 0palek" P°" 0b devetih iz Za-V P^rebnega zavoda V J da- \S*etSedaj b°seph f1; bolnišnici ie V' Qdai- stanujoč na VHt Pogreb ima v JvHa°V Pogrebni zavod Pokojn m druSe podrobno. | v, 111 bomo naznanil K1 tow ' ,. umHi počivajo i Al, ^ sožalje. NJS Laval? (vH J }Z Stockholma so da ima Hitler ^odleti 10transportnih le- rfCNtt, 12 Nemčije s svoji-zdaj pa vesti> namreč' l MiSena velika pod-\ pluje prav na L v v°--— tv^a seja X \ i ®v- Helene št. 193 v Zvečer ob osmih cerkveni dvorani. 3 se udeleže. Čas za registracijo Na dan 9. oktobra se bo vsak lahko registriral v volivnih prostorih po vsem okraju Cuyahoga, ičas bo od desetih dopoldne do 2 popoldne ter od štirih popoldne do devetih zvečer. Poleg tega se lahko registrirate prihodnja dva pondeljka do devetih zvečer v uradu volivnega odbora, City Hall, ali pa vsak dan od 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne. Prilike bo torej dovolj za registracijo. IZ BOJNE FRONTE (Sreda 20. septembra) FRANCIJA — Nemci so začeli pošiljati leteče bombe na 3. ameriško armado. Boji so nekoliko ponehali radi velikih nalivov. RUSIJA — Ruska armada je še šest milj od pristanišča Riga na Baltiku. DANSKA — Švedska poročila trdijo, da Nemci oblegajo danskega kralja Kristijana v njegovi palači. Palačo brani domača policija. PACIFIK — Ameriške podmornice so potopile 29 japonskih ladij; tri ameriške ladje feo bile izgubljene na Pacifiku. Sedemnajsta obletnica V četrtek ob šestih bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojnega Dominika Perko v spomin 17. obletnice njegove smrti. Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama Charles Sawyer je izbran poslanikom v Belgiji Washington. — Predse dnik Roosevelt je izbral za novega poslanika v Belgiji Char lesa Saw-yerja, člana demokratske državne strankex v Ohio in večkratnega kandidata za guvernerja S l/C Raymond Kocjan, sin Mr. in Mrs. Andy Kocjan iz 15926 Whitecomb Rd. je prišel za 21 dni na dopust. Nahajal se je na Pacifiku nad eno leto. Prijatelji ga lahko ob priliki obiščejo na gornjem naslovu. M *a M Mr. in Mrs. Joseph Drobnič iz 917 E. 73. St. sporočata, da je njun sin Frank srečno prirajžal v Anglijo. Pošilja od tam najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Mlajši sin Gabby se nahaja pa v San Bernardino, Kalifornija. m M m T/Cpl. Alphonse H. Kordan, sin poznane Kordanove družine iz 9005 Union Ave. ima novo APO številko in sicer 159. Služi nekje na Pacifiku pri inženirjih. m n M Mr. in Mrs. John Stiftar, 5810 Dibble Ave. poročata, v kakšno veselje ju je pripravil sin See bees William ,ki je nenadno stopil v hišo, ne da bi ju prej obvestil, da pride na dopust. Nahajal se je v Panama Canalu in to je njegov prvi dopust v 20 mesecih. Doma pri starših bo ostal do 2. oktobra. Prijatelji ga lahko obiščejo. M M M Iz Francije nam piše Sgt. Anthony V. Piks. Pravi, da seje sestal z več Slovenci, ki so jih Nemci pripeljali v Framcijo na prisilno delo. Niso se mogli dovolj načuditi, da ameriški vojak govori tako dobro slovensko. Tony je bil prej v Angliji, kjer so se mu kraji prav dopadli. V Franciji so šli skozi mnogo razsutih mest. Naroča pozdrave vsem Slovencem po Clevelandu ter izraža željo, da bi bil župan Frank Lausche gotovo izvoljen guvernerjem države Ohio. Tony redno prejema Ameriško Domovino, ki mu napravlja dosti veselja. *B M Ml S/Sgt. Anthony J. Zala ima zdaj nov naslov in sicer: 35062896 Co. D, 606 Eng. CAM. Bn. Fort Jackson, S. C. K ti d Tony Grdina, S l/C, sin Mr. in Mrs. Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., je bil poslan na pa-cifično obrežje, odkoder pozdravlja vse prijatelje in znance. Ml PM Mrs. Rose Vatovec, 10801 Prince Ave. je bila zelo vzrado-ščena, ko ji je sin Johnny A. M. M. II 2/C poslal za rojstni dan krasen šopek cvetlic. Za Materinski dan je poslal pa $300.00. Nahaja se zdaj v Angliji in piše domov vsak teden. Naroča pozdrave vsem sorodnkom, prijateljem in znancem. Vlak, na katerem se je vozil kandidat Dewey, v majhni nezgodi Washington. — Vlak ,s katerim se je vozil kandidat Thomas Dewey proti Oregonu, se je zaletel v zadnji del osebnega vlaka eno miljo severno od Castle Rock, Washington. Mr. Dewey , in soproga sta se pri tem močno pretresla. Ranjenih je bilo več oseb. Vlak je imel štiri ure zamude, ko je odpeljal iz Seattle. Na progi je stal osebni vlak na kraju, kjer je bila sinoči kolizija dveh vlakov. Sinoči je govoril Mr. Dewey v Seattlu, kjer je obdolžil Roose-veltovo administracijo, da je odgovorna za večino stavk v vojnem času, zlasti pa je odgovoren vojni delavski odbor, ki zavlačuje rešitev sporov med delavci in podjetji, vsled česar postajo delavci nestrpni in -zastavkajo. ---------\J-—— Nemška betonska utrdba bo spomenik Pariz. — Prva nemška betonska utrdba, ki so jo ameriški inženirji zavzeli na dan invazije v Normandiji, bo preurejena v spomenik. Na njem bo plošča z imeni vseh padlih inženirjev ob izkrcanju na Normandijo. Prva obletnica V četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega John Znidaršič v spomin prve obletnice njegove smrti. -o- Poslanki ne dajo denarja za vozne stroške Washington. — Poslanska zbornica je z 239 proti 90 glasovom zavrgla predlog senatne zbornice, da se plača družinam do $200 za pot domov ali na drugo delo, kadar izgube delo v sedanjem kraju. Poslanci so bili mnenja, da bi s tem vladna blagajna silno trpela. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Lausche bo govoril na 10. oktobra v Girardu in okolici Načelnik Lauschetove kampanje za guvernerja, John E. Lokar, je včeraj povedal, da je kandidat Lausche na programu za 10. oktobra v Young-stownu, Girardu in Campbell. Z govorom v Youpgstownu v Stambaugh avditoriju, bo Lausche uradno odprl svojo kampanjo za izvolitev guvernerjem. Za večer 10. oktobra je zdaj sledeč program. Lausche bo govoril v Slovenskem domu v Girardu ob šestih zvečer. Govor bo za vse naše rojake v Girardu, Warrenu, Nilesu in tam okrog. Potem bo šel v bližnji Campbell in ob devetih zvečer bo govoril v Youngstownu svoj glavni govor, katerega bodo prenašali najbrže po radiu po vsej državi. Kar se tiče shoda v Girardu - bomo še poročali, kadar bomo , dobili kaj več podrobnosti od ; pripravljalnega odbora. --o--— -__o- IZ NAŠIH NASELBIN Lowber, Pa. — August Low-rince in njegova žena sta 13. avgusta srečno ušla smrti. Ob eni uri ponoči se je v East McKes-portu na njun avto zvrnil 22 ton težak "trailer." Avto je ves zmečkan in ni več za rabo. Oba sta bila prepeljana v bolnišnice v McKeesport, kjer sta dobil* prvo pomoč. Mr. Lowrince je bil le malo pobit in je šel že delat, dočim je morala žena ostati \ bolnišnici za par tednov. Naciji pripovedujejo narodu, da je Siegfried inija že iz mode London. — Naciji so začeli pripravljati narod za trenutek, ko se bodo zavezniške armade vsule skozi Siegfried linijo po Nemčiji. Naciji' že trdijo, da so utrdbe, ki so bile zgrajene v letih 1939 in 1940, izgubile svoj pomen v tej vojni z modernimi pripomočki. V soboto je nek komentator na radiu izjavil: "Na zapadu ne moremo govoriti o kaki zapreki zavezniškim armadam. Kar moremo reči je samo to, da je nemška vojska zakasnela vdor sovražnika." dardanele za uporabo vseh bo zahteva rusije London. — Diplomatski krogi v Londonu so mnenja, da bo prišla Rusija kmalu na dan z zahtevo, da Turčija razoroži Darda-nele in naj bo ta ožina med (Ornim in Sredozemskim morjem svobodna pot vsem Združenim narodom. Najbrže bosta v tem podpirali Rusijo Anglija imAmerika, ker se je Turčija toliko časa obotav-jala prelomiti zveze z Nemčijo. Turčiji je bilo leta 1936 dovo-jeno utrditi Dardanele in Bos-por in tekom vojne je zabraniia rabo te ožine vsem bojujočim državam. Ako ne veste, kam je izginil Alco je vaš možiček, ženske, danes zjutraj izginil izd&rria, M d.a bi uradno javil kam da gre, pojdite pogledat v shrambo, ako je> njegova puška doma. Ako je ni, potem vedite, da je šel nad divje race. Pol ure pred sončnim vzhodom danes zjutraj se je namreč v državi Ohio odprl lov na divje race. Kdor se bo javil s corpus delicti v našem vradu mu bomo verjeli, da je res kaj zadel, drugače pa ne. finska je včeraj podpisala mir z rusijo London. — Radio iz Moskve je včeraj naznanjal, da je bilo med Finsko, Rusijo in Anglijo podpisano premirje. Mirovni dogovori so trajali v Moskvi od 14. septembra. Mirovni pogoji bodo dani v javnost enkrat pozneje. Diplomatski krogi pa trdijo, da so bili pogoji za Fince zelo težki. Nekateri narodi so zelo proti temu, da bi se pomagalo Italiji Montreal. — Tukaj so se sestali h konferenci zastopniki 44 narodov, ki bodo razpravljali o relifu za osvobojene evropske dežele. Najhujša debata bo glede tega, če naj se rabi denar "Administracije združenih narodov za relif in rehabilitacijo" tudi za Italijo. Evropski zastopniki, na čelu norveški delegati, so proti temu, češ, da če se da denar za Italijo, se ga bo moralo dati pozneje tudi za Nemčijo. Toda Anglija in Amerika, ki . bosta dala največ denarja v ta sklad* pravita, da morajo zdaj njih armade financirati relif v Italiji. Za Lauschetovo kampanjo Frank Gabriel* 1210 E. 60. St. je daroval $5.00 za Lauschetovo kampanjo, Mr. in Mrs. Joseph Drobnič, 917 E. 73. St. pa $3.00. Vsem prav lepa hvala. vladne agencije bodo odločile mero gazolina Washington. — Koliko dodatnega gazolina bodo dobili motoristi f>o padcu Nemčije, zavisi od odloka urada za kontrolo cen in urada za transportacijo. Urad za transportacijo je mnenja, da nima pomena delati novih avtov, če ne bo gazolina. Urad za kontrolo cen pa vztraja na racioniranju vsake galone gazolina, dokler bo vojna. ---o- Registracija volivcev je zelo potrebna, izjavlja načelnik Miller Cleveland, O. — V 55 vardah po Clevelandu in v okraju Cuyahoga bodo danes seje po vardah. Tem sejam bodo govorili demokratski vodje po radiu ob 8:15 in sicer na postaji WHK. To bo začetek kampanj e v okraju Cuyahoga, da se registrira, če mogoče, vsakega državljana. Sinoči je bila seja vardnih voditeljev v glavnem stanu, 240 Superior Ave. Načelnik Ray T. Miller je urgiral svoje vardne voditelje, da je treba posvetiti prihodnje tedne registraciji državljanov. Ob tej priliki je Miller predstavil novega vardnegž vodjo iz 23. varde, John M. No vaka, bivšega councilmana. Kava in čaj v Kanadi iz racioniranja Ottawa. — V Kanadi so vzeli iz racioniranja kavo in čaj. Preklicana je tudi odredba, po kateri niso. smele restavracije in druge jedilnice servirati več kot eno skodelico kave. Oboje je bilo v racioniranju od leta 1942. Zavezniki so preskočili Reno v Holandiji Parašutarii so na tem, da vdrejo v severno Nemčijo > "AMERIŠKA DOMOVINA" AUKMICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) «17 St. Clair Ave. HEnderson «628 Cleveland S. Ohio. _Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. za Cleveland, do poŠti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta »4 00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta »2.25 Za Cleveland In EucUd, do raznaSalclb: Celo leto »6.50. pol leta »3.50. četrt leta »2.00 ___Pomnema ttevllka » cente___ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, »6-50 per year. Cleveland, by mall, »7.50 per rear U. S. and Canada. »3.50 for 6 monthr. Cleveland, by mall. »4.00 for 6 months U. 8. and Canada »2.00 for S months. Cleveland by mall »2.28 for S month« Cleveland and Euclid by Carrier »6.50 per year: »3.50 for 8 months. »2.00 for S months. _angle coplca 8 cent«___ Entered as second-class matter January 5th, 190f, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _ No. 220 Wed., Sept. 20, 1944 Kakšni so mirovni pogoji, dani Italiji? V kakšni drugi deželi kot v Zed. državah, bi bilo jako nevarno zapisati nad uvodnik tako vprašanje. Tukaj nam pa ustava garantira svobodo, pisanja, zato si upamo takp vprašanje staviti v javnost, kakor nam ga narekuje naša časnikarska zavest, ki nam ukazuje govoriti in pisati tako kot mislimo. • Vsakdanji dogodki, ki se danes tako bliskovito vrste pred našimi očmi, so nam nehote vsilili gornje vprašanje in postavili smo ga nad uvodnik, ker nočemo nositi v srcu in možganih dvomov in želje po luči v skrivne kote svetovne dipliomacije. Vidimo namreč, kako se vdajajo zaveznikom razne dežele in deželice, ki so bile še .nedavno v osiškem taboru. Zavezniki jih sprejemajo po vrsti, kakor se hite priglaševati, ker se pač nočejo potopiti z nemško ladjo, ki jo mogočni valovi že drve proti ostrim pečinam, kjer se bo razbila na drobne kose. Vsaki državi, ki pride pod dežnik zaveznikov, so stavljeni pogoji, po katerih jim je dovoljen vstop na zavezniško stran, na pravo desno stran. In te pogoje tudi" javno ročno izve. Čitali smo, pod kakšnimi pogoji je Rusija odnehala z vojno proti Bolgariji, ki je bila najkrajša vojna v zgodovini, saj je trajala komaj štiri dni. Čitali smo, pod kakšnimi pogoji je bila Romunija sprejeta med zaveznike. Čitali smo, kaj zahteva Rusija od Finske in te dni smo celo čitali, kakšne pogoje bodo zavezniki stavili Nemčiji, kadar bo Nemčija zajavkala: pustite me, dovolj imam! Ko torej pregledujemo te mirovne pogoje, ki jih stavijo "veliki trije" bivšim osiškim vazalkam, se ne ustavljamo pri raznih točkah teh pogojev, jih ne presojamo, če s& li prehudi ali premehki, ker to je pač zadeva naših državnikov. Vsiljuje pa se nam nehote drugo vprašanje, ki se nam zdi sila važno in ki ga človek v danih okoliščinah ne more prezreti, namreč: kakšni so pa pogoji, ki so jih stavili zavezniki Italiji, ko je prosila za premirje? Pod kakšnimi pogoji je Italija odnehala od vojne? Ameriško časopisje priobča sproti mirovne pogoje, kakor so stavljeni kaki državi, ki prosi za premirje. Minilo je pa že eno leto na 9. septembra, odkar je šla Italija iz vojne in še danes ameriška javnost ne ve, pod kakšnimi pogoji je to storila. Razlika, ki jo delajo "veliki trije" med Italijo in drugimi bivšimi Hitlerjevimi vazali je preveč velika, da bi človek ne postal pozoren nanjo. Ko smo zvedeli, da se je Italija podala in ko smo kmalu nato čitali izjave državnikov, da bodo mirovni pogoji, stavljeni Italiji od zaveznikov, dani v javnost enkrat pozneje, je šlo to mimo publike, kot potrebna diplomatska zadeva. Koncem konca, saj kaj pa je na tem, če zvemo mirovne pogoje prej ali pozneje? Toda, ko so se pa začele vdajati zadnje tedne druge bivše naše sovražnice in smo takoj tudi zvedeli, pod kakšnimi mirovni pogoji se lahko vdajo, se nam je pa nehote vrnilo v možgane vprašanje: kakšni so bili pa pogoji, dani Italiji? Parkrat smo res čitali, da se zahteva obelodanjenje teh mirovnih pogojev. Toda vsa stvar je kmalu zaspala, gotovo na pritisk gotovih faktorjev. Vprašanja, ki se nam nehote vrivajo na jezik so: kdo ima pri tem interese, da se italijanskih mirovnih pogojev ne obelodani? Zakaj taka tajnost? Komu na škodo in komu v korist? Odgovor na ta vprašanja smo našli sami. Ne sicer direkten odgovor, ampak odgovor, ki je lahko dvojen, namreč; da se italijanske mirovne pogoje drži tajne, ker so tako strogi, da bi italijanski narod zrevoltiral, če bi jih zvedel; ali pa: pogoji so taki, da bi žrevoltirali sosedje Italije, ko bi jih zvedeli. Ena od teh misli je prava, eden teh odgovorov je pravi, toda kateri? Dajmo, analizirajmo ta dva odgovora naprej. Da bi se zavezniki bali italijanskega naroda, če bi zvedel mirovne pogoje, se nam zdi neverjetno. Revolte italijanskega naroda se vzpričo zavezniških armad tam ni bati. Da bi pa Italijani odrekli radi težkih mirovnih pogojev pomoč zaveznikom, se pa tudi ni bati, ker te pomoči itak ni. Saj kje pa je italijanska armada, da bi pomagala zaveznikom v borbi za osvo-bojenje Italije? Kje pa je italijanska mornarica, da bi pomagala zaveznikom, če že ne v boju, kar bi bila sicer njena dolžnost, pa vsaj pri prevozu potrebščin, Kar se sliši od italijanskega prebivalstva ni drugega, kot da neprestano vpije zaveznikom: daj, daj! Bolj verjeten bo .torej drug odgovor, da se italijanskih mirovnih pogojev ne da v javnost radi tega, ker so v njih zapopadene točke, ki ne bodo prav nič všeč sosedom, to se pravi bližnji Sloveniji, odnosno Jugoslaviji. Ali je bila Italija zopet kupljena, kot v zadnji vojni, na račun junaške Slovenije, na račun pravičnih zahtev jugoslovanskih narodov, čeprav so se ti vedno pokazali kot veliki prijatelji zapadnih demokracij? Ko sta predsednik Roosevelt in premier Churchill ustvarila in dala svetu Atlantski čarter, smo se oddahnili, ker Carter je garantiral pravice vsem narodom, malim in velikim. Toda od tistega časa je premier Churchill zagnal čarter že med staro šaro in mali narodi stoje očividno pred velesilami goli in zapuščeni. Bog, da bi se v svojih temnih slutnjah varali in da bi mogli po tej vojni reči, da je bila ta gigantska borba res borba za demokracijo. Danes nfničesar, ki bi nam to garantiralo. Med ameriško publiko se vedno boj sliši glas: dajte nam več luči! Odkrijte nam temo, v katero so zavita posvetovanja v Teheranu in drugod! Eden, dva, trije, štirje ne morejo ustvariti svetovnega miru, vsaj trajnega ne! Ameriški narod zahteva od svojih voditeljev več jasnosti, ker ne mara, da bi samo en človek odločeval o njegovi usodi. V Ameriki je še vedno narod vlada in vlada mora biti za narod. BESEDA IZ NARODA Gospodu Math Braidichu! Dne 21. septembra bo prazni-val godovni in rojstni dan, 70 letnico njegove starosti. V naselbini čislan in spoštovati, med Hrvati in Slovenci Mr. Math Brai-dič, katerega dom se nahaja vsa leta v sredi slovenske naselbine, kjer je bil.več letni trgovec (gostilničar) na E. 63. cesti, od tedaj pa se nahaja na vogalu Carl Ave. in Norwood Rd. Mr. Braidič je eden izmed prvih naseljencev, ki je dospel v Ameriko še mlad, komaj star 17 let, pred 52 leti. Takrat se je naselil nekje na severni strani, kjer so bivali Čehi, kmalu pa je dospel v sedanjo našo okolico, kjer.se je naselilo že nekaj naših in hrvaških naseljencev. Ker je bil narodno zaveden, se je začel takoj zanimati za društveno življenje, ki je v tistih časih potrebovalo prav take mlade ljudi, ki so se hitro naučili jezika, da so mogli potem starejšim pomagati v potrebah potom sodnij in v drugih zadevah, za kar je mladi Mr. Braidič vsakemu naklonjen. Prvo društvo, ki je bilo ustanovljeno, je bil on njemu duša in vodja, ter stalen uradnik. Takrat so hrvaški katoličani spadali še k fari Sv. Vida v kolikor se je tikalo cerkvenih dolžnosti. Mr. Braidič je bil v tem posredovalec in voditelj društva Sv. Nikolaja "št. 21. HBZ. V njegovi marljivosti, si je z delom kmalu nekaj prislužil, potem pa začel gostilno na zgoraj imenovani 63. cesti; pred 30 leti se je Pa preselil v prostore na Norwood Rd. Soproga mu je umrla pred 4. leti, dva odlična sinova: Math, ki je profesor in kemični inženir, ki poučuje druge; drugi je zobozdravnik, v poslopju slovenske posojilnee. Oba sina sta poročila Slovenke. Poleg sinov so še dve hčeri: Anna J'urkovec in Veronika. Mr. Braidič je ob enem tudi direktor slovenske posojilnice in ob enem zopet predsednik dr. Sv. Nikole. Lahko bi našteval še in še, koliko je on storil uslug svojemu narodu, še posebno v dnevih, ko ljudje nišo vedeli kam se obrniti, nego k trgovcu, ki je vedel kam se obrniti v slučaju potrebe. In kot tak je bil vedno veren mož in podpora cerkveni ustanovi. Za to uživa med Hrvati veliko spoštovanje. K čestitkam se pridružujemo tudi Slovenci, kot svojemu dobremu vedno naklonjenemu prijatelju, ki je rad znami delil vesele ali pa tužne dneve, še na mnoga leta Vam želimo vsi vaši prijatelji! Anton Grdina. Državljanska dolžnost Hitro se bliža čas jesenskih volitev, vprašanje nastane ali se zavedamo svoje narodne in državljanske dolžnosti? Ali bomo mirno čakali volilnega dneva, in šele takrat napravili križ pred imenom kandidata, ki želi postati ljudski hlapec? Po mojem skromnem prepričanju bi morali začeti takoj danes delovati v prid ljudi, v katere imamo zaupanje, da bodo delovali pošteno v prid ljudstva v splošno. še posebno pa mi Slovenci bi morali napeti vse moči, da bo izvoljen naš splošno priljubljeni Farnk J. Lausche za guvernerja države Ohio. Ne bomo v javnost kričali, da se v njegovih žilah preteka slovenska kri, ne, tega se zaveda vsak Slovenec, vemo prav dobro, da v njem imamo državljani v državi Ohio moža zmožnega za ta urad. On je zmožen, pošten in neustrašen napram vsem, ki bi radi izkoriščali svojega bližnjega. Njemu nasprotna stranka deluje in finančno razsiplje, ker je bogatejša od one, ki podpira F. J. Lauscheta. Zapomnimo si oni stari pregovor, ki pravi "Brez muje se čevlja* ne obuje." Mnogi od nas ne spadamo k nobeni politični organizaciji, pa bi radi pomagali na en ali drug način F. J. Lauschetu do zmage, in ker je že v preteklosti obstajal nekak ne političen odbor v 23. vardi za izvolitev F. J. Lauscheta županom mesta Cleveland, se tudi sedaj, ob tej priliki lahko ve Hko dobrega napravi gmotno in finančno. Komur je pri srcu in ima količkaj dobre volje za pomoč v tem oziru, naj pride na sejo, katera se bo vršila v četrtek večer 22. septembra ob 8' uri zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 3. Vas narodno pozdravlja in vabi k obilni udeležbi, Jos. Okorn. Slovenska šola S. N. Doma V nekaj tednih, natančni da tum bo objavljen pozneje, se prične s poukom slovenščine v Slovenski šoli S. N. Doma na St. Clair Ave. Z letošnjo sezijo stopa Slovenska šola SND v 21 leto nepretrganega pouka slovenščine. To naznanilo naj bi sprejeli starši otrok z radostjo, ker se jim zopet nudi prilika priučiti svoje otroke v naši šoli slovenskemu jeziku in to popolnoma brezplačno. Kot vsa prošla leta, se tudi letos ne bo računalo nobene šolnine za otroke. Slovenska šola je za vse slovenskih staršev otroke popolnoma prosta. Glavno je, da se v velikem številu poslužite te prilike in da vpišete svoje otroke v šolo in potem skrbite, da se bodo redno udeleževali pouka, ki se bo vršil ob sobotah po dnevi. čast mi je predstaviti javnosti učiteljico Slovenske šole S. N. Doma za sezijo 1944 — 1945 in to je gospa Antoinette Sim-čič, bivša učiteljica v tej šoli, dolgoletna tajnica društva Naprednih Slovenk štev. 137 SNPJ, pevka pri Glasbeni Matici in režiserska pri dramskem društvu Ivan Cankarju. Ona je pred časom precej let z velikim uspehom učila slovensko mladino v Slovenski šoli SND, ki so danes že vsi odrasli, večina od teh že oženjeni in očetje in matere ter vojaki na raznih svetovnih bojiščih. Gospa Simčič ima velike sposobnosti učiti in voditi mladino v pravo smer. Bila je prva režiserka pri dramskem društvu Ivan Cankarju, ko je razdelila vloge narodne igre Legijonarji v loke svojim bivšim učencem in z njimi dosegla krasen uspeh na odru S. N.' Doma. Da, v mladini je bodočnost in tega se v polni meri zaveda gospa Shnčičeva. Zato imamo vsi, ki poznamo njene vrline, veliko upanja, da bo zopet uspešna, kot je bila pred leti, v svojem učiteljskem poklicu v razredih Slovenske šole S. N. Doma na St. Clair Ave. Vsi ji želimo obilo uspeha! V Slovensko šolo SND se lahko vpiše otroke do starosti 16 let iz celega Clevelanda in okolice. Ni treba, da živite sanVo. v okolici našega Doma. Dobrodošli ste v Slovenski šoli SND iz vseh naselbin tega okraja. Saj imamo dovolj prostora v Domu za vse učence, ki se hočejo učiti slovenščine. Odvisno je sedaj samo od vas starši, da gledate na to, da za gotovo svoje otroke vpišete v šolo in da jih redno pošiljate k pouku. Bolj sedaj kot kdaj poprej je važno, da vpišete in pošljete svoje otroke v Slovensko šolo SND, da se priuče vsaj nekoliko slovenščine, kar jim bo prav gotovo kdaj prav prišlo v življenju. Pregovor pravi: kar se je Janezek učil, to Janez zna. V Evropi Slovani mogočno vstajajo in se izkazujejo kot največji junaki sveta. Zato naj nas ne bo sram nikoli, da smo potomci tega odličnega hrabrega rodu in naj bo sedaj nas vseh Slovencev sveta dolžnost, da gledamo na to, da se naši otroci vsaj deloma priuče slovenskega jezika. Letos se bo podalo na odru S. N. Doma tudi božičnico z mladino — učenci Slovenske šole S. N. Doma, pod režijo gospe Sim-čičeve in sicer v nedeljo 24. dec., ki je že rezervirano. Važno je, da imate vsi ta dan v mislih in da se udeležite predstave ,kei s tem daste veselje mladini do nadaljnega pouka in obenem pomagate do finančnega uspeha prireditve, od katerega je odvisna Slovenska šola SND. Starši, ako hočete, da bodo znali vaši otroci slovensko, tedaj jih za gotovo vpišite sedaj v Slovensko šolo S. N. Doma, v uradu tajnika doma Mr. John Tavčarja, 6409 St. Clair Ave. Zaželji-vo je, da vpišete otroke v šolo čimprej mogoče, da se ve potem pripraviti zadostno število knjig in drugih potrebščin za šolo. Letos se bo rabilo v Slovenski šoli SND kot glavno učno knjigo Dr. F. J. Kernovo Slovensko • angleško berilo, katerih je precejšno število podaril Dr. Kern Slovenski šoli, ki se tudi še ve dno živo zanima za naše prosvetne zadeve v S. N. Domu. Dr.. Kernu se Prosvetni odbor SND iskreno zahvaljuje za velikodu šni dar, ki bo rodil dober uspeh. V tej seziji se bo rabilo tudi v glovenski šoli majhno berilce, ki ga je sestavil in pred leti rabil kot učitelj v Slovenski šoli SND pokojni Edvin Primoshic. To delo bo mimiografirano in se bo naredilo le omejeno število zvezkov, na podlagi števila prijavljenih učencev. V tem berilu je v jedru zapopadeno vse tisto, kar smo že leta in leta želeli, da bi seznanili naše otroke. O tem berilu bom pisal več v naslednjem dopisu. Za Slovensko šolo S. N. Doma, Erazem Gorshe, tajnik. H konvenciji Slovenske moške zveze Na seji glavnega odbora S. M. Z. sem obljubil, da nekaj napišem glede organizacije, in to predvsem iz ozira na konvencijo, ki je tukaj; v soboto se začne. Kaj naj pišem, ono staro frazo, ki se vedno in vedno ponavlja: naša organizacija, pa pridobivajte nove člane, delajte za korist te naše ljube organizacije in podobne verze, ki so že tako obrabljeni kot kaka prav stara izguljena ali bolje rečeno razpraskana gramofonska plošča, ko hrešči in poka kot kaka železna zavora v prav hudem klancu, ter komaj zadržuje težo voza, da z naglim tekom ne švigne v dolino. Torej o tem ne mislim pisati, so že drugi pisali. Dragi moji možje, in to predvsem tisti, ki spadate v to našo organizacijo. Ni dovolj, da samo vabimo, jamramo, se sprašujemo zakaj, pa zakaj ne gre, pa vabimo in moledujemo, pa vse nič ne pomaga. Šofer, ki vozi avtomobil, ter se mu ta.sredi pota kar lepo ustavi, ali pa gre le počasi in "kašlja, ne bo stopil doli pa moledoval, da ne gre in ne gre in da bi moralo iti; tako bi de- lal le kak nespameten šofer, dočim bi pameten enostavno pogledal, kaj je narobe v motorju in takoj, ako je mogoče, popravil, če ne Pa poklical v bližnjo garažo, da mu "ozdravijo" mašino. Pri naši S. M. Z. je tudi tako, da nekaj ne gre in ne gre naprej, dočim mi jamramo, vabimo, prosimo, namesto da bi prav temeljito pogledali v motor te naše organizacije in popravili, kar se da popraviti, ter se potem lepo veselo peljali naprej za drugimi. Kaj in kje je napaka, boste rekli. Takoj v načelu organizacije je ta napaka, ki se bi jo morali iznebiti in se ji pravi "nepristranska." Mnogi boste za to name hudi. Nič ne de; ampak tukaj je en point, da ne gre. Dragi možje, tukaj je ena stvar, radi katere nam nihče nič ne verjame, ne veren pa ne napreden Slovenec. Kako tudi, ko nismo ne tič ne miš; ne v katoliškem ne v naprednem taboru in zato nam nihče nič ne zaupa. Ne zaupajo nam katoliško misleči, ter pravijo in to je tudi resnica, da taki prej ali slej presedlajo na protiversko; a napredni nam pravijo, da smo pa klerikalna organizacija. Pa si pomagajte. Besedo "nepristranski" bi se brez vsake škode lahko vrglo iz slovarja, kaj šele iz naše organizacije. Kdo je nepristranski? Po mojem mnenju, petelin na zvoniku, pa pujsek v hlevu. Petelin se obrača na zvoniku, kakor veter piha, pujsek v hlevu se ne briga, kdo ga krmi, da je le sit in se potem lepo nepristransko vleže, kamor mu paše. Še pes ni nepristranski ter pozna le svojega gospodarja in mu vdano služi, dočim tujcu enostavno pomeri hlače. Možje,! Nepristranskega človeka po'mojem mnenju ni; ako se dobi na videz kak tak, da vsakemu kima in pritrjuje, mu navadno pravimo šlapa; ampak tudi on ni ne pristranski. Le občuj en čas z njim, pa boš videl, da je pristranski in to morda še bolj kot tisti, o katerem pravijo, da je pristranski. Kakor sta za človeka samo dve poti, ki vodita v večnost in srednje ni, tako za človeka srednje poti ni, pa naj še tako poudarja, da je nepristranski. Najbolj jasno je tozadevno povedal Kristus, ko je dejal: "Kdor ni z menoj, je zoper mene." Ta Gospodova beseda bolj drži kot vse vrvi in vse še take vezi. Edino, kar bi bilo nekam primerno temu, mesto da se reče nepristranska je, da je tolerantna, ali pa strpna. To bi pa še nekam šlo. To se pravi, da so v tej organizaciji ljudje, katerih prepričanje se tolerira in spoštuje; dasi tudi tak izraz za načelno izjavo za kako organizacijo ni prav priporočljiv, ker vidimo, da se pri taki organizaciji najbolj med seboj grizejo. Možje, pamet pa razsodnost in ne tlačite v načelno izjavo take bedarije, v katero nihče ne verjame. Recite, da ste organizacija slovenskih mož, na principih svojih očetov, ki so bili dobri katoliški možje, da si hočete medsebojno pomagati v bolezni in smrti; ves drug "kinč" pa pustite. Saj ni nikjer zapisano in nikogar se ne sili, da mora iti z listkom za Velikonoč k sv. zakramentom. Sicer bi morali biti Bogu hvaležni, da se vas "sili," ampak če nočete, tudi dobro, samo da se vsaj obnašate kot dober in pošten Slovenec; če radi tega ne bo vmes kakega "naprednega" nergača, bodite le kar zadovoljni, da vam mir ne kali v vaši organizaciji. - Druga napaka v naši organizaciji je, ker se je tako znižalo starost. Samo do 55. leta in ne več. Gola sebičnost pa nič vredna slovenskega mo- ža. Zakaj bi jih P" J jemali za višjo staro^ rečete: ker se boji®0 gajno, da nam jo Pre zmanjka. To je pa® ^ pak ni pametno m°ze ^ njati radi tega. recimo 3 razrede. ta naj bi veljalo glede ne tako kot je, od 50-^ pa gotovo polovico (Nadaljevanje na 3.«' Predno gremo napl'^f dati v javnost dnevno F. sicer: Trije znani r0jL v tem času svoj pert0 . pan. Dva v levi, ed^{ nogi. Eden se je že j zal, da si lahko obuje hodi še v copatad, tre^ nogo je v naročju. »s' dajejo sledečo izjavo- ^ komu primeri taka do j va s štihpanom, naJ J nikdar ne da v ITiaSi noge. S tem si bo Pril" go bolečin. * * * i Zdaj se pa vrni®0 y kovo pristavo, kjer ku ravno posrečilo sp ro v delovanje in ^J opisovati vzroke, za, rjfi la s Kunčičem pred sy "Lepo počasi sva & j, petom proti dom«- j John, "ko je Kunčič2 ^ daleč od ceste jazbec^. ^ marširal proti b" njivi. ,„ jt1 "Glej ga jazbec®'j;} Pepe ves iz sebe, n ^ ihto, kot bi ugled«1 J gmajni medveda ali na. . j| "Takoj sem P«^' » da si tudi jaz og'ed' ri! no. Kot staremu i&A takoj skočila v m°zgdJlj>< trdno prepričanje- ^ meso, če ni dolgo n <1 ni napačno v kastl°a| * Pepe, sem predla«' ( kaj pa, če bi ga 01 s seboj jia avto? j/ "Pa misliš, da j. ma? ' je Pepe PodfV "če ne bo hotel-. J pomagala. Ti p®Jal ^ ni ,da mu prestrezaj hotel udariti v stopil v ofenzivo Pa ^ "Pa se ga meniji' kar z golimi rokan1 ^ del veš v skrbeh M^jJ cev sem že slišal- d^iji lo psu ne pusti 1(0 tako. v«*1] "Za prvo silo b° V nekaj praznih ste»g sem. mu pojasni'-bom lahko ubra^jli' klenica v danih slu # pravno orožje, če ^ f obrniti prav- ^fih precej dobro me1^ stavim, da ga k0" $$ jih enkrat po£°dkajt> del, da mi zmanP mi boš pa ti «oSl i avta." . je n "Kako pa, ali » „j f v bližino jazbeca-naš Jim. tje\ • "Menda se Je> -e va cej veliko zani^ mo to mu je nai t bo moral v svoj „]i zbiksanih'čevlji '^ifj je svetoval, naj gnal jazbeca P1]0, mu potem Kun«^ /j; nostni sprejem-da so jazbeci ^ t>*J jeglavne živali- .. j,, ^ zbiksane čevlje n ^ gega izhoda za 1 kot iti za njim pjj lje imam, Je Kunčič na sV«Je 1 $$'M se je držalo Par ■ zemlje, da bi Pra\0 s in sem se naglo t ' sem pa potrkal pri Karlu Francu' iije7el v postelji. Smejal «V8t r reke1' da Se V Pari' Ca tako zgodaj, in mi et^» naj še ležem; da že i%ld°sti ze°daJ k veli-Dame, kjer bo aeli{f?f duhovščini pal-al2on e?at vendarle nisem lifee • ' zato sem stopil \ Se bliže seznanil jen Smc>- Bila je srčno 0 ki me je takoj po ^vzljubila. hči amljal ž nj'°> k0 je ženka z dvoje *« iT' prinesla v kuhinjo ^Jaz tnjave' bedela je, llasJJStl mladi gospod iz 5 Pri n koza> ki so spraviš vn v Predmestju, in k ašala> ali ne bi sme-% mleka za svo- 'Nri • Razume se, da k-ST' Potem bi bila ?aliic0 če so živali res Hp namen.jene, kakor včeraj njenemu H ' ali pa ga je hotel Nt i;e8niti; zakaj na- °lesi že sPosoben 6 Bru nost- potrdil sem, \ tokrat resnico bil j se je začudila: S4,mislila. da ^ bo isto s 8 kozami! A se" Hih čula tudi o dru-Noii g0speh> ki bi sicer 5 C1?: da bi ubogega 1 socu? ljud»tva tudi le I i'»its J, 0 Posedale. To-''liitn skrivali, da so \ "Jene Za Marijo An-lašp m 4a če bi to NtrJ0Sede> bi Jih na V *ale - tako je 'Av-kajje0bs(>vražena!" :%laJfftdar ljudstvu ža-,^'da i' Sem vprašal, ču-J*o Je s°vraštvo do kra-} tak« globoko med Ho Slo! ,aa nima srca za j. Sov;* je Popravljena, Nkr ° Avstriji izdati; Sv bolezni dofeno- rotn,4. dobremu kralju ^da je kralja z „ 1 otratnostjo spra-JN ^oženje, tako da t, S n J naložiti na naš 1 A u ^osno breme dav-HpT^tvu bodo izželi % % t. naprej tako S [j0siti; ona . . '^tio ! Je zavpila N Ulla ušesa. "Kako Oglati tako gnusob ■Nasa kral'iica L q0 d 111 ima srce za Mi ^ Oh veliki sodnik »i Jet«- On je v zve-C^inJ 80 na kraljevem a tvoje li'*$vet e s strinami in %' W g tonske«a pred-Vf*W.dolgo časa vse-<1 vSe 'jo dvor, plem- vavce! In če v tM^T kaj takega ' da je vse gola Bitvoja mati, vhet (b- Bloše) CH^tovfem" S V Co"bila pri teh Ve pr uPrla roke v ^e *Vrdito gledala teki U se je Pa za" \Ne "kla= "Varovala se rMr Pim kot zago-Noben človek V*; ti l Zelenjave iz na-' CNa Jpada Poješ pe-v,„Velikega sodnika javoru; "Cega-S! k tli' njegovo pesem tV' ^ladie Zameri' ma" fCsvoi goaP°d. kma" 2ale koze, mo- I^4e8HdicŠvicar' in . p Saint Mar-H||; . tem se mi je lično priklonila in odhitela. Sklenil sem, res kmalu obiskati mladega Brunnerja, ki se je pač samotnega čutil v tujem mestu. Tedaj je prišel doli po stopnicah gospod sodnik, me prijazno pozdravil in me odpeljal v mali, skrbno obdelani vrtič za hišo, ki ga je sam oskrboval. Krasni tulipani in hiacinti so cvetli na gredicah, od zelenike obrobljenih, in nehote sem vzkliknil po nemško: "No pa res, tako lepih tulp in hiacintov pa nisem še nikoli videl!" Gospod sodnik je pa menil, da mi je francoščina tukaj bolj potrebna, in te naj se vadim. Izgovarjam da ne slabo; vendar da je včeraj opazil še ta in oni jezikovni pogrešek pri meni. Odkrito sem mu povedal, da se imam za dobro izreko zahvaliti njegovi hčeri; nakar je potegnil tobaka v nos, me od strani pogledal in zamrmral sam pri sebi, da vsaj potuhnjenec že nisem. Po kratkem molku se je mahoma ustavil in rekel z mirnim glasom, da je zvedel iz sestrinega pisma, kako sem njegovi hčeri glavo zmešal. To da mi rad odpusti, a naravnost mi pove, da je namenjen dati roko svoje hčere le možu primernega stanu in dostojanstva, ki ima zraven tudi potrebne dohodke. O zaljubljenem paru v mali koči se sicer prav lepo bere v povestih, v resničnem .življenju je pa žalostna prikazen. Te suhe besede so me ujezile. Čutil sem, kako mi je šla kri v glavo, in sem rekel, da tudi jaz nikakor ne nameravam, snubiti Verene, dokler ji ne morem ponuditi uglednega stanu in zanesljivega prežitka, kakršen se bo tudi gospodu velikemu sodniku zdel primeren. Tedaj je bil zadovoljen in je rekel, da je tako prav, in da se razumeva. (Dalje prihodnjič) -o- Vloga Sovjetske Rusi je v Evropi in Aziji (Konec.) Vprašanje je, ali je raztez-nost Sovjetske industrije namenjena zgolj vojnim potrebam, ali se bo nadaljevala tudi po vojni. Nobenih dokazov ni, da bi ta industrializacija ne bila trajna. V trenotku, ko so Nemci dosegli najglobljo točko za časa svojega prodiranja na rusko ozemlje, je živelo 60 milijonov ljudi pod nemško okupacijo. Po ruskih izjavah so približno 15 milijonov oseb Rusi evakuirali. Obnova Sovjetske zveze Delavstvo so evakuirali z vsemi tovarnami in stroji. Posebne uredbe so delavstvu zauka-zale, da ostane na svojem novem azijskem domovanju. Ko so- Rusi zopet zavzeli izgubljena ozemlja, so tovarne, delavci in stroji ostali na azijskem ozemlju, kar pomeni, da Rusi ne smatrajo industrializacijo azijskega območja kot provizo-rično zaradi vojnih potreb. Ce analiziramo vlogo Sovjetske zveze v Evropi in Aziji po končani vojni, bo na vsak način potrebno izvedeti, koliko časa bodo Rusi potrebovali za svojo obnovo. Seveda ni mogoče na taka vprašanja enostavno odgovoriti. So pa neki zanimivi nagibi, ki so za dogovor zelo pod učni. V prvi svetovni vojni je bila Rusij ogromno bojišče. Po končani vojni so divjale meščanske vojne. Industrijska proizvodnja Rusije je padla na eno petino proizvodnje pred prvo svetovno vojno. Rusi so po I. vojni potrebovali polnih 10 let, da so dosegli proizvodnjo pred prvo svetovno vojno. Nato je nastopila doba tako zvanih petletk, ki je dvignila sovjetsko industrijsko proizvodnjo v nezaslišane razsežnosti. Težko "pa - je povedati, kako' bo z obnovo po sedanji vojni, otovo pa je, da obnova ne bo trajjjla tako dolgo, kakor pa je trajala po prvi svetovni vojni. Obnova bo znatno hitrejša zaradi večje in splošne tehnične sposobnosti Sovjetske Rusije. Ker razpolaga Sovjetska zveza v svoji notranjosti z vsemi surovinami, ki jih potrebuje, lahko smatramo, da bo zadostovala doba treh do pet let za ozdravljenje vseh ran, ki ji jih je prjzadela sedanja vojna, Vse kaže, da bo potem, ko bo Nemčija popolnoma uničena kot političen faktor v Evropi, Sovjetska zveza druga industrijska država na svetu za Združenimi ameriškimi državami ,tako v Evropi kakor v Aziji. Vse to bo imelo ogromne ideološke posledice za vsa azijska ljudstva. Predno je Rusija stopila v vojno, je z vsemi sredstvi podpirala Kitajsko v vojni prot: Japonski. Že takrat je poka- zala — poleg svojih lastnih potreb — velike izvozne sposobnosti. Po vojni — v mirnih časih — bo Sovjetska zveza s svojimi industrijskimi izdelki preplavila vso Evropo in Azijo in zato avtomatčno odpadejo vse skrbi civiliziranega Evropejca, ki se boji, da bi po uničenju nemškega industrijskega mo-loha, ne imel kje kupiti gumba in šivanke za svojo zakrpano povojno obleko. Pa še nekaj drugega se bo zgodilo. Svojo ogromno industrijsko premoč bo Sovjetska Rusija prenesla na kitajsko ozemlje in s tem industrializirala tudi najodda-ljenejše kraje Azije. Ne pozabimo že danes, da bo zmagovita Rusija po vojni prvi gospodar Azije in Evrope. -o- H KONVENCIJI SLOVENSKE MOŠKE ZVEZE Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. MALI OGLASI Hiša na 66. cesti Hiša 15 sob za 3 družine, po 4 sobe, kopališča, 2 porča, rent $75 na mesec; mora biti prodana radi starosti lastnika. Tu se vam nudi lena prilika. Pokličite po 6 uri zvečer HE 6054,— J. Lushin. <222) (Nadaljevanje z 2 strani) še nekaj manj in naprej le za prav majhno odškodnino za pri pogrebu, recimo za venec ali za sv. maše. A plačevali bi pa vsi enako, pa ne bo blagajna nič prizadeta, če bo pametno razdeljeno, po starosti. Koliko imamo danes slovenskih mož, ki niso nikjer pri društvu in to ne po svoji lastni krivdi, pač pa ker so bili pri raznih podpornih (samostojnih) društvih, ki so propadla in so takorekoč prišli ob društvo. Potem jih je tudi dosti, ki so radi depresije prišli ob društva in sedaj nimajo ničesar, razen morda sorodnikov, da bi jih vsaj takole malo bolj po bratsko spremili na pokopališče, mu dali venec, ali kakor sem že omenil za sv. mašo. Recimo na primer, da se je sprejelo v S. M. Z. 70 let starega in je kaki'h 5 let plačeval tisti kvoder, kar je prav možno, ker stari so bolj trdni kot mladi in pri tem članu niste prav nič na zgubi, ako mu kupite venec, daste za sv. mašo, čujete ob mrtvaškem odru in ga lepo spremite k večnemu počitku, tak'o kot tistega, ki .je umrl še mlad in mu plačate večjo smrtnino. Ako bi S. M. Z. t0 uredifa po pametnem in tehtnem preudarku, bi danes nekaj štela, kajti očetje bi nagovorili tudi sinove; tako pa saj ni neumen njega .ne marate,pa še sina ali zeta noče vpisati, pa smo ena "zvezica," ko bi bili čisto lahko res Zveza. Nekaj tisočakov so zbrali skupaj in zdaj sedijo na njih, ter pravijo: ne, takole ali pa nič. Ne gre tako, ker če bo tako, bo tudi or-Sganizacija enkrat nič. ! Možje, zborovalci III. kon-1 venci,je Slovenske moške zve-Ize, ali hočete svoji organizaciji dobro, ali hočete, da raste in : procvita ? f-če to res resno ho-;čete, potem vzemite v pretres i to-le: Naj gre iz načelne izjave ven tista "nepristranost," ko je nikjer ni, pa se nekam opredelite in recite takole in takole bo, potem pa napravite tako, da bodo dobili prostor med vami tudi starejši možje, da so le zdravi; ampak temu primerno pa razdelite smrtnino ali pogrebne stroške. Po pameti pravim. Ako pa tega ne storite in ne upoštevate, zlasti slednje, boste počasi shirali in organizacija bo v posmeh drugim le životarila. Pišem vam to iz lastne skušnje. Ko sem bil na agitaciji po drugih krajih, sem naletel ravno na te ovire. V Pitts-burghu bi lahko organiziral sijajno podružnico, ako bi ne branila leta. Dva voditelja in organziatorja, ki sta sijajna za tako stvar, nista mogla pristopiti v organizacijo radi let, in drugje, ker se je organiziralo pa radi let drugi niso mogli vanjo in je vse shiralo. Tudi načelna izjava je k temu dosti pomenila, ker v tako kot je, nihče ne verjame, kot sem že povedal. Sicer močno dvomim, da se bodo resno lotili tega na konvenciji in če se bodo, utegne biti ista pesem, ki se sliši koncem konca po vseh konvencijah: Predlagam, da ostane po starem, in v odgovor se oglasi kdo, ali pa več: Patpura! In tako gre naprej res vse po starem. Bilo tako ali drugače, jaz sem povedal svoje mnenje, a vi pa kakor 'hočete — sprejmite ali pa zavržite. Ampak to so dejstva, pa če vam je prav ali pa ne. Jože Grdina, član podr. št. 6 SMZ. DELO D0BU0 DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. C G B DOM najboljših delavskih pogojev v CLEVELANDU nujno potrebuje moške m ženske PLAČA OD URE MED NAJVIŠJIMI Tovarna i bodočnostjo Hiša naprodaj 2 družini, 5 sob in kopalnica za vsako družino, 2 furneza na premog, 2 fireplaces. Cena je $6,700. Nahaja se na 682 E. 123. St. Za podrobnosti pokličite MU 6945. (220) PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, * gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Čonditioning, Tinning Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x-Oct. 14) Stanovanje iščejo Odrasla družina bi rada dobila stanovanje 5 ali 6 sob spodaj, med 55. in 78. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (220) Delo išče Pridna ženska bi vzela hišno delo, pranje in likanje ter pospravljanje, za en dan v tednu. Najraje v st. clairski okolici. Nasldv dobite v uradu tega lista. (222) Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji PROSTOR 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave, glavna tovarna Odprto dnevno od 8:30 zj. do 5 popoldne V nedeljo zaprto CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO (9 /15-18-20-^2-25-27) MALI OGLASI Stanovanje v najem V najem se .odda stanovanje 5 sob, zgorej; yse nanovo deko-rirano. Odda se samo odraslim ljudem. Zglasite se na 6717 Edna Ave. (221) Soba se odda Odda se opremljena soba za žensko ali moškega. Na 1081 E. 66. St., spodaj. * (220) Gornji prizor je posnet pred mirno vasico v bližini francoskega mesta Montreav. Dva ameriška vojaka, v kritju ameriškega tank-a previdno zasledujeta umikajoče se nemške patrulje, ko so bili zavezniki pri tem mest-u z vso silo udarili po Nemcih in jih nagnali v beg. Dve sobi Oddasta se dve opremljeni sobi, kuhinja in spalna soba za moškega. Na 5710 Bonna Ave. (220) Hiša naprodaj Proda se hiša na 16717 Holmes Ave. nasproti Slovenskega doma, za 2 družini, v j ako dobrem stanju. Proda se radi smrti v družini. Za podrobnosti se obrnite na Frank Yakos, 331 E. 226. St., ali pokličite KE 4763. (220) MALI OGLASI V najem Tri sobe se da v najem. Vprašajte na 1052 E. 62. St. (222) Sobo išče 1 Ženska išče 2 sobi ali pa eno veliko pri dobri krščanski družini blizu Garfield Heights, ali pa kupim hišo. Pokličite zvečer po 6 uri EXpress 0860. (223) Grozdje naprodaj Proda se ena tona grozdja. Kupec ga mora sam potrgat. Zglasite se na 1554 E. 49. St., ali pokličite HEnderson 7061. I (220) Nam je dovoljeno najemati pri vratih Takoj potrebujemo MACHINE OPERATORJE PUNCH PRESS OPERATORJE (DRILL PRESS OPERATORJE BROCH OPERATORJE SHORT CUT LATHE OPERATORJE INTERNAL & EXTERNAL GRINDERJE MILLING MACHINE OPERATORJE DIP TANK BARVARJE SKLADIŠČNIKE ZA BLAGO IN ZALOGO Visoka plača od ure in overtime Stalno delo Morate imeti izkazilo o razpoložljivosti j Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (222) Moške in ženske ,, se potrebuje za splošna tovarniška dela ; 6 dni v tednu . 48 ur na teden Plača za ZAČETEK Moški 77 Ms c na uro Ženske 62i| na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co.; Inc. (X) Stalno delo Sprejme se ženska za hišna opravila in pranje, za 2 dni na teden. Stalno delo. Pokličite IVanhoe 2460. (x) Nam je dovoljeno najemati pri vratih Mi potrebujemo ARC WELDERJE POMAGACE PRI KLADIVIH MACHINE OPERATORJE POWERHOUSE POMAGACE Dobra plača od ure, bonus za produkcijo Poseben bonus za udeležbo Mi apeliramo na vas, ker živite v tej soseščini Mi mislimo, da bo to, ker boste lahko hodili na delo ter se boste tako izognili dolgih ur vožnje na ulični železnici, zelo ugodno za vas. . Johnston & Jennings Co. 877 Addison Rd. blizu St. Clair Ave, Preša naprodaj Proda se čisto nova preša za grozdje z vsem, kar spada zraven. Je zelo trdna, z železom okovana in vzame četrt tone grozdja naenkrat. Zglasite se na 1187 E. 173. St. zgorej. (221) Naznanilo selitve Dobro poznani John Mramor, barvar in papirar hiš naznanja, da se je preselil iz 68. ceste v svoje prostore na 21180 Miller Ave., Euclid, O. Ako kateri rojakov potrebuje papiranje sob ali barvanje hiše, naj se zglasi na gornjem naslovu, ali pa pokličite IVanhoe 3403. Vam bom vedno točno postregel v vašo za-dovoljnost. Se priporočam, John Mramor 21180 Miller Ave. Tel. IV 3403. umaknili in dosegli svoje bara- del v tako težko sumnjo, ter ke, ali pa niso imeli načrta no- skoči gnan od neke notranje si-cojšnjo noč ga izpeljati, tega le poleg. se sedaj ni dalo sklepati; sedaj "Kaj pa je zakrivil Robert se ni imelo časa na to misliti, Dunbar?" zavpye sedaj on od-ampak treba je bilo zasledova- ločno in stopi k svojemu tovari-ti 0110 osebo, katera je bila vid- šu kapitanu in paznikom, "pri na v bližini smodnišnice. moji veri — kaj naj to pome- Tudi je prišel sedaj nadpaz- ni?" nik zraven. "Nazaj z vami Becker!" od- Kaznjenca pa niso mogli ni- govori nadpaznik. kakor ujeti. "Bodite vendar usmiljeni, kaj "Prav gotovo je bil kapitan pa vendar hočete od Dunbarja, —!" zatrjuje edne izmed paz- kateri je bil že popolnoma obu-nikov. pan prej?" reče Freddy Beck- Prižgali so veliko bakljo in er odločno z vročo simpatijo so si z njo svetili med velikim navdan za kapitana, stran, "kaj drevjem. se je zgodilo?" Nadpaznik se je podal z več "Mi smo ga malo preje zasa-vojaki in paznikom v ono ce- čili pri smodnišnicah," odgovo-lico, v kateri sta stanovala Ro- ri sedaj neki paznik sirovo, bert Dunbar in Freddy Becker, "on je vodja, to je pribita res-Ko so odprli vrata in vstopi- niča, on sliši k oni zarotniški li v celico, je imel kapitan, še bandi." komaj toliko časa, da se je z "To je nemogoče! Kaj take-vso naglico vrgel na ležišče, ga bi jaz prav gotovo mogel ve-medtem ko je Freddy Becker deti! Jaz vas vljudno prosim, trdno spal na svojemu prosto- da Stvar naj preje natančno pre-ru in se šele sedaj prebudil. iščete!" reče Freddy Becker. "Oho! Pokonci z vami, Dun-' "Meni ni znano o nobeni za-bar!" zavpije sedaj nadpaznik roti! Jaz nisem nikaki vodja osorno, stoječ sredi od baklje razsvitljeni celici, "vi ste se nahajali pred nekaj minutami tam med drevjem!" Kapitan je izgledal bled in izgrevan. Srepo gledajoč pred se, se vzdigne z ležišča. Strašna trma mu zapre usta. "V verige z njim, v verige z zarotnikom!" kriči ves razse-be nadpaznik, "on je vodja zarote!" Pazniki so se neusmiljeno vrgli na Robert Dunbarja in ga zgrabili, kot levinja svoj plen za svoje mladiče. Medtem Časom pa se vstane tudi Freddy Becker in zasleduje to pretresljivo dramo ves presenečen. Vendar pa ko je zagledal, da so pazniki tako sirovo postopati pričeli z njih žrtvo, katera je bila že itak sita ubožnega življenja, se mu zasmili kapitan, kateri je pa- "No in zakaj Pa n ko se vas je zakli^ ' "Ker jaz sem h°t; mojo celico!" "Vzemite ga s s* ga v verige!" kric' raztogoten, "po^zj11 ramo, kdo da sm°; ^ Nadpaznik je,bll >( kapitanovega mirlieS tako raztogoten. . Sedaj pa stopi er ponosno vzravna (Dalje pri^ med drevjem. V tem trenutku ko je četo-vodja zapustil preje omenjeni prostor, se že prikaže poleg njega en paznik. "Stoj! Kdo je tukaj!" zavpije on glasno. ,Mož, kateri se je nahajal med drevjem, obstoji na klic na mestu, kot bi bil prikovan k tlom. Ali je vplival na njega strah, ali se je hotel tako hitro pokoriti?" V tem trenutku pa se obudi v oni postavi življenje in v velikih skoki hodhiti proti drevju. "Stojte mirno!" zapove paznik in takoj na to vzdigne puško. Vendar pa se postava ni hotela pokoriti, ampak se je zamaknila med drevje, da je bila bolj na varnem. Sedaj pa je počilo iz več pušk, in svinčeno zrne je frčalo za njim. "Jaz zastavim mojo glavo, da je bil to kapitan," kriči paznik, "drugih zarotnikov ni nič slišati, ali vedite meni se dozdeva, da smo se prehitro izdali!" On in nekaj vojakov je sedaj zasledovalo bežečega. Pokanje pušk pa je daleč naznanjalo, da se je moglo nekaj nenavadnega dogoditi. ' Ali se je posrečilo zarotnikom čas pridobiti, da so se zarote!" pripoveduje kapitan z bobnečim glasom. "Sedaj ste slišali! Jaz stojim za njega kot porok! gotovo bi moral jaz kaj o ti zaroti vedeti, in tako gotovo kakor tukaj stojim, ni bilo med nama dvema nikakega govorjenja o kaki zaroti," " Ali hočete mogoče tajiti Robert Dunbar, da niste bili pri smodnišnicah?" ga vpraša sedaj nadpaznik. "Ne .nikakor ne, tega ne tajim," zavrne nadpaznika kapitan. "Ali vi tega ne veste, da je kaznjencem prepovedano ponoči svojo celico zapustiti?" "Ja, to mi je znano!" Ljudje in žival1'^ šinah, v gorah, so ^ ke vrste bolezni, J" >t "gorska bolezen" 1 sickness). jJj OBLAK MOVER Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: , 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali po-noči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite ae z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. POZOR GOSPODARJI Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja. z0jj^jjy ikrllja, popravo žlebov aH novih, se z vso zanesljivostjo tii"' ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro P<»na Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing MElrose 0033 6115 LORAIN AVE. 0 v°1a ' > jejo razkladanje tovora. tj UČITE SE ANGLES^" iz Dr. Kernovega ANGLEŠUO-SLOVENSKEGA BEP* "ENGLISH-SLOVENE READER" _ fll] kateremu je znižana cena {r y(|r in stane samo: 5 ** Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GR0K 0 6113 St. Clair Ave. Clevela^y modri trgovci pokažejo svoje zaupanje v nakupovalno moč slovenskega naroda v clevelandu s tem, da oglašajo v TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN