254. številka. Trst, v sredo 6. novembra 1901. Tečaj XXVI ,Edinost • Iziajs eakr»: ca dan. nzun nade!] ta prirnikoT ob 4. uri itp^pt >'aro$ains z niti* : za celo leto........34 kron za. pol leta .........IS „ za Četrt leta........ ft „ za ea mesec........ 2 zrenj .s Aiofnino e plačevali naprej. Na rsa-• "-je brci priloiane narr.ćnins »6 aorsvs ne ozira. _ i tjbafarrifth v T rdi u ne prodajajo po-g« j -ine številke po 6 Blotink nvć.i-, iTrsta pa po & stotinr (4 avč.) Telefon štT. 870. Glasilo političnega društva „Edinost za Primorsko. T edinosti je moč! Oglasi >e računaio po vrstah v petitu. Za več-krstno naročilo s primernim popnatom Poalana, osmrtnice in javne zahvale domači oiriasi itd. no računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Saročnino, reklamacije iu oglase spre-jsnaa npravnJStfo. Naročnino it: ocisa« je plačevati loco Trst. Urodai&tvo in tiskarna se nahajata v eiici Oarintia šiv. 12. I'pniTiilštTo, in ■ prejemanje lust-ratuv v ulici Moliš piccolo Stv. 3, 11. nad^it. izdajatelj in odgovorni urednik Fran Sodnik. L.z3tnik konsorcij lista „Edinost" Na.isnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Občni zbor pol. društva >Kdfnost« dne 27. okt. 11M)1 t »Narodnem domu« t Iiarkovljah. (Z vrše tek.) Predsednik prof. M a n d i e je razložil še enkrat vsebino pisma in otvoril debato. Zborovalec K uščer dvomi, da bi ka tera strank hotela podati se na dogovor, poletno še, ker je dal inicijativo ravno gosp. Podgornik, katerega so že poprej gumničili od obeh strani. Drž. poslance prof Spinčić je izjavil, da so se prepiri mej liberalci in klerikalci poojstr.li do takega viška zlasti zato, ker je tako ena kakor tiruga stranka prepričana, da mora svojo nasprotnico popolnoma uničiti, ker drugače da nartnl ne more napredovati. A nad nj mi j a se tako lepo maščuje rek : »Duobus litigantibus tertius gaudet«. Govornik je predlagal torej, naj se naloži novemu odboru, da premišlja o tej stvari, oziroma o predlogu Podgornikovem ter naj ukrene, kar se mu bo zdelo umestno iu koristno. K vi mu valno naj skliče izreden občni zbor, katert-mu prod lož i svoje predloge. Ta predlog je bil enoglasno vsprejet, na kar je j»ozval predsednik zborovalce, da-li se hoče še kdo oglasiti k točki slučajnosti ? Zborovale« K r i ž m a n č i č je dejal, tla je bil tudi on prisoten oni dan, -30./9., ko .so laški ine.-tni očetje nastopili tako junaški — v številu proti našem j>oslancem in je opisoval drastično one prizore ter nasvetova!, naj bi se o tem razmišljalo, tla bi v lx>doč-nosti složno nastopili in se uprli neolikanemu vedenju galerije, ki o takih prilikah drž: mavho laški večini. Na to je zborov alec M. H r o v a t i n priporočal, naj blagajništvo imenuje še druge poverjenike, ki bi bili pooblaščeni nabirati ude za politično društvo in sprejemati tudi udnino. ovspešuje samo Slovence. Drugi italijanski list pa mu je odgovoril na to, da Slovencev se ne treba bati in sicer zato ne, ker oni nimajo niti ene slovenske šole! S tem je pri poznano, da je šolstvo odločilne važnosti v Trstu. Mi se borimo že blizu 20 let za jedno slovensko šolo in prosimo na raznih oblastih. Zakon sicer pravi, da se mora napraviti šolo, ako v obsegu 4 kilometrov ni nobene druge šole, a vendar je tu ogromno otrok, ki bi jo potrebovali. \%e to smo že opetovano in natančuo razi« žili v naših prošnjah tekom let ter dokazali smo krvavo potrebo! A ne samo, da nam nečejo ugoditi, ampak niti odgovora ne moremo dobiti. Ista vlada, ki noče nam ni najmanje {»omagat', je zasnovala v Trstu nemške ljudske šole ! A ker v te šole razun nemških zahaja tudi veliko število laških otrok (tako, da so prenapolnjene): tudi tukaj ni prostora za naše otroke. Iu če jih je že doleteia ta sreča, tla so jih vsprejeli, pa jih o prvi priliki ker je preveč učencev) poti eno ali drugo pretvezo pošiljajo proč. Če ni drugače, pa jim dajejo slabe rede v vedenju, tako, da morajo stariši plačati drago šolnino. Ker po bo mnogi taki siromaki, da ne zmo- rejo te svote, je posledica ta, da otroci „ra-puščajo šolo. Šolsko vprašanje je torej jako pereče za tržaške Slovence in radi tega prosi g. poslanca Spinčic-a, tiaj izposluje na minister stvu za uk in bogočastje, da dobimo vsaj o ti govor na naše dolgoletne prošnje in pritožbe. Poslanec S p inč i c obljublja, da hoče storiti, kar je v njegovi moči. Naposled je omenil zborovalec Zlobec, a ioiamo parcijalno ministersko, Reze- razburjenje, ki je Italijani kažejo po uovinah, slušate izvajanja in da se možato in mirno kovo krizo, tega danes ne tajč niti oni, ki občinskih zastopih in — medsebojnih brzo-udeležite razprav. Moram (in rad storim to) so tajili, dokler so le mogli ; navedeni dve javkah med Rimom in avstrijskimi Italijani — priznati, da ste se možko vedli med vsem dejstvi pa pričati, tla smo tudi v zaresni bolj poza, nego pa resnično čutstvo. Nam se zborovanjem. J a«, se Vam v imenu novega parlamentarni krizi. Temu menda ne bo opo- zdi namreč prav verjetno, da so neraško-odbora zahvaljujem na tem. Zahvaljujem se rekal nikdo, da to ni šala in da ni irelevantna nacijonalni dijaki v Inomostu v svoji objest-nadalje odboru Barkovljanskega »Narodnega 8tvar to za avstrijski parlamentarizem, ako nosti napravili le uslugo našim Italijanom, doma«, tla nam je prepustil svoje pro- mu zastopniki naroda češkega odrekajo so- ker so jim dali pretvezo, da morejo zopet store. delovanje. kričati o Bvojem izlaganem mučeništvu v Slišali ste danes marsikaj; veselega, na Nekaj taeega. kakor spoznavanje nevar- Avstriji. Naše stališče ozirom na zahtevo žalost, le malo. Slišali ste, da nam preti noatj je menda začelo svitati tudi v Korber- Italijanov po usanovitvi laške univerze je velika nevarnost, da je naš položaj jevj v}adi. Na to kažejo neprestana pogajanja označil sinoči dr. Rvbar v mestnem svetu, tako težek, da si ne moremo misliti hujega. B prvaki mladočeškega kluba. Mi nismo proti laški univerzi, Dolžnost je torej vseh, da nas ne zapuste in »Neue Freie Presse« je uverjena, da Čehi ker kakor propovedniki principa jednako-da nas podpirajo materijalno in moralno. Po- ne privole vladini želji po skrajšanju prora- pravnosti niti ne sinemo biti nasprotni. Tem ložaj je tužen, da bi morali obupati! Ali ne čundke razprave; brez sporazumljenja s Čehi večo pravico imamo potem zahtevati— in sicer smemo ! pa je za g. Korberja malo nade, da bi bil pro- tudi od Italijanov — da se rečeni princip Stoletja že smo se vzdržali brez podpor i račun rešen do Božiča, to je, do roka, za izv:»ja tudi nasproti nam. Tudi »Indiju zavzemanja družili =— sami iz sebe. Nade- kateri se je bil zavezal nasproti kroni. Lahko pendente« se je te dni skliceval na sj 19. jam se torej, tla bomo vztrajali tudi v bodoče, ko smo se že vzdržali toliko 100 let. Svoje nade opiram na važen razlog. Vsaki finančni minister pritiska na davkoplačevalce do skrajne dovoljene meje. Ali preveč vendar ne sme! Ker, če jih popolnoma iz-žeme, ne bi mogel dobiti nič več od njih. Vlada bo morala slednjič začeti razmišljati. Kajti, če bi šla v svojem nasprotstvu dalje proti nam, dalje do skrajnih mej, utegnilo bi se jej zgoditi, ko bi nas klicala zopet na je umeti torej, v kaKein tesnem položaju je osnovnih zakonov avstrijskih, torej na princip Korber. Na jedni strani ima Čehe, ki zahte-! jednakopravnosti vseh narodov v Avstriji, vajo zadoščenja in brez privoljenja Čehov je Gospoda naj le akceptirajo ta princip, ali brezpogojno in tudi nasproti nam, pa naj nam verjamejo, tla poprej dospejo do svoje univerze, nego pa svojim hinavstvom, ki se kaže v tem, da danes gazijo princip jednakoprav- proračunska razprava voz, ki se more ustaviti vsaki hip ; na drugi Btrani pa ima Korber nemške stranke ob boku, ki mu ne dovoljujejo, da bi kakor si bodi potolažil Čehe. Čas pa hiti. »Neue Freie Presse« beleži tudi govorico, da postane Staročeh dr. Matuš češki minister-rojak, ako dr. Rezek odstopi. Du pomoč, kakor nas je že tolikokrat, da bi stala najski list pa meni, da je verjetneje, da dr. pred usodnim vprašanjem: ali jej bolno zopet tako — pametni, da jej b t) m o hoteli tako radi pomagati, kakor smo bili pametni m d o g o k r a t do sedaj?! Če ne nehajo pritiskati na nas in bi morali mi izginiti kakor narod, potem pa bomo imeli tolažbo Rezek ostane. Parlamentarne vesti. V včerajšnji prvi seji proračunskega odseka sta posl. dr. H e r o 1 ti in dr. Kramar vprašala, zakaj se je razprava o proračunu v odseku naznanila, še predno je bilo d«»vršeno prvo čitanje istega v plenumu in zakaj se ui postavila prej na dnevni red razprava o zakonskem načrtu nosti in se izrekajo za tiranstvo jednega naroda nad drugim, jutri pa v imenu istega principa zahtevajo svojo tmiverzo. Signori naj se torej izrečejo lojalno za vsestransko izvedenje principa jednakoprav-nosti — pa ne le v »Indipendentu« in ne-le tedaj, ko potrebujejo tega principa za dosego kakega postulata ! Potem si res dobijo polno pravico za sklicevanje na § 19. osnovnih zakonov avstrijskih in na princip jednakoprav-nosti. Dotlej pa nimajo te pravice, kajti, kdor ne zna biti drugim pravičen, naj ne zahteva, da bodo drugi pravični njemu ! Francozko-turški spor. V francozki kom -ri 'e intcrpeliral racij al istiČai |>osJanec Sem ha t o misiji one francozke eskadre, ki je — kakor srno že sporočili tudi v tem listu — od plula proti Turčiji ter je grajal fran-eozko vlado, da se toliko briga za interese zasebnikov, med tem, ko se ne briga dovolj za splošne interese kr->čan«kega prebivalstva na Tuiškem. Sem batu je odgovarjal obširno mini-:er za vaanje stvari, Delcasrč, na kar je komora na predlog poslanca Chasteneta se 305 glasovi proti 1*7 izrekla vladi popolno zaupanje. Iz Toulona poročajo, da jc tam pripravljenih več transportnih ladij za slučaj, da bo treba francozk« čete prepeljati na Turško. Druge vojne ladije pa se pridno zalagajo z n a d a m i v bodoče v o j n o leto. Njih najzvesteji zaveznik je — čas. Z vsakim mesecem, v katerem so vztrajali v orožju, se angležka vojna moč krči, med tem pa je pritisk v burske vrste tolik, da več nego pokriva male izgube. V to pa Jje posebno pripomoglo postopanje Kitchenerjevo z ujetniki v Kapski koloniji. To nečloveško postopanje mu ustvarja nove sovražnike ne le v Kapski koloniji, ampak na vsem vojnem pozorišču. Vsi poskusi Angležev proti temu so obnemogli. Misel, da so morali krv n i bratje umreti sramotne smrtinavešalah. ker so vršili svojo dolžnost do domovine in naroda: ta misel u d u š u j e vsaki sebični pomislek ter potiska živežem in ogljem. V Beroliuu se širi govo- [orožje v roko tudi takim, ki so riea, «ia Kurija podpira Francijo v francozko- se b i 1 i ž e o d p o v e <1 a 1 i b o j u. Pa tursk«-in sp ru. Diplomatični krogi pa so baje ne le Bure, ampak tudi ptujce privajata prej> t'-.tni, tovo tudi aktivno poseže vmes tam, kjer utegne navstati potrebno. Lord Franciji ca korist. Kitchener najde torej nasprotnika vT prihod- Včeraj je francozka eskadra, pod po- njem letu ne le močnejega, ampak tudi drzo- velj-tvoin kontreadmirala Caillarda. dospela vitejega in bojevitijega. pred otok Le*bos (turški otok v Egejskem Poročevalec dunajskega lista sklepa : Ce morju, blizu zapadne obali Male Azije) ter kdo danes v burakih krogih stavlja vpraša- zaposela vse tri ltike na otoku, ne da bi bila njef da-li bo vojna še dolgo trajala, dobiva naletela na odpor. Korespondenčni biro po- v odgovor: Zato naj se brigajo Angleži, nam roča iz Carigrada, da j« voditelj francozkega j{, to vsejedno. poslaništva, iiapst, doposlal turški vladi noto, - v kale.~i kategorično zahteva, da se izpolnijo francozke zahteve in sicer: Uradno pri poznanje vseh šol, ki pripadajo verskim kon-gregncijam iu so p »d francozkim protektoratom, ali pa so francozke narodnosti ; dovoljenje, tla se zopet dozidajo šole in drugi slični zavodi, ki so bili porušeni za časa preganjanj Armencev 1. 181)5. in 1896., ter prip znanje kaldejskega patrijarha. Dosedanji dragoman franc »zkega poslaništva v Carigradu, Ledoulx, *e je ukrcal na admiralsko ladijo, kjer bo koutreadmiralu Caillardu za tolmača. Cailiard je baje pooblaščen, da takoj, ko dospe na turško ozemlje, odpošlje turški vladi ultimatum ; v to bo potreboval tolmača za turški jezik, Le-dou'\4. Tržaške vesti. Kdo bo tržaški škofi Češke »K?*t. List v« pišejo, da vlada noče imeti ne Laha, ne Hrvata, vendar pa takega kandidata, ki bi poznal oba jezika. Vlada se že baje pogaja z raonsignorom dr. Kordačem v Lito-merieah, ki laški jezik gladko govori in kakor Čeh bi se hrvaščine kmaiu priučil. Mi beležimo tudi to vest — kakor vsako drugo, nanašajočo se na imenovanje novega škofa — le j »o dolžnosti Kronistov in hladni do dna duše. Ne rečemo, da ne bi želeli naši škofiji pastirja, ki bi bil oče svojim ovčica m : ki bi bil angelj usmiljenja, branitelj pravice in zaščitnik preganjanim : zaščitnik tudi nasproti in vzlie visokim! Ker pa smo Vojna v južni Afriki. Poročevalec izf?u!)ili vao natlo, da hi na čelo združenima dunajskega lista »Neue Freie Fresso« iz Vre- ^ofijamu. tržaški in koperski hoteli res poslati torije je doposlal temu listu kaj zanimivo in takepa raoža in ker „mo pripravljeni na naj- poučno poročilo. Najvažneji moment, ki ga hujin tudi na ^ da nam p,)š|jej0 alj poeoemljemo iz tega poročila, je ravno ta, da o5itnega nasprotnika ali pa tihega podpornika so ljudje, ki opazujejo stvari na licu mesta in naSim nasprotnikom, v od blizu, bili že pred meseci uverjeni, da sa zist€ma . uaalj Smo se stvar zasuče ust. dno za Angleže. Tu omenjeno pismo je datirano od 20. septembra in že takrat je bil položaj za Kitchenerja obupen. I)a se pa stvari od tedaj do danes niso zmislu vladajočega rezignaciji. Tako je umeti našo hladnost. Energija vlade proti unijatskomu šibanju. Minoli petek je imela bratovščina sv. Cirila in Metodiia v Rojanu javen shod. obrnile na Ulje za Angleže, o tem govore Javen __ proti nje namenu. Sklican je b i glasno zaduji dogodki. Po tem poročilu pa si namre5 \e shod zaupnikov in so s more tudi vsakdo napraviti jasno sodbo, kolika vere gre angležkim poročilom, ki sd vedno tako zasukana, da v domovini Angležev sugerira jo menenje, kakor da je vojna blizu upnikov i u so se v ta namen razposlala vabila na imena. Ali kmalu so pogodili, da ima vladni zastopnik, gospod policijski komisar Sturin, nalog, da — če le mogoče — prepreči ta zaupni shod. Gosp. pri kraju in konečni vspeh Angležem zago- kom;Bar je namreč došle zaupnike jednega tovljen. ^ je(Jnem predstavljal predsedniku bratov- V prvem delu pojašnjnje poročilo vzroke, ščine, g. Franu Gorlniku, da se uveri, da-li zakaj je bilo za nekoliko časa nekako potili - predsednik po licu pozna vse došle. G. ko-nilo delovanje v taboru Burov. Bila je namreč mi-ar je res našel, česar je iskal : jednega zima : pomanjkanje krme. Vojevanje Burov — reci jednega — zaupnikov predsednik ni pa potrebuje pred vsem vode in krme! Ta pOZnal po licu, pri čemer pa moramo izrecno neugodna letna doba je sedaj minola. Padati poudariti, da je dotični dobil poziv, glaseč" je začelo deževje in trava zeleneti. Zimska Be na njegovo ime. To je zadoščalo komisarju doba je bila izlasti vzrok, da že dlje časa za izjavo, da ne more dovoliti zaupnega shoda, ni bilo nič čuti o junaškem Devetu. Sedaj pa Predsednik Godnik je protestiral in se skli-bomo kmalu kaj čuli o njem. Ali udre v ceval na svoje pravo, komisar pa se je svobodno državo Oranje ali pa v Natal — j jednostavno skliceval na — »dobljene ukaze« ! severno- v z toč no pokrajino angležko Kapske ( je vsaki odpor proti »dobljenim nka- kolonije —: to bo odvisno od odredeb An- J zom« pokazal brezvspešnim, je predsednik gležev. j Godnik ob 4% uri popoludne otvoril j a- Usoden greh so napravili Angleži, da ven shod ter je protestiral proti postopanj u niso svoji iastni Kapski koloniji obračali do- komisarja. volj pozornosti, oziroma da so angležki vojskovodje skrivali in potajevali ustajo v tej pokrajini, ker niso hoteli vznemirjati rojakov v domovini. Takoj začetkom ustaje bi bili morali kategorično postaviti angležko vlado pred alternativo: ali pošlji nam še 100.000 mož, ali pa ml nehaj ! Ker pa prvo ni bilo več mogoče, je bilo jedino umestno, da bi bila Anglija iskala za nje ugled častne pretveze za — umaknenje. Koliko tisočev človeških življenj in koliko — kar je pristop-neje angležkemu razumu — milijonov funtov šterlinov bi bili prihranili ! To je Anglija zamudila. Kar se more zgoditi sedaj, je le borna krparija. Solidno vojevanje s trajnim v s p e h o m ni več možno. Buri gledajo z najboljimi Na to je predsednik pojasnjeval namen današnjega shoda, sosebno z ozirom na uni-jatsko vprašanje. 300 Kojancev je prijavilo svoj pristop k grško-katoliški cerkvi s slovenskim bogoslužnim jezikom, ali magistrat ni hotel vzeti na znanje te prijave. Proti temu odloku je bil dne 7. maja uložen re-kurz in so bili vsi akti odposlani na namest-ništvo. Ali rešitve le noče biti. Da S »i stvar povspešili, je šla trojica prestopi vsili urgirat na namestništvo. Tu niso hoteli nič znati in so rekli, da so vse poslali nazaj na magistrat. Na to so se dotičniki te dni podali na magistrat naravnost k voditelju g. Artico. Le ta je izjavil, da je namestništvo prepustilo magistratu, da isti pokliče vsacega podpi-sanca posebej in se prepriča, da-li so vsi res iz lastne volje podpisali izjavo za prestop iz rimsko-katoliškega obreda v slovenski unijatski obred. Odposlanci niso mogli zatajiti svojega začudenja na tem, da je namestništvo poslalo akte na magistrat, ko so se vendar oni pritožili na namestništvo (kakor IL instanco) proti magistratu?!!! Protestirali so tudi proti temu, da magistrat — ako ima že to nalogo — toliko časa nič ne stori in ne pokliče podpisancev. Pooblaščenci so prosili torej, naj bi magistrat poslal v Rojan posebnega komisarja, ki naj bi tam izprašal vse ljudi ! Tako bi bilo olajšano magistratu in ljudem. Dr. Artico je odgovoril na to : Se to dobroto naj bi vam storili ! Dr. Artico je nadaljeval na to, naj se že danes prične z zasliševanjem in sicer z došlo trojico. V ta namen je poklical tajnika dra. Manzutto. Posebno pa treba povdarjati, da je dr. Artico izjavil o tej priliki, da obred, v katerega hočejo Rojančani presto-, piti, ni pripoznan v Avstriji!! Gledamo da i naj torej, kaj delamo, ker da utegnemo i ostati brez cerkve. i Proti taki resnici neodgovarjajoči izjavi so odposlanci energično protestirali in so povdaijali, da je ta obred v Avstriji pripoznan!! Tem najbolji, neovržni, vitini dokaz je dejstvo, da je v Galiciji faktično3,000.000 unijatov, da so v Dalm.ic ji 3 župnije in da imamo tudi v bližini brate Ricmanjske ! Kar pa se dostaje cerkve, so rekli odposlanci, da ne potrebujejo nove cerkve, ker jo že imajo v Rojan u. Potem so šli v drugo sobo in tajnik Manzutto je začel pisati zapisnik v ita lijanskem jeziku. O 1 poslanci pa so takoj izjavili, da ne podpišejo italijanskega zapisnika, pisanega torej v jeziku, katerega oni ne znajo. Dr. Manzutto je prigovarjal, da na magistratu je uradni jezik italijanski ter je odposlance zopet sprovel k voditelju, nazna-nivši istemu, da nočejo podpisati italijanskega zapisnika. Dr. Artieo se je hudoval nad našimi odposlanci, da so nacijo nalisti (Xo, to je že višek, če tržaški Italijan in magistratovec očita drugim, da so naeijona-listi! Op. ur.), da naj le gredo v pravo-slavje, da bo vsaj mir potem ! Odposlanci so slovesno protestovali proti takemu siljenju v pravoslavje in so izjavili, da oni hočejo ostati v katoliški cerkvi ter da nikakor ne podpišejo italijanskega zapisnika. Zahtevali so, naj se akti vrnejo namestni-štvu, katero je dolžno postopati in preiskovati na dalje! Dr Artico je rekel na to, da v Rojanu so 3/r. prebivalcev Italijani (!!!) in da cerkev v R o j a n u j e toliko v moralnem kolikor v materijalnem pogledu podpirana izključno 1 e o d Italijanov!!! O lp nlanei p i so oporekali, da po ofieijelnem ljudskem štetju je pač iako, ne pa po našem ljudskem š t etj ut odgovarjajočem faktičnim narodnostnim razmeram v Rojanu. Mi vemo in smo gotovi, da je v Rojanu dO 0000 Slovencev. Kar pa se dostaje prispevkov za cerkev, plačujejo Slovenci istotako kakor Italijani, še več: Slovenci plačuje razmerno in absolutno več nego : Italijani. Na to je rekel Artico: Glejte, kako lepo cerkev imate. Tn kaj imate proti župniku Ju-' rizzi ? Take župnike bi morala imeti vsa oko-i lica ! (Ne, ne bi bilo slabo za — italijansko ! stranko, oziroma camorro . Op. stavčeva). Naši pa: Da, cerkev je postala res lepa, ali tudi — pasivna, kar nekdaj ni bila. Tako se je zaključil ta pogovor med odposlanci in drom. Articom na magistratu. Le pripomniti moramo še, da je z.a trenotek prišel tudi gospod župan, ki je nagovarjal odposlance: Bodite dobri ! Bodite dobri! Saj imate, kar hočete! Po tem podanem poročilu je predsednik shoda otvoril debato. Prvi se je oglasil za besedo zborovalec Tomaž So sič, jeden onih treh pooblaščencev, ki je pridodal k poročilu predsednika, da je on (Sosič) glede na apostrofo voditelja Artico o prispevkih za cerkev odgovoril istemu, da on (Sosič) kakor posestnik plačuje za cerkev ne lc istotako, ampak še več, nego posamičen laški posestnik. Ivan M. Bole j^ povdarjal, da je sedanji župnik toliko pokvaril, da je naravnost žalostno. Govornik je protestiral proti posto-pauju vlade in raagistratnih uiadnikov ozirom ua unijatsko vprašanje. Proti takemu postopanju treba odločno postaviti se po robu. Svoj govor je zaključil z vsklikom : Živeli un'jati ! Zborovalec Josip K a t a 1 a n je predlagal — da bo enkrat konec takemu postopanju — naj se današnji javni shod s peticijo obrne do državuega zbora in do njegove prevzvišenosti, g. ministra-predseduika. Predsednik se je strinjal popolnoma s tem predlogom in je prekini! sejo za nekoliko minut v namen dogovora glede peticije. Otvoriši zopet sejo je prečital nastopne sklepe: »Dne 1. novembra 1901. zbrani Rojančani protestujejo proti temu, tla jim c. k. namestništVM v Trstu ni še do danes rešilo rekurza, vloženega potom tržaškega magistrata dne 7. maja 1001. ad štev. 31511/7 — torej po preteku o mesecev. Tudi protestujejo proti temu, da je c. kr. namestništvo v Trstu sedaj, po preteku 6 mesecev, izročilo njihov rekurz znanemu nasprotniku Slovencev, tržaškemu magistratu, da preiskuje iste stvari o izstopu rekurentov iz latinskega obreda, zaradi katerih so oni rekurirali proti odloku istega magistrata tržaškega. Tudi protestujejo najodločneje prati temu, da jih ravnatelj tržaškega magistrata dr. Artico nagovarja, naj prestopijo v pravo-slavje in da preiskujoči magistratni poročevalec sili rekurente na izjavo, da hočejo prestopiti v cerkev, ki ni od države priznana. Sploh protestujejo proti temu, da ni c. kr. namestništvo v Trstu ukrenilo potrebno, da bi se rekurenti zaslišali v slovenskem jeziku, da bi se žnjimi sestavljali slovenski zapisniki in da bi jih v zmislu člena 4. zakona od dne 25. maja 1868. branilo, tla se ne bi na njih delalo nikakega pritiska. Zahtevajo torej, da namestništvo odvzame zopet trž. magistratu akte in tla isto c. k. namestništvo vodi preiskave. Zaradi tega nalagajo svojim pooblaščencem, gg. Dragotinu Zerjalu, Tomažu So-siču in Franu Goduiku : 1. naj nastopijo prtiti takemu postopanju c. k. nainestništva v Trstu odločne korake pri c. k. ministru-predsedniku na Dunaju. 2. naj napravijo peticijo na državni zbor na Dunaju, tla bi isti ukrenil potrebno, da bi bili tudi v Trstu v veljavi avstrijski zakoni, posebno pa zakon od dne 25. maja 1868., ki se glasi v 4. členu: -Po končanem 14. letu svoje dobe si sme vsakdo brez razlike spola svobodno izvoliti vero-izpovedanje po svojem lastnem osvedoče-nju; in državne oblasti morajo to njagovo svobodno voljo v slučaju potrebe tudi braniti«. Zborovalci so z napeto paznostjo in znaki odobravanja sledili čitanju sklepov, ki so bili potem vsprejeti enoglasno in ob splošnem navdušenju. Ob II. točki dnevnega reda, >eventu-valnosti«, seje oglasil Josip K a t a l a n, glašujč važnost shodov, kjer ima vsakdo pravico, tla protestira proti krivicam, ki jih tlelajo oblasti. Na to je bil vsprejet predlog, da se za dan 17. t. m. skliče zopet shod. Predsednik je zaključil shod s pozivom, naj ostanejo trdni in zvesti. Ali »iliino ne nikogar. < 1e misli kdo odstopiti, naj se le oglasi! (Splošni klici: Ne, ne!) Sosebno je obžaloval postopanje namestništva, ki je ;a-eliševanje izročilo istemu magistratu, ki našega jezika niti poznati noče. Ce i maj o v Avstriji Nemci pravico prestopati k protestantizmu, temveč pravice imamo mi, ki hočemo ostati z Rimom! (Buren aplavz je pričal, da vlada ni zbrala ravno najbolje poti v pomirjenje duhov.) klestili svet tržaški. Sinočne seje se je udelež'lo 40 svetovalcev; predsedoval je župan dr. Sandrinelli, ki je začetkom seje naznanil, tla ni mogel nikakor pregovoriti členov zdravstvenega odseka, da bi odtegnili svojo demisijo. Na predlog svet. Gairingerja je mestni svet izročil trgovinskemu odseku spomenico društva inženjerjev in arhitektov, kateri poživljajo mestni svet, naj stori potrebne korake, da bi se nova železniška zveza med Gorico in Trstom izvela ob morski obali. Svet. dr. Cambon je govoril o dogodkih na vseučiliščih v InomoBtu, Gradcu in na Dunaju glede proti-italijanske demonstracije na inomostki univerzi ter je rekel, da f?e mestni svet tržaški mora pridružiti akciji laških vseučiliščnikov. O tem predmetu je ^ voril tu
  • elacijo svet. dr. Gregor i n a glede Jorasove afere, da je bil vsled pritožbe onih posestnikov jeden magi-*tratni organ odposlan na -Jorasevo posestvo. Konjederec je priznal to, kar se mu je očitalo v pritožbi, ali je tudi dokazai, da je bil oni j>es, k terega je bil pokopal, že v stanju trohnobe : mr.ie večih živali pa da so se odpeljale že naslednjega jutra. Dr. (i regori n je izjavil, da ga odgovor ni zadovoljil ter da vstraja pri svoji trditvi, da je preiskava potrebna. Povdarjal je tudi, da pritoževalci niso bili zaslišani. Čudil se je, da se je ravno tako zgodilo tudi z ono pritožbo, ki je bila doposlana na-mestništvu. Vladni zastopnik je pojašnjeval, da je bila pritožba odposlana ministerstvu, katero jo je vrnilo namestništvu, a to j»otem zopet magistratu. Namestništvo je odposlalo na lice mesta tudi dr. Meerausa, kateri je stvar preiskal in predložil podrobno poročilo. Pri-toževalcev ni bilo potrebno zaslišati. Dr. Gregor in je koa^tatiral torej, da isti niso bili zaslišani. Na to je mestni svet prešel v razpravo 0 vprašanju bolnišnice. Ko se je več govornikov udeležilo debate, pretrgal je župan sejo in določil nadaljevanje za danes zvečer. »Peter Zrinjski« (Zarota Zrinj-s k i — F r a n k o p a n.) Sinočnja predstava 01 riče ve dramatične družbe je vspela, kar se tiče proizvajanja, jako lepo, kar se tiče udeležbe pa naravnost — škandalozno. Nič čudnega ni. da se radi tega tudi igralci niso mogli prav ogreti. Vendar so vsi prav pohvalno izvršili svoje uloge in slišali so se glasovi, da se ce.o v velikih potujočih družbah laških, ki prihajajo v tržaška gledališča, le redkokedaj dobiva toliko dobrih, oziroma izvrstnih igralcev. Najbolj nam je sinoči ugajala g.a Laz ići a v tilogi Katarine Zrinske, potem g. Jurkovič (knez Peter Zrinjski), jako dobro 6ta igrala tudi gg. Stoj kovic (Knez Frankopan) in Barjaktarovič (škof zagrebški), kateri slednji pa je imel zelo majhno in več ?li manj neznatno ulogo. Pohvalno moramo omeniti tudi gospi Barjaktarevičko in < \ričko (Jelena in Zora, hčeri Petra Zrinjskega). Sploh je večina drugih igralcev, katerih ne moremo vseh imenovati, prav povoljno rešila •svojo nalogo. Udeležba je bila, kakor že uvodoma rečeno, prav škandalozna in si ne moremo prav razlagati vzrokov take nemarnosti, posebno od strani onih slojev, katerih finance bi ne prišle ravno iz ravnotežja, ako bi se redno udeleževali vseh predstav. Vsaj take igre naj bi si ogledali, katerih laške družbe ▼ laških gledališčih ne predstavljajo. In če že ni bilo nič slovenske gospo ie, bi si morali vsaj hrvatska gospoda ogledati svoje Zrinske i Frankopane na sinočni predstavi. Ali zastonj smo se ozirali po dvorani : razun onih r<»doljubnih Dalmatincev, katere videvamo na vbeh naših zabavah, ni bilo nikogar. Lahko se nam smejejo naši sovražniki, ko niti jeden sam teden ne moremo v našem mestu dostojno vzdržati jedne domače dra- matične družbe. Da li naše občinstvo vsaj zadnje dni popravi to, kar je zagrešilo do sedaj?! Ali se smemo nadejati? Repertoar ririeevesra gledališča. Danes zvečer se l»o predstavljala »S o ki c a«, narodna igra v o dejanjih s petjem, spisa tega, ker je Michel obdolžil Okragliča, da mu je ukradel mošnjiček z denarjem. Michel je bil primoran iskati si zdravniške pomoči. Okragliča pa so odvedli v ulico Tigor. V času splošnega napredka smo in zato se ne smemo čudit«, da napredujejo tudi Ilija Okrugič. Začetek ob S. uri zvečer. - ■ ženski poboji. Evo vam zopet dokaza: Ma-l stopnina : sedeži I. — I V. vrste 4 krone ; rija Zuppel in Amalija Bizjak, obe stanujoči V.— VII. vrste 2*40 K; ostali l.tiU K; stojišča 80 st. Programi se dobivajo pri blagajni po 20 st. v korist družbe sv. Cirila in Metod ij a. bodo v ulici dellq Sette Fontane, sti ovadili na policijo, da ja je ^neka ženska, stanujoča tudi v isti ulici, pošteno naklestila. Ta pa je junakinja: ena na dveh! Povožen je bil včeraj zjutraj 58-1. i i Jutri v četrtek predst ivljali se »G r a n i č ar i« ; v petek »Boj na Ko- mornar Feliks Padersan, stanujoči v ulici sove m« ali »Propad srbskega delle Mura št. ti. Prvo zdravniško pomoč je c a rs t v a«. dobil na zdravniški postaji in |>otem so ga V nedeljo popoludne se bo v »Narodnem odpeljali v bolnišnico, domu« v Barkovljah predstavljala »Bal-j Dražbo premičnin. V četrtek, dne 7. no- k a n s k a carica«. Začetek ob 5. uri vembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled popoludne. naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- Proseška novotarija. Pišejo nam : Go- vilne stvari vriile sledeče dražbe premičnin : spod urednik ! Že več Časa ja minulo, odkar v ulici Farneto štev. 5, sir; v ulici della Vam nisem ničesar pisal. Dovolite mi pa Pieta 4 in v uliei del Rivo konj' in KO" sedaj par vrst e, tla boste čuli zopet kako ' v lllioi Pilone 4, hišna oprava: v novost iz naše vasi. Ako pridete zopet ke- Škorklji 274, hišna oprava; v ulici Alesan- daj sem gori k nam, opazite gotovo tudi Vi dro Volt4i za,laJ za št- 15- l,:šna oprava; v tu nekaj smešno žalostnega. ^Naši obrtniki in ulici del Vel tro 511, mizarske klopi; v ulici večina rokodelcev so si omislili in u ibili nad Acqnedotto 17, hišaa oprava; v ulici Ci- glavna vrata svojih hiš plošče z napisi. Lepo Berma» bicikli. je gledat, na prvi mah ta okrasek hiš naše Vre»e*8kl TfStaik. Včeraj: toplomer vasi, a od druge strani človeka hudo boli, ch 7• uri Ejutr»j 9.6 oi> »ri popoludne ko je zapazil, koliko nedoslednosti in na- 10°7. C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 771.8 rodne neodločnosti je čitati iz onih (tabel) — Danes plima ob 6.31 predp. in ob 7.16 deščic. pop.; oseka ob 0.11 predpolutlne in ob 1.11 Gospod urednik, čujte! Te deščice, iz-vzemi i častne izjeme, nosijo dvojezične napise. Človek se kar za glavo prijemlje, ko Za Žensko podružnico družbe SV. vitli to na našem Prošeku. Nad vrata svojih Cirila in Metodija je daroval gosp. Luka hiš nabijajo deščice z dvojezičnim napi^m in Bajt mesto cvetic na krst > pokojni Nadici to — ponavljam — v jednem Prošeku ! Grmekovi 1 krono ; za vrtec v Ilocolu č. g. Ljudje božji, mari leži naša vas tam doli kje Zupančič 3 krone. Ker se ni mogel udeležiti na Corsu tržaškem? Prosek, naša slovenska predstave »Rokovnjačev« daroval g. Hanibal vas. je vendar oddaljen že par ur od mesta Skerlj 1 krono. in stoji na tleh našega slovenskega sivega Gospa Antonieta Šabec 20 kron mesto Krasa, kjer Lahov niti ni, razun le, ako venca na grob nepozabni Kristini Piščanc. — se kateri vozi iz Trsta ali v Tr°t. Ali ste Ridbina Trobec 0 K mesto venca na grob me čuli? Takim načinom ne izkazujete nam, ljubljeni Nadi Grmek. svojim odjcmaleem in gostom nikake — - Vesti iz Kranjske. * Slovensko umetniško d r u -š t"v o je imelo dne 30. m. m. v Ljubljani svoj občni zbor. Iz poročila tajnika gospoda Govekarja je poaneti, da je bilo delovanje v tem drugem društvenem letu jako plodovito in častno. Društvo je priredilo umetniški razstavi v Ljubljani in v Zagrebu ; obe sti vspeli popolnoma. Vspeh je bil povoljen v kulturnem, narodnem in gmotnem pogledu. Od razstave v Ljubljani je preostalo 1721 K 47 st. Društvo je prirejalo tudi zabavne večere. Olenov ima društvo 02. Predsednikom društva je bil izvoljen g. pref. Franke. časti ! Gospod urednik, bodite prepričani : ako dotični obrtniki ne popravijo tega narodnega žaljenja naše vasi, se oglasim zopet in kategorično. Rodoljub. Iz pred naših sodišč. Včeraj se je vršila razprava pred tukajšnjem deželnim sodišču proti 26 letnemu Franu "Saina iz Trsta radi zločina sleparije. Obtoženec je bil ol Vesti iz ostale Primorske. X D e ž e 1 n o z b o r s k e volitve na Goriškem. Narodno-napredna stranka na Goriškem je že proglasila kandidate za kmečke občine in za skupino irest in trgov. Ti kanti idatje so: Za kmečke občine tolminskega okraja. 1) Oskar G a b r š č e k, državni posla- Vesti iz Štajerske. — Žalostno vest dobivamo zopet s Spodnjega Stajerja. Dne 31. m. m. so se vršile v Cirknici pri Št. Ilju v Slovenskih Goricah volitve. V občinski odbor so prišli sami pristaši Nemcev. Slovenci se volitve niti udeležili niso. Je li temu vzrok le apatija, brezbrižnost ? Sicer pa treba resnici na ljubo pripomniti, da občina je bila že poprej v nemškutarskih rokih in da torej ni govora o kaki novi zmagi Nemcev. V >Slovenskem Narodu« čitamo, da so v tej občini narodnostne razmere žalostne. Da so žalostne, to vidimo; vspeh volitev potrjuje to. Ali vprašanje je, da-li ni tudi na slovenski strani kaj krivde na tem, da so tako žalostne, da se stranka niti ne spnšSa v boj, ampak kar prepušča teren nasprotniku ! ! — P o ti p o r n o društvo za slovenske v i so k o šol ce v Gradcu bo imelo letošnji občni zbor dne 18. novembra v go-stilnici »zur Stadt Neugraz« (Himerlinggasse) ob 8. uri zvečer po tem sporedu : 1. Poročilo o delovanju v lanskem šolskem letu ; 2. eventualue volitve in [3. eventualni predlogi. Vsi" prijatelji društva in »lovenske akade-mične mladine bodo dobro došli! — A ka d. te h n. ti r u š t. »Triglav« v Gradcu bo imelo svoje II. redno objao zborovanje dne (J. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »zum wilden Mann«. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje zapisnika br. dr. »Slovenije«. 3. Poročilo odborovo. 4. Glavno poročilo: a) tij-nika, b) blagajnika, c) knjižničarja, ti) gospodarja. 5. Poročilo revizorjev, (i. Volitve: a) predsednika, b) odbora, c) revizorjev, d) društvenega sodišča, e) odseka za revizijo poslanika. 7. Slučajnosti. (Dalje na četrti strani.) nec za slovenske kmečke občine, župan, >sojen na 10 mesecev težke ječe, poostrene «... JL i . J . r načelni k: cestnega odbora in člen okrajnega z jetinim postom vsaki mesec. Saina je uložil „ , , . . J arvlolrAfra aiTnto »» I olminu pritožl>o ničnosti. XXXXXXXXXXXXXXXX Pred istim sodiščem se je vršila malo pozneje razprava proti 21-letnemu Arturu Men zel u iz Trsta, radi zločina tatvine. Obtoženec je bil obsojen na tri mesece težke ječe, poostrene z jednim postom vsaki mesec in po prestani kazni pride Menzel pod nadzorstvo policije. 30-letni Gustav Boriani iz Milana je bil obsojen radi nekega malega poneverjenja na 8 dni zapora. Drobne vesti. Samomor? 60-letni Gašpar Lukežič, prodajalec mleka iz Sežane, prišel je v nedeljo v Trst, prodal mleko in od tedaj ga ni bilo več videti. Nekemu prijatelju svojemu je rekel, da se usmrti. Ker se doslej ni povrnil domov, bati se Qonoi je, da si je res kaj storil. —Stvar je nazna- šolskega sveta v Tolminu. — 2) Andrej Vrtove c, učitelj, posestnik in trgovec v Tolminu. Za kmečke obline goriške okolice : 3) Anton L o k a r, župan, posestnik in strojar, člen cestnega odbora v Ajdovščini. — 4. Miha Z e g a, župan, posestnik, krčmar, načelnik cestnega odbora v Kanalu in člen okrajnega šolskega sveta v Gorici. Za kmečke občine na Krasu : 5) Alojzij Stre ke lj, posestnik, učitelj vinarstva in sadjarstva, člen komisije proti trtni uši v Zadru. — 6) dr. Dragotin T r e o, odvetnik v Gorici. Za trge Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal in Ajdovščina : 7) tir. Henrik T u m a, odvetnik v X X X X X X X X X X X X X X X X X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI 5 z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela ^^ m slov. zalop poništva * iz odlikovanih in svetovnoznanih to- y vam v Solkanu in Gorici jg Antona Černigoj-a * katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia JJ (Roaario) št. 1. Jf (na desni struni cerkve sv. Petra). Jg Konkurenca nemogoča, ker Je blago X iz prve roke. njena policiji. V arsenalu v P ulju sta bila te dni dva slovenska delavca-poštenjaka povi- Aretovanie. Aretirali so včeraj 16- - , , •, . . r|, , T .. J J sana v čin arsenalakui mo|strov. lo sta Jurij letnega kotlarja Ivana M., ker je preti ca- m t • n? • j • i i - & J * J 1 Bole in Matej |r ajdi ga. — Arsenalski som ukradel več perila, vrednega nad "i0 delavec, ako hoče postati mojster, mora kron. na škodo Ane Alontanari, stanujoče v i - . . . ,, J ložiti tudi teoretični izpit usposooljeuja. Za ulici deli' Istria. I . , , ...... i stareje delavce, ki n:so imeli potrebnih sol, Tatvina. Ivan Ciro je ovadil na po- , . . - . . J 1 ki pa so vendar izborni v svojem poslu, je liciii, tla so mu nepoznani poštenjaki odnesli i • • j- * r 1 J to jako neugodno in morajo zaostajati radi par hlač in več mizarskega orodja, katerega . v . A , . .„ .... r teg3- Ker pa je to krivično, so se bili nasi je hranil v villi Haggiconsta pri sv. Andreju. Konj je brcnil 19 letnega voznika Ivana Davita, uslužbenca pri Jorasu pri sv. Mariji Magdaleni zgornji. Na zdravniški postaji je poškodovanec dobil nujno prvO pomoč. Nesreča. Burja je vrgla 65-letnega Antona Jerinčič, stanujočega v Skednju, ob tla tako, da se je mož močno pobil. Večeraj zjutraj so ga odpeljali v bolnišnico. Ponesrečil je na delu 30-letni Jernej Udovič iz Lonjera tako močno, da so ga morali odnesti v bolnišnico. Pretep. Težak Anton Michel, stanujoči v ulici deli* Olmo štev. 3. in delavec Matej Okraglič, sta se stepla prav pošteno v neki gostilni v ulici Fabio Severo radi zastopniki v delegacijah, posebno pa tudi češki posl. Kaftan, naprošen v to od posl. Spinčiča, zavzeli za naše stareje delavce in vspeh je bil ta, tla sta rečena dva starejša delavca brez izpita povišana v čast mojstrov. (Mojstri dobivajo plačo na mesec in jim je zagotovljena lepa mirovina). »Naša Sloga« izraža svoje zadovoljstvo na tem imenovanju. Zlasti »oče Matevž* (Fajdiga) je priljubljena prikazen med puljskimi Slovenci in Hrvati. Zvest člen čitalnice je od nje postanka sem. On je v društvu kakor nestor in vsi ga imenujejo očeta. »Oče Matevž* naj bo v izgled onim, ki menijo, tla ne avancirajo, ako ne zatajč rivojega roda ! xxxxxxxxxxxxxxxx »■•■♦■•■»•■•■•■»■•■•■♦■♦■g elikanska rastava pohištva in { tapecarij. Izvenred.no ugodne 2 UU U cene. K U K 2 VILJEM JIALLA T01IKE ■ v Trstu, trg Giovanni 5. (Palaea Diana.) ♦ Moje pohiitvo donesesrečo. ■ + 3 Aleksander Levi Mini i m Prva in največja tovarna pohištva - Sf (O vseh vrst. gj) <& -TRST trn- S? TOVARNA: Via Teaa, vogal Via Umitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolako poslopje) j in Via Riborgo št. 2f -NOM- I Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-^ vršnje naročbe tndi po posebnih načrtih. n Cene brez konkurence. ^ gf 1LDSTE071II CEHI ZASTOMI II FBAIKO ^ £% Predmeti postavio se na parobrod jgj ali železnico franko. ^^ Brzojavna poročila. Spor in«*d Turčijo in Francijo. PAK IZ »Matin« javJja iz Tou- Jena : E*kadra, ki je že oskrbljena z vsem | otrebnim, je pripravljena, da odpluje na • >rv«» znamenje. » Kcho de Pariš« javlja, da e admiral Caillard zaplenil vee carine, na Kar je vlada odnehala od ckupacije Smirne. N>sr«ta na želiznici. SKEDEC 6. >Agenre Tel* grafitne Kulparie« javlja včerajšnjega dne : Sinoči proti 7. uri je na črti Sredee-Kadomir do--pel na štacijo Gornja Imanja tovorni vlak :n se zaletel v mešani vlak, ki je ravno hotel zapustiti potajo. Zadnja dva vagona mešanega vlaka, ki sta bila napolnjena s potniki, »la bila zdrobljena. Pet potnikov je ubitih, 3 fo težko in 20 je lahko ranjen h. £KE1>EC i*>. (Po Iz tega, kar prihaja v 'avnost o včerajšnji nesieči, je < meniti se, da .zpovedbe očcvidcev oi»r; menjajo želt-zniško . upravo. Načelnik post;.je, da je brex signala odpustil tovorni vlak. dasi je na postaji Gornja Bomja stal mešani vlak in je tovorni vlak po močnej strmini za vozil v mešani vlak. Govori se, da -o zavirači pobegnili. Škofovske konference. DUNAJ (B.) Kfcnfeienceškofovskega komiteja so pričale danes pod predsedliištvom kardinala Gruscbe. Udeležujejo se: knezo-nadšk« f Katsebthaler (Solnograd). knezoškof Schuster (Gradec), knezoškof Napotnik iMa-ribor), knezosk« t' Kalin (Celovec), • škof Bauer (Brno) in šk< f Rotssler a ustreženi in olajšam uglednim družinam in odjemalcem r«ploh, pošljem vkupljeno blago na vse C kraje mesta točno in brezplačno na dom. Rlago. kat<*ro ne ugaja :ili seje po pomoti vkupilo, vza- £ m« ni dra«e volje po isti ceni nazaj. Sprejemam tudi poštne pošiljatve na deželo..Ceniki na razpolago. ^ Udani x Anton Furlan. X Pozor. Kdor pri nu ni vkupi blaga za najmanj 1 jild., mu dovolim •*" odbitek; s tem bode ustre- / ženo vsem onim cenjenim družinam, koji s-e poslužujejo takozvanih „Coop-raiiv" ; mesečni odje-J malci vdobfi ob mesecu omenjeni odbitek. Priporočam f-e in ob jednem naznanjam slav. občinstvu, da svojo trjrovino razširil in založil z najboljšim blagom naše otroke, tako da mi je mogoče p'štren vsestranski tolikor jrlede kakovosti kolikor cene. Priporočam .-lav. občinstvu za nastopajočo zimsko sez->ro velik izbor pristnega ru-skega in kitajskega čaja klg. od gld 10: rum za čaj liter od gld. 1.20 do :}. Kum iz Jamajke in iz Angležkega od tvrdke James Waters & Co. iz Londona v steklenicah razne velikosti in cene. Velik izbor likerjev tu in inozemskih tovarn, roznlij. rožni kimelj, Maraškiu, nvč. Veliki izbor mar>ale svetovno-znanih tirdk Florio A: »-'o.. Curatolo Spano & Co., \Voodhause & Co. po najnižjih cenah. Asti spumanli iu šampanjec. Veliki izbor čoko'ađe in kakao tovarn Suchard v Švici in Marsner v Pragi. Kiiflerle. Lejet. Velim itd. Pravi angležki in domači biskoti. Raznovrstne tcslninc, kakor Znideršic A Valenčič v 11. Bistrici, neapeljske in tržaške. Kavina primes, užigalice in voščilo (biks) družbe sv. Cirila in Metoda. Vse jedilne rot i. koje rabi vsaka družina. Za bližajoče se pra-občinstvu beneške favc po gld. 1.C0 klg., tržaške po gld. 1.20 klg. Kar je -ak teden znike prijoročsni slav „Edinost" se prodaja zraven že v znanih taba-karnah tudi J. Kramar v Rojann in Hrast, tobaka mu Via Poste nuove (zraven prodajalnice Smolurs.) r MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UP0GLEĐ. Novo tržaško Mrebno pijetie Piazza della Legna 4. UffT* vsakovrstne pogrebe po iiiij/iiieriicjsili cenah Podjetje ima v zalogi bogat izl>or vencev in drugih mrtvaških predmetov. Opozarja se slavno občinstvo, da ne zamenja našega naslova ^Piazza delle Legna št. 4) z namišljenimi agenti za pogrebe, ki so bili že davno odpuščeni od našega podjetja. ooocoooooooooooo Aktivnega družabnika. s kapitalom 30.000 K išče so za neko tukajšnjo industrijo, ki nosi lepe dobičke. Kapital ji garantiran. Ponudbe nuj se pošiljajo uredništvu Edinosti pod * Industrija . 100 do 300 goldinarjev za morejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in ]»ošteno, brez kapitala iu rizika z raz peča vanje 111 zakonito d^*ocenili državnih papirjev in srečk. Ponudi* ]hh1 naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. Vili Deutshegasse. 8. POMADA od LILJANA. ^ ^V ANTIRHEUNIN - GAZILO Brez olja in masti! Ne napravi ^^ iel(Kjt.„e ,„,. samo vsako lice nežno in pO- ^^^ li./.m , tciku prchaT mlajeno, nego tucli belo in ..lai.jn prt poutaokaju u-ta. brez peg. Solncne pege klicam«, rravi. i »n i.rutuDju, ^ odpravi vsrk z upo- 1U pr»uap*'ti /eiod«:, n.ivai krvi ^^ 4 lonc.ci g!i! 3 i0g rahn kt» Ppm 1 J?taT' črevtMie l-.k-znt, . i».št:ai..» vr.-.l .it . E , , f V^mi pr-ne bolest., potem «olwe l«.let-i»e, ftlisU*. /Uun.« v> ^ , ..............f3 Ione. gl. I dO: ^ 1 0 m /|jl(, zli„ .,it....., 0 . 0 .itit«-.'i|iatn» ^^^ ŽIVOTNI BALZAM proti trganju in zbadanju v ro-S kah. Cena I lončič I g'ti. g 50 nvč. 2 lončića 2 cjitl.. § BI A L V A T O st- denar nag rt j jj ^ij«-. 3 ZEL < •CO "N i Kupovalcem prešičev! Slav. občinstvu se jo na znanje, da se, ker letos na Prošeku ne bo sumnja za prešiee, naj izvoli obrniti, kdor ima potrebo persiea. na < )peine, kjer bo 10/11 in 11/11 (sv. Martin) o00 štajerskih [»resicev na prodaj. lomatV »Iravili. za notranjo jr i,i v nanje »>..lezni, o.lsiranjujf nečisU- — m Mm- raue, kak«.r tu.li v« ^ O Maroćbe naj se pošiljajo na I glavno skladišče FR. R1EDLA lekarna k „SALVATORJU4 VARAŽDIN (Hrvatsko) Prof. Dr. Concilije I N I El'TIO VEG ETA HI LE I št. 1., II. i lil. ter ■CAPSULE VEGETABIL 1 za tajne bolezni UJ cl-s: UJ S oo Ui V najem se odda hiša in krčma z velikim bvevom, ležeča v Lokvi ob skladovnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. \"eč «e poizve }>ri upravi » Kdinosti«. 1 ^ NAJBOLJŠE DOMAČE ZDRAVIL J Proti kašlju ii latam kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le kntraiiiiii* pastilj<* Kavasini -katljiea po 80 stotink. Proti zagrljenju in grlobolu s«* pripore rajo Ravasinijeve pastilje--= = od ogoianjenc sladke skorje - --.-it!/]<-:i 60 stotink Vckiliira se v LEKARNI HAVASINI v Trstu. Piazza della Stazione it. 3. kat or twli i lekarni Pi<-» i«"la Jcroniti, i.wiani. Vi-tj.li a Vanla a—■ ; * II- ki : lekarna Pln«Uiia ; r kJtti in l'-.ct"fii. Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Naznanjamo vsem vf^čakoiii. častnikom postnim, železniškim in re»!ar>kim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro. da smo oprejeli edino raz-pn Klajo novoiznaj -dene orijrinalm* genf-j^ke 14 karatne remont. ure zlatefra-elektro-pla<|ue, _-»e->tav glahhutte". Te ure imajo protimag-netične preciziski urni »troj so najtančneje regulirane in preskusen in dajamo za vsako uro kletno pismeno jamstvo. Okrov ki je f*estav!jen oiina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega liea. sprejeli smo v »> mescih loOOO dodatnih naroči) in ok^»li 30oi( pohvalnih pisem. Cena uri za gt^p 'ie ali liame le iti kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno prirejam moš-njieek oe za cerkve, aitarje, kakor tudi za podove l>odisi bele ali barvane. Vsaka naroeba sr izvrši točno in po ugodnih cenah. »a T R S T i- ulica ss. Martiri Štv. 16 nasproti Komando Marine. -J9T T K G 0 V IN A jjestvin in kolonijalneura blaara. delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. ^ [mam tudi filijalko v tdici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu iu sem j najtidanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naroebe za razpošiljanje. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnib aparatov. Trst# _ Via del Torrente št. 858-3. — Trst. (Nasproti „Isola Chiozza."> Kirurgični instrumenti, ortopedični aparat modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in no govice. suspenzori, elektroterapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov za kirurgu;na zdravljenja, angležk: predmeti od gumija in nepremočljivih snovij. Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 2, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih ]>«»sod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Obroke si j>a preč. p. n. sgopod naročevalec sani lahko določi. kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu. upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve pastilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v skatljieah v Preudlnijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Škatlica stane 6 O stotink. a e ZAHTEVAJTE POVSOD QICflRETME PAPIRČKE t KORIST DRUŽ0I SV (7r»U iN ^EVOO/ tKATfRi 50 NAJ 60Lj5i OD VSCtt bfi glavna/aloga J0S.5T0KA TRSI