SEPTEMBER 1« S JCt. - Kornelij + 17 C Rrne sv. Frani. 18 P Kr.-Joief K. + 19 S gy. ■ Janaarij* » N 16. pobink. 21 P Matevž 22 T Tomaž Vil. 28 S Tekla £ 24 0 Mati B. Usmil. 2B P Kleofa + 26 3 Ciprijan in Just. 27 N 17. pobink. 28 P Venceslav 29 T Mihael 80 S Jeromij © ERIKANSKI SLOV PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Z* vero 4» narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST Y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 191. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 26. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 26, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Španska vlada dala otvoriti velike jezove na reki in spro-„ ščena voda je zalila dolino reke in odnesla s seboj upor-. niško vojaštvo in njih vojni materijal. — Vladne čete napadle zmedene upornike od treh strani. — Vlada . zagotavlja, da bo ta zmaga odločilna. Madrid, Španija. — Mrko razpoloženje, ki je vladalo Zadnjih par dni med pristaši španske vlade in ki je mejilo že na obup, da je mogla vlada le s skrajnimi napori in Havduševanjem vzdržati svoje bojevnike pri disciplini, se je V četrtek hipoma preokrenilo in novo upanje se je polastilo vladi zvestih čet. Vlada ima namreč zaznamovati veliko Zmago nad uporniki, o kateri se trdi, da bo usodo zapečatila v prid vlade. ' Da je dosegla omenjeno Izmago, se je vlada poslužila naravnih sil, na katere uporniki bržkone niso mislili,, kajti drugače bi se bili gotovo zavarovali. Vlada je namreč odprla velike zatvornice na jezovih ŠAlberche reke, za-padno od Madrida, in na milijone galonov vode je zdrvelo Havzdol po dolini, natrpani z Uporniki in njih vojnim mate-rijalom, ter jo preplavilo. Deroči tok je odnesel s seboj vojaštvo, topove, municijo in zaloge živeža. Istočasno pa je narastlo vodovje tudi pretr-i DELAVSKI _VOHUN Priznal, da je izvrševal špi-! jonsko službo. FRANCIJA OD- j w.shingl — , _ Po. K Ril A 7 A RflTf) sebni senatski odbor pod vod-M\.I\lL-/± £j f\I\\Jl "'stvom sen.-La Follette vodi Orožje meje se tihotapilo za fašiste. Pariz, Francija. — Na sen-zacijonelno odkritje so prišle francoske oblasti, ki bo še znatno bolj poglobilo propad med levičarskimi in desničarskimi strankami. Kakor se ugotavlja, so imeli namreč francoski fašisti nekak podoben načrt kakor njih bratje v Španiji, namreč, da bi s silo i skušali prevreči sedanjo levičarsko vlado. Na sled se je j namreč prišlo, da se je pre- J ko meje iz Švice tihotapilo v { Francijo orožje v velikih množinah. Neka oseba, ki je bila pri tem poslu aretirana, se je izrazila, da je bilo orožje namenjeno za skrajne nacionalistične organizacije. -o- sen. | preiskavo glede špijanaže, ki prC ° jo vzdržujejo delodajalci med svojim delavstvom. Kot priča je bil pozvan v sredo neki Chicažan, E. C. McDade, ki je priznal, da je bil te vrste ogleduh ob več prilikah. Uslužben je bil pri Railway Audit and Inspection Co., ki se bavi s tem, da delodajalce zalaga z agenti, kateri naj opazujejo njih delavstvo. Ta družba tudi dostavlja orožje zaposlenim stražnikom. -o- PROTI TOWNSENDU VLO- ŽENA TOŽBA Los Angeles, Cal. — TUJEZEMSKI INŠTRUKTORJI V ŠPANIJI Madrid, Španija. — Z vso naglico, ki je mogoča, se vež-bajo novi letalci za špansko vladno armado, kajti vlada nujno potrebuje izurjenih letalcev; letala ima, toda moštva za nje nima. Za to vež-banje se je priglasilo 130 tu-jezeimskih letalcev, in sicer Francozi, protifašistični Italijani, protinazijski Nemci in komunistični Angleži. Proti NISO MOGLI REŠITI OTROKA Chicago, 111. — Nad novo- i rojenim otrokom zakoncev galo zvezo med prednjimi če- f Julian in tami upornikov na fronti, in ' zaledjem. ^ 'vršila potrebna operacija, kot Omenjeni jezovi so zadrže-bilo pred par dnevi že p0. dr. Townsendu, ustanovitelju znane organizacije za starostno pokojnino, in štirim njegovim pristašem je bila pred nekim tukajšnjim sodiščem vložena tožba vsled razžalje- zariš!o čiti kljub velikemu prizadevanju vinogradnikov in sadjarjev. — Pomladansko deževje je tudi zelo slabo vplivalo na pšenico, rž, ječmen in oves in je prav zaradi deževja vse to slabo odevetelo ter je mnogo klasov ostalo ne-oplojenih. V maju in juniju je bila vsa Slovenija hudo prizadeta po številnih neurjih s točo, ki je napravila na polju več kakor za vali ogromne množine vode in merijo v dolžino 15 milj. Za njimi je bila ujeta skoraj vsa voda omenjene Alberche reke, tla je bila struga v spodnjem teku malone suha. Lahko si je torej predstavljati, kak kolo-salen učinek je imelo to vodovje, ko je bilo hipoma sproščeno in je zgrmelo v dolino. Lahko si je pa tudi misliti, kak učinek je imelo to na ročano, toda kljub temu niso zdravniki« mogli rešiti otrokovega življenja in deček je podlegel v sredo zvečef. Kakor je bilo že omenjeno, je bil ta otrok rojen z nenormalno razvitim črevesjem. Matij otroka'je zahtevala potrebno operacijo zanj, toda oče ni bil voljan takoj privoliti, češ, da se mu otrok smili, ko bi utegnil biti celo življenje po- terem je Kieferja obdolžil ne spodobnih činov in pijanstva. -o- se je! odločila, da bo prosila francosko vlado za protekci-jo, ker ji grozi nevarnost, da PATRIJOTIZEM LEGIJO- bi §pand med sedanjo zmedo NARJEV •ne vdrli preko njenih meja. Cleveland, O. — Na kon-j -o- venciji Ameriške legije se je SABATHOVA KOMISIJA SE do jasnosti glede tega Zdaj, ko je Liga rešila dinarjev škode, vprašanje glede Abesinije, jo i Tako je mogoče pa čaka drugo, še bolj pereče nekateri poljski pridelki spiašil in pri tem je Koren pri-namreč zadeva s že spravljeni, drugi pa dozo- §ei pod voz, da mh je kolo strlo točno določiti, !n0g0. še mehko, kar božajoče. Med seboj se stapljajo v dražljive, pogosto čarobne zveze. Najspret-nejši organist bo imel leta in leta dovolj dela, da bo vso v njih skrito lepoto našel. Jutri v sredo, začnejo te orgle podirati in kos za kosom skrbno polagati v za to pripravljene zaboje, da jih odpeljejo v Dja-kovo, kjer jih bodo postavili v popravljeno v Strossmayerjevo stolnico, kjer bodo nadomestile prejšnje, katere je uničil požar. -o- Smrtna kosa V celjski bolnici je umrl Vin-cenc Gross, dninar iz Smartna pri Slovenj egradcu, star 44 let. -— V ptujski hiralnici je umrla Tereija Šefcig, rojena v Slovenski Bistrici, stara 94 let. — V Tevčah pri Laškem je umrl Ignac Sajtl, vzoren gospodar, star 80 let. -o- Žrtev splašenega vola Žrtev splašenega vola je po-20.000.000 "stal 68 letni Matija Koren iz Gornjega Jakobskega dola. Vol, danes, ko je j^i Vpreen v voz se mu je vprašanje, Španijo. Za ta petek je bil naznanjen govor španskega delegata, obdolžujoč tuje države da z orožjem podpirajo upornike. -o—- — nepregledani avtomo- preteklo sredo sprejela resolucija, v kateri zahtevajo legi- PRITOŽUJE Chicago, 111. — Komisija, kongresnik njem BILI ne smejo na cesto Chicago, 111. — S prihod- ponedeljekom se kazensko bo po- uporniške čete. Kakor govori lhab] jen. Smrt je zdaj reišila vladno poročilo, jih je popol- prob]em. noma demoralizii-alo in spravilo iz discipline. Ugodni treno-tek je vlada takoj uporabila in ukazala napad na zmedeno Uporniško armado od treh strani, kar je izvršila vladna armada z velikim uspehom. Ti dogodki so se odigrali že v sredo, toda do četrtka jih je držala Vlada v tajnosti, dokler ni bila sigurna, da se bo njena nakana tako posrečila. To je bila prva večja zmaga, ki jo je dosegla vlada tekom sedanje vojne, in z gotovostjo se trdi, da bo tudi odločilna. Poroča se, namreč, da Vlada ne bo izpustila sedanje Prilike iz rok, marveč bo še Nadalje izrabila zmedeni položaj upornikov in podvzela ha nje splošno ofenzivo Prod tremi dnevi je vlada že smatrala, da je Madrid za njo izgubljen, in je bila sreča očividno na strani upornikov; danes je njeno razpoloženje Popolnoma drugačno. Tudi na severovzhodu so postale vladne čete v četrtek aktivne in pričele z ofenzivo ha črti Huesca-Saragoza, do-Čim so nedaleč od tukaj uporniki že pet dni neprestano na- zadnja parada veteranov Washington, D. C. — Častitljiva povorka se je vila preteklo sredo po tukajšnji | Pennsylvania ave. V njej so namreč korakali sivolasi slabotni starčki, okrog 700 po številu, vsi nad 90 leti stari. Bil je to zaključek letne konvencije veiteranov severne armade, ki so zmagali pred 71. leti v civilni vojni. Od dveh in pol milijonov mož, ki so v letu 1865 tvorili omenjeno armado, jih je zdaj ostalo pri življenju le še kakih 4,400. Njih vrste se leto za letom bolj redčijo in njih moči so že tako oslabele, da so odločili, naj bo sedanja konvencija zadnja, in tako se starčki ne bodo več sestali, vsaj uradno ne. j jonarji, da vlada zopet preki- (kateri načeluje !ne diplomatske odnošaje s Sabath, je objavila obdolžbo končno pričelo sovjetsko Rusijoi; dalje, da se | proti nekaterim . osebnostim;,;'stopanje proti voznikom takih sprejme v kongresu zakon zaiki se upirajo, da bi dale in-skrajno znižanfe imigracij- formacije glede izdajanja skih kvot, za uvedbo splošne-'bondov na nekatera poslopja. Jno in ponovno je ■ ga sistema prstnih odtiskov, I Kakor znano, preiskuje ta ko-'postopanje odloženo, toda se Iza deportacijo tistih tu ježem- j misija sleparije, potom kate- .vedno je kakih 110.000 ki so v zvezi, ali zago- rih so lastniki bondov na ne- jpregledanih avtomobilov. avtomobilov, kateri še niso bili uradno pregledani. Ponov-bilo tako revajo, precej kakšna bo letošnja letina. Rezultat je zelo žalosten in ne-pretirana cenitev škode, ki jo bo utrpel naš kmet zaradi slabše letine, znaša najmanj V spanju skozi okno Neke noči je 15 letni trgovski vajenec Pavel Merhar iz Laškega pri Celjh vstal iz postelje. ne-Pri- cev, varjajo radikalno tretjo inter-;katera velika poslopja izgubili hodnji teden se bo izročil ta-nacijonalo, in podobno. 'težke denarje, kim voznikom poziv na sodisce. ŠPANSKI BEGUNCI V FRANCIJI padali, ne da bi dosegli uspeh. Z omenjenim usodnim dogodkom je tudi za upornike v trdnjavi Alcazar izginilo upanje, da bi bili rešeni iz obupnega položaja. Kljub temu, da jim je vlada trdnjavo razstrelila, se še vedno branijo. Ko so bili v neki bitki blizu francoske meje Span ski vladni miličniki poraženi od uporniškega vojaštva, so se umaknili preko meje v Francijo. Tamkaj so bili sicer sprejeti, vendar pa takoj tudi postavljeni poa stražo varnostnih organov. 200,000.000 Din. Ta ogromna, Stopil je v spanju k oknu in pa-številka dokazuje že v naprej, j del z drugega nadstropja na zem-da se bo naš kmet kaj težko |ljo. Pri padcu se je močno pobil prerinil skozi zimo do prihod-; po vsem životu, da so ga morali nje pomladi in da bo letošnja j odpeljati v bolnico. zima za naše kmečko prebi- --o- valstvo zelo huda. Nesreča Od vseh važnejših pridel- V Kranjski gori se je pokov je pri nas letos edino ko- nesrečila 16 letna Angela ruza obrodila nekoliko bolje, Kosmačeva, hči ondotnega kakor lansko leto. Vsi drugi jčuvaja železniške proge. Po pridelki pa sO hudo nazado- ;skalah blizu doma je plezala, vali, tako po količini, kakor :pa je nenadoma omahnila in tudi' po kakovosti. padla v precej globok prepad Letošnja letina je torej v in se težko poškodovala. večini pridelkov precej pod j -o- povprečno letino, tako da jo [ Nesreča popolnoma upravičeno lahko I V ljubljansko bolnico je bil smatramo za zelo slabo Ne-(pripeljan 55 letni delavec Ja-glede na kraje, kjer je toča jkob Pretnar s Preske pri Trži-popolnoma uničila poljske pri-jču. Zaposlen je bil v tržaški delke, bo naš kmet tudi pov- spredilnici, kjer je imel oprav-sod drugod moral hudo varče- ka s smolo in se pri tem ne-vati, da bo kljub svoji skrom- varno opekel po rokah in po nosti in varčnosti preživel svo- hrbtu. jo družino do prihodnjega le- --o- la Zaradi plačila ___o__j V Mariboru je prišlo do Največje orgle v Jugoslaviji spopada med nekimi pivci in (Ljubljana, 8. sept. — Naj-jsicer vsled tega, ker se niso večje orgle v Jugoslaviji za ,mogli sporazumeti, kdo naj Strossmayerjevo stolnico v plača dva litra zapitega vina. Djakovu so narejene. V Št. 'Pri tem je bil z nožem zabo-Vidu nad Ljubljano stoje v den v prsi pekovski pomočnik orgelski dvorani svojega moj- Edvard Černec, katerega so stra Jenka. 72 registrov imajo; morali odpeljati v bolnico, tri manuale in pedal; nad 5000 piščali. Glas se od najtišjega, skrivnostnega, kakor iz neznanih dalj komaj slišnega šelesta-nja stopnjuje do silnega, bobne-Čega grmenja. — Posamezni registri so intonirani sijajno, značilno, pa vendar še najmogočnej- Neprevidnost V Ljubljani se je nevarno zastrupila kuharica Ana Vid-marjeva, ko je nekega večera po pomoti popila neko strupeno (tekočino. Odpeljali so jo v bolnico. Stran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 26. septembra 1936" Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-dfljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina ; Za celo leto .......................................$5.00 Za pol leta ...............................— 2.50 Za četrt leta .....................................- 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ______________________________$6.00 Za P»1 leta _________________________________ 3.00 Za četrt leta .............................. 1.75 Posamezna številka ........................ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidav««. Published by: EDINOST PUBLISHINU CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year _____________________ For half a year _______________ For three months _____________ ______$5.00 ______ 2.50 ______ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ____________________________$6.00 For half a year ______________________ 3.00 For three months _______________________ 1-75 Single copy .................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira, — Rokopisov uredništvo ne yrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Roosevelt ali Landon? ^^OVfcMSKIH NAS ■ _ " "•jP/jv^afa. NA BREZJE! NA BREZJE! Lemonf, III. Za nedeljo 4. okt. vas Marija Pomagaj vabi v Lemont. Slovo hoče vzeti ocl vas za to romarsko OD DRUŠTVA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER La Salle, 111. Cenjene j sosestre. ; Naznanjam vam, da bomo imele v soboto 26. septembra skupno Pravkar smo v najljutejši borbi narodnih volitev. Vse stranke podajajo vse mogoče izjave. Vse stranke so na vse mogoče načine kritikovane. V teh kritikah je mnogo pretiranosti na vseh straneh. . Zelo nevarno bi bilo trditi, da je kaka stranka popolna v vseh ozirih. To je nekaj nemogočega. Vsaka stranka je več ali manj oddaljena od perfektne popolnosti. Vsaka stranka ima dobre in vestne voditelje, pa ima v svoji sredi tudi garjeve ovce, ker pač vsaka stranka obstoji iz ljudi, zato je tudi vsaka stranka človeška. Ljudje pa nismo popolni. Malo jih je, če jih je kje sploh kaj, ki bi bili brez vsakih napak. Iz tega vzroka torej se ni popolnoma nič čuditi, če imajo vse stranke ena proti drugi dovolj materiala za kritiko. Popolnosti torej v političnih strankah ni za iskati. Iskati in proučevati je le treba, kje in v kateri stranki imajo boljši gospodarski program in kje je Več naklonjenosti za delovno ljudstvo, v katere vrste Slovenci večinoma spadamo. To je vse. Delavci lahko v tem oziru malo pregledajo preteklost delovanja ene in druge stranke. Vzemimo n. pr. le povoj-on dobo. Leta 1920 je prišel za Wilsonom na krmilo predsednik Harding, za njim Coolidge in za tem Hoover. Kdor ima kai spomina lahko revidira to preteklost in vidi koliko se je tekom 12 let storilo za delavce pod republikansko administracijo. Delavci naj prouče, koliko delavcem koristnih zakonov in postav je uveljavila republikanska administracija. Nato naj pa zopet revidirajo samo zadnja tri leta, koliko je naprimer Rooseveltova demokratska administracija storila za delovne ljudi. Denite te rezultate skupaj in vsak lahko izračuna, katera stranka ima v svojih preteklih programih bolj prijazno lice za delavski stan. In ko bote dobili te rezultate, lahko sami presodite, kdo je vam bil v preteklosti naklonjen, kdo je za delavski stan res kaj storil, itd. In na podlagi tega, bo vsak delavec že vedel kako in koga bo volil. Kdor hoče sam sebi dobro, bo volil stranko, ki mu je naklonjena. V svojo škodo noben pameten človek ne voli. To kar se tiče proučevanja strank. Vsak ima oči in naj gleda in opazuje — vsak irr^a lastno pamet in naj sodi in stori tako, kakor mu pamet veleva. Siliti koga, koga naj voli, bi bilo nespametno. Na volilni dan so volilci gospodarji nad svojo usodo. Kar izvolijo to pa potem imajo. Pred njimi je dobro in slabo. Na njih pa je, da izberejo in kar izberejo, to pa imajo. Gre pa še pri letošnjih volitvah za nekaj druzega. Letos imamo na izbiro več strank. Tu pa se zna zgoditi, da bodo mnogo glasovali morda za kake druge tretje stranke itd. in bodo s tem oslabili moč ene izmed glavnih strank. To pa zna priti. Delavci si morda želijo Roosevelta, pa morda kaka nova stranka še več obljublja, dasi je vprašanje, če bi mogla to vse tudi izvesti, pa bo taka nova stranka odnesla precej glaiov iz demokratskega tabora. To pa ne pomeni, da bo zmagala kaka nova stranka, le oslabila bi pa lahko demokratsko stranko in s tem isto privedla do poraza pred republikanci. Na ta način bi propadla pri volitvah demokratska stranka in z njo tudi nova tretja stranka. Nobena bi ne zmagala, zmagala pa bi nasprotnica obeh, to je republikanska stranka. In zato bi pomenilo v takem slučaju glasovati za novo stranko toliko, kakor glasovati za republikansko stranko. V vlado pride samo ena izmed od obeh glavnih strank. To si le zapomnimo vsi. Ali bo na predsedniškem stolcu sedel še naprej delavcem naklonjeni predsednik Roosevelt, ali pa bo sedel na njem Landon, načelnik republikanske stranke. Eno izmed tega se bo zgodilo, pa nič drugega. Zato je v tem oziru samo eno vprašanje: ali Roosevelt ali Landon. Samo ta izbira je. Vse druge izbire drugih strank bodo samo slabile vrste prvih dveh. Zato naj bi volilci napravili tudi svojo izbiro. Za enega teh se naj odločijo, za katerega že pač mislijo, da je delavskemu stanu bolj naklonjen. Ako bodo volili drugače, bodo svoje glasove samo poccpHi in oslabili. Letos stoji pred volilci samo eno vprašanje: Roosevelt ali Landon? sezono. In nekaj prav posebnega 'sv_ Sp0ved in v nedelio 27. vam ima povedati. Kdor ima še 'sept skupno sv> obhajilo. Pokaj otroškega srca do nje, naj ^Idne ob 2. uri v nedeljo se ne izgovarja. Saj vam lahko ;pa sejo_ Pričaku;je se da vse nekoliko razodenem kaj vam ima pridete> ker vročina je sedaj povedati. Rada bi, da bi njene- i .ila> po geji bomQ imde mu Sinu dali malo zadoščenja za nekoliko zabave Jn slado]ed. strahotna bogoskrunstva, ki se Dr&ge sosestr(h Prav vljud_ dogajajo v Španiji. Ker radi nQ ^ yrogene od gtrani ' od. njih tudi njeno srce krvavi, bi . , , . • . , .. x .. , bora, da bi se kaj bolj zam- bila s tem tudi sama nekoliko po-1 , , " , „ . , . „ male za ,društvo. Vsaka clam- tolazena. i . . , . ...... jca ima kako svojo prijatelji- Ker je sv. oče, sam ves strt od Co, katera še ne spada v dru-grozotnih poročil, ki jih dobiva gtvo Krščanskih žena in ma-iz Španije nedavno tretjeredni- Lepo bi bilo, če bi jo na-kom, ki radi molijo, na srce po- 'govorile, pa bi morda pristo-ložil, naj prevzamejo nekako |pila omJ y to društvo. Saj je vodstvo tega zadoščenja, je vodi- bilo to društvo ustanovljeno tel j tretjeredniške skupščine pri 'za vse katoliške žene in ma_ sv. Štefanu v Chicagi mislil, kaj 'tere h} nad vse potrebno ko bi njeni člani na praznik svo- 1 jega duhovnega očeta 4. okt. ki je ravno v nedeljo imeli to za-dostilno pobožnost. Ko je to misel še dalje predel in jo z drugimi pretresel, je prišel do zaključka, da bo najbolje in najlepše, če bi se pobožnost vršila ali vsaj zaključila pri Mariji Pomagaj v Lemontu in bi se nanjo še druge dobre duše iz okoliša povabile. Saj kar je sv. oče tretjerednikom povedal, je hotel povedati vsem dobrim otrokom sv. cerkve, ki sočustvujejo s svojimi trpečimi brati in sestrami po svetu in s toliko žaljenim Jezusovem in Marijinem Srcem. Tako je bila ta pobožnost sklenjena. Vršila se bo tedaj v nedeljo 4. okt. popoldne tu pri nas v Lemontu. Njen podrobni program je sledeči : 1. Ob 2. bo imel voditelj III: reda P. Hugo pobožnosti primeren govor. 2. Ob 3. bo izpostavljeno Najsvetejše, pred katerim se bo opravila spravna molitvena ura. Tisti, ki imajo "Večno molitev", naj jo prineso s seboj. 3. Ob 3:30 bodo litanije z blagoslovom in nato posvetitev Mariji. Cerkvena pobožnost bo s tem zaključena. Nato vas bo pa P. John povabil k "Finžgarju" na svoj običajni "medeni piknik". Sicer pravi, da vam letos ne bo mogel tako postreči, kot prejšnja leta, za to se pa pravočasno po-žurite tisti, ki si želite to grenko življenje malo osladiti. Na svidenje tedaj 4. okt. pop. pri Mariji Pomagaj v Lemontu. Čim več vas bo, tem bolj bo Marija v svoji lastni boli potolaže-na. Kakega kisavega vremena se ne ustrašite. Saj se bo vse vršilo pod streho. V slučaju izredno slabega vremena se bo pobožnost vršila v cerkvi sv. Štefana v Chicagi ob 7. zvečer. Vabljeni so za ta slučaj vsi farani. Oo. frančiškani -O—— ŠIRITE AMER. SLOVENCA je, da delamo v korist naše slovenske cerkve ter v dobrobit naših neumrjočih duš. Kako lepo bi bilo. če bi vsako četrto nedeljo v mesecu vse žene in matere pristopile k mizi Gospodovi in prejele Njega, ki je pot resnica in življenje. Ob enem bi to bilo najlepši zgled naši mladini. Torej upam in želim, da bomo pridobile več novih članic za mesec oktober. — Sesterski pozdrav. Mary Furar, predsednica • ——o- NA ZABAVO VABIJO Bridgeport, Pa. Prihodnjo nedeljo, 27. sept. se bomo še enkrat sešli skupaj na župnijskem vrtu in s tem zaključili letošnje farne piknike. Prijazno, vas vabimo, da nas posetite v velikem številu. Za suha grla in lačne želodce bo v obilni meri preskrbljeno. ■ Poleg tega bomo imeli še tudi dobro" godbo in druge vsakovrstne zabave. Na sredi vrta bo stal Črni mož, ki bo pazil z bistrim očesom, kdo mu bo odbil nos. Če boš ti tako srečen, da mu ga od-biješ, boš dobil lepo nagrado. Ne pozabite te lepe prilike, ki se vam še enkrat nudi, predno stopimo v zimsko sezono. Prijazno vabljeni in dobrodošli vsi. Na veselo svidenje in pozdrav. M. U. -o—— BARBERTONSKE NOVICE Barberton, O. Po več tednov trajajoči stavki so se podali delavci Ohio Braes kompanije zopet na delo dne 18. septembra. Kompanija je ugodila vsem njihovim zahtevam. S tem, da je ta kompanija ugodila delavstvu in se je to podalo na delo, ni v našem mestu nobena tovarna več v stavki. Poročili so se zadnjem času naši mladi rojaki in sicer Mr. Karel Zadnik, ki si je izbral za tovarišico svojega zakonskega življenja Miss Alojzijo Markovich; Mr. Frank Liko-vič si je izbral za nevesto dekle madžarske narodnosti; Mr. Joseph Škraba se je poročil na Delavski dan v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Njegova izvoljenka je slovaške narodnosti. — V soboto 26. sept. se bo poročil Mr. Frank Ujčič, v Kenten, Ohio, z nevesto hrvaške narodnosti. — Našim mladim zakoncem želimo v novem sta'nu' obilo božjega blagoslova in' mnogo srečnih let. V tovarni pri delu je zmečkalo prst rojaku Mr. Antonu Gradišar s 15 ceste in se je moral podati na operacijo prsta. — Pred kratkim se je vrnil iz države Nevada s svojo družino dobro poznani rojak Mr. Andrej Bombač, pevovodja zbora Javor-nik. Zaposlen je bil pri Boulder nasipu že več kot tri leta. Želimo mu mnogo srečnih dni v Bar-bertonu. — Čitatelji Amerikan-skega Slovenca iskreno pozdravljeni. Frank Smole, zast. ——- MOJI TETI V SLOVO IN SPOMIN Indianapolis, Ind. Danes ko to pišem sem prejela iz stare domovine pismo, v katerem mi moji sorodniki naznanjajo tužno vest, da je 20. augusta v Gospodu zaspala moja teta Apolonija Stra-hovnik, po domače Smodiž, v vasi Ternavče fara Mozirje v Savinjski dolini. Pokojna je bila najmlajša sestra moje mame, ki je bila poročena doma na domu. En teden predno sem se odpeljala v Ameriko s soprogom, ji je umrl mož za pljučnico in ji zapustil troje malih otrok. Tako je ostalo veliko posestvo brez gospodarja, kar je bil hud udarec tako za ženo in otročiče, ki so'bridko jokali za očetom. Sama sem bila priča žalostnemu dogodku in ga ne bom nikoli pozabila, kakor ne bom pozabila slovesa, ko sem teden pozneje odhajala s soprogom v Ameriko in sem se poslavljala od sorodnikov in znancev in prijateljev, zlasti pa še od rojstne hiše moje drage mame, pa tudi od stare mame, ki me je zelo rada imela in jaz sem ji njeno ljubezen vračala s tem, da sem jo prav tako rada imela, kot svojo lastno mater. — V tej hiši je bilo, lahko rečem, veselje doma, dokler so še živeli moji strici in tete, ki so bili še neporočeni pri materi. To so lepi spomini mojih otroških težki zbogom, ti dragi moj dom. Težko je bilo potem tudi slovo v hiše stare marae. Sirota je milo jokala in prosila, naj ne grem v Ameriko, naj ostaneva s soprogom pri njih, da ji pomagamo gospodariti. Njena mala hčerka Te-rezika me je držala in glasno jokala naj ne grem od nje. Dala mi je v spomin podobico Marijino, katero še sedaj hranim. — Da, še enkrat zapišem, težka je bila ločitev od sorodnikov in znancev in prijateljev ter mladostnih prijateljic, s katerimi smo se v mladosti igrale in popevale, toda morala sem se ločiti in slediti soprogovi želji ter odpotovati v Ameriko, kjer sem imela starše, sestro in dva brata. Ko sem bila nekaj časa tukaj, sem dobila iz stare do^ movine vest, da se je teta zopet poročila. — Saj ji drugega ni bilo napraviti, pri tolikem posestvu. Njenega dru- DOGODKI med Slovenci po Ameriki Z grička sv. Terezije Johnstown, Pa. — Štiri' deseturna pobožnost v cerkvi sv. Terezije v Johnstown.u se bo vršila 1., 2. in 3. oktobra-Slovenski govornik bo Rev. M. Kebe, župnik v Pittsburgh«, angleški govornik pa Rev. T. Canoley, vodja višje katoliške šole v Johnstownu. Žalostna vest iz starega kraja Chicago, 111. — Naša rojakinj'1 Mrs. Agnes Benčan nam je zadnji teden sporočila, da je dobite zopet žalostno vest iz stare domovine, da ji je namreč umrl brat Math Matičič in sicer dne 7. septembra v Ivanjem selu pri Rakeku, ki zapušča ženo in tri nedorastle otroke. Star je bil 50 let. — Pred letom ga je bilo v gega soproga nisem poznala. | gozdu nekaj udarilo v prsa. Nič Dobila sem pa pismo, da je | hudega sluteč se za to ni mnogo po par letih zakona odšel v Ameriko in sicer v East Heleno, Montana, kjer je menda delal v rudnikih. Ni bil tam popolnoma dve leti, ko se je /zopet odpravil v domovino k ženi, kamor pa ni nikoli prišel. Kruti tovariš je drugače odločil. Teta Apolona mi je pisala, da ji je mož pisal, da pride v kratkem nazaj domov in ji prinese denar, ali ga pa pošlje po pošti. Toda, preteklo je par mesecev in ni bilo ne moža ne denarja. Teta mi je potem pisala in me prosUa, naj poskusim kaj poizvedeti, pa mi ni bilo mogoče ničesar ukreniti, ker nisem imela nobenega naslova, od tam kjer je sam živel. Dala sem pa vendar majhen oglas ';v Glas naroda, če bi kdo vedel, kje se nehaja Martin Strahovnik, ki je živel v East Heleni, Montana. Kmalu sem dobila od nekega rojaka pismo, v katerem mi je sporočil, da se je Martin Strahovnik podal v staro domovino 8. augusta. Do mesta Levingston, ga je spremljal neki rojak, (pisal mi je tudi njegovo ime.) ker Martin Strahovnik ni razumel toliko angleškega jezika, da bi si bil sam kupil karto. Tri dni potem so pa v Levingstonu potegnili iz reke truplo Martina Strahovnika. — Mar ni to grozno, še bolj zato, ker je resnično. Nekdo ki je vedel, da ima Martin Strahovnik denar, ga je gredoč v omenjeno mesto ubil in ga vrgel v vodo. Ni okrutnež pomislil, koliko hudega je s tem storil ženi, ki je pričakovala moža, pa ga ni bilo let iz te hiše kjer sem vživa- \od nikoder. _ Teta je silno žalovala za njim, da bi skoro prišla ob razum, toda prebolela je strašni udarec. Ko je hčerka dovolj dorastla, ji je prepustila posestvo, sama je pa živela v liho-ti. V preteklem letu je pa pričela bolehati in bolezen je postajala vedno hujša, dokler je ni pretekli mesec položila na posteljo, iz katere jo je 20. avgusta smrt rešila nadaljnega trpljenja. Omenjenega dne zvečer je bila jako slaba. Pri njej so se zbrali sosedje in la ljubezen stare matere, stricev in tet. Toda, čas hiti naprej. Minila so moja otroška leta, minila tudi dekliška leta. Poročila sem se in po sedmih mesecih zakona odhajala s soprogom v daljno tujo deželo. Kako težko sem se ločila od domače hiše, v kateri sem preživela vesela1 in brezskrbno mladost. S solzami sem močila drago zemljo domačo in klicala očetovi hišici tako 'brigal, četudi je večkrat čutil bolečine. Ko je bilo pa hujše, je bilo že prepozno in tudi zdravniki mu niso mogli več pomagati. Pokojni je bil v Ameriki 20 let. Prva leta je bil v Rankin, Pa., kjer je delal v Bridge works, potem je prišel v Chicago in tudi tukaj delal v železnih tovarnah. Bil je precej let član društva Danica in zelo priljubljen povsod iter vedno rad vesel. — Blag mu spomin in sveti naj mu večna luč. Smrtno ponesrečil Pueblo, Colo. — Pri delu v jeklar ni se je smrtno ponesrečil tukajšnji rojak Jakob Henigs-man v starosti 61 let. Prišel je po nesreči v dotiko z močnim električnim tokom, ki ga je na mestu ubil. Pokojni je bil doma iz Semiča na Belokranjskem in je delal v tukajšnjih tovarnah že 36 let. Zapušča tri sestre in dve hčeri. Poroke na West AHisii Milwaukee, Wis. — V west-alliški cerkvi sta bila pred kratkim poročena Miss Anna Karlovi č in Theodor Pietroszinski-— Nadalje sta bila istotam po-ročea Miss Mary Janežič, nečakinja pok. Rev. Marko Pakiža in John McCurty. — Zadnjo soboto sta pa bila poročena v isti cerkvi Miss Mary Schneider in Joseph Adrian. -I-nw—iUMWiimii iwi ijm . i.i iimi»T^ kmalu popolnoči je začela potiho moliti, nakar je mirno zaspala. Srce je prestalo biti, ne bo več čutilo težkih udarcev usode. Njenega pogreba se je udelžilo veliko število sorodnikov in prijateljev. Ob odprtem grobu se je milo jokala hčerka Rezil;a in sin Jožko, pa tudi vsi pričujoči so | jaili ginjeni. Bila je dobra žena in mati in skrbna gospodinja. Tudi meni je težko po njej. — Draga teta, sladko spa vaj te v domaČi zemlji. Tudi mi, vaši sorodniki v Ameriki, se vas bomo spominjali in molili za vašo dušo. Priporočamo vas v molitev pa tudi vsem znancem in prijateljem, katerih je veliko število v Shc-boyganu, kak,or tudi v Milwaukee. Žalujoča nečakinja, Annie Koren- TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (Metropolitan Newspaper Service Napisal: Edgar Rice Burroughs Lady Beth, ki je razumela kaj je poglavar zapovedal, se je stresla v strahu kaj bo z njo. Vedela je, po glasu ki ga je poprej slišala, da Tarzan vse to opazuje, toda kakšno pomoč naj od njega pričakuje tukaj med tolikimi vojaki? Mar naj ga zopat pokliče da prido koit pričakovani bog Iskander? Le ga pokliče, bo prav gotovo prišel. Dvornijivo pa je, da ga bodo ti južni Canaaniti, ki so videti nekoliko bolj izobraženi kot pa Baalaliti, če ga bodo ti sprejeli kot dolgo pričakovanega voditelja. Če bi ga ne sprejeli kot takega, hi ga gotovo uničili. Ne, v tako nevarnost nikakor ne more klicati Tarzana! Tai zan je z drevesa, na ikatcresui je bil dobro skrit, vse natančno videl, kaj se je godilo v naselbini južnih Canaa-nitov. Ni razumel njihove govorice, toda ko ao vojaki nastopili proti dr. Jo-nesu, ga prijeli in privezali na neko drevo, je videl, da Cnnaaniti resno mislijo. Treba je hitre pomoči! Sobota, 2(5. septembra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 KDO BO PLAČAL ZA GOSPODARSKO PREOENOVO? Od strani mnogih ljudi se sliši prigovor: "Seveda, to je vse lepo, da federalna vlada skrbi za ljudi, ki trpijo radi nezaposlenosti, za mladino v CCC taborih, za pokojnine potrebnim starcem, za preobnovo gospodarskega življenja in ameriške zemlje, ampak vse to stane biljone. Kako daleč more to iti? In kdo bo plačal za vse to? Kdo pa ne kot naši otroci, ki bodo obteženi s takimi davki, da bo življenje po-stalo nemogoče?" J ne napravljajo nekateri pogre- Mnogi izmed ljudi, ki izjavlja- iški; prav poceni je pretirati ta-jo te bojazni, pošteno tako mi- ke pregreške iz strankarsko-po- večali svoj narodni dolg za 22 biljonov dolarjev. Zapomnimo naj si, da srno teh 22 biljonov potrosili m vničevalne svrhe. Onih 10 biljonov pa, ki smo jih izdali v borbi proti depresiji, potrosili smo za konstruktivne svrhe. In povrh tega je bil ves denar potrošen doma. Ob takih velikanskih izdatkih, kakor v vojni proti inozemskemu sovražniku in v vojni proti depresiji, bi bilo nečloveško, da se NAJLEPŠA AMERIČANKA sli jo, ker ne vedo boljše. Republikanska propaganda seveda izrablja te bojazni najivnih ljudi in bega ljudstvo, dasi oni prav dobro vedo, da je ta prigovor brezmiseln. Seveda v veliki krizi si mora vlada izposoditi denar na svoj kredit, ker redni dohodki niti od daleč ne zadostujejo za pokritje izrednih stroškov. In te dolgove rnora vlada nekdaj povrniti. Pa saj je ista stvar z vsako našo družino. Modra družina pazi na to, da ne trosi več kot zasluži. Ali ako nastane kaka nujna potreba, si izposoja denar, kolikor njen kredit premore. Ravnotako modra vlada omejuje svoje tekoče stroške na tekoče dohodke. Ali kadar nastane kaka nujna narodna katastrofa, vporablja ves denar in ves kredit, ki ga ima, da odvrne najhujše. Ta financa je zdrava in človeška. Modra družina vključuje v budžet ne le vsakdanje izdaje, marveč tudi nekatere stroške na račun bodočnosti — plačila na hišo, za vzgojo otrok in za zavarovalnino, pa tudi nekaj prihrankov za slabe čase. Ravnotako vlada nakazuje bodoče denarje za narodno zdravje, narodno vzgojo, narodno zavarovanje proti vremenu, narodno reservo za manjše katastrofe. Družinska mošnja more premagati kako manjšo bolezen v družini. Ali, recimo, da oče ali mati zboli, da mora iti za dolgo v bolnišnico, podvreči se večji operaciji, ali da je otrok povožen in treba posebne oskrbe, da ne ostane pohabljen za vse življenje; tedaj družinski budžet je takoj prekratek, da bi pokrival take izredne stroške. V takem slučaju kaj naj družina stori? Dvoje. More prekrižati roke in čakati, da se zgodi, kar naj se zgodi, češ, saj denarja ni. Ali pa v skrajnem naporu si izposodi od Petra in Pavla, da se odkriža najhujšega; in še radi bodo kasneje delali, da se dolg odplača. Isto je z našo deželo. Ko sta prišli nad nas oni dve veliki krizi, svetovna vojna in njene posledice, depresija, nismo imeli zadosti denarja pri roki, kolikor smo ga potrebovali. Da nismo ničesar storili, naš budžet bi bil seveda ostal neprizadet — bilan-ciran. Ali to je tudi vse, kar bi bilo ostalo neprizadeto. V vojni tako brezdelje bi bilo pomenjalo .smrt in poraz. V depresiji, bi bilo pomenjalo stradanje, nemire in upore. In tako smo tekom vojne po- litičnih razlogov Ko se radi nujne sile zarine-mo v dolgove — pa naj bo družina ali vlada, moramo vedno paziti, da je dolg znotraj mogočnosti povračila. In mi kot narod smo znotraj teh mej — pa še kako Naš dolg v borbi proti depresiji znaša 14 biljonov — štiri biljone pod Hoover-jem in 10 biljonov pod Rooseveltovim programom za gspodarsko preobnovo. Ako družina, katere letni dohodek znaša $7000 ali $8000, more prav zlahka premagati dolg od $3000, more narod, katerega letni dohodek znaša med 70 do 80 biljonov dolarjev, prav lahko premagati dolg od 30 biljonov. Proporcija je ista. Moremo premagati ga tem lažje sedaj, ko smo odločno na poti do boljših časov. O tem ni dvoma. Vzlic vsem vpitjem vele-biznisa, finančna poročila vele-družb pokazujejo, kako njih dobički rastejo. Gospodarska obnova dežele nam bo pomagala odplačati naš dolg, ne da bi zadušili z davki ni nas, še manj pa bodoče generacije. Ne, mi se prav nič ne bojimo za rastočo generacijo. Predali bomo njim nekaj boljšega, kot smo mi podedovali. Pod vodstvom socijalno navdahnjenega Franklin D. Roosevelta premagali smo krizo; pogumno smo se borili za popolno ozdravljenje in bodoči generaciji prepustimo haš s perilom vred, so izvrsten, | neškodljiv pripomoček za ble-! denje. ZDRAVSTVO. hočeš DOLGO ŽIV-ETI? IZ TAJNIŠTVA R. Z. Že od začetka meseca ma- delo pri Baragovi beatifikaci-ja sem imel v načrtu, da bi ji. Ko bi imeli kar največ te« Med velikimi ljudmi, ki so p0C| okriljem Baragove Zveze ga zbranega bi lahko v mar-dolgo živeli, je prilično dosti tu- zageli s takozvano "Baragovo jquettsko škofijo sporočili, da di takih, ki se niso dosti menili knjižnico," ki bi periodične se pri nas nahaja prepotrebni za svoje zdravje. Mnogi so ne-1 izdajala posebne Jorošuric.e, jmaterijal, ki se ga lahko po-, redno živeli, čezmerno pili alko- jnakožne in versko obrambne služijo v svoj namen. Za to vsebine. Za to bi potrebovali jdeto se mi zdi najbolj pri-poseben denarni sklad. M'slHi smerno -lemontsko ' frančiškan* hclne pijače in razna narkotična sredstva, vendar so doživeli lepo starost. Kajpada to ni reden pojav. Redno so dolgo živeli le tisti, ki so zmerno živeli. Med te spada med drugimi slavni nemški filozof Emanuel Kant, ki se mora vprav prehranitveni skrbi smo izdati apel na ameriške sko semenišče, ki stoji pod Slovence, s katerim bi uitajio- ^vodstvom Rev. Dr. P. Hugo-vili 'Baragov književni sklaa.' ;na Brena. Zato bi naj čisti Nepričakovano pa so izrazili Jdobiček, katerega bi morebiti pri Ave Mariji pripravljenost, (loneslc nameravane brošurice, da založijo in razpečavajo ta- šel v roke tistim, ki bodo raz- za življenje zahvaliti za visoko^ brogjjrice kar nam je se-jiskovali Baragovo življenje starost; umrl je namreč v 81. le- ^ dobrod'ošlc. Ni se potem Dobri Slovenci bodo najbrž \ Na kontestu lepotic, ki se je neda vno vršil v Atlantic City, N. J., je med j tekmovalkami odnesla prvo mesto 22 letna Rose V. Coyle iz Yeadon, Pa., / in bila s tem proglašena za "Miss America 1936". Dekle je graduantmia s kolegija in utegne zdaj postati filmska igralka. nazor o visoki redilnos'i .gob močno omajalo. Naenkrat so se našli veščaki, ki so odrekali gobam višjo redilno vrednost, kakor jo ima naša navadna hrana v sočivju. Nekateri veščaki pa so celo odrekali gobam vsakršno redil-nost ter označili gobe zgolj za deiikateso. Zmešnjavo so še povečali razni kemiki, ki nikakor niso soglašali z rezultati svojih raziskavanj. Vzrok temu nesoglasju je tičal v tem, da niso imeli enotne analitične metode, zaradi česar so bile razlike v najdenih številkah včasih prav znatne. Ko so našli eksaktnejše metode, so tudi lažje dosegli zanesljivejše podatke. Danes nam pravi veda; beljakovine se nahajajo v gobah v visokih odstotkih, katerih vrednost sq pa znatno zniža, ker je toliko in toliko odstotkov neprebavnih, Zato pa imajo gobe razen beljakovin se druge dragocene snovi, ki zopet zvišujejo njihovo redil- mo za postne jedi. M Telečje pleče s čcibulo. yS pol kile teletine (najbolje je pleče) odstrani kožice in raz-reži na štiri dele. V kožici se-grej mast, na masti zarumeni eno debelo in drobno zrezano čebulo, nato položi zrezano meso iia čebulo, £laj zraven malo paprike, osoli in pokrito duši tri četrt ure, pa j a gotovo. Zraven lahko daš makarone in salato. tu. Kant si je neverjetno praciz- i no uredil svoje življenje. Bil je- za č. Dobra stvar bi rtovoljnimi darovi, v vsakem pogledu umirjen. Toc-; Potreba ]e odrejal obroke svojih jedil. ^ obrambnih brf,Ui,, se je pokazala zlasti & ker naši nasprotniki no j j Alkohola sploh ni pil. Prav tako ni kadil, a spal je vsak dan toliko, kolikor so mu odredili zdravniki. Celo tako daleč je šel Kant v varvanju svojega zdravja, da se je ogibal vsakega razburjenja, prepira itd. Celo potoval ni nikamor, ker je menil, dapa treba obračati na naše ljud- ta namen še prispevali s pro- Na, ta način bi bila "Baragova knjižnica" ped okriijem Ave Marije sedaj, in njen "Baragov književni zbirajo sklad" bi se uporabljal za prispevke za svoj takozvani .raziskovanje Baragovega živ-"Cankarjev glasnik," ki bo v lienja, ki bi ga naj prevzelo naprednem in brezverskem |lemontsko bogoslovno seme-duhu urejevana mesečna revi- nišče, t. j. St. Mary's Seminary, Lemont, 111. Mislim, da potovanje krajša življenje. \ Z nameravanim Med velike ljudi, ki so se stro- književnim skladom no vrednost, to so: maščoba, vseobčno, razumno prosperiteto, .fiziološke redilne soli in sladki jo je omogočil gospodarski 'k0rj.i, zlasti manit. Po našem Možgani v omaki. Goveje možgane operemo ter pripravimo kakor zgoraj. Na kožico denemo žlico masti, drobno drobno sesekljano čebulo, peščico opranih gob, nekoliko popra in paradižnikove mezge, ter vse počasi dušimo. Po 10 minutah jih redilna Obrnemo, pustimo še 15 minut dušiti, nakar jih vzamemo iz kožice z lopatico. Napravimo sve-tlor um eno. prežgan je, prilijemo ter pustimo počasi vreti. Nato denemo možgane v omako in pustimo še 10 minut vreti. Servi-ramo gorke, garni ramo z ajdo- go držali dijete, je tudi slavni italijanski glasbenik Giuseppe Verdi, ki je umrl v 77. letu popolnoma zdrav, duševno svež — zrušila ga je le starostna onemoglost. V 74. letu je Verdi še tako lahko in hitro komponiral svoje znamenite opere, kakor na pr. "Othela", da je bilo čudovito. Med starimi rimskimi pisatelji je bilo tudi več ljudi, ki so skrbno pazili na higieno in se držali diete. Tako je na pr. Seneca nenavadno pazil na svoje zdravje. In ravno radi tega je, ko ga je Neron obsodil na smrt, tako težko umiral. Prerekal si je žile na levi roki, pa dasiravno je mnogo krvavel, ni izgubil zavesti, kaj šele, da bi umrl. Zatem je sedemkrat izpil kozarec stru-' pa, pa tudi to ga ni spravilo s sveta. Šele, ko je vdihaval vrelo strupeno paro, ki mu je uničila pljuča, je izdihnil, i Podobna usoda je zasegla tudi Baragovim ^bo taka rešitev prinesla naj-bi dobili | vež koristi za naš duhovni sredstva, s katerimi bi • zamo- preporod in obenem pospešila gli raziskovati življenje Bara- |delo za Baragovo beatifikaci- govo. Kakor sem mogel raz-j jo. Zato želim tej rešitvi kar videti, bo najbolje, da mi največ uspeha in božjega bla-amerirki Slovenci sami pripravimo kolikor mogoče materi fala, ki ga rabi postulator za goslova. P. Salezij Glavnik, O.F.m. tajnik Baragove Zveze tovale o zdravilnih sredstvih napadi sklepnega revmatzma. proti revmatizmu. Po vseh kul-1 Novo metodo lečenja sklepnega turnih državah so organizirali. r-evmatizma preizkušajo zdaj na tedne boja proti tej neprijetni .mnogih internih klinikah in po-bolezni. Toda vsa zdravilna sred- 'skusi so večinoma že pokazali stva niso nič pomagala, revma-tizem, posebno sklepni, se ni dal zatreti. Šele nedavno se je posrečilo odkriti serum proti sklep-lemu revmatizmu. Te vesti bodo gotovo veseli vsi, ki jih muči ta bolezen. V Munchener Medizinischen sedanjem znanju sočivje v bližino stročnic in dosti nad-žito. Suhe gobe so dosti redilne j še kakor sveže, a posebno redilnost pripisujejo gob-jim izvlečkom. -o-- PRIPRAVA RAZNIH JEDI Oevrti možgani. Goveje možgane operemo. potegnemo program našega velikega Predsednika. Ko je predsednik Roosevelt govoril v New Yorku dne 25. aprila tega leta, je z značilno odkritosrčnostjo izjavil: "Nekateri ljudje niso nikdar vzadovoljeni Prihajajo k meni s pritožbami o visokem tekočem strošku prevzgradnje Amerike, o bremenih, ki jih baje nalagamo bodočim generacijam. Jaz pa |z "Jih kožice, odstranimo vse kar je krvavega, in denemo na cedilo, da se odcedijo. Napravimo 6 do 7 zrezkov in jih osolimo. Na krožnik denemo 1 jajce, nekoliko mleka, vse dobro stepemo in povaljamo kose možganov naprej v moki, potem v jajcu in nazadnje v krušnih drobtinah. Na Jožici razbelimo mast in ocvre-mo možgane počasi po obeh serviramo motovileč. vimi žganci in rdečim radičem. '3lavnega francoskega kemika in Najboljši so telečji in prašičji možgani, imajo pa to lastnost, da so preveč mehki in 'se težko pripravljajo. --o- zelo zadovoljiva rezultate. -o- ŠIRITE AMEU. SLOVENCA HIŠA NA PRODAJ Lepa prilika za Sloven.ee v Jolietu j ali okolici. Za zelo nizko ceno se proda hiša in Wochenschrift" piše dr. Karp o garaža na 1415 Clement st. novi metodi boja proti revma- Pojasnila o ceni in drugem tizmu. Gre za injekcijo krvi člo- Vobite na 1207 Cora st., JoJiet, veka, ki ga muči revmatizem. J HI. Zdravnik vzame revmatičnemu PRAKTIČNI NASVETI Plesen na klobasa« in gnja- preprečimo na ta način, jim pravim, da, dočim je deficit federalne vlade letos znašal približno tri biljone dolarjev, se je narodni dohodek ljudstva povišal od 35 biljonov v letu 1935 na G0 biljonov v letu 1936, pa jim pravim, da edino breme, ki se ga naj bojimo, je breme, ki bi ga naši otroci morali nositi, da nismo sedaj storili ono, kar smo storili." učenjaka Lavoisiera. Vse življe- človeku nekaj krvi in napravi iz nje je živel mirno in čisto v želji, serum, ki ga vbrizga druge-da bi dosegel čim višjo starost, mu revmatiku. Injekcije se po-Toda zaman je sanjal o visoki navijajo 5 do 6 dni. In v tem ča-starosti, zakaj njegova glava je su revmatizem popolnoma izgi-bila obsojena za giljotino. V ča- Otekline v sklepih izginejo, gu velike francoske revolucije je bolečine ponehajo in temperatu-tib preprečimo na ta način, |bil namreč Lavoisier obsojen na ^ pade. Bolezen tudi ne zapusti da jih namažemo z redko kašo iz 'smrt pod giljotino. Preden je šel ^edic Važno je udi, vode in kuhinjske soli. Napravi 'v smrt, je zaprosil revolucionar- da so po tej metodi ozdravljeni se solna skorja, ki se je plesen ni tribunal, da bi mu izvršitev , obvarovani pred novimi ne loti in ki odpravlja že nasta- 'kazni odložil za tri tedne, v ka-lo plesnobo. jterih bi mogel izvršiti eksperi- * Imente za neki izum. Toda Lavoi- Lik.ilnik mnogo dalj časa jsieru je bilo odgovorjeno: Revo-obdrži gorkoto, ako ima podsta- ;luciji niso potrebni niti učenja-' vek, na katerega ga polagamo, ki, niti kemičarji. kadar ne likamo, ilovnat, n. pr. | -o- poveznena lončena skleda ali kos ; SKLEPNI REVMATIZEM opeke. Železen podstavek pa ga OZDRAVLJIV 1, 1 % LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Le&vitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL. To je zlata resnica. Z mirno jstraneh. K njim vestjo trdimo, da dobrote, gmot- jpražen krompir in ne in duševne, te generacije bodo občutili otroci tretje in četrte generacije. Za to gre hvala Rooseveltu. Zato je potrebno, da sebi in bodočim generacijam privoščimo, da on nas vodi še nadalje. preje shladi. Zdravniška veda je baje kon- \ * ,čno našla orožje proti sklepne-j Jajčne lupine se očistijo z mu revmatizmu, ki se je zadnja i mrzlo vodo, nato posušijo na leta tako razširil, da je postal že ;] soncu in zdrobijo v prah. To je prava socijalna bolezen. Vsako I izvrstno čistilno sredstvo za ste- leto so se zbrale znanstvene av- Možgani so jako hranilni in iklenice in kozarce. Jajčne lupi' okusni. Lahko jih tudi porabi- 'ne ki jih daš v vrečico in jih ku- ZA NAŠE GOSPODINJE REDILNOST GOB Gospodinja, ki ima v rokah prehrano cele družine, je dobro če ve, katere jedi imajo v sebi več ali manj redilnih snovi. Zato ne bo odveč, če tukaj zapišemo nekoliko o gobah, ki se zlasti sedaj koncem poletja in začetkom jeseni marsikje v obilici nabirajo. Še pred 25--30 leti so komiki in za njimi gobarski vešča k i trdili, da imajo gobe skoraj toliko redilnih snovi, kakor meso. Takrat so namreč kemična raziskovanja v istini izkazala kaj visoke odstotke beljakovin v gobah in se je redilna vrednost živil sodila le po vsebini beljakovin. Res je .sicer, da je v nekaterih gobah več odstotkov beljakovin, kakor v mesu, toda v novejšem času je dognano, da teh beljakovin človeški organizem ne more do kraja izrabiti. Poznejša kemična raziska ■vanja so namreč dokazala, da niso prebavne vse spojine beljakovin v gobah, temveč It 45 do 70',i. To dognanje je toritete vsega sveta in se --»osve- DENARNE POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Za izplačila v dolarjih: Vsa $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: 4.65.................... 50 lir Za $ 9.00....................100 lir Za $43.00....................500 lir Iver se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: J O HM JEEICH (V pisarni Amer. Slovenca) 1810 West (C ermak Road, Chicago, Illinois Dinarji: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.55.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za $ 12 ZAHVALA Chicag HI. Besed nama manjka, da bi se mogla zadosti in najlepše zahvaliti za tako prijaznost, katero ste nama izkazali naši nikdar pozabljeni prijatelji in sosedje za lep "Surprise" ob naši 30 letnici zakonskega življenja, kot, davse vsem potom lista iz srca zahvalimo. Nadalje se zahvaljujemo ča-stitemu gospodu župniku P. A-ieksandru, za v srce segajoči govor ta večer; pa tudi č. g. P. Bernardu, ki so s svojim prihodom povečali slavnost. Se posebna hvala družinam Mr. M. Grill, Mr. F. Grill, Mr. G. Salmich in Mrs. Zorko in družinam, ki so pripomogli dc lepega uspeha. Še enkrat vsem skupaj lepa hvala in Bog vam poplačaj. (Ogl.)Mr. Mrs. Charles Madic BOŽIČNI IZLETI v JUGOSLAVIJO PARNIKI IZ NEW YORK A: EUROPA.....5. decembra NEW YORK ... 10. decembra HAMBURG .... 15. decembra BREMEN .... 16. decembra Brzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Brc-merhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborile železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. Randolph St., Chicago, III HAMBURG - AMERICAN LINI NORTH GERMAN LLOYD pj Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM • Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem- Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 I Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 26. septembra 1936 i ................................... 'M'U'II'I »'>«'! «"*>»'>«' f USODNA ZEN A Ivan Slivnik. - Da se je včeraj in danes tako živahno razgovarjal z njo, jo je prav veselilo, toda opominjala se je, da se mora zahvaliti za to zanimanje pač le temu, ker se je mogel z njo razgovarjati o svojem izumu. A tudi to ji je bilo prijetno. S tiho srečo v srcu se je zavedala, da ne gleda nanjo z brezpogojno mržnjo. "Samo da me sodi pravično, ne tako grdo, kakor me slikata Beatrika in njena mati, pa se rada zadovoljim," je dejala sama pri sebi. Ponos ji seveda ni dal pokazati, kako zelo je vesela, da se on razgovarja z njo ter ji zaupa svoje interese. Skrbno se je čuvala pokazati mu le iskrico čuvstva, ki je Idilo zanj v njeni duši. Tega ni smel vedeti za nobeno ceno — umrla bi od sramu. Da pride z Jankom, ji je bilo že znano. Tudi za svojega Kaluto je bil izprosil vstop, ker ga je rad poučil, kadar se je nudila ugodna prilika. Vse to ji je bilo ljubo, ker ti vsaj ni bilo treba ostati sami z njim. Na velikem dvorišču, ki je obdajalo poslopja, sta vladala strog red in najnatančnejša snaga. Še v kotu, kjer so se grmadili visoki kupi kuriva, nisi videl niti najmanjšega nereda. In baš ko se je ozrla Romana proti vhodu, je prirohnel na dvorišče avtomobil. V elegantnem loku je zapeljal tik do srednjih vrat glavnega poslopja, kjer so bili kontorji. Z utripajočim srcem je gledala Romana skozi okno. Osupnila je, ko je videla razen Janka in Viktorja tudi Beatriko. Trpka bol ji je presunila srce. "Ni se mogel ločiti od nje za toliko časa," je vzdihnila sama pri sebi ter se obrnila v sobo. Takoj nato je vstopil pisarniški sluga ter ji prijavil goste. "Povabite gospodo k meni," je velela mirno. Pozdravila je Janka kar najljubeznive-je, Viktorja z mirno prijaznostjo in Beatriko tako kakor vedno. "Ali smo res brez skrbi, da vas ne motimo, gospodična?" je vprašal Viktor. Odkimala je smehljaje se. "Saj sem bila pripravljena na vaš prihod, gospod inže-njer." Povabila jih je, naj sedejo, ter stopila k pisalni mizi. Vzela je telefonsko govorilo in poklicala Hojarja. "Ako bi se zgodilo kaj važnega, dragi Hojar, me tako veste kje iskati. Vse drugo lahko počaka, da se vrnem v kontor. Zdaj povedem gospodo naokoli," je dejala ter obesila govorilo nazaj. Nato se je obrnila. "Ako vam je prav, lahko začnemo obhod takoj." Viktor se je bil v tem ogledal po visokem, resnobnem prostoru. Taka je bila delavnica Romale Severjeve . . . Njegove oči so se ustavile na vitkem, tihem dekletu. "Pripravljen sem, gospodična." Romana je sklonila glavo ter se obrnila k Beatriki. "Ali se nam pridružiš, Beatrika? Bojim se, da ti ne bi bilo prenaporno. Morda nas rajši počakaš tu? Saj vem, da ne hodiš rada po delavnicah." Beatričine oči, sicer tako krotke, so po- rogljivo blisnile. "O ne, tudi jaz pojdem z vami! Tu bi se tako le dolgočasila. Razen če imaš ti kak vzrok, da me ne raa-raš s seboj?" Odkrito in mirno ji je pogledala Romana v obraz. "Takega vzroka seveda nimam," je dejala in povabila goste, naj gredo za njo. Ko so stopili iz zasebnega kontorja, je stal Kaluta zunaj pred vrati. Romana mu je prijazno pokimala. "Kaj ne, Kaluta, da si želite tudi vi ogledati tovarno?" ga je vprašala smehljaje se. "Ako miss sahib dovoli," je odgovoril Indijec ter se poklonil Romani kakor kaki kneginji. Z nasmeškom na ustnicah je pregovorila z njim še nekaj angleških besed. Kaluta jo je gledal z velikim spoštovanjem. Beatrika je posmehljivo zrla nanj. "S kakšnim kneževskim dostojanstvom se vede Kaluta. Ali veš, Romana, da je potomec starega, žlahtnega rodu? Tako vsaj trdi njegov gospodar," je dodala, smejoč se naglas. Kaluta je z neizrekljivim ponosom u-stavil oči na Beatriki. Od snoči je vedel, da ni več nevarna njegovemu gospodu. S tem je izgubila plavolasa miss sahib ves pomen. * Romana je nalašč preslišala zaničljivi poudarek Beatričinih besed. "Če gospod inženjer tako trdi, bo najbrž res. In ne čudim se. Kaluta se mi je zdel vedno zelo rahločuten mož." Beatrika se je zagrohotala. Za božji čas, Romana, kako navdušeno mi govoriš o tem slugi. Ali si se mar zaljubila v njegove temne oči in misliš postati indijska princesa?" Romana jo je nejevoljno pogledala, toda razburila se ni. "Nimam rada takih besed, Beatrika. Sluti, kaj govoriva o njem. Čutiti se zasmehovanega je mučno zanj kakor zame." Beatriki je zavrela kri od tega ostrega ukora. Stopila je tesno k Romani. "Ali se hočeš morda prikupiti gospodarju, ker se tolikanj oziraš na slugo?" ji je šepnila na uho. Romana je zardela do las in ogorčeno pogledala Beatriko. "Pazi na svoj jezik!" je odgovorila prav tako tiho. "Tvoje besede zadevajo tebe samo bolj nego mene." Viktor, ki je šel z Jankom naprej, ni slišal tega prepira. Ko se je zdaj ozrl, je videl le rdečico, ki je šinila Romani v obraz, ter zlobno, odurno bliskanje Beatričinih oči. Toda Kaluta-Baj je slišal vse. Stopil je k Romani, se ji globoko priklonil in dvignil rob njene obleke do svojih ust. Nato je stopil ponosno in mirno v stran, prekrižal roke in zaničljivo pomeril Beatriko. Beatrika se je odvrnila s posmehom na ustnicah, a temne Kalutove oči so jo vendar vznemirile. Tudi Janko je zdaj opazil, da je Beatrika spet napravila Romani majhen prizor-ček; njegov pogled na sestro je bil vse prej nego ljubeznjiv. (Dalje) ^■niiiriiiiiiiiiiuiiiiuiwiuiuummiiuuiiiiMniiuninuiiHiiuuuiuimuuijuiiiinnHuiiiiuii PISANO POLJE J. M. Trunk Na dve oči. Najdem zapisano dobesedno: "Zelo bi želela vsaj enkrat priti k vam na ameri-kanske Brezje. 2e 29 let nisem imela prilike, da bi šla po slovensko k spovedi. Ko berem v listih, kako imajo v drugih krajih slovenske župnije in duhovnike, me kar solze posilijo. Tisti ljudje ne vedo, kako so srečni. Res je, da imamo tudi tu lepe cerkve in dobre duhovnike, ali v domačem jeziku je pa vse le lepše.." To je na eno oko. Na drugo oko je pa neštetokrat prav nasprotno v vseh mogočih variantah. Pišejo in pisarijo, kako grozno zabiti in na možganih zastrupljeni so Slovenci, ki so ustanavljali slovenske župnije in jih podpirajo, kakšno1 izrabljanje je to ubogega nai-oda, kakšno odiranje, kakšna sleparija je spoved in vse versko, ko ni nobenih nebes, ne pekla, in kako lepo je, kjer imajo mesto cerkve dvorano in zvonijo na glaže, ko se kaka b&lj razvita živalica, človeška živali-ca, porodi, in kjer imajo predsedniki in tajniki in..govore, ko se je prikradla smrt in gTs vse skupaj v zemljo in v nič...in kako so srečni, da so jim napredni •,časniki odprli oči, da je vera in Brezje in spoved in slovenska beseda v cerkvi humbug in bluff, in kako srečni so, in koliko denarja si prihranijo zdaj. ko so se iznebili največje nesreče za slovenski narod, slovenskih duhovnikov, teh nečednih sleparjev. Tako je na drugo oko...in na dve oči je, in sem radoveden, kam se obračaš. * Francoz Gustav Herve je bil strasten socialist in ateist, politik in voditelj ateističnih učiteljev. L. 1910 je zapisal: "Ne poznam nikakega očeta v nebesih, ampak samo trpeče brate na zemlji." To je bilo ateistično in na eno oko. Isti Ilerve pa je izjavil 1. 1936: "Danes, na spominski dan Jesusovega vstajenja, ponižnega srca izpovedujem z onimi ki so se naslajali skoro že 2000 let ob božanskem evangeliju: "Verujem v vstajenje." In to je na drugo oko in ravno nasprotno. * Zinani »angleški pisatelj C. W. Chesterton je spisal več kakor le kak moderen angleški pisatelj in spisal je mnogo dobrega in obogatel angleško leposlovje. Obračati na dve oči. Kam se je obračal dolga leta? Sam pravi, da je bil že od mladosti prav vse: agnostik, pozitivist, budist, skeptik, do malega pač ateist. To je bilo na eno oko. Pa se je v zrelih letih obrnil na drugo oko. Postal je sam prepričan katolik in zagovarjal, kakor le malokdo idealno, katoliško naziranje. Na to oko obrnjen je završil burno življenje. Kdaj je bil v — ignoranci? Sam je bil prepričan, da je bilo blodenje pri ateizmu ignoranca, drugi bodo trdili nasprotno. Obračal se je pa tudi Chesterton na dve oči. * Tudi v politiki radi gledajo na dve oči. V Franciji imajo komunisti 70 poslancev, povabili so jih tudi v vlado, pa gledajo bolj na drugo stran, in pustijo bolj socialiste, da naredijo. V Španiji so pa vsaj dozdaj menda gledali socialisti na drugo1 stran in pustili "liberale," da naredijo, in ko so se ti liberali skazali v zvezi z anarhisti, da znajo le bolj cerkve požigati in nune moriti, so naši socialisti hudo pokazavali na dejstvo, da ni nobenega socialista v vladi. Ko pišem, so liberali odšli, hote ali nehote so prevzeli vlado socialisti, kar šest jih je, in tudi komunisti so poleg toraj so pogledali zdaj na drugo oko. Morda je bila sila? Morda vidik, da bo zmaga? Tudi v politiki se dogodi, da se obrača na dve oči. * Pisatelj Louis Adamič ima sestro, ki je bila do zadnjega pri nunah, usmiljenkah. Obiskal je jo, ko je bila nuna. Pravi, da ne more umeti, kako more biti njegova sestra nuna. Tedaj sta gledala brat in sestržt na — dve oči, eden sem, drugi tja. Res je malo misteriozno to različno gledanje in obračanje. Pa se pri obračanju lahko tudi obrne. Vsaj na zunaj se Je obrnilo, sestra nuna je slekla nunski pajčolan, in si nadejala ženitninski pajčolan. Ne vem, kako zdaj gledata brat in sestra, le Bog ve, ker lahko že vedno gleda sestra na to oko, ako je zakonito zapustila nunski poklic, brat pa na ono, morda pa gledata zdaj oba na eno oko, ne vem in ni moja zadeva. Vsaj prej pa je bilo obrnjeno na dve oči, da sam pisatelj ni mogel tega uTneti. IZ DOMOVINE. Žrebčarna se preselila Z dnem 31. avgusta je žreb-carna v Selah pri Ljubljani, prenehala s poslovanjem. Žreb-čarna se je z vsem svojim inventarjem preselila na banovinsko posestvo v Ponoviče pri Ljubljani. -o-- Požar v Kosezah V Kosezah je zgorela mizarska delavnica mojstra An-ona Hafnerja. Z delavnico vred je ogenj uničil tudi veliko dovršenih predmetov, mizarske mize in mnogo orodja in je šlkoda cenjena na 30.000 dinarjev. -o- Nesreča služkinje Huda nesreča je doletela 18 letno Frančiško Rozmanovo, ki je uslužbena. v Ljubljani pri primarju dr. Zalokar-ju kot gospodinjska pomočnica. Peljala se je s kolesom proti Blokam in pri tem zadela v obcestni kamen ter si prebila lobanjo. -o- Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, kj podpirajo njihov katoliški list "Am Slovenec!" 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala m, .John i. mm OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. NAŠI ZASTOPNIKI pri katerih naši naročniki lahko vsak čas poravnajo svojo naročnino in se obračajo nanje glede vseh zadev tikajoči?! se našega lista in podjetja. COLORADO; Canon City. Ana Susman. Colorado Spring«. — m. Kapach. Crested Butte, — Martin Težak Denver, — G Pa vlakovich Leadville, — Math Jamnik, John Zeleznikar. Pueblo, T. Meglen Rev. P. Cyril. O.S B.. Staro domovino dobite v knjigi ŠIRITE AMER. SLOVENCA TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE $1.00 Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, John Kramarich. No. Chicago, — Joseph Drashler. Oglesby, — Frank Jerin. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-