201. številka. Ljubljana, v ponedeljek 1. septembra. XVII. leto, 1884 Ishaja vsak dan *ve«er, izimši nedelje iu praznike, ter velja po poŠti prejeman za av s tri j sk o-oge rs ke dežele sa vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt letu 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom na vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za i eden mesec 1 gld. 10 kr. Za po6il|anje na doni rtičuna se 10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po *J kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj ie izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi, „Gledališka stolba". Upravu i 81 v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. po Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta ........6 „ 50 „ četrt leta . . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I n 10 Za pošiljanje na dom bo računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta .... 4, ... 8 „ — „ „ četrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo ,9Slov, ZTarođa**. V LJubljani 1. septembra. Jutri teden snide se zopet deželni zbor kranjski in iz vneli krajev ožje naše domovine prihiteli bodo zastopniki naroda v redutno dvorano, da pozdravijo svoje novo izvoljene kolege in se Ž njimi posvetujejo o blagru in korist h dežele kranjske. Ugiba se že, kako bode lice sedanjemu zasedanju, se li bodo vsi poslanci pod uplivom vlade tako topili, kakor se topi maslo na solnci, ali se bode pa izcimila vsaj kaka lojalna opozicija. Tudi mi smo hoteli danes nekoliko razpravljati o tem predmetu, da nam ni došla v roke današnja Številka oficijalne „Laibacher Zeitung", ki piše, da v bližnjem zasedanji deželnega zbora ni nobenega mesta več za skrajne elemente bodisi nemške, bodici slovenske stranke. To je vender jasno dovolj. Kakor je nekdaj kerub s plamenečim mečem našim prvim starišem zaradi nesrečnega jabolka zabranjeval povratek v blaženi raj, tako je dandanes »skrajnim elementom" prepovedan uhod v redutno dvorano, nasproti jim blišče Dantejeve besede: „Lasciate ogni speranza, voi ch'entrate!" kajti, ko bi tudi prodrli v zbornico, ne bode jim ondu nobenega mesta, in po uradnega lista slovesnej izjavi pričakovati je celo, da po najnovejšem Zagrebškem vzgledu oborožena sila odvede iz zbornice zastopnika narodovega, ki bi si usojal imeti lastno mnenje, pripadati skrajnim elementom. V omenjenej izjavi je sicer zamolčano, kaj je znak skrajnosti, a baš ta molk utegne biti marsikomu osodepoln. Brez napotka, kako daleč se sme po potu, ki pelje na ravnost v pogubljenja črno žrelo, zagaziti je kaj lebko v kako skrito zanjko ali pa past, in nehotoma nahaja se v skrajnosti prepovedanej deželi. Po tem takem bi ne smeli gojiti niti še tako skromne želje, da bi se nam kristalizovala kaka pohlevna opozicija, ker jej je že a limine uhod zabranjen in deželni zbor kranjski bil bi mej vsemi zastopi Bveta „unicum°, v katerem bi levice niti ne bilo in bi že poslanci na levem centrumu le rahlo si dihati upali. Dobro vedoč, da se nobena juha ne zavživa tako vrela, kakor se je kubala, menimo, da je mej željo in izpolnitvijo še marsikaj vmes in da imamo mej našimi deželnimi poslanci še tacih srčnih mož, ki si upajo Hamostalno misliti in to samostalno misel tudi javno izražati, ne boječ se opasnosti, da bi se zaradi tega prištevali »skrajnim elementom". Id ker smo tacega mnenja, uaojamo si naših poslancev pozornost obračat« do jako perečega vprašanja. Ko se je po zimi v državnej zbornici obravnaval vVurmbranda predlog o nemškem državnem jeziku, poudarjali so skoro vsi govorniki z desnice, da ta stvar ne spada pred državni, ampak pred deželne zbore, slednji naj urejajo jezikovno vprašanje v posamičnih deželah. Te misli poprijel se je z veliko gorečnotjo in energijo deželni zbor dalmatinski in sklenil je v poslednjem zasedanji znani jezikovni zakon, in 11r-vatsko-srbskemu jeziku je zajamčena in zagotovljena veljava in obligatnont, katere je poprej pogrešal in po katerej mi še vedno zaman vzdihujemo. Bi li to, kar je bilo možno poslancem dalmatinskim, pri nas bilo nemožno, neizpeljivo in zakaj? Analogija govori, da je možno in celo jako naravno, kajti Število Italijanov v Dalmaciji je skoro jednako številu Nemcev v Kranjskej, potreba, da se uredi jezikovno vprašanje, v obeh deželah jednako nujna, dolžnost poslancev svojim volilcem nasproti pa povsod jednaka. Kar je slovenskih poslancev v našej zbornici, vsak mora priznavati, da ga je narod izbral le n" podlugi narodnega programa, da mu je z vsemi .silami delati in vsako priliko uporabljati v to, da bodemo čim preje tem bolje jednakopravni in da zadobiroo svoje, že tako dolgo brez vspeha zahtevane pravico. Deželne poslance dulmatinske pa treba posnemati tudi predragej „spravljivosti" na ljubo, kajti dokler se bode slednja imela le na jeziku, dejanski pa se germanizaciji odpirala okna in vrata, dokler se bode na vseh koncih iu krajih negovala in pestovala le nemščiua, slovenščina pa kakor nadležna pa-strku potiskala v kot. dokler se bode navajal nesrečni izgovor, da se naščina zaradi uradnikov ne more uvesti in ne prodre načelo, da so uradniki zaradi naroda, ne pa narobe, tako dolgo o spravljivosti niti resnega govora biti ne more. Ko pa bodemo imeli jezikovni zakoa, kakeršnega imajo srečni Dalmatinci, potem pride Bspravljivostu ob sebi in ne bode treba več premlevati starih obrabljenih fraz, ki morajo sedaj kot figovo pero zakrivati nagoto danih obetov, in germanizovanja. Za trdno torej pričakujemo, da se bodo naši poslanci ravnali po vzgledu dalmatinskih energičnih zastopnikov, da bodo to stvar nemudoma sprožili, jo neprestano in z vsemi silami in sredstvi pospe* sevali in da ne bodo mirovali, dokler nam neso Usvoje val j dalmatinskemu podobnega zakona. Ako to store, potem so izpolnili vsaj jeden del s poslaniškim mandatom prevzetih dolžnosti), potem bodemo imeli viden dokaz njih hasuovitega delovanja. In ko bi pri tem tudi prišli s kom tako navakriž, da bi jih prištevali „skrajnira elementom", in da bi ne bilo več nobenega mesta v zbornici za nJ<\ naj jih to nikakor ne ovira in pri njih naporu ne moti, kajti pridobili si bodo varno mesto v srcih svojih volilcv, svojega hvaležnega naroda. Politični razgled. Notranje tležele. Y Ljubljani 1. septembra. Deželni proračun, katerega bode štajerski deželni odbor predložil deželnemu zboru, kaže vseh stroškov za 1885. leto 4,924.914 gold. Če se odštejejo stroški, kateri se bodo pokrili z deželnimi do- hodki, znaša primankljaj 2.296.379 gold., za po* kritje, katerih se predlaga: dohodek od priklad na žganje in pivo 151 250 gold, 10% priklado na meso 124 800 gold., 36°/0 priklado na zemljiški, hišni, obrtni in dohodninski davek vkupe v zneskih 882.224 goldinarjev. Tedaj ostane Se nepokritih 138.105 gld. Po posameznih odstavkih se deželni stroški tako le razdele: za deželno zastopstvo 16.028, deželno upravo 171.274 gold., policijo 147.695 gold., za zboljšanje kmetijstva 278.040 gold, za šole 1,974.495 gold., za dobrodejne in zdravstvene namene 1,029.471, za dcželnozemeljskt odvezni zaklad 604.841 gold. Pred nekaterimi dnevi imeli so igališki Rusini t; bar v Dolini. Sklicalo ga je politično društvo „Rada Narodna". Tabora se je udeležilo dosti Ru-sinov, pa tudi nekaj Poljakov. Posvetovanja bo bo vršila v najlepšem redu. Deželni poslanec Roman-ščuk, pater Zaleski in pisatelj Franko so v obširnih govorih stavili razna nasvete za zboljšanje materi-jalnega stanja galiških Rusinov. Dr. Aleksander Oga-novski je pa v dolgem govoru kuj dobrn naslikal, kako poljska žlahta zatira rusinski nurod, kako se deželni zbor in odbor povsod oz'rata samo ua Poljake. Rusine pa zauemarjata. Tuko se vsako leto več dovoli za poljsko gledališče v Levovu, kakor za vsa rusinska društvu, zavode, učilnice in korporacije vhupe. Iziave tega govornika so kaj nemilo diruile Poljake, ^lusti ker so ga doziaj prištevali k tako imenovanej zmeruej rusmskej stranki. Tabur je naposled sklenil, obrniti se do vseh galiških Rusinov, da naj delajo na to, da bode pri prihodnjih volitvah kolikor je mogoče največ Rusinov izvoljenih, in pri vsakej priložnosti podjirati z izjavami, peticijami rusinske poslance v deželnem in državnem zboru. Pri volitvah za #.«ontjc-avstrljskl deželni zbor v im stih in trgih, ki so bile v soboto izvoljenih je 17 liberalcev in 3 konservativci. Liberalci so izgubili jeden sedež. Konservativni kandidati se v več mestih pridobili zdatne manjšine. Kolikor je do sedaj določeno, predložilo se bode B*leztjsk«mu deželnemu zboru 68 raznih predlog. Najvažnejše itmej njih so: predloga o ua-piavi ust.-,nov za srednje šole, predloga o spremembi §. 24. Ijudskošolskega zakona, ki se tiče pravnih odnošajev učiteljskega stanu; podpore deželnim kulturnim namenom za I. 1885 ; zakon o zatiranji predeuice in drugih plevelov ; organizacija sanitetne službe; ustanova šole za gluhoneme; zakon o določbi doneskov zavarovalnih d> uštev za gasilne društva; razširjenje volilne pravice tudi na petakarje. \ junije h še le potem moč govoriti, ko bodo znane vse podrobnosti boja. Kolikor je dozdaj znano, mora se francoskemu brodovju in njega poveljniku priznati nenavadno spretnost. Kitajsko brodovje, ki je bilo v boji, imelo je 58 topov, in aicer dva 21-, jednega 19 , devetnajst 16-, šestnajst 14- in dvanajst 12 centimeterskih Armstrongovih, Kruppovih in White-vrorthovih; Francozi so imeli pa v boji 71 topov in sicer šest 24-, šest 19-, triinpetdeset 14-, in šest 10-, centimeterskih. Če so Francozi imeli'več topov, pa so kitajski bili težjega kalibra, in poleg tega so se Francozi morali boriti proti težkim Kruppovim topom poleg arzenala nastavljene pribrežke baterije. Francozi so pa imeli dosti bolj izurjene mornarje in zlasti bolj i/vedene častnike. Kitajskim lud pun v miru sicer zapovedujejo evropski častniki, v vojski pa vojaški mandarini, ki so pa jako prevzetni, pa le bolj nevedni. Pomorščaki se pa nabirajo iz najnižjih razredov ljudstva, in je njih položaj jako slab ter v vojni gledajo najbolj na to, kako bi pobegli. Tem ljudem je zaprto vsako evauzovunje, pa tudi plat a s« jim kaj neredno izplačuje, zato ni čuda, da nemajo veselja boriti se za domovino, ki za nje tako malo skrbi. V trdnjavah, mimo katerih je moralo iti franco.^ko brodovjo, imeii so Kitajci 70 težkih in 30 lahkih topov, te trdnjave so pa sedaj vse razrušene. Vrednost Fu-Čevskega arzenala, v katerem je delalo kakih 1800 delalcev, in je bil po evropskih pojmih pomorski arzenal tretje vrBte, je bila, kakor se ceni, 42 milijouov frankov, razun tega je pa v njem bilo za 142 milijonov frankov orožja. Bilo je notri 120.000 pušk raznih novejših sistem, mnogo streljiva itd. — Ne ve se še, kaj bode storil Kitaj. Nekateri mislijo, da se bode udal Francozom. Kitajski listi pa poročajo o velikih vojnih pripravah, in da velika vojska kmalu udero v Tonkiog. Francozje so pa tam že storili vse potrebno, da se zavarujejo proti napadu Kitajcev. Francoska vlada je iz zdravstvenih o^irov od poklicala glavnega poveljnika v Ton-kingu Miilota iu ga začasno namestila z generalom Bričre de l1 Isle. Angleška ekspedicija, ki pojde po Nilu v Sudan bode silnejšii, kakor se je sprva nameravalo. Povišalo se bode na 14 000 mož, katerih pa ven-der le 7000 pojde v Chartum, drugi se bodo pa potrebovali po druzih krajih ob Nilu. Zapovedoval jej bode general Wolsehy. Ekspedicija prišla bode okolu 7. novembra v Doimolo. — Pred kakimi štirinajstimi dnevi so dva dni ustujniki napadali Chartum, pa se je potem Gordouu posrečilo razkropiti je. Dopisi. ■z Središča 31. avgusta. [Izv. dop.] (Po vol it v i.) Zastonj čakajoš spretnejše roke, katera bi pobrobnosti naše volitve opisala, skušal bodem jaz o tej nekoliko spregovoriti. Središče oddalo je pri volitvi 142 glasov — 141 g. prof. Kunsteku in 1 glas Ausserer ju. Čudna res je ta „jednoglasna" volitev, katera bodi v svarilen vzgled vsem našin-cem. ker Dam je zopet jeden prilizovalec pokazal, koliko sme SlovaD tujcu upati. Ko so bili udje volilne komisije imenovani, prične se volitev prvoseduika. Ko dojde vrsta ua k nam „privandranega" hanoveranca Venigerholza, (katerega jo vladni komisar v komisijo volil), da voli prvoseduika, mož ni bil več v stanu svojega patri-lotičnega mišljenja prikrivati, in na vprašanje koga da voli prvosednikom volilne komisije, zavpije: „Dr. Ausserer". Zaničljiv smeh opazil se je na obrazih navzočuih volilcev, kajti prenaglo smo zazvedeli, ,kakov druk farbar trži." Ker pa Veniger-holzu ta „modra" volitev obveljala ni, ko se mu posrečilo ni svojega ljubljen i-ka za prvoseduika volilne komisije postaviti (kar bi sicer pri najboljši volji vseh navzočuih težko šlo, ker ni bil navzoč in se tudi pred volitvijo ni k nam upal, bilo mu je predaleč) vol 1 ga je potem poslancem. Njegovi bratranci i u sestranci mu sedaj slavo po jo in hvalijo njegovo nemško zavednost, ker nekaj duij po volitvi ležali sti, kako se govori v njegovi krčmi dve listnici iz slavnega rifcetvaroša na razgled. V jedni je baje stalo: „hoch! dreimal hoch dem herrn Veuigerholz, der es mit 137sloveneu aul-geuomen hat.u Pisec tega bi bolje zadel, di bi pi-Bal: „gltik! dreimal giiik fiir den farber Veuigerholz, deu die Slovenen iu Polstrau aufgenomen ha-beu." Drugače bi moral doma v Nemčiji kosti glodati. Mi se pa varujmo tega hinavca, kateri pri vsaki priložnosti upije: wesseu brod ich esse, dessen lied singe ichu, t-edaj je očitno pokazal — kdo da je. »Svoji k svojim!" naj Nemci njegov „drukJ kupujejo. Iz "Ljutomera 30. avgustu. [Izv. dop/ (Resno in pravno premišljevanje po volitvah v mestui skupini Ptujski:) Zares jo čudno, da je v tej skupini omagal nemški kandidat g. dr. Ausserer proti slovensko-konservativnemu kandidatu gosp. prof. Kunstek-u in vse strm;, da je v Ljutomeru dobil prvi 45, in zadnji samo 38 glasov. V sledečem hočemo kratko navesti, kako Be je vršila volitev v Ljutomeru in kaj je vse uplivalo za dra. Ausserer-a. V volilni komisiji so sedeli g. Jožef Stever, Ljutomerski nemški župan in razun tega iz nemškega občinskega zastopa za to določena gosp. Anton Micbelitsch in Adam Huber obadva Nemca; okrajni glavar Ljutomerski g, Trautvetter je objektivno in hvalevredno — se opiraje na volilni zapisnik, po vrsti, kakor se plačuje najvišji davek, določil izmed navzočuih volilcev Nemca g. dr. Aleksandra Rossitscha in Bledeče Slovence gospode: deželnega poslanca Ivau-a Kukovca, advokata dr. Mrav-Ijaka in c. kr. notarja Štembergera. Sedeli so sedaj v komisiji 4 Nemci in 3 Slovenci — in nasledek tega je bil, da so bili vsi Še tako utemeljeui ugovori „Sloveocev proti temu, ker je volil jeden ali drugi volilec na podlagi mu nepo-stavno izročenega volilnega certifikata — brezuspešni in to temveč, ker je g. okrajni glavar kot politični komisar volilni red za svojo nemško Btrauko tolmačil celo drugače kakor za nasprotno slovensko. Tako je n. pr. trdil, da sme samo tisti voliti, ki je pri c. kr. davkariji upisan kot davko pla-čalec in vsled tega je seveda vse Blučajno> prišlo, da je smel g. Ivan Steyer voliti dvakrat, je-denkrat v Bvojem imenu in drugokrat v imenu svoje gospe Emilije, akoravno v davkariji Ljutomerski zaBtonj iščeš, da bi bila zadnja upisana kot davkoplačevalka (glej štev. 3.) Narobe pa g. Ivan Vučina — Slovenec ni mogel dvakrat voliti, to je jedcnkrat v lastuem imenu in drugokrat v imenu svojo žene g. Veronike prej omož. Ivančič, akoravno plačuje zadnja toliko davka (glej štev. 6.), da bi morala dobiti volilni list; pa dobila ga ni, ker bi bil njeni mož Vučina volil g. prof. Kunsteka. Kavno tako je smel voliti gosp. Anton Pin-terič — volil je dr. Ausserer-a, akoravno je lastnica dotičnega posestva njegova dekla Marija Badner in jo tudi najdeš zaznamovano pri davkariji, — isto tako g. Jožef Klobučar — volil je seveda dr. Ausserer-a — akoravno najdeš v zapisniku glede pri-dobninskega davka v Ljutomeru glav. knjig (Lager-buch) štev. 20 še njegovega, če tudi umrlega očeta Auton-a Klobučarja upisunega. Seveda neso ugovori Slovencev ničesar pomagali. Kakor vemo iz dobrega vira so smele udove, ki plačujejo zadosti davka, drugod voliti, v Ljutomeru seveda se od g. okrajnega glavarja vdovam ni priznala volilna pravica — ker bi bile po pooblaščencih glasovale za g. prof Kunsteka. Vse to in umazana — grda agitacija, sredstvom podkupovanja od nasprotne nemške strani, kakor se je že od druge strani poročalo — je tedaj pomagalo, da je g. prof. Kunstek v Ljutomeru dobil samo 28, g. dr. Ausserer pa 35 glasov. Iz Komna 30. avgusta. [Izv. dop.] (Gospodu J. Hrovatinu, n ad u č i t el j u-v o d i te-lju v Sežani.) Vi se spodtikate v 198. Št. »Slovenskega Naroda" nad statističnim skupnim pregledom naše čveterorazrednice, priobčenem v »Letnem sporočilu". Resnici na čast Vam povem, da je bilo letos v začetku šolskega leta 415 otrok upisanih, a koncem šolskega leta pa jih je ostalo še 386 in ne 294, kakor Vi pisarite, — kajti Vi niste šteli 28 otrok I. razreda, koji so se slabo učili, in tudi neste naveli otrok „nad. tečaja". V „šolskem sporočilu" je sicer pri 1. razredu izpuščeno, da se je 16 dečkov in 12 deklic (tedaj skupaj 28) slabo učilo, pa da se je mej šolskim letom 1 deček izselil in da so 3 dečki in 1 deklica umrli, a temu je tiskar sam uzrok, ker je vse to po pomoti izpustil. — V Bkupnem pregledu pa je dotično številu otrok jasno razvidno. Da je vse to gola istina, se lahko ob vsakej uri pri meni prepričate, kakor se je prepričal gosp. c. kr. okrajni šolski -nadzornik v 2. den julija t. 1., ko je našo šolo nadzoroval. Pri tej priliki Vam se povem, da je bilo lotos v našej šolskej občini 473 za Šolo goduih otrok, in sicer: Komeu...........157 otrok, PreBerje..........18 r Mulidol...........30 „ Sveto...........107 „ Ivanov grad.........49 „ Tomažev ica.........58 otrok, Volč. grad......... 54 „ Skupaj . . . 47;t otrok. To nam svedoči (t. j. 473—415), da 58 otrok še drugod šolo obiskuje, bodi si, da se uče* rokodelstva, bodi Bi, da v Trstu ali drugod služijo. Toliko na Vaš cenjeni dopis v 198. št. „Slovenskega Naroda", kar zadene prav za prav mojo malenkost, t. j. vodstvo šole; za drugo je Vaš g. nasprotnik — .Slovenskega Naroda** dopisnik — odgovoren. Povedal bi še marsikaj, ker ste se v »Slovenskem Narodu" preveč nad menoj znosili, da si jaz nesem nič zakrivil, a raje molčim, držeč se gasla našega Levstika, koji pravi: „— —--— — modri možaki molče." Konečno pa še to: bodimo pravi prijatelji, de-lujmo složno za prospeh in razcvit našega šolstva; podpiramo drug druzega, bodimo si pravi bratje in odkritosrčni tovariši. To bode koristilo vam, bode koristilo šoli in milemu narodu našemu. Biez zamere! Anton Leban, nadučitelj-voditelj. Domače stvari. — (Mestni zbor Ljubljanski) ima da-neB zvečer ob 6. uri tajno sejo, v katerej bode obravnaval premembe sedanjega začasnega mestnega statuta, da se iste potem nas vetu jejo v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru Kranjskemu. — (G. dr. vitez Tonkii) vabi svoje vo-lilce, duhovščino, župane, učitelje in posestnike k javnemu shodu v Sežano v 7. dan t. m. ob 3. uri popoludne, da položi račun o svojem delovanji v državnem zboru. — (Velika BlavnoBt) katero je včeraj priredila »Narodna Čitalnica" v Kranji v proslavljenje rojstvenega dne presvitlega cesarja, izpala je sijajno in menda ne bodemo rekli preveč, če konstatujemo, da take veselice v Kranji še ni bilo. Samo iz Ljubljane bilo je blizu 300 osob, vrhu tega p, so prišla društva iz Škofjeloke, Kamnika, Šiške in Šeut Vida, da je ves prostrani vrt g. P. Maverja bil prenapol-neo in da mnogo ljudij ni dobilo prostora. Ves program izvrševal se je jako vrlo, ples pa je trajal, kakor že stereotipno, do ranega jutra. Slavnosti udeležili bo se razen druzih dostojanstvenikov F. M. L. Rheinlander, G. M. Weikhardt, 97. pešpolka polkovnik Nemečič iu mnogo druzih častnikov. Podrobneje o tej prelepej slavnosti poročamo jutri. — (Tretjega občnega avstrijskega obrtnega shoda) na Dunaji udeleže se od strani Kranjskega obrtnega društva razun društvenega tajnika g. Kunca tudi podpredsednik stavbeni mojster g. Filip Zupančič in odbornik g. Gustav F i-scher. Obrtni shod bode trajal tri dni, namreč (i., 7. in 8. t. m. 6. septembra ob 5. uri popoludne bode pozdravil Dunajski župan g. Uhl zborovalce v dvorani starega rotovža. Mej odposlanci kranjskimi udeležil se bode g. Matija Kune pri nekaterih točkah rasgovora in se je že kot govornik prijavil. — („Zadruge") izšla je 7. številka. Vsebina: Nadzorstvo pri posojilnicah. — Razvoj avstrijskih akcijnih zadrug. — Sistem nacijonalnih bank Zjediujenih držav severne Amerike. — Razne stvari. — (Dpželni zbor hrvatski) bilje včeraj dopoludne kraljevim reskriptom razpuščen in banu je nalog v smislu zakonov razpisati nove volitve. — (Ukral) je včeraj na sv. Krištofa pokopališči neznan tat nekemu gospodu žepao uro in verižico. — (Nova posojilnica v Konjicah) ustanovila Be je 19. m. m. Udje načelstva: J. Šepic, trgovec, ravuatelj; dr. Autou Prus odvetnik iu Peter Dobni k, posestnik odbornika; župnik Anton Slati uflek, pregledovalec raeuuov, posestnik Janez Rudolf, njega namestnik. To je peta, letos na Štajerskem ustanovljena posojilnica. — (Iz Rudolfovega) se nam piše: Že dvakrat je bilo te dni v nSlov. Narodu" omenjeno, da nek davkarsk uradnik, ki čuje na urgermansko ime "VVavvreczka, v Črnomlji preobrača kozolce, kakor jih je nekdaj za svojega bivanja v Ljubljani, Da se bo pa bolj natanko vedelo, kdo je ta mož, pogledali bomo malo v pretekli čas. To je isti Wawreczka, ki je bil uradnik pri železuici, ki je pa prostovoljno popustil dobro uradniško službo in ustopil pri davkariji kot praktikant in sicer brez vsake plače. Zakaj V Odgovora na to še do danes ni. To je isti VVavvreczka, ki je v priliki neke cesarske svečanosti v Ljubljani razobesil že kot cesarsk uradnik veliko-ueraško za- Btavo, to je črno-rudefto-žolto. Ta Wawreczka postopa zdaj kot apostel nemškega šulf.rajna na Dolenjskem jako ostentativno in vidi se, da ima mnogo denarja, a pri tej priliki pa pozabi popolnem na svoje neprostovoljne „sorodnike", ki že željno pričakujejo, da bi se jih zdaj, ko se mu tako dobro godi, semtrtja malo spominjal. Ta Wawreezk* kom-petira tudi zdaj za razpisano mesto davkarskega nadzornika in govori se, da mu je finančna direkcija v Ljubljani jako naklonjena. No zakaj pa tudi ne? Vsaj je on nje gore list. Ako se mu posreči, da dobi to mesto, potem moramo res misliti, da živimo v času, ker ae nagradujejo pri nas na Kranj-Bkem politični rovarji, apostoli pruskega šulferajna, ljudje, ki si* jej o nemir in sovraštvo mej narodom itd., in to vse na račun davkoplačevalcev. — (Banka „Slavija") sklenila je v mesecih april, maj in juuij t. 1. 21225 novih zavarovanj za za 19,960.619 gold. 22 kr. kapitala ter je zato prejela 526.871 gold. 71 kr. zavarovalnine in p-istojbin. Za škode plačtla je v teh treh mesecih 157.614 g. 52 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 1,774.960 gold. 77 kr. V posojinicah bilo je v tem času nuloženih 269.332 gold. 13 kr., na zemljišča posojenih pa 555.934 gold. 27 kr. GaBilne brizgal-nice dobilo je sedem občin. — Od 1. januarija do 30. junija t. !. bilo je sklenjenih 31.098 novih zavarovanj za 31,651.547 gold. ter se je uplačalo zavarovalnine in pristojbin 891 851 gold. 76 kr., izplačalo pa za škode 259.934 gold, 63 kr. — Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolje priljubljena. Dokaz temu je, da štejejo do konca julija 1884. že 1082 členov, ki so skupno zavarovali 150.623 gold. 80 kr. pokojnin in zato obvezali se uplačati 622 443 gold. 14 kr. ulog. — Tudi zastopniški pokojninski fond se izdatno in bitro množi, kajti koncem junija t. 1. imel je že 43.832 gold. 58 kr. premoženja. — Konečno naj omenimo še glede zavarovanja življenja nekaterih važnih sprememb, o kuterih nam poroča glavno ravnateljstvo banke „Slavije." Od sedaj zanaprej bodo Be namreč vsem onim za slučaj smrti ali doživetja zavarovanim članom, katerih zavarovalne pogodbe so bile vsaj tri leta že v veljavi, koncem vsacega leta izdajale posebne listine, iz katerih bodejo razvidne vrednosti zavarovalnih pogodeb, ko bi se ponehala plačevati zavarovalnina, ali pa, ko bi jeden ali drugi hotel svojo polico banki nazaj prodati. Dalje ostanejo police, ako se je na nje plačevalo vsaj pet let in ako zavarovani kapital ne presega 5000 gold., v popolnej veljavi tudi tedaj, ko bi se zavarovanec Bam umoril. — Poslednja prememha pravil je, pač znamenje našega Bprosvetljeuegaw veka, in pa menda tudi posledica angleške konkurence; prva pa bode vsekakor jako ugajala vsem zavarovalcem, ker bodo tako vedno vedeli, koliko bo njihove zavarovalne pogodbe vredne tudi tedaj, ko bi prenehali uplačevati pogojene premije. Razne vesti. * (Pomoček zoper — umirovljenje.) Iz uradnih krogov se poroča ta-le mična dogodba: Državnemu uradniku pri nekej Dunajskej osrednjej oblastuiji, kateri ima že več kot 40 službenih let a se vender veseli in presrčno želi še dalje urado-vati in služiti ter uživa tudi še najboljše zdravje, je njegovo višje predstojništvo že velikokrat reklo in ga silno in nujno epomuilo, naj prosi za višnjevi list (za umirovljenje). Revčeku nazaduje ni druzega preoBtajalo, nego strogi ukaz izvršujoč pisati prošnjo za pokojnino. Prošnja je bila kratka, a jedrnata glaseč se: ..Vsled silnega pritiska sedanjih razmer iu okoliščin sem primoran, akoravno sem še duševno in telesno trden, čil in čvrst in uradu jem po iz-povedbi svojih predstojnikov v popolno zadovoljnost, vender prositi za umirovljenje." V malo dneh dobi proBitelj od svoje višje oblastnije lakoničen pismen odgovor.: „Vaša prošnja se ne more uslišati." Zdaj mora pa ubožec samo za službeno doklado še dalje služiti. — Ta nesrečna Blužbena doklada pridržuje po vsej Avstriji, toraj tudi mej Slovenci marsikaterega državnega uradnika, ki ima že uad 40 sluz benib let, v Blužbi in zapira premnogim mladim, nadarjenim in jako marljivim uradnikom, pot v rnla dostuih letih se po lestvici pomakniti za stopinjo višje. Doklada, doklada, je tista duševna in telesna trdnost, čilost in čvrstost, tista uradna pridnost in gorečnost, katera ne pusti nad 70 starim uradnikom stopiti v penzijo. Kakor na Dunaji, tako pri nas. * (Prodaja ruskega žita) Po poročilu iz Varšave 29. t. m. se prepeljevanje ruskega žita iz jugozahodnih ruskih pokrajin po Viselskej železnici dan na dan tako izredno množi, da že primanjkuje delavcev in železnocestnih voz. V Kovel-u se naloži vsaki dan v 150 voz preko 90.000 pudov (3,600 000 funtov) žita in odpelje v tujino. Največ tega ruskega žita Be izvozi v severno Nemčijo. * (Nemška temeljitost.) Posestnik ja-hališča (cirkusa) v poslal Berolinskemu magistratu s Francoskega pismo, katero č. bralcem v izvirniku od besede do besede podamo: „Herr VVerhter Btir-chermeister da ich ein Deutscher oder Bdyr sem und hier iu Frankreich einen Sirgus haben mit 10 l't'■•■ lim. so bin ich genbtbieret mich an Sie zu wen-den da icb schon oft geLbrt haben iu Berlin deten die besten „Bano" gemacht werden zum Reiden in einem Sirgus, w*e Mann es auf Deutsch heisst, weis icbt nicht, es ist ein Satel zum stehen auf einem Pfert, vvahrscheinlieb vvird es ein Satler macheo daher bitte ich Sie als Deutscher Ehreo M n n'n mir die Atresse sobald als mblich zu senden, den Herr so'l mir sehreiben was die Bano II. Klassr kosten, Er braucht nicht so Gros zu sein es Grisset Sie Freuudlich als Deutscher Landes Vater M. G M — Tako temeljita in klasična svetovna Nemščina ne potrebuje res nikakega komentara, a vender je treba omeniti, da se je pisatelj teh vrstic pri prepisu te mojsterske nemščine jako trudil, da je natanko z vsemi izvirnimi pogreški prepisal. Taka Nemščina je prava sestra „volapiika". — * (Kako se jajca dolgo sveža ohranijo.) Če se prav sveža jajca v boraksovo tekočino (50 gr. v jeden lot vode) ulože, se vzdrže, kakor je večkratna jioskuđnja potrdila, več mesecev popolnoma sveža. Jajca je treba v več manjših posod in tako položiti, da tekočina tudi nad njimi stoji. Posode se postavijo potem v hladno klet. * (Sv. Anton — premierlieutenant.) Sv. Anton je bil leta 1750. leta imenovan prvim častnikom v trdnjavi Burako v Braziliji in še dandanes dobiva dotična bratovščina plačo 108.500 reia 260 gld. 40 kr. na mesec, do katerih ima pravico gosp. lieuteuant po tedašnjem vojaškim častuikom pristojnem plačilu. 1813. leta so patres (očetje), kateri so to bratovščino oskrbljevali, poprosili za častno stopinjo in dostojanstvo majorja za sv. Antona (se ve da bi dobivali majorjevo plačo). A tedanji deželni poglavar Luis do Rokso proŠDje ni uslišal, rekoč: da se povišanje patenta in take posebne pravice ne sme in ne more dovoliti, posebno, ker i gre tukaj za častnika (oficirja), ki nikoli ne umrje i in kateri bo v teku časa vsekako še feldrnaršal, ! katero visoko dostojanstvo bi državi že malo preveč ! stroškov napravljalo. Ostal je tedaj sv. Anton, — kar je bil — navaden premierlieutenant ali prvi častnik, mej tem, ko je sv. Jurij (v Rio) general-| lieuteuant braziliptiske armade. — Tako poroča pri , sv. Pavlu v Braziliji izhajajoči list „Germania". * (Londonsko redarstvo 1883 leta.) Letno poročilo, katero je na svetlo dal Londonskega redarstva vi-sji predstojnik Sir Edmund Henderson j za preteklo leto, podaja nam te-le zanimivosti: Re darstVO angleškega glavnega mestu je štelo 31. decembra 1883 skupaj 12.622 mož, namreč 25 Bupe-rintentov, 611 nadzornikov, 1036 nadrednikov in 10.950 redarjev. To veliko mesto vedno bolj narašča in se širi. Lansko leto so sezidali nič manj nego 21.110 novih hiš, potem napravili mnogo novih cest in trgov, kateri obsegajo 56 angleških milj prostora. Zločini in pijačevanja se tudi dan na dan množe. Pozaprli so 79.373 OHob (proti 78.416 osobam leta 1882) mej temi 19 487 zaradi pijanosti, nekatere vsled upornosti, in 22 379 zaradi tatvine. * (V skok.) Nek tirolsk vojak je svojemu očetu na Tirolsko pisal pismo z napisom: „Gospod Josip Š....., kmetovalec v L., pošta Tndent. Nuino! prav nujno!! v skok!!! — Izročitelj: Benjamin Š....., prostak v posadkinem zaporu, zadnja postelja za pečjo". — * (Izredno čestitanje.) Hčerka (ustopivši s svojo mamico, mlado gospo svojemu postarnemu očetu sre?:o želi): „Preljubi papa, jaz ti voščim in presrčno želim za Tvoj godov dan, da bi Ti taka brada zrasla, k&keršno ima mladi častnik, kateri je včeraj zvečer v vrtu našo mamico — poljuboval." — Narodne-gospodarske stvari. Kmetijskih pridelkov pokrajiuska razstava v Krškem. Visoko c. kr. ministerstvo poljedeljstva je odobrilo z odlokom dne 26. julija t. 1. štev. 7749, nameravano pokrajinsko razstavo kmetijskih pridelkov v Krškem, združeno z ogledovanjem goveje živine in z delitvijo premij za konje. Razstava bode v prostorih meščanske šole. Prične se z 28. sept. t. 1. in se zaključi na dan 3. okt. z razdelitvijo premij. Ogledovanje goveje živine bode 1. oktobra in delitev premij za konje 2. oktobra na prostoru pred meščansko šolo. Glede teb razstav izdala bode c. kr. kmetijska družba še poseben razglas. Za pokrajinsko razstavo je dovolilo visoko c. kr. ministerstvo poljedeljstva za premije C srebrnih in 6 bronastih državnih svetinj, visoki deželni odbor pa 200 gld. in sicer: A. Za najboljšo zbirko domačih poljskih pridelkov: 1 srebrnu in 1 bronasta svetinja, 1 premija v denarji 10 gld., 2 premiji v denarji po 5 gld. 1 premija v denarji 5 gld. za najlepši letni ali pa zimski lun s predivom. B. Vinarstvo, sadjarstvo -in vrtoarstvo: 1. za najboljšo zbirko frišnega namiznega in druzega sadja: 1 srebrna in 1 bronasta svetinja, 1 premija v denarjih 10 gld , 1 premija v denarji 5 gld. 1 premija v denarji 5 gld. za najbogatejšo zbirko vrtnih divjakov in požlahtnenih jednoletuih sadnih drevesec. 2. za najbogatejšo zbirko Žlahtnejše zelenjave: 1 bronasta svetinja, 2 premiji v denarji po 5 gld. 3. za najboljšo in najbogatejšo zbirko pravilno po- imenovanega grozdja: 1 srebrna in 2 bronasti svetinji, 1 premija v denarji 10 gld., 3 premije v denarji po 5 gld. 2 premiji po 5 gld. za najboljši razstavi šolskih vrtov. 4. za najboljšo zbirko brezdimno posušenega sadja : 1 srebrna in 1 bronasta Bvetinja, 1 premija v denarji 5 gld. 5. za najboljše prunele (olupljene češplje): 1 bronaRta Bvetinja. 6. za najbogatejšo zbirko žlahtnih namiznih vin lastnega pridelka: 1 srebrna in 2 bronasti svetinji, 1 premija v denarji 10 gld., 2 premiji v denarjih po 5 gld. Za najboljše črno vino: 1 bronasta Bvetinja, 1 premija vtdenarji 10 gld., 2 premiji v denarji po 5 gld. Za najboljše rudečkasto vino: 2 premiji v denarji po 5 gld. 7. Za najboljši vinski jesih: 1 bronasta svetinja, 1 premija v denarji za 5 gld. Za najboljše vino iz sadja: 1 bronasta svetinja. Za najboljši cviček i pat oka): 1 premija v denarji 5 gld. Za najboljše surovo maslo (puter): 1 bronasta svetinja, 2 premiji v denarji po 5 gld. Za najboljši med v satovji: 1 bronasta svetinja, 2 premiji v denarji po 5 gld. Za sadjarsko, vinarsko in vrtnarsko orodje, če 80 isto razstavili izdelatelji sami: 1 srebrna in 2 bronasti svetinji, 2 premiji v denarji po 5 gld. Za izdelatelje najboljših in poleg tega najcenejših grozdnih tlačilnic (mlinov): 1 bronasta svetinja, 1 premija v denarji 10 gld., j 1 premija v denarji 5 gld. Za izdelatelje najboljših in najlepših vinskih škafov in brent: 2 premiji v denarji po 5 gld. Glede kmetijskih pridelkov se zamorejo samo Dolenjci pogajati za pridobitev premij, glede polje-deljskih strojev in kmetijskega orodja pa tudi vsak drugi. Glede izvirnih pridelkov naj se po možnosti razstavi cela rastlina, pri lanu in konoplji pa cela rastlina s predivom. Prosi se tudi za podatke o tleh, o legi in obnebnih razmerah, na kar se bode oziralo pri razdelitvi premij. Pri prodajnih predmetih naj se ob jednem navede tudi kupna cena. Grozdje se sme razstavljati le brez listov in vejic. Od vin, jesiha in tropinovca razstavljati se sme le po najinauj dva butilji (steklenici) vsake vrste. Poleg tega se mora pri vinu navajati leto, vrsta grozdja, vinska gora, kakovost zemlje, povprečni letni donesek in pri rudečkastem vinu, če je isto prirejeno iz domačega in kake vrste grozdja; ali če je isto pobarvano s Črnim vinom ali tropinam črnine. Premije se bodo deble samo za vina domačega pridelka ter se mora pri oglaševanji predložiti dotično potrjenje od županstva. Razstavljeni predmeti so lastnina dotičnega razstavljavca in se bodo istemu izročili po končanoj razstavi. Predmeti za razstavo se morajo brez stroškov izročiti razstavnemu odboru in sicer na mestu razstave; ravno tuko se mora na svoje lastne stroške po nje prit'. Vvrstitev na razstavi kakor tudi pospravljanje preskrbel bode razstavni odbor brez vsakih stroškov. Oglaša se do 16. septembra t. 1. ali naravnost pri razstavnem odboru ali pa po dotietrh kmetijskih podružnicah, ter se porabi v to priloženi obrazec. Za razstavo pošilja se najzadnje do 25. septembra t. 1. v Krško. U8top v razstavo dovoljuje se samo proti usto-pnicam po 10 krajcarjev. Ruvstavljavci so vstopnine prosti. Krško 20. avgusta 1884. Razstavni odbor. Listnic* upravnMtva. Gusp. J. F. v Voitsbergu. Naročnino za jeden mesec dubili dan pozneje — sedaj t redu. Dobro mazilo. Vsakeršno unetje, trganje po udih, otrpnenje itd. uspešno ozdravi Moll-ovo „Francosko žganje in aol". Cena steklenici z navodom vred 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (690—8) Poslano. Vsem hudoželjnim radovednežem naznanim, da sem bil 23. t. m. res v Postojini, pa ne zaradi kacega opravičevanja ali tožbe, temveč le zaradi zaželjene prestave. Gospod kolega Kalau, hladi si srce 2. drugim in ne čenčaj ljudem o neki disciplinarni preiskavi, da se nad teboj ne uresniči pregovor: „Kdor drugim jamo koplje, sam v njo telebi. V Trnji, dnč 30. avgusta 1884. Štefan .Teleneo, (548) učitelj. Javne dražbe. 3. septembra: 1. eks. držb. poa. Janeza Jerniča iz Paloviča, 160 gld., v Kamniku. 1. eks. držb. pos. Franca Petriča iz Loga, 6533 gld., v Ljubljani. 2. eks. držb. zemljišča Matije Mileka iz Zemeljna, v Metliki. 2. eks. držb. zemtjišč Mikota Predoviea iz Jtigorij, v Metliki. 3. eks. držb. pos. Jarneja Turka iz Gorišč, v Senožečah. 3. eks. držb. poa. Janka Ileraka iz Brašlevice, v M."»tl ki, 2. eks. držb. pos. Martina Južne iz Dragomlja, v Metliki. Tnjci: dne 31. avgusta. Evropa: 1'riester iz Trsta. — (Jairmoul z Dunaja. — Schanerl iz Trsta. Pri m ionu j Dr. Kočkovič, Vicontini iz Trsta. — K u lm iz Hrvatskega. Pri tirtii« 1 : Lutovskv z Dunaja. — Eisler iz Budimpešte. — Schedl iz Gradca. — kun/l iz Kočevja. — Friedrieh iz Zagreba. — Roth z Dunaja. Meteorologično poročilo. Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-poratura Vetrovi Nebo Mote rimi v min. < 30. avg. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73493 mm. 735" 12 mm. 737-39 mm. + 11-4 C + 20-6nC + 13 8" C brezv. si. svz. Si. s/.li. d.jas. d.jas. obl. 4*40 ram. dežja. 31. avg. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73848 mm. 736-44 mm. 736*75 mm. +13-2« C + 21-2" C + 15-3° C brezv. z zah. z. zah. obl. d.jas. jas. 000 mm. Srednja temperatura obeh dnij je znašala + 15*2° in + 16-60, za 2-2° in 07° pod normalom. Tržne cene v I ljua.fi dne 30. avgusta t. 1. Pšenica, hektoliter . . . 1 Rež, „ ... j Ječmen „ . - ! Oves, „ ... ; Ajda, „ ... Proso, „ ... 1 Koruza, „ ... I Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Spe h frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, P . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš...... Golob ........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 k v. metre . 9 mehka, - „ , . gld. kr. 6 50 40 4 39 2 93 5 40 5 20 5 40 8 — 8 — 8 50 2 40 — 94 — 78 — 66 — 74 — 84 — 27, — 8 — 64 — 60 — 66 — 32 — 40 — 18 1 60 1 51 7 60 dne 1. septembra t. I. (Izvirno telegratično poročil- .) Papirna ren a.......... 80 gld. 70 k Srebrna renta .... .... 81 r 45 Zlata ren ... .... . . 103 1» 90 v 80 Akcije narodne banke "50 — Kreditne kcije .... 296 « 75 London ... JI 55 Srebro ..... .... — Napol.. . . ..... *» 66 C kr. cekin* . . . 75 v m.k mark« .... 9 50 4°,0 državne rtrečke, iz 1. 1H54 tf50 ^|d. 124 — . n Državne srećke iz l. 1964. 100 gld. 169 50 •t"',, a v.s M*, zlata renta, davku prosta. 104 05 . 122 10 41» ' *» » ■ - . . ... i VI 65 „ papirna renta 5B/0..... 88 45 f>°0 Štajerske zemljišč, od/m. oblig.. 105 4 — j, Dunava reg. srečke 5'/0 . . 100 gld. 115 10 ozmlj. obč. avstr. 4«/t0/« zlati zast. listi . 121 25 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 108 r 30 Prr»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 50 179 75 Kudolfove srečke .... 10 „ 19 — Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 105 25 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 213 75 Zahvala. Za vso mnogobrojne izraze gorkega, odkritosrčnega sočutja mej boleznijo in o smrti najinega predrazega ranjcega, sosebno darovalcem prelepih vencev, vsem p. n. gg. uradnikom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so predrazega nama umrlega v tako mnogobrojnom številu spremili na pokopališče, izrekava najtoplejšo presrčno zahvalo. V Ljubljani, dne 1. septembra 1884. (549) losip Iti Helena Flere. Ker se nesem mogel zaradi hitrega premeščenja osobno posloviti, kličem tedaj vsem prijateljem in znancem v Idriji srčni: „N"a zc3.3ur!" Martin Bajuk, 7) c. kr. davkarski kontrolor. Praktikanta i', dobre hiše, ki je dovršil trgovinske ali vsaj spodnje srednje šole ter je slovenščine in neuiščiue popolnem zmožen, vsprejme takoj slovenska tvrdka v Trstu. — Ponudbe pod: O. m IOI poste restante v Trstu. (535—3) Pri suhem vremenu trgr-e 11,-t (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabolka, česen (porre), glive, šampinjane kupuje vsak čas in v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—7) Die Central-Station fiir Obet- und Oremuse-Verwaltung in Graz. 0. k. privilegij šivalnih za z t: olj s a njo strojev. fgPf I^a^ Jas-, v Ljubljani, H6tel Ev opa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, nibljivih za vsakatero šivanje. (iis—29) 6letna garancija! Foduk bre/.|iliii"ii(). .Vi mesečno obroke po ■!-;"> g|, ki zna dobro konji kovati in ume tudi živinoBdravB-tvo, vsprejme takoj v službo ali pa mu tudi da pod ugodnimi pogoji kovačnico v najem Josip Vlila«*. (533—3) c. kr. poštar v Zngorji ob Savi. Izurjena komija iščem za svoje prodajalnice z mešanim blagom v Vipavi. Dotičniki naj se pismeno meni prijavijo. (536—3) trgovec v Vipavi. Velika partija 1 ('88-67) ostankov sukna (po 3—4 m« ri-i- , v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. Ii. Storch v IIrini. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Marij in celjske kapljice za želodec, nepresežoo izvrstno zdravilo zonei vse bolezni v želodci, in nepresežuo zoper noslait đo Jedi, slabi ielodeo, ■mrdo-5o aapo, naplhno-nje, kislo podiranje, idi-panje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v že-\ lodol, preobloženje žo-I lodoa z Jedjo ali pijačo, I drve, zoper bolezni na vra-niol, Jetrah in zoper zlato žilo. Gln-vna »aloga: Lekar C lir ml.v, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kitko so rabi, stane £jSf~ kr. *"W I?r©,-ve ima sama.©: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josi p Svoboda, na Preširnovetu trgu. V Novem mest 11: lekarna Dom. Ki/. zol i; lekarna Josip Bergmann. V Post o j ni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lel.ar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritachel. V Crnom.1 jI: lekar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. WrW Svaritev! Ker se v zadnjom času naš Izdelek posncinljo in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Ecbte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno vurNtveuu ziinineuje in zavoj mora biti zapečaten z miši m varstvenim znaine* ujcui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—155i I e*?asna & il n"" '"l,r:,"slv:i :švedskega f Od visoke vlade Njeg. Veličanstva ^kralja privilegirani Brezov balzam Že sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi delt polti, ločijo ae že drugi d h 11 nesnatne luskine od polti, ki postaue vNletl tega cisto -bela in Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo*, polti podeluje belotO, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnažnosti na polti. Cena vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr. Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Tinkoczy-ji. lekarnarji; glavna zaloga na Dunaji pri W. Ilenn-u. (231—6) IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Zaradi opustitve prodajalnice POPOLNA RAZPRODAJA po jako znižanih cenah „ Mestni tro a št. u. Klestili tro o št. U. Priporočevanja vredno blago v bogatej izberi: Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, albumi, kinč, razne drobne stvari in več rečij za različne potrebe. (504—5) IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI Jzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. LaBtoina in tisk „Narodne Tiakarne". ^^9C