99 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 99–1 19
  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
      
Izvirni znanstveni članek UDK 316:616.314:616.98:578.834-036.22(497 .4)"2020" 
Vesna Zupančič 
PROCES RAZVOJA NOVE VARNE 
»NORMALNOSTI« V (ZOBO)ZDRAVSTVU 
Z VIDIKA INTEGRIRANEGA 
(INDIVIDUALNEGA IN SISTEMSKEGA) 
ODZIVA NA EPIDEMIJO COVID-19: 
ŠTUDIJA PRIMERA 
IZVLEČEK 
Pandemija COVID-19 je hitro prizadela vsako področje našega vsakdanjega 
življenja in pomeni globalni izziv tudi za naše zdravstvene sisteme. Ključna vpra-
šanja so povezana s pripravljenostjo zdravstvenega sistema na »šok«, hitrostjo 
prepoznavanja in odziva na začetek »šoka«, z upravljanjem učinka »šoka« ter 
obnovitvijo sistema in učenjem. Gre za t. i. resilen e oziroma odpornost sistema. 
Namen raziskave je bil dokazati pomen individualne in kolektivne odgovornosti 
pri odzivu na epidemiološki »šok« na izbranem področju medi ine – v zobozdra -
vstvu. Izvedena je bila kvalitativna študija primera odpornosti slovenskega sistema 
zdravstvenega varstva na epidemijo COVID-19 na primeru zobozdravstvenega 
varstva v Sloveniji. 
KLJUČNE BESEDE: odpornost sistema zdravstvenega varstva, COVID-19, zoboz-
dravstvo, kakovost in varnost, mreženje, individualna in kolektivna odgovornost 

100 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 99–1 19 
Vesna Zupančič
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
  
 
 
 
        
 
     
   
The Process of Developing a New Safe “Normal” 
in (Dental) Healthcare in Terms of an Integrated 
(Individual and Systemic) Response to the Covid-19 
Epidemic: A Case Study 
ABSTRACT 
The COVID-19 pandemi  rapidly affe ted every aspe t of our day-to-day lives and 
soon also be ame a global  hallenge for health are systems. The key issues  on ern 
the health system’s readiness for the “sho k”, the speed at whi h the outbreak of 
the “sho k” was dete ted and responded to, how to  ope with the “sho k effe t“, 
and how to restore the system and learn. It is about what is known as system resis-
tan e. The aim of the resear h was to demonstrate the importan e of  olle tive and 
individual responsibility in the response to the pandemi  “sho k” in the  hosen field 
of medi ine: dentistry. A qualitative study of the  ase of the Slovenian health are 
system’s resistan e to the COVID-19 epidemi  in terms of dental  are in Slovenia 
was  arried out. 
KEY WORDS: resilien e of the health are system, COVID-19, dentistry, quality 
and safety, networking, individual and  olle tive responsibility 
1 Uvod 
Pandemija COVID-19 nas je odkrito opozorila na  ibkosti nekaterih 
na ih najbolj osnovnih sistemov vsakdanjega življenja, tudi v zagotavljanju 
dostopnosti ter varnosti in kakovosti zdravstvene obravnave. Zaradi epide-
mije se je pokazalo, da lahko imajo viri, ki so pri običajnem upravljanju in 
poslovanju odvečni, latentno vrednost, ki jo lahko dosežemo zgolj zaradi 
» oka« (Nemeth in dr. 2008: 1). Sistem obvladovanja tveganj se prepogosto 
razume kot sredstvo za ohranjanje virov v imenu učinkovitosti in posledično 
zmanj evanje odvečnosti na nič. Brez odvečnosti pa je za sistem značilna 
večja ranljivost in malo ali nič sposobnosti prilagajanja na » oke«, kar pa 
vodi v očitne, drugače preprečljive posledice (Nemeth in dr. 2008: 1–2). 
Pomanjkanje za čitnih mask, testov za ugotavljanje okužbe, respiratorjev 
in drugih bistvenih predmetov je zdravstvene in druge delavce nevarno 
izpostavilo tveganju za njihovo zdravje (Heinzerling in dr. 2020: 472). 
Ključna vpra anja v povezavi z odpornostjo
1 
zdravstvenega sistema na 
1. Izraz resilence prevajamo kot odpornost sistema. Pri tem se zavedamo, da je opredelitev 
pojma še v razvoju, ravno tako raba najbolj sprejemljivega izraza v slovenskem jeziku. 

101 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 99–1 19
PROCES RAZVOJA NOVE VARNE »NORMALNOSTI« V (ZOBO)ZDRAVSTVU Z VIDIKA ...
 
 
 
    
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
epidemiolo ki » ok« zaradi COVID-19 so povezana s pripravljenostjo sistema na 
» ok« (Faza A), hitrostjo prepoznavanja in odziva na začetek » oka« (Faza B), 
z upravljanjem učinka » oka« (Faza C) ter obnovitvijo sistema in učenjem (Faza 
D). Odpornost sistema (angl. resilien e in pra ti e ), definiramo kot zmogljivost 
sistema, da zazna ter se učinkovito odzove in prilagodi na » ok« s strukturnimi 
spremembami na način, ki mu omogoča, da vzdržuje potrebne storitve in čim 
hitreje nadaljuje z optimalno zmogljivostjo ter preoblikovanjem njegove strukture 
in funkcije z (po možnosti) zmanj anjem njegove ranljivosti za podobne » oke« 
in strukturne spremembe v prihodnosti (Fridell 2019: 6–7). V okviru proučevanja 
odpornosti v zdravstvu je bila  e posebej pod na im drobnogledom odzivnost 
zobozdravstvenega sistema. Watt (2020: 462) poudarja, da je potrebna radi-
kalna reforma sistemov zdravstvenega varstva ustne votline, kar bo zahtevalo 
pogumno in drzno odločanje političnih in poklicnih voditeljev. Delež oseb z 
neizpolnjenimi potrebami po zobozdravstvenih storitvah je med 28 državami 
Evropske unije v letu 2018 zaradi čakalnih dob zna al 0,2 %, v Sloveniji 2,9 %, 
in zaradi finančnih razlogov med državami Evropske unije 0,2 %, v Sloveniji 
0,9 % (Eurostat 2019: 16). 
Ob pojavu epidemije so zobozdravniki čutili moralno dolžnost zmanj ati 
rutinsko oskrbo zaradi strahu pred  irjenjem virusa SARS-CoV-2 med svoje 
paciente in  ir e, vendar so bili razumljivo zaskrbljeni tudi zaradi finančnih po -
sledic (Coulthard 2020: 503). Med opravljanjem večine standardnih posegov v 
zobozdravstvu namreč prihaja do spro čanja in raz irjanja aerosolov, majhnih 
delcev, okuženih s patogeni (Guo in dr. 2020: 321). Ugotavlja se, da se korona-
virusi v večini primerov s človeka na človeka prena ajo prek velikih respiratornih 
kapljic, bodisi z vdihavanjem bodisi z odlaganjem na povr ino sluznic. Druge 
poti, domnevno povezane s prenosom koronavirusov, vključujejo stik z okuženimi 
povr inami oz. predmeti in vdihavanje aerosolov, katerih vir so postopki, pri ka -
terih nastajajo aerosoli; na tem področju je sicer zaradi pomanjkanja empiričnih 
podatkov  e veliko nejasnosti (ECDC 2020; Coulthard 2020: 503). Neposredno 
je tako ogroženo tudi zdravje zobozdravnika, zobozdravstvenega asistenta in 
morebitnega drugega delovnega osebja v ambulanti. Ne le da veliko za čitnih 
mask patogenov ne filtrira v celoti, okužba se prena a prek vseh predmetov, na 
katere se iz zraka naložijo patogeni delci (Brian 2020). Pri zobozdravnikih in 
drugih sodelujočih v timih se tako posledično pojavljajo tudi negotovost, strah 
in tesnoba (Mohsen Aly in Aly Elchaghaby 2020: 4). 
Sociolo ka teorija ima razmeroma dolgo zgodovino pojmov vključno s kon -
cepti, kot so »kultura tesnobe« (Crawford 2004), obdobje »negotovosti« (Bauman 
1999), »ontolo ka negotovost« (Giddens 1990) in »eksistencialna tesnoba« 
(Giddens 1991). Tako kot Ward (2020) se spra ujemo, kako pomembni so ti 

10  DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 99–1 19 
Vesna Zupančič
         
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
        
 
          
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
  
 
 
 
koncepti pri odzivnih ukrepih zobozdravstvenega sistema na epidemiolo ki » ok« 
covid-19 v razmi ljanjih posameznikov in javnosti, kdaj se bo to končalo, kdaj 
bo »vrnitev v normalno stanje« – kako bo videti »novo normalno«. Ideje strahu 
in negotovosti tako lahko povežemo tudi z Beckovimi idejami o tveganju (Beck 
2009; Zinn 2020) in Gidensovim razmi ljanjem o zaupanju (Giddens 1991). 
1.1 Koncept odpornosti in njegovo uveljavljanje 
na področju zdravstva 
Hollnagel (2009: xxix) razlaga, da beseda resilen e izvira iz latinske pred -
pone »re-« (nazaj) in glagola »salire« (skočiti, preskočiti) ter da ga inženirstvo v 
znanosti že dolgo uporablja za opisovanje sposobnosti materiala, da absorbira 
energijo, ne da bi pri tem izgubil svojo prvotno obliko ali značilnosti. Sčasoma 
so različne discipline izraz sprejele, ga prilagodile ter mu dodale različne in-
terpretacije in vidike. Biddle in drugi (2020: 1088) so pri pregledu raziskovanj 
odpornosti ugotovili, da so bila v dosedanjih raziskavah proučevanja odpornosti 
zaradi nalezljivih bolezni najpogostej i izziv. Študije v zdravstvu je mogoče 
razvrstiti v tri skupine: (1) kvantitativne  tudije, osredotočene na zagotavljanje 
storitev, ki uporabljajo kazalnike izkori čenosti storitev in so lahko dostopne 
za oceno odpornosti pred  okom, med njim in po njem (Kozuki in dr. 2018; 
Ray-Bennett in dr. 2019), (2) kvalitativne  tudije, osredotočene na zdravstveno 
delovno silo, na katere vplivajo ideje o vsakdanji odpornosti, in obravnavanje 
prispevkov socialne povezanosti in vodenja k odpornosti zdravstvenega siste-
ma (Brooke-Sumner in dr. 2019; Thude 2019), (3)  tudije, ki zajemajo  iroko 
perspektivo odpornosti zdravstvenega sistema in preučujejo  tevilne gradnike 
zdravstvenega sistema ali vidike zdravstvenega sistema za oceno odpornosti 
(Ling in dr. 2017; Meyer in dr. 2018; Watts in dr. 2018). Wreathall (2006) je 
posku al izbrati sklope kazalnikov, ki preslikajo vidike odpornosti. Tak ni ukrepi 
naj bi pravočasno opozorili na vrzeli v običajnih delovnih praksah, da se že v 
času nara čanja pritiska razvijajo ustrezne prilagoditve. Medtem ko se oprede -
litve in koncepti odpornosti zdravstvenih sistemov v literaturi bistveno razlikujejo, 
imajo vsi skupno jedro: odpornost obravnavajo kot stopnjo spremembe, ki jo 
lahko sistem obdrži, hkrati pa ohrani svojo funkcionalnost. Ugotavljajo, kaj naredi 
razliko med organizacijami, ki nehote ustvarjajo zapletenost in zgre ijo signale, 
da se tveganja povečujejo, in organizacijami, ki lahko uspe no vodijo procese 
z visokim tveganjem (Biddle in dr. 2020: 1087). 
Poleg tega je, kot poudarjajo Hanefeld in dr. (2018: 336), pomembno 
priznati vpliv oz. vlogo nezdravstvenih vidikov, kot je npr. socialna politika, na 
splo no odpornost zdravstvenega sistema. Politika in trgi so izjemno dinamični, 
oblikujejo se družbena gibanja, dnevne prakse se nenehno spreminjajo. Tudi 

103 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 99–1 19
PROCES RAZVOJA NOVE VARNE »NORMALNOSTI« V (ZOBO)ZDRAVSTVU Z VIDIKA ...
 
 
 
 
 
 
 
 
 
        
 
 
 
 
  
 
          
 
 
 
 
 
          
 
          
 
        
 
 
 
 
 
 
znanstveno stanje in negotovosti glede virusa se vsak dan spreminjajo, vključno 
z življenjsko pomembnimi informacijami o obetavnih zdravilih in cepivih. Stabil-
nost in vpliv posameznih družbenih praks se poveča s povezovanjem (Schatzki 
2005) z drugimi praksami, saj odnosi med praksami dodajajo pomen in po 
možnosti legitimnost (Hillebrandt 2014; Nicolini 2016). Zinn (2020) je opisal 
konceptualizacijo družbe tveganega Becka kot »novo socialno stanje, v katerem 
izjemno stanje postane novo normalno«. Za Goffmana (1983: 5) je ta normal-
nost kolektivni dosežek, ki je mogoč zaradi urejenosti interakcijskih dejavnosti, 
ki so nato zasnovane »na veliki podlagi skupnih kognitivnih predpostavk«. Zdi 
se, da je večina primarnih praks pandemije neposredno povezanih s formalnimi 
organizacijami, kot so bolni nice, raziskovalni centri, javne uprave, ministrstva 
in zakonodajni organi itd. Te organizacije zagotavljajo strokovno znanje, vla-
gajo sredstva, postavljajo standarde, predlagajo (ali uveljavljajo) sodelovanje, 
hkrati pa uvajajo ukrepe, ki smo jim bili priča v zgodnjih fazah pandemije, kar 
daje občutek nujnosti in legitimnosti. No enje mask se lahko spremeni v (delno) 
družbeno normo in institucijo, zlasti če diskurzivne prakse institucionalizirajo 
zaskrbljenost javnosti zaradi nalezljivih bolezni (Hillebrandt 2014). 
Dejansko se lahko pričakuje, da se bodo vse vrste pandemičnih praks, kot je 
npr. pogosto umivanje in razkuževanje rok, spremenile v stabilne rutine, ko se 
bodo povezale z drugimi družbenimi praksami in s podpiranjem legitimizacije 
prepovedi. Sistemski misleci, kot so Senge (2006) in Meadows (2009), so trdili, 
da v tem organskem svetu, v katerem je vse povezano, ni linearnih sistemov in da 
prej nji pristopi k re evanju zapletenih problemov z razčlenjevanjem na manj e 
obvladljive elemente ne zadostujejo več. Obstajajo različne teorije o tem, kako 
sistemi delujejo in kako se sistem sam prilagodi spremembam. Odpornost sistema 
zdravstvenega varstva je sicer mogoče opisati z diagramom in natančno anali -
zirati: odpornost (t) = pridobljeno po odboju deljeno z izgubljeno zaradi  oka 
(Pratellesi in dr. 2020: 8). Thomas in dr. (2019) so na podlagi pregleda literature 
zagotovili tudi izčrpen seznam/matriko za oceno različnih vidikov odpornosti 
zdravstvenega sistema. Odpornost sistema zobozdravstvenega varstva sicer z 
uporabo teh spoznanj  e ni bila izmerjena. 
1.2 Namen, cilji raziskave in raziskovalno vprašanje 
Namen raziskave je bil opozoriti na pomen kolektivne in individualne odgo-
vornosti pri odzivu na epidemiolo ki » ok« na izbranem področju medicine, tj. 
v zobozdravstvu. V Sloveniji deluje več kot 1600 zobozdravnikov, od tega jih 
je 42,3 % zaposlenih v javnih zavodih, 41,4 % jih je zasebnikov s koncesijo in 
12,6 % jih deluje v zasebni praksi brez koncesije (Strategija ustnega zdravja v 
Republiki Sloveniji za obdobje 2020–2029 (predlog) 2019). Cilj raziskave je bil 

104 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 99–1 19 
Vesna Zupančič
 
 
 
 
  
  
 
 
  
 
  
 
 
 
 
 
na podlagi kvalitativne  tudije primera proučiti, kak en družbeni izziv predstavlja 
epidemija COVID-19 z vidika odpornosti slovenskega sistema zobozdravstve-
nega varstva za zagotavljanje univerzalne zdravstvene pokritosti, varnosti in 
kakovosti zobozdravstvene obravnave pacientov kot uporabnikov storitev. 
Upo tevajoč diagram poteka  oka (Slika 1) (Pratellesi in dr. 2020: 8), so bila 
zastavljena naslednja izhodi čna raziskovalna vpra anja: 
A. Kak na je bila pripravljenost slovenskega sistema zobozdravstvenega varstva 
na » ok« zaradi pojava epidemije COVID-19? 
B. Kako hiter je bil odziv slovenskega sistema zobozdravstvenega varstva 
na začetek » oka« zaradi pojava epidemije COVID-19? 
C. Kako je potekalo upravljanje z učinkom » oka« na področju zobozdra -
vstva? 
D. Kako je bilo (oziroma kako se načrtuje) z obnovitvijo sistema zobozdravstva 
in učenjem na podlagi pridobljenih izku enj v zobozdravstvu? 
Slika 1: Diagram poteka šoka. 
Vir: Pratellesi in dr. (2020: 8). 
2 Metoda 
Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop  tudije primera z vključitvijo 
dveh tehnik raziskovanja: kvalitativne analize vsebine zapisnikov videokonferenc 
(n = 15), izvedenih za namen odziva zobozdravstva v Sloveniji na epidemijo 
COVID-19, sprejetih odredb in odlokov, dopisov izvajalcem zdravstvene dejav-
nosti kot odzivov na epidemijo COVID-19 (Tabela 1) in individualnih dopisovanj 
po e-po ti ter refleksije sodelovanja s soudeležbo pri uvajanju začasnih ukrepov 
v zobozdravstvu zaradi COVID-19. 

105 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 99–1 19
PROCES RAZVOJA NOVE VARNE »NORMALNOSTI« V (ZOBO)ZDRAVSTVU Z VIDIKA ...
 
  
 
 
 
Tabela 1: Seznam dokumentov za vsebinsko analizo. 
1 Strategija ustnega zdravja v Republiki Sloveniji za obdobje 2020–2029 
(Predlog, 2019). 
2 Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) 
z dne 12. 3. 2020 (Uradni list RS,  t. 19/20). 
3 Odredba o začasnih ukrepih za obvladovanje  irjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 
(COVID-19) (Uradni list RS,  t. 22/20) 
4 Odlok o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve 
in obvladovanja epidemije COVID-19 (Uradni list RS,  t. 32/20 in 40/20). 
5 Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o začasnih ukrepih na področj
 zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 
(Uradni list RS,  t. 65/20) . 
6 Odredba o začasnih ukrepih na področju opravljanja zdravstvene dejavnosti 
zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 (Uradni list RS,  t. 65/20). 
7 Navodila za zobozdravstvo z dne 1 1. 3. 2020. 
8 Navodila za izvajalce zobozdravstvene dejavnosti (8. 5. 2020). 
9–10 Dva dopisa za izvajalce zdravstvene dejavnosti v aprilu. 
Videokonference za zobozdravstvo 
Datum Čas trajanja Ure 
11 Zapisnik 1 16. 3. 2020 20.00-22.00 2 
12 Zapisnik 2 20. 3. 2020 20.00-22.00 2 
13 Zapisnik 3 24. 3. 2020 20.00-22.00 2 
14 Zapisnik 4 26. 3. 2020 20.00-22.30 2,5 
15 Zapisnik 5 29. 3. 2020 22.00-22.30 2,5 
16 Zapisnik 6 1. 4. 2020 20.00-22.00 2 
17 Zapisnik 7 8. 4. 2020 20.00-22.30 2,5 
18 Zapisnik 8 10. 4. 2020 20.00-22.30 2,5 
19 Zapisnik 9 15. 4. 2020 20.00-22.30 2,5 
20 Zapisnik 10 17 . 4. 2020 20.00-22.30 2,5 
21 Zapisnik 1 1 22. 4. 2020 20.00-23.30 3,5 
22 Zapisnik 12 24. 4. 2020 20.00-23.00 3 
23 Zapisnik 13 29. 4. 2020 19.00-20.30 1,5 
24 Zapisnik 14 4. 5. 2020 20.00-21.45 1,75 
25 Zapisnik 15 9. 5. 2020 20.00-21.45 1,75 
V raziskavo zajeti dokumenti so nastali v povezavi z odzivnostjo sistema 
zobozdravstvenega varstva na prvi val epidemije COVID-19 v obdobju od 
marca do julija 2020. Refleksija sodelovanja s soudeležbo pri uvajanju začasnih 
ukrepov v zobozdravstvu zaradi COVID-19 pa je zajela nekoliko  ir e obdobje 

106 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 99–1 19 
Vesna Zupančič
 
 
 
 
 
 
        
  
 
 
 
 
 
 
 
       
 
 
 
      
  
 
 
 
 
  
in se je navezovala delno tudi na drugi val epidemije COVID-19. Pri analizi smo 
uporabili tehniko kodiranja virov. Oblikovali smo  tiri vsebinske kategorije po 
Pratellesi in dr. (2020: 8). V kategorije smo kategorizirali kode in jih za potrditev 
dopolnili z izbranimi odseki besedil. Podatki so prikazani tako, da identiteta 
posameznih oseb ni razkrita. 
3 Rezultati 
A. Pripravljenost slovenskega sistema zobozdravstvenega varstva na » ok« 
zaradi pojava epidemije COVID-19 
Pri pregledu pisnih virov so bile prepoznane naslednje kode: (1) neoptimalna 
urejenost področja, (2) nacionalno in lokalno upravljanje, (3) nepreskrbljenost z 
OVO, (4) nesodelovanje med različnimi strokovnimi instituti na področju zoboz-
dravstva in (5) tekmovanje, prizadevanje za pomembnost. Z analizo refleksije sta 
bili dodatno prepoznani  e dve kodi: (6) prizadevanje za razvoj in (7) potrebe 
prebivalstva za ustno zdravje. V predlogu Strategije ustnega zdravja v Republiki 
Sloveniji za obdobje 2020–2029 (predlog) (2019: 1–2) je zapisano: 
Zobozdravstvena dejavnost na primarni ravni v Sloveniji je kljub temu, da 
so zobozdravstvene storitve pravi a iz obveznega zdravstvenega zava -
rovanja in da so formalno dostopne, pomanjkljivo urejena. Finan iranje 
ni transparentno, kar je dediščina sprememb izpred 20 let. Zaradi po-
manjkanja epidemioloških podatkov ni podlag za načrtovanje in pripravo 
strategije zobozdravstvene dejavnosti. Bolezni ustne votline so pomemben 
javnozdravstveni problem, saj slabo ustno zdravje pomembno vpliva na 
splošno zdravje prebivalstva. Javna mreža le delno sledi potrebam pre-
bivalstva, saj je dostopnost navidezna. To izkazujejo tudi dolge čakalne 
vrste za zobozdravstvene storitve. Hkrati nimamo natančnih podatkov o 
potrebah prebivalstva (Strategija ustnega zdravja v Republiki Sloveniji 
za obdobje 2020–2029 (predlog) 2019: 7). 
Uporaba osebne za čitne opreme (OVO) v zobozdravstvu ni potekala po 
standardu, sprejetem za čas COVID-19, zato tudi ni bilo ustreznih zalog. Med 
Raz irjenim strokovnim kolegijem, ki deluje kot posvetovalni organ ministru za 
zdravje (RSK), in Odborom za zobozdravstvo pri Zdravni ki zbornici Slovenije 
(OZZZS) ni bilo tako rednega sodelovanja, ravno tako ne z instituti drugih čla-
nov zobozdravstvenega tima. Na Ministrstvu za zdravje (MZ) ni bilo posebej 
zadolžene osebe za področje zobozdravstva. 
B. Odziv slovenskega sistema zobozdravstvenega varstva na začetek » oka« 
zaradi pojava epidemije COVID-19 

107 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 99–1 19
PROCES RAZVOJA NOVE VARNE »NORMALNOSTI« V (ZOBO)ZDRAVSTVU Z VIDIKA ...
 
 
 
 
 
 
  
 
 
 
 
 
 
 
 
  
              
 
 
         
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
  
 
Pri pregledu pisnih virov so bile prepoznane naslednje kode: (1) spre-
memba normativne podlage, (2) reorganizacija sistema, (3) vzpostavljeno 
delovanje nujnih zobozdravstvenih ambulant, (4) pravočasnost odziva, 
(5) sodelovanje oz. preseganje nesoglasij, (6) prelaganje odgovornosti, 
(7) standard uporabe oz. zagotavljanje OVO, (8) uvedba triažiranja, (9) 
zbiranje statističnih in znanstvenih dokazov, (10) strah pred okužbo, (1 1) 
učinkovitost ukrepov za preprečevanje  irjenja okužbe, (12) skrb oz. ak-
tivnosti zaradi finančnih posledic. Z refleksijo sta bili dodatno prepoznani 
 e dve kodi: (13) individualna odgovornost in (14) vloga države. V času 
epidemije so se vzpostavile nujne zobozdravstvene ambulante (NZA). 
NZA so namenjene nujni zobozdravstveni obravnavi pa ientov s sumom 
na okužbo s COVID-19, pa ientov v karanteni ter pa ientov, ki so oku -
ženi oziroma oboleli zaradi COVID-19, torej nujnim zobozdravstvenim 
storitvam na primarni in sekundarni ravni zobozdravstvene dejavnosti, 
katerih opustitev bi pri teh pa ientih vodila v trajne okvare splošnega in 
ustnega zdravja. Obravnavo v NZA predhodno uredi pa ientov osebni 
zobozdravnik oziroma dežurni zobozdravnik. Priporoča se, da se pri 
obravnavi pa ienta izbira postopke, pri katerih nastaja kar najmanj ae -
rosola (Zapisnik videokonference 2 2020). 
Pobudnik reorganizacije sistema je bil predsednik OZZZS, ki je pripravil 
predlog navodil. Na MZ je bil določen uradnik za pokrivanje področja zo-
bozdravstva. Predlog je bi usklajen z RSK in potrjen na MZ, ki je z navodili za 
delo v zobozdravstvu nato seznanilo izvajalce zdravstvene dejavnosti. Sprejem 
navodil za zobozdravstvo z dne 1 1. 3. 2020 je sovpadal z datumom razglasitve 
epidemije z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 
(COVID-19) z dne 12. 3. 2020 (Uradni list RS,  t. 19/20). Način organizacije 
dela je bil pri NZA zelo različen: »Načrtovanje kadrov in organizacija dela 
mora potekati zelo premi ljeno. Nekje timi delajo več dni zaporedoma, polovica 
zaposlenih je v tem obdobju doma, potem se zamenjajo, nekje menjajo time 
vsaki drugi dan« (Zapisnik videokonference 2 2020). 
Zelo hitro se je uvedla tudi triaža pacientov: 
Naročilne knjige se uvedejo tam, kjer je to potrebno, da se prepreči stik 
med ljudmi v čakalni i ambulante. Telefonsko in e-triažiranje sta dobri 
rešitvi. Na triažiranju morajo biti zelo usposobljeni zobozdravniki. Kar se 
kaže na triažni točki, da bo potreben poseg, ni smiselno ta poseg odlagati 
in naj se opravi v tekočem dnevu (Zapisnik konference po Skypu 2 2020). 
Sledil je izziv organizacije varnega dela z uporabo potrebne OVO. Pojavila 
so se vpra anja najprimernej ega standarda OVO, čas uporabe posameznega 

108 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 99–1 19 
Vesna Zupančič
 
 
       
 
 
 
 
 
         
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
  
 
 
 
 
 
 
 
kompleta OVO in kako si priskrbeti zadostne količine OVO. Za obdobje epidemije 
je OVO za NZA zagotavljalo MZ. Pri tem so zaradi strahu pred okužbo in zaradi 
pomanjkanja OVO zelo spremljali dogajanje glede okuženosti zobozdravstve-
nih delavcev: »Če je eden pozitiven, kaj z ostalimi v timu? Zdravstveni delavec 
obvesti vodjo, vodja ga napoti na testiranje. Zdravstvenega delavca se testira 
prednostno. V primeru pozitivnega izvida se pokliče lokalnega epidemiologa, 
ki odloči o nadaljnjih ukrepih« (Zapisnik videokonference 5 2020). 
C. Upravljanje z učinkom » oka« na področju zobozdravstva 
Pri pregledu pisnih virov so bile prepoznane naslednje kode: (1) vzposta-
vljena mreža koordinatorjev za področje zobozdravstva, (2) (pre)močan odziv 
na  ok oz. optimizacija dela, (3) prilaganje standarda uporabe oz. inovacije 
na področju OVO, (4) skrb za kakovost in varnost. Z refleksijo sta bili dodatno 
prepoznani  e dve kodi: (5) medsebojna podpora in (6) načrtno ravnanje s 
kadri. Kot »odboj na  ok« se je vzpostavila mreža koordinatorjev za področje 
zobozdravstva, ki je delovala pod okriljem OZZZS in je skrbela za prenos infor-
macij med nacionalno in lokalno ravnijo. Sestavljali so jo regijski koordinatorji 
NZA, koordinatorja za specialistično obravnavo in za bolni nično dejavnost 
ter koordinator za primarno raven, ki je bil hkrati vodja mreže koordinatorjev 
za področje zobozdravstva in predsednik OZZZS. Mreža koordinatorjev, ki se 
je redno sestajala na videokonferencah, je strokovno usmerjala in koordinirala 
prehod iz rutinskega dela ter načrtovala delo v času razgla ene epidemije in 
ob postopnem vzpostavljanju zdravstvenih storitev. 
Povzamemo lahko, da je bilo v prvih petih dneh delovanja obravnavanih 
1 100 pa ientov, ki so bili v večini zdravi, obravnav pa ientov s sumom 
na COVID-19 je bilo malo. Nekatere enote so zato uvedle obravnavo 
teh pa ientov na kon u dela ambulant za zdrave. Samostojno ambulanto 
za pa iente s sumom na okužbo pa bodo ponovno aktivirali, ko bo to 
potrebno (Zapisnik videokonference 2 2020). 
Komunikacija je z izvajalci zdravstvene dejavnosti potekala na več ravneh: 
nacionalno z odredbami in odloki ter z dopisi in navodili ter javno z objavo na 
ključnih spletnih straneh. Za dnevno pojasnjevanje različnim deležnikom, tudi 
novinarjem, je bila komunikacija telefonska ali preko e-po te. Zaradi izvajanja 
zgolj nujnih zobozdravstvenih storitev je sicer bila dosežena razpoložljivost 
potrebnega kadra za aktivne zobozdravstvene time. Sprejet je bil Odlok o do-
polnitvi Odloka o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi 
zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 (Uradni list RS,  t. 49/20) za 
prerazporeditev obstoječega kadra in obveznost vključevanja zobozdravnikov 
koncesionarjev: 

109 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 99–1 19
PROCES RAZVOJA NOVE VARNE »NORMALNOSTI« V (ZOBO)ZDRAVSTVU Z VIDIKA ...
 
 
 
  
 
 
 
  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
    
 
 
 
 
             
 
 
 
 
 
 
Pripravljeni so bili predlogi pogodb. V pogodbo je vključen dinamični člen. 
Dežuranje tistih, ki še nimajo urejene pogodbe, se odloži. Popolnoma je 
jasno, da so pogodbe pomembne za izvajal e zdravstvenih storitev, o tem 
je potrebno seznaniti upravo zavodov (Zapisnik videokonference 3 2020). 
Polemike so potekale tudi glede dodatka za izredne razmere – kdo, kdaj, 
na katerih delovnih mestih in v kak nem obsegu. Podan je bil predlog za 65 % 
dodatka za vse sodelujoče za čas delovanja v NZA, vključno z zaposlenimi, ki 
so delovali na triaži. 
V okviru mreže koordinatorjev je bila obvezna tema pogovora tudi OVO. 
V aprilu 2020 je bil v uporabi celo pozdrav »Pa ne ostanite brez OVO!« (e-
-sporočilo z dne 3. 4. 2020). Zaradi najbolj perečega pomanjkanja za čitnih 
mask FFP3je bilo ključno vpra anje, ali so maske FFP2 in N95 dovolj za delo z 
pacienti, ki so okuženi z virusom SARS-Cov-2: 
FFP3 ne bo mogoče dobiti, FFP2 ali N95 bi bilo ok. Zobozdravniki delajo 
z aerosolom. Če imajo 20 pa ientov dnevno, 5 dni na teden in 1000 
zobozdravnikov, je to 100.000 mask tedensko. Američani že znižujejo 
standarde glede OVO, vendar pa prevladuje mnenje, da dokler traja 
epidemija, to ni ok. Pri nas velja stališče, da bomo delo zaustavili, v kolikor 
jim zmanjka OVO. Čeprav pa si tega ne želijo, želijo delati, za to so se 
šolali (Zapisnik videokonference 7 2020). 
Potem je bilo zaradi pomanjkanja ustreznih za čitnih pla čev aktualno vpra -
 anje  ivanja za čitnih pla čev: 
Šivanje zgornjih plaščev je dobra rešitev. Mora imeti rokave. Pri naročanju 
števila pralnih plaščev je potrebno upoštevati čas pranja in sušenja, da 
se lahko plašč ponovno uporabi. Pomembno je, da so brez šivov oziroma 
da si šivi prekriti/varjeni. Ena izmed možnih poti je tudi prešpri anje ali 
prebrisanje sprednjega dela plašča z razkužilom, vključno z rokavi (Za-
pisnik videokonference 5 2020). 
Zdravniki so intenzivno iskali možnosti in re itve ponovne uporabe OVO, ki je 
bila primarno namenjena zgolj enkratni uporabi. Preverjali so možnosti uporabe 
plazemskih sterilizatorjev zraka, ki lahko neprestano delujejo za razkuževanje 
zraka v okolju s člove ko dejavnostjo, zlasti v delovnem in čakalnem prostoru. 
Veliko je bilo usmerjanj glede varnosti in kakovosti obravnave: »Izvesti je potrebno 
čim manj ekstrakcij, zob se kljub izrednim razmeram poskusi pozdraviti. Antibiotik 
je začasna re itev, ljudje se vračajo. Za zmanj evanje nastajanja aerosolov se 
uporablja koferdam oz. gumijsta opna« (Zapisnik videokonference 4 2020). 

11 0 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 99–1 19 
Vesna Zupančič
 
  
 
 
 
 
 
 
          
 
 
 
 
 
 
 
 
  
 
 
 
 
 
 
  
 
 
 
         
 
 
 
D. Obnovitev sistema in učenje na podlagi pridobljenih izku enj v zobozdravstvu 
Pri pregledu pisnih virov so bile prepoznane naslednje kode: (1) izvedba 
raziskave, (2) organizacija konference, (3) vzdrževanje strokovne mreže, (4) 
ustno zdravje otrok, (5) izivi pravičnega financiranja in (6) spremenjen standard 
dela. Z refleksijo so bile dodatno prepoznane  e kode: (7) razlike v odzivu v 
drugem valu, (8) preventivno delovanje in (9) zagotavljanje trajnosti dela mreže 
koordinatorjev za področje zobozdravstva. Priprava na postopen povratek v 
običajno stanje s spremenjenim standardom dela se je v okviru OZZZS pričela 
pravočasno. Pri pripravi na postopno uvajanje storitev je bilo poudarjeno med -
sebojno sodelovanje in združevanje znanj ter kolektivna odgovornost: »Načrt je 
sledeč: glede na epidemiolo ko situacijo je smiselno pričeti oblikovati celovita 
navodila za vzpostavitev ponovnega delovanja. Zagotovo bo RSK moral dati 
mnenje glede mask« (Zapisnik videokonference 9 2020). 
Zlasti zasebniki in koncesionarji so težko čakali pričetek dela: 
Začetek izvajanja nenujnih zobozdravstvenih storitev bo odvisen od epi-
demiološke situa ije v Sloveniji. Predvsem od možnosti, da se izvajal em 
zagotovi ustrezno zaščitno opremo, saj bomo le tako povečali varnost 
pa ientov in zmanjšali možnost prenosa okužbe z novim koronavirusom. 
Ravno zato bo opuščanje omejitev potekalo postopoma, po fazah. Pri 
tem bomo upoštevali priporočila in stopnje tveganja za škodo na ustnem 
zdravju pa ientov za posamezno spe ialno področje (Osebna komunika-
cija v okviru mreže koordinatorjev za področje zobozdravstva 2020) . 
Pri tem so že zelo zgodaj pričeli opozarjati na spremembo v standardu dela: 
/.../ zaradi varnostnih ukrepov ne bo možno v kratkem času nadomestiti 
izvedbo obravnav pa ientov, ki so bili naročeni v vmesnem obdobju, ter 
da se tudi ob vzpostavitvi delovanja zelo zmanjša število obravnavanih 
pa ientov dnevno«. »Posebej se bo potrebno posvetiti otroškemu in mla -
dinskemu zobozdravstvu in pričetku izvajanja preventivnih storitev, ter pri 
posameznem pa ientu izvesti več storitev pri posameznem obisku (Zapisnik 
videokonference 12 2020). 
Navodila za izvajalce zobozdravstvene dejavnosti so bila sprejeta isti dan, 8. 
5. 2020, kot sta bila sprejeti Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o začasnih 
ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja 
epidemije COVID-19 (Uradni list RS,  t. 65/20) in Odredba o začasnih ukrepih 
na področju opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja 
epidemije COVID-19 (Uradni list RS,  t. 65/20). Pri ponovnem uvajanju storitev 
je bil pripravljen nov standard dela: manj pacientov in izvedba več storitev pri 
teh pacientih. Delovanje NZA pa se je zožilo zgolj na paciente s sumom na 

111 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 99–1 19
PROCES RAZVOJA NOVE VARNE »NORMALNOSTI« V (ZOBO)ZDRAVSTVU Z VIDIKA ...
 
 
 
          
 
 
 
      
 
 
  
       
 
 
 
 
        
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
COVID-19, z odločbo o karanteni in okuženih z novim koronavirusom. V obdo-
bju spro čanja ukrepov je bila med zobozdravniki izvedena ocena stanja, ki je 
pokazala, da orodja za zagotavljanje kakovosti in varnosti  e niso bila dovolj 
uporabljana. Izvedena je bila tudi mednarodna konferenca za izmenjavo izku-
 enj o delovanju zobozdravstva v času COVID-19 med evropskimi državami v 
organizaciji OZZZI. Ob pojavu drugega vala je bilo ugotovljeno, da pripravlje -
na navodila vzdržijo in so ustrezna za uporabo med celotnim drugim valom. 
Razprava v okviru mreže koordinatorjev za zobozdravstvo je bila za razliko od 
prvega vala usmerjena v spremljanje okužb med člani zobozdravstvenih timov 
in izvajanje testiranje. Kakovost testov in izvedba testiranja je bila obvezna tema 
vseh rednih srečanj. Na pobudo OZZZS so bili uvedeni tudi dodatni preventivni 
pregledi ustne votline za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb. 
4 Razprava 
Študija primera odpornosti zobozdravstva v času zaradi epidemije COVID-19 
je razkrila, da lahko val kolektivne odgovornosti sproži kompetenten odgovoren 
posameznik s pristojnostjo. Angažiranost in motivacija posameznika sicer lahko 
temeljita na individualnem cilju osebnega napredka v družbenih in profesional-
nih odnosih, kar pa je v neposredni vzročni zvezi s skupnim kolektivnim ciljem, 
tj. varno prilagoditvijo zobozdravstva na nastale razmere. Pri integriranem 
sistemskem odzivu na nacionalni in lokalni ravni je bilo v kombinaciji z nastalo 
mrežo koordinatorjev za področje zobozdravstva doseženo udejanjanje dveh 
kombinacij nizov konceptov: (1) kompetentnost, motiviranost in angažiranost, 
odgovornost in pristojnost ter (2) zaupanje, etika in morala, komunikacija, so-
delovanje in timsko delo. Da bi lahko posameznik »zaupal« bodisi vodji bodisi 
sistemskim ukrepom, je njegova odločitev kombinacija »dobrega razloga« (tj. 
preteklih izku enj zaupanja v odnose in dobrih rezultatov) in »skoka v neznano«, 
ki zapolnijo vrzeli v njihovem »delnem razumevanju« (Giddens 1991). Na ta 
način je zaupanje v razmerah negotovosti več kot zgolj kognitivno razumevanje. 
Manj i kot je »dober razlog« in večji kot je »skok v neznano« oziroma slepo 
zaupanje, večje je tveganje za zaupanje (Giddens 1991). Thompson (2014: 
1) ponuja dve merili, ki pojasnjujejo posameznikovo moralno odgovornost ob 
kolektivni odgovornosti pri procesu prilagajanja sistemov: (1) posameznikova 
dejanja ali opustitve so prispevali h končnemu rezultatu in (2) ta dejanja ali 
opustitve se niso izvedli v nevednosti ali pod prisilo. Pomembno je, da je odpor-
nost (zobo)zdravstvenega delavca več kot le osebnostna lastnost in da se lahko 
formalno razvije z usposabljanjem ter neformalno z opazovanjem in učenjem 
drugih (Matheson in dr. 2016). Giddens (1990: 85) uporablja izraz »dostopna 

11  DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 99–1 19 
Vesna Zupančič
 
 
               
 
 
  
 
 
 
 
 
        
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
točka« za identifikacijo družbenih situacij, v katerih posameznik (individualni 
posameznik – sprožitelj odzivnosti) dojema določeno institucijo ali sistem. Trdi, 
da čeprav se vsi zavedajo, da je ključno zaupanje v sistem, in ne v posameznika, 
ki sistem v posebnih okoli činah zastopa, »dostopne točke« nosijo opozorilo, da 
so nosilci naloge ljudje »iz mesa in krvi (in so zmotljivi)«. 
Pripravljenost slovenskega sistema zobozdravstvenega varstva na » ok« (faza 
A) je bila pomanjkljiva, vsaj kar se tiče tako optimalne urejenosti področja pred 
pričetkom epidemije kot preskrbljenosti z OVO, kar je po Nemeth in dr. (2008) 
posledica obstoječega modela upravljanja. Upravljanje zobozdravstva je sicer 
nacionalno (za bolni nično dejavnost, podeljevanje koncesij za sekundarno 
raven, izvajanje specializacij) in lokalno (urejanje dejavnosti na primarni ravni 
zdravstvenega varstva, podeljevanje koncesij za zobozdravnike na primarni 
ravni). Poleg RSK in OZZZS, ki sta aktivno sodelovala v odzivnosti na  ok, v Slo -
veniji v okviru Slovenskega zdravni kega združenja za področje zobozdravstva 
tudi različne sekcije. Pri Zbornici zdravstvene in babi ke nege Slovenije – Zvezi 
strokovnih dru tev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije 
– deluje Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zobozdravstvu. 
Aktivno je Dru tvo ustnih higienikov (DUH). Nobena od teh struktur se ni dovolj 
prepoznavno vključila v krog nacionalnih prizadevanj odziva na epidemiolo ki 
 ok, preboj je bil dosežen zgolj pri DUH. Hitrost odziva na začetek  oka (faza 
B) je bila glede na pravočasnost obve čanja izvajalcev o spremembi načina 
izvajanja zobozdravstvene dejavnosti ob usklajenosti z nacionalnimi ukrepi 
optimalna. Z normativno podlago je bila vzpostavljena nacionalna mreža ko-
ordinatorjev v zobozdravstvu in delovanje NZA. Kot inovacija je bilo uvedeno 
triažiranje, ki ima individualno odgovorno družbeno vlogo oz. nalogo. Prese-
žena so bila prej obstoječa nesoglasja v okviru stroke. Zobozdravstveni timi so 
bili izpostavljeni velikemu tveganju za okužbo z novim koronavirusom, kar je 
imelo vpliv na hitrost, jakost odziva zobozdravstvenih delavcev z mreženjem, 
reorganizacijo sistema ter z naborom in preskrbo z OVO. To potrjuje ugotovitve 
Coutland in dr. (2020), da so zobozdravniki čutili moralno dolžnost zmanj ati 
rutinsko oskrbo zaradi strahu pred  irjenjem COVID-19 med svoje paciente in 
 ir e, vendar so bili razumljivo zaskrbljeni zaradi finančnih posledic, saj se je 
izvajanje storitev zmanj alo za tretjino. Upravljanje z učinkom » oka« (faza 
C) je bilo po eni strani pretirano, saj je bilo v obravnavi v NZS za paciente s 
sumom na okužbo ali okužene s COVID-19 zgolj 80 pacientov. Na to so se v 
zdravstvenih zavodih zelo hitro odzvali in so na taka delovi ča za namen pri -
pravljenosti razpisovali zdravstvene time. Ravno tako je potekalo prilagajanje 
glede standarda uporabe in preskrbe z OVO. Načrtovanje obnovitve sistema 
in učenje na podlagi pridobljenih izku enj (faza D) je bilo izpeljano celovito. 

11 3 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 99–1 19
PROCES RAZVOJA NOVE VARNE »NORMALNOSTI« V (ZOBO)ZDRAVSTVU Z VIDIKA ...
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
         
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Priprava navodil je bila dosledna, tako da so ta uporabna tudi v drugem valu 
epidemije, ko ni pri lo do zaustavitve izvajanja zobozdravstvenih storitev, do -
datno so svoje delovanje ohranile zgolj nekatere NZA, in sicer za paciente v 
karanteni s sumom na okužbo ali za okužene z novim koronavirusom. Za namene 
učenja in na dokazih temelječega delovanja je bila izvedena tudi ocena stanja 
med zobozdravniki ter mednarodna videokonferenca, da bi že uveljavljenim 
za čitnim ukrepom v stomatolo ki praksi morda dodali  e kak nega glede na 
primere dobre prakse iz tujine. Pridobitev po odboju glede na epidemiolo ki » ok« 
je močna strokovna mreža kot podpora političnim odločevalcem na nacionalni 
ravni, izgubljeno zaradi  oka pa je bilo predvsem ustno zdravje populacije, in 
sicer na račun primanjkljaja v realizaciji storitev. So pa zobozdravniki že začeli 
z ustrezno preventivno akcijo za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb v ustni 
votlini. Izzivi pravičnega financiranja  e naprej ostajajo v re evanju. Omejitve 
 tudije primera izhajajo iz samega raziskovalnega načrta, saj bi to temo lahko 
obdelali tudi povsem matematično, kvantitativno. Predpostavljamo, da nismo 
zajeli vseh potrebnih vidikov in ključnih sporočil za dokazilo o dobri odzivnosti 
na obstoječo odpornost slovenskega zobozdravstva. Kljub temu pa gre za pri-
dobitev dokaza o pomenu individualne odgovornosti pristojnih posameznikov 
v kontekstu odpornosti na » ok«. 
5 Zaključek 
V prispevku predstavljamo izvedbo procesa razvoja nove varne »normal-
nosti« v (zobo)zdravstvu z vidika integriranega (individualnega in sistemskega) 
odziva na epidemijo COVID-19. Nova varna »normalnost« pomeni dodatno 
zmanj anje univerzalne dostopnosti do zobozdravstvenih storitev, vendar pa 
je ob zmanj anju  tevila dnevno obravnavanih pri lo do več izvedenih storitev 
pri teh osebah. Nujno je integrirano sodelovanje politike, predstavnikov stroke 
in uporabnikov storitev. Močna, fleksibilna in dobro motivirana delovna sila je 
ključni element pripravljenosti, ki ob zdravstveno pismenih uporabnikih storitev 
omogoča prilagodljivost kot odgovor na kakr en koli » ok«. 
Zahvala 
S tem člankom se zahvaljujem Krunoslavu Pavloviču, predsedniku OOZZS 
in vodji mreže koordinatorjev, ter vsem imenovanim koordinatorjem za 
področje zobozdravstva, ki ste se aktivno odzvali in ustvarili primer dobre 
prakse odziva na » ok«. Učila sem se od vas. 

114 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 99–1 19 
Vesna Zupančič
  
 
 
         
 
 
 
 
 
 
 
 
 
  
 
 
 
 
 
 
  
 
 
 
 
 
 
SUMMARY 
Introduction 
The pandemic COVID-19 has openly reminded us of the weaknesses of our 
basic systems of daily life, including in ensuring accessibility, safety and quality 
of health care. The key issues related to the resilience of the health care system 
to the epidemiological “shock” of COVID-19 relate to the readiness of the system 
to cope with the “shock” (Phase A), the speed of detection and response to the 
outbreak of the “shock“ (Phase B), the management of the “shock“ (Phase D) 
and the renewal and learning of the system (Phase C). It is about t.i resilience 
in practice. The aim of the research was to use the matrix to evaluate various 
aspects of the resilience of the health care system in order to draw attention to 
the importance of collective and individual responsibility in responding to an 
epidemiological “shock“ in a selected area of medicine - dentistry. The aim of 
the study was to examine the social challenge of the epidemic COVID-19 with 
regard to the resilience of the Slovenian dental care system to ensure universal 
health care, safety and quality of dental care for patients as service users. 
Method 
The qualitative research approach of the case study was applied involving 
two research techniques: Qualitative analysis of the content of minutes of Skype 
conferences (n = 15) conducted in response to the epidemic COVID-19, adopted 
orders and decrees, letters to health care providers in response to the epidemic 
COVID-19. 19 (Table 1), and individual correspondence via email and reflections 
on collaboration with participation in the introduction of temporary measures in 
dentistry due to COVID-19. The documents included in the study emerged in the 
context of the response of the dental care system to the first wave of the COVID-19 
epidemic, in the period from March to July 2020. The reflection on collabora-
tion with participation in the introduction of temporary measures in dentistry and 
was partly related to the second wave of the COVID-19 epidemic. We used the 
source coding technique in the analysis. We designed four content categories 
following Pratelles et al. (2020: 8). We assigned the codes to the categories and 
supplemented them with selected sections of text for corroboration. The data are 
presented in a way that does not reveal the identity of the individual. 
Results 
The following codes were identified for the “shock preparedness“ of the Slo-
venian dental care system due to the outbreak of the epidemic COVID-19: (1) 

115 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 99–1 19
PROCES RAZVOJA NOVE VARNE »NORMALNOSTI« V (ZOBO)ZDRAVSTVU Z VIDIKA ...
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
            
 
            
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
suboptimal regulation of the field, (2) national and local governance, (3) lack 
of supply of PPE, (4) non-cooperation between different professional institutes 
in the field of dentistry, and (5) competition, striving for importance. The reflec-
tion analysis also identified two other codes: (6) development efforts and (7) 
oral health needs of the population. According to the response of the Slovenian 
dental care system to the incipient shock caused by the outbreak of the epidemic 
COVID-19, the following codes are identified: (1) change of normative basis, (2) 
reorganization of the system, (3) establishment of operation of dental emergency 
clinics, (4) timeliness of response, (5) cooperation / overcoming disagreements, 
(6) transfer of responsibility, (7) standard of application / provision of OVO , 
(8) implementation of triage, (9) collection of statistical and scientific evidence, 
(10) fear of infection, (1 1) effectiveness of measures to prevent the spread of 
infection, (12) care / activities due to financial consequences, (13) individual 
responsibility, and 14) the role of the state. In the context of managing the impact 
of the „shock“ in dentistry, the following codes were identified (1) established 
network of coordinators, (2) (too) strong response to the shock / optimization 
of work, (3) adaptation of the standard of application / innovation in the field 
of OVO, (4) concern for quality and safety, (5) mutual support and (6) planned 
human resources management. Regarding system recovery and learning based 
on experience in dentistry the following codes were identified: (1) conducting a 
survey, (2) organizing a conference, (3) maintaining a professional network, (4) 
children‘s oral health, (5) challenges of equitable funding, and (6) a changing 
standard of work; (7) differences in response in the second wave, (8) preventive 
measures, (9) ensuring sustainability of the coordinator network‘s work. As a 
“shock response“, a management team with members of Dental Committee was 
set up at Medical Chamber Slovenia with a network of coordinators, the Extended 
Professional College of dentistry and the Ministry of Health, which took over the 
planning of the response to the “shock” in dentistry. transition from routine work, at 
the time of the declared epidemic and in restoring the safe provision of all dental 
services. The Dental Committee was the author of the basic documents / instruc-
tions for dentists. At the time of the epidemic, regular dental work was discontinued. 
Eight emergency dental clinics began operating and formed separate units for 
the treatment of patients suspected of being infected with Covid-19. An important 
innovation for communication and information transfer between patients and 
dentists was the introduction of triage, which significantly reduced the workload 
of the emergency dental clinics. Communication with health care providers took 
place at several levels. In connection with the financing of dental services, it was 
feared that costs would increase due to the need for personal protective equip-
ment. To supplement the dental teams, contracts were concluded with licensed 

116 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 99–1 19 
Vesna Zupančič
           
 
 
 
 
 
  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
  
 
 
 
 
            
 
 
       
dentists. Within the coordination network, the obligatory topic of discussion was 
personal protective equipment, what is the basic standard of equipment, how is 
it provided. There was a high degree of innovation (sewing coats) and mutual 
encouragement, support and motivation to use working techniques that release 
less aerosol. In view of the damage to oral health, there was a desire to establish 
activities as soon as possible. During the relaxation phase, an assessment of the 
situation and an international conference among dentists were held. 
Discussion 
A case study on the resilience of dentistry over time due to the epidemic 
COVID-19 has shown that a wave of collective responsibility can be triggered 
by a competent and responsible individual. The readiness of the Slovenian den-
tal care system for the “shock“ (phase A) was insufficient, at least as far as the 
optimal regulation of the area before the outbreak and the supply of PPE was 
concerned. The speed of reaction to the outbreak of the shock was therefore 
optimal (Phase B). On the one hand, coping with the “shock” effect (Phase C) 
was excessive, as only 80 patients with suspected infection or COVID-19 infection 
were treated in the NHS. The planning of the system recovery and the lessons 
learned (Phase D) were comprehensive. Acquisition after ricocheting against 
the epidemiological “shock” is a strong professional network to support policy 
makers at national level, and the loss due to the shock was mainly due to the 
oral health of the population, at the expense of the deficit in service delivery. 
However, the challenges of equitable financing still need to be addressed. 
Conclusion 
The new safe “normality“ means a further reduction in universal access to 
dental services, but there has been a reduction in the number of services provided 
per day to more services for these people. Integrated cooperation between 
policy makers, professionals and service users is essential. 
Literatura 
Bauman, Zygmut (1999): In Search of Politics. Palo Alto: Stanford University Press. 
Beck, Ulrich (2009): World at Risk. Cambridge: Polity. 
Biddle, Louise, Wahedi, Katharina, in Bozorgmehr, Kayvan (2020): Health system 
resilience: a literature review of empirical research. Health Policy and Planning, 35 
(8):1084–1109. 
Brian, Zachary, in Weintraub, Jane A. (2020): Increasing the Need for Prevention and 
Access. Preventing Chronic Disease, 17: 200266. DOI: http:/ /dx.doi.org/10.5888/ 
p c d 17. 2 0 0 2 6 6 . 

117 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 99–1 19
PROCES RAZVOJA NOVE VARNE »NORMALNOSTI« V (ZOBO)ZDRAVSTVU Z VIDIKA ...
            
 
 
 
           
  
   
 
           
 
           
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Brooke-Sumner, Carrie, in drugi (2019): ‘Doing more with less’: a qualitative investiga-
tion of perceptions of South African health service managers on implementation of 
health innovations. Health Policy and Planning, 34: 132–140. 
Coulthard, Paul (2020): Dentistry and coronavirus (COVID-19) – moral decision-making. 
British Dental Journal, 228: 503–505. 
Crawford, Robert (2004): Risk Ritual and the Management of Control and Anxiety in 
Medical Culture. Health, 8: 505–528. 
ECDC (2020): COVID-19 pandemic. Dostopno prek https://www.ecdc.europa.eu/en/ 
covid-19-pandemic (5. 10. 2020). 
Eurostat (2019): State of Health in the EU: Slovenia; Country Health Profile 2019. 
Dostopno prek: https:/ /ec.europa.eu/health/sites/health/files/state/docs/2019_ 
chp_sl_english.pdf (5. 10. 2020). 
Fridell, My, Edwin, Sanna, in von Schreeb, Johan (2019): Health System Resilience: What 
Are We Talking About? A Scoping Review Mapping Characteristics and Keywords. 
International Journal of Health Policy and Management, 9 (1): 6–16. 
Giddens, Anthony (1991): Modernity and Self Identity. Cambridge: Polity Press. 
Giddens, Anthony (1990): The Consequences of Modernity. Cambridge: Polity Press. 
Gof fman, Er ving (1983): The interaction order. American Sociological Review, 48: 1–53. 
Guo, Yongwen, in drugi (2020): Control of SARS-CoV-2 transmission in orthodontic practi-
ce. American Journal of Or thodontics and Dentofacial Or thopedics, 158 (3): 321–332. 
Hillebrandt, Eine (2014): Soziologische Praxistheorien. Wiesbaden: Springer VS. 
Hanefeld, Johanna, in drugi (2018): Towards an understanding of resilience: responding 
to health systems shocks. Health Policy Plan, 33 (3): 355–367. 
Heinzerling, Amy, in drugi (2020): Transmission of COVID -19 to Health Care Personnel 
During Exposures to a Hospitalized Patient – Solano County, California, February 
2020. Morbidity and Mortality Weekly Report, 69: 472– 476. 
Hollnagel Erik (2009): The four cornerstones of resilience engineering. V C. P. Nemeth, 
E. Hollnagel in S. W. A . Dekker (ur.): Resilience Engineering Perspectives: Preparation 
and Restoration: 2. Farnham: Ashgate. 
Kozuki, Naoko, in drugi (2018): The resilience of integrated community case manage-
ment in acute emergency: a case study from Unity State, South Sudan. Journal of 
Global Health, 8 (2): 020602. 
Ling, Emilija J., in drugi (2017): Beyond the crisis: did the Ebola epidemic improve 
resilience of Liberia’s health system? Health Policy and Planning, 32 (3): 40–47. 
Matheson, Catriona, in drugi (2016): Resilience of primary healthcare professionals 
working in challenging environments: a focus group study. British Journal of General 
Practice, 66 (648): e507–e515. 
Meadows, Donella H. (2009): Thinking in System. London: Sustainability Institute. 
Meyer, Diane, in drugi (2018): Lessons from the domestic Ebola response: improving 
health care system resilience to high consequence infectious diseases. American 
Journal of Infection Control, 46 (5): 533–537. 

11 8 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 99–1 19 
Vesna Zupančič
 
 
 
 
 
 
           
   
   
 
 
         
           
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Mohsen Aly, Miriam, in Aly Elchaghaby, Marwa (2020): Impact of novel coronavirus 
disease (COVID-19) on Egyptian dentists’ fear and dental practice (a cross-sectional 
survey). BDJ Open, 6: 19. 
Nemeth, Christoper, in drugi (2008): Minding the Gaps: Creating Resilience in Health 
Care. V K. Henriksen, J. B. Battles, M. A. Keyes, in M. L. Grady (ur.): Advances in 
Patient Safety: New Directions and Alternative Approaches, 3: 1–12. Performance 
and Tools. Rockville (MD): Agency for Healthcare Research and Quality. 
OECD (2020): Beyond Containment: health systems responses to COVID-19 in the 
OECD. Dostopno prek: https://read.oecd-ilibrary.org/view/?ref=1 19_1 19689-
-ud5comtf84&Title=Beyond%20Containment:Health%20systems%20responses%20 
to%20COVID-19%20in%20the%20OECD (2. 10. 2020). 
Nicolini, Mario, in Janda, Jacub (2016): “In the Area or out of Business”: Building Resili-
ence to Hybrid Attacks. The Polish Quarterly of International Affairs, 25 (1): 77–87. 
Ogrinc, Greg, Davies, Louise, in Goodman, Daisy (2015): SQUIRE 2.0 (Standards for 
Quality Improvement Reporting Excellence): Revised Publication Guidelines From a 
Detailed Consensus Process. American Journal of Medical Quality, 30: 543–549. 
Ogrinc, Greg, in drugi (2016): SQUIRE 2.0 (Standards for Quality; Improvement Repor -
ting Excellence): revised publication guidelines from a detailed consensus process. 
BMJ Quality and Safety, 25: 986–992. 
Pratellesi, Federico, in drugi (2020): Assessing the resilience of health systems in Eu-
rope. Bruselj: Evropska komisija, EU Expert Group on Health System Performance 
Assessment. 
HSPA (2019): 2020 HSPA report on access to healthcare. Dostopno prek: file:///C:/ 
Users/ZupancicV57/Downloads/HSPA_2001%20initiating%20work%20on%20 
access.final%20(4).pdf (5. 8. 2020). 
Ray-Bennett, Nibedita S., in drugi (2019): Understanding reproductive health challen-
ges during a flood: insights from Belkuchi Upazila. Gates Open Research, 3: 788. 
Senge, Peter (2006): The fifth discipline: The art and practice of the learning organization 
(Rev. ed.). New York: Doubleday. 
Thomas Steve, in drugi (2019): Introduction to health systems resilience: What is it, how 
to measure it, and how to strengthen it? Policy Brief series. European Observatory 
on Health Systems and Policies. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe. 
Thompson, F. Denis (2014): Responsibility for failures of government the problem of 
many hands, The American Review of Public Administration, 44 (3): 259– 273. 
Thude Ravnborg, Bettina, in drugi (2019): Staff acting resiliently at two hospital wards. 
Leadership in Health Services, 32 (3): 445–457. 
Ward, Paul R. (2020): A sociology of the Covid-19 pandemic: A commentary and 
research agenda for sociologists. Journal of Sociology (prva online objava). DOI: 
10.1177/1440783320939682. 
Watt, Richart G. (2020): COVID -19 is an opportunit y for reform in dentistr y. The Lancet, 
396 (10249): 462. 

119 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 99–1 19
PROCES RAZVOJA NOVE VARNE »NORMALNOSTI« V (ZOBO)ZDRAVSTVU Z VIDIKA ...
 
 
 
 
 
 
          
 
 
 
 
 
 
  
Watts, Nick, in drugi (2018): The Lancet Countdown on health and climate change: 
from 25 years of inaction to a global transformation for public health. The Lancet, 
391 (10120): 581–630. 
Wreathall, John (2006): Properties of resilient organizations: An initial view. V E. Holl-
nagel E, D. D. Woods in N. Leveson (ur.): Resilience engineering: concepts and 
precepts: 275–285. Aldershot: Ashgate. 
Zinn, Jens O. (2020): ‘A monstrous threat’: how a state of exception turns into a ‘new 
normal’. The New England Journal of Medicine, 378: 2057–2060. 
Viri 
Vlada Republike Slovenije (2020): Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni 
SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije. Uradni list RS,  t. 19. 
Vlada Republike Slovenije (2020): Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o začasnih 
ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epi-
demije COVID-19. Uradni list RS,  t. 65. 
Vlada Republike Slovenije (2020): Odredba o začasnih ukrepih za obvladovanje  irjenja 
nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). Uradni list RS,  t. 22. 
Vlada Republike Slovenije (2020): Odredba o začasnih ukrepih na področju opravlja-
nja zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19. 
Uradni list RS,  t. 65. 
Podatki o avtorici 
doc. dr. Vesna Zupančič 
Ministrstvo za zdravstvo, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, 
Univerza Novo mesto, Fakulteta za zdravstvene vede, 
Na Loko 2, 8000 Novo mesto 
E-mail:: vesna.zupancic@gov.si, 
vesna.zupancic@guest.arnes.si