KRANJ, torek, 19.1.1982 CENA 9 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik v d Jože Košnjek Št. 5 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Začasno omejena prodaja kurilnega olja Od konca prejšnjega tedna je prodaja kurilnega olja na drobno aa Petrolovih bencinskih servisih na Gorenjskem omejena na SO litrov ob enkratnem nakupu — Začasen ukrep naj bi pomagal prebroditi s tem gorivom vedno precej sušni januar, za februar pa kaze na bolje — V letu 1981 je na Gorenjskem prodaja naftnih derivatov upadla za 14 odstotkov sta meseca, v Na Gorenjskem je lani upadla prodaja naftnih derivatov za 14 odstotkov, od tega je bilo motornega Januar in februa ^ .-katerih je kurilna sezona na višku temperature zadnjih " nizke dni liA^atveda pogoltnile večje število kilo-_\*kalonj oziroma joulov, saj je bilo ^j,treba nekoliko več naložiti na ogenj. lj J$t smo hoteli v bivalnih prostorih ^ V^ohramti temperaturo 19 stopinj ^Vest o prezebanju otrok v enem od ljubljanskih vrtcev je bila tudi povod, da so v prenekateri stavbi ■merili zalogo kurilnega olja ali nazuta v cisternah, enako so storili tudi lastniki stanovanjskih hiS, ki ih greje vse bolj dragocena teko-4na Prav zaradi tega se je na jrenekateri črpalki povečala probija kurilnega olja nadrobno. Na Gorenjskem, kjer ima pretežno /ečino bencinskih servisov Petrol, so lo 14 januarja kupci ob enkratnem tak upu lahko dobili 50 litrov kuril-iega olja. odslej pa velja začasen jkrep — le 20 litrov »Predvidevamo, da imajo porab-liki kurilnega olja Ae vedno nekaj alog V drobni prodaji na Go-enjskem prodamo dnevno okoli ©.000 litrov Večje povpraševanje tO tem kurivu, ki je bolj dopol-ijevanje zalog, lahko ob sedanji •i j i preskrbi s tem derivatom ■•koplje več težav porabnikom, ki j*^ 'jeh zalog nimajo in jih zaradi načina f ''jgrevanja tudi ne morejo imeti. Ni t jamreč malo stanovanj, ki jih "Hl^ »grevajo z oljnimi pečmi, večjih ^MSičin olja pa v stanovanjih seveda ]^)\ 'A dovoljeno hraniti,« je povedal ^VJinr Tolar, direktor Petrola. Trgo-H' ina na drobno. M\f Z racionalizirano prcxlajo naj bi dA/eveda omogočili bolj ali manj ^neprekinjeno oskrbo s kurilnim ioni. 4jem za kar največ porabnikov. st^Coličine. ki jih imajo na bencinskih (j.L«prvisih. lahko prodajajo časovno jA/mejeno m sicer dopoldne in po-? »Uioldne. S taksnim ukrepom, ki velja V *B vse bencinske servise. Petrola na Dft Jorenjskem. so se konec prejšnjega Ledna seznanili tudi komiteji za ->•. joapodarstvo skupščin občin ter \/Jprava inšpekcijskih služb za Go-enisko »Ukrep je le začasen,« je povedal bencina manj za 5 odstotkov, plinskega in kurilnega olja pa je bilo prodanega za 20 odstotkov manj. Na postopno zniževanje porabe naftnih derivatov v zadnjih treh letih je seveda vplivala visoka cena. ki ne vzpodbuja le varčnega trošenja, pač pa tudi vračanje na klasično ogrevanje - drva in premog I. M Goriva (trenutno) ni - Tako kot lani tudi letos v januarju kurilnega olja V drobni prodaji na bencinskih servisih ni ravno na pretek da bi kar največ porabnikov dobilo vsaj minimalne količine to pa so vsi tisti, ki ogrevajo stanovanja na majhne oljne peči, velja do konca prejšnjega tedna začasna omejitev nakupa na 20 litrov olja J Volitve 1982 Podpora možnim kandidatom Delegati občinske konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov Tržič so podprli predlog evidentiranih možnih kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine občine ter za nosilce vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti 'rane Tolar, »ni pa mogoče reči, toliko časa bo trajal; lahko le kak eden. morda tudi dlje Tako naj bi bile količine srednjih /lestila tov. torej tudi kurilnega olja. *^ d jih je v januarju za gorenjsko lodročje 25 odstotkov manj kot v ^\ Hejšniem mesecu, bolj enakomerno *' y»razdeljene med porabnike. Ze za februar pa predvidevamo, da bo ' 4 Iskrba z naftnimi derivati boljAa.« Tržič — V četrtek popoldne so se v Tržiču sestali delegati občinske konference socialistične zveze in občinskega sveta zveze sindikatov, da bi obravnavali in sprejeli poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na bližnje volitve, sprejeli volilne dokumente in razpravljali o evidentiranih možnih kandidatih za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič ter za nosilce vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Delegati so ugodno ocenili dosedanji potek priprav na volitve, v katerih so uresničili tri bistvena iz- Srečanje mladih - Na tretjem tradicionalnem srečanju slovenske mladine obmejnih slovenskih občin in krajevnih združenj slovenske mladine z avstrijske strani so se mladi dogovarjali tudi o tesnejšem medsebojnem povezovanju. Prvo dejanje sodelovanja gorenjske in ko [% r»Ake mladine je bilo srečanje Gorenjcev z vrstniki iz Železne Kaple JJft Plibrrka. Skocjana, Globasnice, Celovca, Borovelj, Šentjakoba in r \ • Kntmare vasi; v petek, 15. januarja, so se selili na delovnem sestanku v Kranju - Foto: D. Zlebir hodišča; demokratičnost in javnost dela ter začrtana merila glede kadrovske strukture evidentiranih kandidatov. Seveda je bilo v začetku tudi nekaj slabosti. V posameznih sredinah so evidentirali le toliko ljudi, kolikor je potrebno za sestavo delegacije, drugje so premalo upoštevali strukturo, največ težav pa je povzročalo podvojeno evidentiranje kandidatov. Zato so se dogovorili, da bo združeno delo praviloma v takem primeru popustilo krajevni skupnosti, kjer je možnosti za izbiro sposobnih in pripravljenih ljudi manj. Na skupni seji so delegati podprli evidentirane možne kandidate za družbenopolitični zbor skupščine občine Tržič in za najodgovornejše funkcije v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Medtem ko je ostalo odprto mesto predsednika skupščine občine Tržič, so za predsednika izvršnega sveta predlagali Ivana Kapla, zdaj predsednika občinskega sveta zveze sindikatov, za predsednika družbenopolitičnega zbora so predlagali Janeza Piškurja, sekretarja komiteja občinske konference ZKS, za predsednika zbora združenega dela Dareta Meglica iz Peka in za predsednika zbora krajevnih skupnosti Jožeta Benedičiča iz Bistrice. Podprli so tudi možne kandidate za predsednike skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Področje stanovanjskega gospodarstva naj bi vodil Branko Veselinovič, otroškega varstva Rihard Jerebic, zdravstva Karel Bečan, izobraževanja Janez Ivnik, kulture Mira Kramarič. telesne kulture Slavko Teran, socialnega skrbstva Marinka Rotar, pokojninsko-invalidskega zavarovanja Ana Hafner, zaposlovanja Milka Meglic, področje raziskovanja in socialnega varstva pa prav tako še ostaja odprto. Predlog možnih kandidatov bodo zdaj obravnavali na kandidacijskih konferencah v združenem delu in krajevnih skupnostih. H. Jelovčan Seminar za komuniste Radovljica - V tem in naslednjem mesecu nameravajo v Radovljici organizirati seminar za vodstva osnovnih organizacij Zveze komunistov Organizirali bodo pet seminarjev in na njih obravnavali Atiri teme: ključne naloge Zveze komu nistov v prihodnjem obdobju, metode delovanja Zveze komunistov. Zveza komunistov kot faktor zavesti in organiziranost Zveze komunistov Dva seminarja bodo pripravili v Radovljici, dva na Bledu in enega \ Bohinjski Bistrici Predvidoma bodo seminarji 2H. in 29. januarja v Radovljici. 4. in 5. februarja na Bledu in 11 in 12 februarja v Bohinjski Bistrici, d K NARAVA V SKODELICI ČAJA V SREDIŠČU POZORNOSTI Veliko možnosti v vojaških poklicih Odločitev, kateri poklic izbrati oziroma za kaj se izobraževati po osnovni šoli, je za vsakega mladega pomembna. Za mnoge je zaradi široke izbire, včasih pa prav tako zaradi nepopolne obveščenosti o možnostih izobraževanja v srednjem šolstvu, tudi dokaj težavna. Iz dognanj o poklicnih željah mladih in pregleda del, v katera se vključujejo po šoli, je moč sklepati, da pri tem odločanju mladi vse premalo razmišljajo o širokih možnostih dela V vojaških poklicih. Podatek o relativno slabi zastopanosti Slovencev med starešin skim kadrom v naših oboroženih silah obenem potrjuje, da se naša mladina ne zaveda dovolj pomena, ki ga ima vojaški poklic kot delo pri obrambnih pripravah družbe in predvsem kot dejavnost aktivnega starešine v naši samoupravni socialistični skupnosti glede na stopnjo družbene razvitosti in današnje mednarodne razmere. Kadre v Jugoslovanski ljudski armadi popolnjujejo v glavnem s šolanjem mladih v srednjih vojaških šolah in vojaških akademi jah. Postopek sprejema v te izobraževalne ustanove je nekoliko bolj zapleten in zamuden kot drugod, zato je tudi čas prijav bolj zgoden. Vse do marca, morda pa še nekoliko dlje, se osmošolci lahko prija vo na razpis srednjih vojaških šol. Za vojaški poklic se mladinci lahko odločijo tudi med usmerjenim izobraževanjem, saj je možen vpis v drugi oziroma tretji letnik srednjih vojaških šol. Le mladink tod zaenkrat še ne sprejemajo. Možnosti izobraževanja v srednjih vojaških šolah in s tem pridobivanja vojaških poklicev je veliko. Med splošnimi šolami je najbližja in najbolj znana srednja vojaška šola Franc Rozman Stane v Ljubljani, ki je med desetletnim delovanjem dosegla vrsto uspehov na področju izobraževanja; je tudi edina šola v Sloveniji z nekajletnimi izkušnjami pri uresničevanju programa usmerjenega izobraževanja. V srednjih vojaških šolah kopenske vojske, letalstva in morna rice se mladi pripravljajo za vrsto oprvil v vseh rodovih in službah naših oboroženih sil. Novo možnost izobraževanja pa ponujajo šole za delo z vojaškimi tehničnimi napravami kot je oprema za radijske, radijsko relejne in telefonsko telegrafske zveze. Vse, kar mlade zanima o vojaških šolah in poklicih, najlaže in najbolj popolno zvedo v občinskih upravnih organih za ljudsko obrambo. Seveda, pridobivanje mladine za vojaške poklice ni le njihova naloga, zato se na vseh ravneh srečujemo z raznimi oblikami informativno propagandne dejavnosti. Z organiziranim prizadevanjem na tem področju smo že storili v naši republiki viden korak naprej; pred dvema letoma smo zaustavili zmanjševanje zanimanja za vojaške poklice, lani pa celo povečali število kandidatov za vojaške šole za 15 odstotkov. Tem korakom bi morali slediti tudi v bodoče, saj nam ne more biti vseeno, koliko slovenskih mladincev se odloča za vojaške šole in opravlja vojaške poklice S. Saje Danes v Glasu 2. STRAN: Delavčevo odločanje ne more brez sindikata 3. STRAN: Za pošteno, ustvarjalno delo 4. IN 1». STRAN: Gradivo za zasedanji kranjske in tržiške skupščine OD 7. DO 18. STRANI URADNI VESTNIK: Predpisi občinskih skupščin in samoupravnih organov, statut občine Škofja Loka 21. STRAN: V Italiji kupujemo predvsem kavo Iz leta v leto varnejši Krvavec 24. STRAN: Most povezal Sorina bregova Množično na kurirskem smuku G JU AS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK 'S m, fe1 PO JUGOSLAVIJI DJURANOVlt V ALŽIRIJI Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranoi ič /e na povabilo predsednika vlade Alžirije Mohameda Ab delganija odpotoval na uradni obisk v to prijateljsko deželo Vrača obisk alžirskemu pred sedniku. ki je bil v naši državi januarja 1980. Djuranovič ho na obisku tri dni in največ pozornosti bodo posietili so delovanju med državama. Menjava med državama se je namreč v zdnjih dvajsetih letih povečala za skoraj 20-krat Alžirija se je tako uvrstila med najpomembnejše jugoslovanske zunanjetrgovinske partnerje iz vrst neuvrščenih dežel BIJ TRO 8 ZAKLJUČIL OBISK V nedeljo je odpotoval v domovino državni minister za zunanje zadeve Egipta dr. But ros Gali. Z Josipom Vrhovcem sta razpravljala predvsem <> razvt)ju dvostranskih odnosov. Izražena je bila objekstranska želja, da se sodelovanje obeh držav še nadalje razvija in napreduje na vseh področjih. Zlasti na gospodarskem po-.'■očju je namreč neizkoriščenih .te veliko možnosti. PO ELEKTRIKO DRUGAM Po podatkih strokovnjakov sl< u 'enskega elektrogospoda r-stva je skupna lanska poraba električne energije v Sloveniji znašala 8,3 milijarde kilovatnih ur in je bila tako za 3,4 odstotka večja kot leta 1980 in hkrati za 3,7 odstotka manjša, kot jo jv napovedala slovenska elektro energetska bilanca. Slovenske hidro in termoelektrarne so lam proizvedle 7.4 milijarde kilovatnih ur, kar je za 6,1 odstotka več kot predlanskim. Hkrati pa smo lani za oskrbo Slovenije uvttzili skupno 46,9 milijona kilovatnih ur električne energije in jo 18,9 milijona kilovatnih ur izvozili. Sedaj vsak dan uvažamo iz Avstrije 2,4 milijona kilovatnih ur, približno toliko pa tudi iz Italije. Tudi v naslednjih tednih bo uvoz električne energije enak. Trenutno tudi ne obratuje JE Krško in zato znaša dnevni primanjkljaj .5 milijonov kilovatnih ur. Sedanji uvoz električne energije je zastavljen tako, da bo sloi 'ensk o elek trogospoda rstvo energijo vrnilo spomladi. Kritično o poročilu Kranj — Komite občinske konference ZKS Kranj je na svoji zadnji seji obravnaval predloge možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije skupščine občine in v samoupravnih interesnih skupnostih, večji del seje pa je posvetil obravnavanju poročila CK ZKS o delovanju Zveze komunistov Slovenije med 8. in 9. kongresom ZKS. Do poročila so člani komiteja zavzeli dokaj kritično stališče, predvsem so imeli vrsto pripomb na ocene, ki jih podaja poročilo o družbenoekonomskem dogajanju v razdobju zadnjih Štirih let. Vendar se niso mejili le na kritiko poročila, ki pogostokrat izpušča vzroke za taksna dogajanja, pač pa so osvetlili dogajanja tudi s stališča konkretnih razmer v kranjski občini. Na seji so obravnavali tudi nekatera aktualna vprašanja razvijanja sistema družbenega planiranja ter naloge komunistov pri tem. kar bo tudi na dnevnem redu bližnje občinske konference ZKS Kranj. POPRAVEK V 4. Številki Glasa z dne 15. 1. 1982 se nam je v sestavek Po Jugoslaviji na 2. strani pod naslovom Davek od dohodka vrinila napaka. Drugi stavek tega sestavka se pravilno glasi: »Davek plačajo tisti, katerih skupni dohodek je presegel 330.000 dinarjev« Za napako se opravičujemo. C Človek človeku kri za življenje - Pod tem geslom potekajo letošnje akcije darovanja krvi. Pretekli teden so jo darovali občani Kranja in okolice. Na fotografiji krvodajalci s Primskovega. Pozivu Rdečega križa seje odzvalo nad 100 krvodajalcev — B. Malovrh Delegatski vprašaj Ugodnosti maloobmejnih propustnic Trtic - Delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič so na lanski novembrski seji vprašali, kakšne so pravice občanov, ki imajo maloobmejne prepustnice, pri prehodu čez državno mejo. Odgovor je pripravila Carinarnica Jesenice. V njem pojasnjuje, da smejo občani na osnovi sporazuma o obmejnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo, sklenjenega 1967. leta. prenašati blago v vrednosti 400 dinarjev. Limit je bil na šestem rednem zasedanju mešane jugoslo-vansko-avstrijske komisije za obmejni prehod septembra 1979. leta v Železni Kapli povečan za avstrijske imetnike obmejnih izkaznic na 1200 avstrijskih šilingov, za jugoslovanske imetnike pa na 1200 dinarjev, vendar doslej do ratifikacije tega dodatka sporazuma še ni prišlo. Carinska služba zato še vedno dovoljuje uvoz in izvoz v vrednosti 400 dinarjev in 400 šilingov, ne glede na vrsto blaga, ki ga občani uvažajo, prinašajo ali dobivajo iz republike Avstrije. Pri tem je seveda izključeno blago trgovskega značaja in blago, ki je količinsko omejeno, kot kava. alkoholne pijače in cigarete, skupna vrednost pa ne sme presegati zneska 400 dinarjev. H. J Dobitniki zlatega sindikalnega znaka Peter PIŠKUR Delavčevo odločanje ne more brez sindikata Peter Piškur, terminar v kovačnici Verige iz Lesc, je dobitnik številnih priznanj dela, letos pa mu je sindikat za uspehe na področju ustanavljanja sindikalnih skupin in množičnega odločanja delavcev podelil tudi zlati znak Ze v letih, ko se je Peter zaposlil, mu je sindikat pomenil tisto mesto, kjer je delavec najbolj poklican odločati. Leta 1950, ko je delal v zagrebškem Elektrosondu, je bil najmlajši član delavskega sveta. V Verigi, kjer dela od leta 1958, pa je bil sprva predsednik osnovne organizacije sindikata v kovačnici, delal je tudi pri konferenci osnovnih organizacij sindikata, bil je član koordinacijskega odbora sestavljene organizacije Slovenske železarne, zdai pa se pri občinskem sindikalnem svetu v Radovljici ukvarja zlasti s kadrovskimi vprašanji. Njegova dejavnost ni omejena le na sindikat. Vprežen je tudi v delo socialistične zveze, zaupana pa mu je vloga delegata v skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Petru Piškurju te naloge ne pomenijo le funkcij, saj se dobro zaveda odgovornosti, ki mu jo nalagajo. Čeprav so naloge številne in terjajo marsikatero prosto popoldne, jih skuša obvladati. Zaupanje, ki si ga je pridobil med delavci, dokazuje, da vlaga v delo vso svojo osebnost. Tudi pobuda, naj prav njemu izroče zlato odličje sindikata, je prišla od delavcev iz osnovne organizacije sindikata, kjer je več let oživljal množično odločanje v sindikalnih skupinah. Peter Piškur se namreč že vsa leta bori za to, da bi bilo odločanje o pogojih dela in njegovih rezultatih kar najbolj množično, kar lahko zagotovi prav sindikat. Odločanje ožjih krogov v imenu delavca je našemu družbenemu ustroju tuje. Peter Piškur veliko razmišlja tudi o delitvi dohodka, ki je za delavca v neposredni proizvodnji še vedno preveč mačehovska. Meni, da nagrajevanje še ne upošteva v zadostni meri nezavidljivih delovnih razmer, ki vladajo na proizvodnih delovnih mestih, od tod tudi nesorazmerje med dohodki neposrednih proizvajalcev in delavcev v administraciji. Tudi slednjih še ne znamo nagrajevati po delu, saj še vedno nismo našli obrazca, ki bi realno prikazoval njegovo delo. Vendar Peter Piškur ugovarja tistim, ki trdijo, da strokovno in administrativno delo ni merljivo. Včasih ga boli, ker se zaradi nedograjenih dohodkovnih odnosov poglablja prepad med delavci v prozvodnji in v administraciji, saj vendar vsi spadajo pod isto streho. Tudi delovna disciplina, za katero je Peter silno občutljiv, ni vedno brezhibna, kljub neprestanemu trkanju na delavčevo zavest in odgovornost. Moti ga. ker z lažno solidarnostjo do nevestnega delavca prevečkrat kršimo zakon o medsebojnih delovnih razmerjih in mu tako izrekamo nezaupnico. Sindikalna organizacija je med družbenopolitičnimi organizacijami Verige bržkone najaktivnejša in zato tudi močna in vplivna. Od tod tudi uspehi, ki jih sindikat v Verigi beleži že vrsto let. Precejšnje zasluge ima namreč tudi pri izboljševanju delovnih razmer, izboljševanju položaja invalidov, izpopolnjevanju strojev, na katerih delajo invalidi. To področje dela pri sindikatu namreč Peter Piškur uspešno združuje s svojo delegatsko dolžnostjo. D. Zlebir gX u « 4x Ustanovitelji Glasa občinakr konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica, Skofja Loka in Trtic - Izdaja Caaopisno *"* podjetje Glas Kranj - Glavni urednik laor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote Kosnjek - Novinarii: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovcan, Lea Mencinger, Stoj a n Saje, Darinka Sedej-KuraJt, Marija Volćjak, Cveto Taplotnik, Andrej Žal ar in Danica Žleb i r - Fotoreporter Prane Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci: Lojse Erjavec. Toanaft Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj — I Jut iahaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 19M kot poltedaiV od januarja 16*0 trikrat tedeneko, od januarja 16*4 kot poltedaik ob »redah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih Jn petkih - Stavek TK Gorenjaki tiak Kranj, tlak ZP Ljudska pravica IJuMjana Naalov uredništva in uprave lista: Kranj. Mote Pij ade j a 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51 »4» -403-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija f 14M6, odgovorni urednik 21-6*6. tehnični urednik 21- 836, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-6S0 - Oproaceno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 1'olUtna naročnina 30«. - din. NAS SOGOVORNIK Ivan Hrovatin Člani AMD imajo številne ugodnosti Kranj — Med 88 avto-moto društvi v Sloveniji je kra% ^ štvo glede na število članov na petem mestu, če upoštevamo A J lastnikov registriranih osebnih vozil v članstvu, pa celo v aair»>' * Konec lanskega leta je društvo imelo 3609 članov, kar je pt*^ I stotkov vseh lastnikov osebnih vozil v kranjski občini. Da bi > kako društvo deluje in kakšne ugodnosti daje svojim članoftW r pogovoru povabili predsednika komisije za organizacijo in člt^** AMD Kranj Ivana Hrovatina. V Predstavite ustroj vaše organizacije v kranjski 0K v osnovna področja delovanja vašega društva! »V občini Kranj delujejo tri avto-moto društva. Svoj* * imajo razen v Kranju tudi v Šenčurju in Cerkljah. Naše dmikW * lani organizirano v osem aktivov po krajevnih skupnostih, (V* 1 možnost za aktivno sodelovanje večine članstva prek odborov^ Po novem sestavljajo delegati aktivov skupščino društva. kioK\'™ vsa pomembna vprašanja. Ustanovno skupščino smo imeli lani, v prvi polovici letošnjega leta pa bomo pripravili r»Af 1 skupščino. V Pri društvu deluje pet komisij: za organizacijo in elaji vzgojo in varnost v cestnem prometu, za gospodarsko deja\ športne aktivnosti in za šolstvo. To so tudi osnovna podrocjAr ^ delovanja. Z drugimi društvi, predvsem gorenjskimi, se pW*/ 1 prek Avto-moto zveze, sodelujemo pa tudi v Zvezi organ izacw i nično kulturo.« ' ^ Za kaj je zadolžena vaša komisija? c »Razen za organizacijska vprašanja naša komisija skrbi } ohranjanje starih in pridobivanje novih članov. Kljub doka**-; tuaciji zaradi gibanja prebivalstva in zlasti slabega pjo,2 ugodnosti za članstvo se število članov iz leta v leto povečuje! V naši organizaciji je možno stalno včlanjevanje. Ker lato pristopi v društvo kadarkoli, torej članarina ne velja za y leto, ampak velja leto dni od prvega oziroma poslednjega plJjl je pomembno pravočasno obnavljanje članarine, saj s enoletnega roka ugasnejo tudi vse pravice iz nje. Članarino poravnajo v društveni pisarni ob delavnikih med 7. in i$ sobotah pa med 7. in 12. uro.« Kolikšna je letošnja članarina in katere ugoda vaše članstvo? »Letos je članarina nekoliko višja predvsem zaradi *? a! stroškov za izdajo naše Moto revije. Avtomobilisti plačajo #,/5 risti in traktoristi 240. člani brez vozila 170, vsi iz podmla#'„ dinarjev. ^ f darno pomaga. Vozilo člana, poškodovano v prometni nesK « ' tb u hladilne tekočine. Za usluge mehanične delavnice imajo l"^/> popusta pri uri, popust pa imajo tudi za tehnične storitve kott&a. vozila, tehnični pregled, razna testiranja delovanja vozila Y< koncentracije C0 v izpušnih plinih, polnjenje baterije JfM plaščev in uravnovešen je koles. V, P Med druge ugodnosti sodijo 10-odstotni popust ob skleni zavarovanja osebnih vozil pri zavarovalnicah Triglav in\ f" - r Naša organizacija zastopa interese svojih članov in jim io pomaga. Vozilo člana, poškodovano v prometni neJ plačno prepeljemo v razdalji do 500 kilometrov. Člani a brezplačne storitve službe Pomoč-informacije in brezplačne uY so kontrola in nastavitev žarometov, testiranje zavor *xJL hladilne tekoč možnost nakupa garantnega pisma za tujino, klica v sili i*\i 5 nasvetov, naročnina na revijo in drug stalni material za crl/f katerim je tudi avtomobilska karta. Razen tega naša o^Sr l omogoča članom sodelovanje pri izobraževanju pa športni irA, dejavnosti. Tako imajo člani od 5 do 20 odstotkov pjh f kampiranju v domovini, ugodnosti pa jim nudijo tudi v i obrtnih dejavnostih« M Besedno irnVv Skladnejša rast c Cene, ki so v pristojnosti občinske skupnosti za c* Tržiču niso prebile 22-odstotne meje povišanja - 4 , selektivno obravnavanje glede na gospodarski!' j posameznih dejavnosti — Dogovarjanje o enotnejših ft < | narin, gostinskih, avtoprevoznih in drugih obrtnih Sloveniji zadnje tudi v šolah, kjer stavlja pomemben izdati počakati na republiški aM• janja politike cen, ki bcuv/ mesec in na osnovi kawL delan tudi občinski protjSr bo mogoče govoriti tudi munalpih storitev. Povišanje stanarin je ' jeseni na osnovi prog memb stanarin po postav nah, ki ga bo pripravi^v skupnost za cene v *mJ^ zvezo stanovanjskih s^V venije. Samoupravne 21 skupnosti bodo uskladijo Vi. Tržič — Cene, katerih gibanje je v pristojnosti občinske skupnosti za cene — ta je bila v Tržiču ustanovljena marca — lani niso presegle zgornje dovoljene meje 22-odstot-nega povišanja. V skupni masi, seveda, saj so sicer rasle različno, odvisno od poprejšnjega zaostanka na posameznem področju. Tako je. na primer, prispevek za kanalščino z dvema dodatnima dinarjema poskočil kar za 122 odstotkov, medtem ko vsota predstavlja komaj 400 tisoč dinarjev. Tržiška skupnost za cene je lani potrdila višje oskrbnine v vrtcih in v domu za ostarele, višje cene kruha, mestnega prometa, stanarine in stanovanjske gradnje, na komunalnem področju pa so se podražile vodarina, smetarina, kanalščina, pogrebne, tržne in dimnikarske storitve. Tudi letos bo politika cen v tržiški občini v okviru širše sprejetih usmeritev in meril izrazito selektivna in različna glede na gospodarski položaj posameznih dejavnosti. Prednost pri povišanju cen bodo imela področja, ki se dotikajo socialne varnosti ljudi. Tako sta že za januar predložila nove cene dom Petra U zarja in vzgojnovarstveni zavod, v katerih stroški prehrane že dolgo ne lovijo več prispevka oskrbovancev oziroma staršev. Izvršni svet skupščine občine, ki se je ogreval za postopno dvigovanje cen storitev v domu. vrtcih JQ nena- narin tako, da se bodo stanovanja nadpovpn\\* stanarine v tistih obfin)* njihova raven najnižja i4 v občinah, kjer so atui. povprečne. V tržiški obftfj rast precej skromna, saj^, zdaj sodijo med najvttjtV* Cene storitev letos v »i| bodo presegle 16-od*tA, Gostinske bodo poenoti kvaliteto, če ne bodo sistema potrjevanja in \t svobodno, kot se predv jen o bo tudi povišanje voznih in drugih obrtnih §\fl čemer pa bo seveda not-tesno sodelovanje s ;\v\ sekcijami v okviru ohrtnaA nja. Vsekakor bodo imWi* navanju zahtevkov pr lani niso dvigovali cen m^TOrlE* 19. JANUARJA GOSPODARSTVO 3 STRAN G L, A Za pošteno, ustvarjalno delo V Almiri se zavedajo gospodarskih težav in pravijo, da bo treba dobro delati in spoštovati pošteno, ustvarjalno delo - Izvažati, obenem pa se doma ustrezno dogovarjati in povezovati. Radovljica - 2Ld ovna organi tacija Almira iz Radovljice si iz leta leto prizadeva, da bi kar največ [vozila na konvertibilno tržišče. Ivsem pa. da bi drago uvoženo irovino nadomestila z domačo 'udi v prihodnje predvsem v letoš-ljem letu. si želi. da bi prodrla s kvaliteto in s programom, ki ga zahteva tuie tržišče Direktor delovne organizacije Miro Rozman je odgovarjal na nekaj vprašani o izvoznih prizadevanjih Almire. o tem. kako se delovna organizacija vključuje v uresničevanje letoAnje resolucije in o tem. kako si v Almiri predstavljajo, da bi razrešili najbolje pereče probleme Ključna naloga razvoja Slovenije v letolnlem letu je izboljšanje devizBopiseilnefa položaja republike, kar naj bi dosegli z veejo produktivnostjo, s povečanjem izvorna blaga in storitev na konvertibilno tržišče, s povezovanjem, « tehnološkim razvojem. Kako bi ocenili vzroke za lansko zaostajanje in za to, da bomo naloge tudi v letošnjem letu precej težko uresničevali? Miro Rozman: »Menim, da smo predvsem sami krivi, da nismo uresničevali vseh nalog, ki so bile za črtane Zaostajali smo. ker se prav vsi vendane niso zavedali, da bo treba drugače in bolje delati. Dovolj zgodaj smo bili vsi opozorjeni, vendar je prevladovala stara miselnost Ni bilo pravih ustvarjalnih razmer in po mojem mnenju bo v prihodnje treba opozarjati na tiste, ki so / majhnimi koraki veliko napravili, ki so dosegli določene rezultate.« Za nemoteno proizvodnjo bo treba povečati izvoz na konvertibilno tržišče in morali bomo doseči presežek izvoza nad uvozom. Kakšne so obveznosti tek- Več blaga na zahod Su Tržiiko gospodarstvo bo letos na konvertibilni trg izvozilo za 3 * " xXf 15 odstotkov več izdelkov ter s 150-odstotnim kritjem uvoza z icjL' izvozom ustvarilo 131 milijonov dinarjev presežka v trdni V valuti — »Zreli« le trije investicijski programi, medtem ko se celotne naložbene želje sučejo blizu dveh milijard dinarjev — rtii Največ 0,5 odstotka novih delavcev m...... investicijske programe, torej Lepenka, Zlit in Bombažna predilnica in tkalnica. Na seznamu, ki ga je izdelala Ljubljanska banka in je ovrednoten z blizu dvema milijardama naložbenih dinarjev, se sicer pojavlja precej več posojil željenih investitorjev, vendar brez programov, ki bi omogočali presojo glede na kriterije prestrukturiranja. Zaposlovanje novih delavcev se bo letos v tržiški občini zelo umirilo; 0,5-odstotna skupna rast pomeni najvišjo dovoljeno mejo. Na drugi strani pa kadrovska bilanca govori o potrebnem 1,4-odstotnem povečanju števila zaposlenih. Usklajevanje bo zato dokaj zahtevno. Zaposlenost bo omejena predvsem v negospodarstvu, kjer jo bo uravnavala posebna komisija izvršnega sveta, medtem ko bo v administraciji docela obstala: v vseh sredinah, ne le v delovnih skupnostih skupnih služb. Vse oblike letošnje porabe Trži-čani gradijo na primerjalnem dohodku, to je na dohodku s prišteto amortizacijo, ki bo za 22 odstotkov višji od lanskega in bo znašal 3,1 milijarde dinarjev Sredstva za osebne dohodka bodo za osem odstotkov zaostajala za njegovo rastjo in bodo v skupni masi ohranila raven iz leta 1980. sredstva za skupno porabo bodo višja za 18,6 odstotka v primerjavi z lanskimi, sredstva za splošno porabo pa za 15,6 odstotka. H. Jelovčan »i _ Tržič - Letošnja gospodarska rast v tržiški občini predvidoma ne JK> dosegla stopnje, začrtane v sred-kA/njeročnem planu, saj bo, tako kot la^y celotno naše gospodarstvo, podvrže-< Xna vplivom recesije v svetu ter WWtežavam v preskrbi z nafto, s suro-\t\ vinami in z reprodukcijskimi mate-l>riali ^ Tržičani načrtujejo, da bodo letos X ustvarili 2.8 milijarde dinarjev do- IV hodka kar pomeni 18 odstotkov več Wkot lani Dobršen del njihovih naporov bo usmerjen v povečanje V izvoza na konvertibilno področje. n\ kamor nameravajo prodati za 15 ^odstotkov več izdelkov. Nr ta način bodo dosegli kar 150-odstotno kritje uvoza z izvozom. Presežek ocenju-U\VJejo na iil milijonov dinarjev. 11 f Prevladujoča sila na področju tr-^Vtiškega izvoza je že dolga let« to-*-hf varna obutve Peko, ki ustvarja pri-Wbližno 80 odstotkov vseh deviz. Tudi V leto« se razmerje ne bo bistveno 'n\ spremenilo, čeprav bodo z iskanjem * V notranjih možnosti in novih pro-^dajnih poti hitreje večale izvoz tudi \tf tiste organizacije združenega dela. ki v preteklih letih niso dosegale povprečja izvoza na tržiškega de-*Wlavc*. °8W Zaradi zaostanka na področju in-Vvestiranja v 1981. letu se bodo letos vlaganja bistveno povečala in s tem l*\ tud. delež naložb v družbenem proizvodu. Prednost bodo imele tiste organizacije, ki imajo že pripravljene C Miro ROZMAN, direktor Almire stilne industrije in kako bo uresničila svoje naloge radovljiška Almira? Rozman: »Pri izvozu prav gotovo ne bo lahko. Težko je dobiti tržišče, še posebej tekstilni industriji. Ze petintrideset let se ubada z velikimi težavami, pa vendar vztraja in si nenehno prizadeva, da bi dosegla boljše rezultate. Zavedamo se svetovnih zahtev in prav dobro vemo. da je »izvažati golobe v Benetke« sila problematično. Skupaj s Suknom smo dali pobudo za ustanovitev poslovne skupnosti ovčereje, ker si Želimo, da bi imeli več dobre surovine doma, dobili pa bi jo tako, da bi se neposredno povezali s kmetijstvom. Alimira v svojem planu predvideva, da bo letos povečala izvoz za okoli 13 odstotkov na konvertibilno tržišče.« Za izvoznike so predvidene posebne stimulacije, vendar nanje leti vrsta kritik, ker so izplačane prepozno. Kaj mislite? Rozman: »Stimulacije bi nedvomno morale biti izplačane tedaj, ko so realizirane. Želimo si le, da bi izvozniki vedeli, s koliko devizami lahko razpolagajo, ko jih ustvarjajo. Veliko manj bi bilo lahko admini-striranja Stalno spreminjanje predpisov demoralizira ljudi. Dogovore je treba spoštovati, ko so v začetku leta sprejeti, naj bi vse leto tudi veljali.« Kaj pričakujete od letošnjega leta? * Rozman: »Prav dohro se zavedamo težav, ki so pred nami, a delavci Almire so z udarniškim delom, s solidarnostjo že tolikokrat dokazali, da so pripravljeni delati Upamo, da bomo v naših prizadevanjih uspeli. Morali bomo doseči planske naloge z dobrim delom, obenem pa pričakujemo podporo in vsestransko razumevanje. Brez nadaljnjega sporazumevanja in povezovanja ne bo šlo, zato bomo tudi na tem področju ostali zvesti svojim dosedanjim idejam, da le medsebojno pošteno dogovarjanje lahko rodi večje uspehe.« D. Kuralt 4 4 i* i I ■i ti« SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Usklajevanje načrtov zaposlovanja v letu 1982 Letni načrti zaposlovanja morajo izhajati iz samoupravno sprejetih planskih odločitev temeljnih nosilcev planiranja. Pri oblikovanju načrtov zaposlovanja je potrebno upoštevati predvsem ekonomski pomen, ki je v tem, da se zaposlovanje giblje v ustreznih dohodkovnih okvirih v prizadevanju za rast produktivnosti, izboljševanja kadrovske strukture in dolgoročnega zagotavljanja kvalitetne kadrovske reprodukcije. Zaradi skladnosti politike zaposlovanja v organizacijah združenega dela z resolucijskimi usmeritvami v posameznih občinah pa je potrebno običajno izvesti tudi postopek samoupravnega usklajevanja. Kadrovski plani, ki so jih dolžne izdelati vse OZD in delovne skupnosti, morajo biti realni, temeljiti morajo na dohodkovnih učinkih povečanega zaposlovanja, poleg tega pa morajo biti usklajeni z resolucijskimi usmeritvami. Pri sestavi letnega plana kadrov bi morali nosilci planiranja upoštevati usmeritve in z racionalizacijo in modernizacijo postopkov in evidenc ter boljšo organizacijo administrativnega dela odločno zmanjševati delež delavcev, zaposlenih pri administrativnih in režijskih delih. Oceniti je treba možnosti za aktiviranje notranjih rezerv, boljšo organizacijo dela, boljši izkoristek delovnega časa, odpravo ozkih grl. uvedbo izmenskega dela ipd. Prve napovedi OZD so pokazale, da so stopnje rasti zaposlenosti glede na resolucijske v vseh gorenjskih občinah neusklajene. Organizacije združenega dela so premalo upoštevale dejstvo, da zmanjšanje možnosti za širjenje obsega dejavnosti vpliva tudi na zmanjšanje možnosti zaposlovanja. Da bi uskladili porast zaposlenosti za leto 1982 v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih z resolucijskimi, je skupnost za zaposlovanje, ki je tudi mesto usklajevanja kadrovskih potreb, organizirala usklajevalni postopek, v katerem je bila nižja rast zaposlenosti od prvotno načrtovane sicer dosežena, vendar pa z resolucijami še vedno ni popolnoma usklajena. Zato se usklajevanje nadaljuje, rezultati pa bodo priloga samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za leto 1982. ki bo posredovan organizacijam v podpis. Posebno restriktiven odnos velja zaposlovanju v negospodarstvu, kjer porast zaposlenosti lahko temelji le na razširitvi dejavnosti in aktiviranju novih investicij, pri čemer je pomembna tudi strokovnost kadrov. Z načrti zaposlovanja za letošnje leto smo ugotavljali tudi številna nerealna dohodkovna predvidevanja; sicer pa so OZD dohodek planirale v glavnem zelo previdno. Realnost tega podatka je seveda pogojena z vrsto ekonomskih instrumentov in s stalnostjo sistema gospodarske politike v širšem smislu. Kvalifikacijska struktura zaposlenih, ki so jo napovedali nosilci planiranja, je ugodnejša od sedanje, kar je gotovo rezultat spoznanj o pomembnosti kadrov v prestrukturiranju gospodarstva. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je spreminjanje kvalifikacijske strukture kontinuiran in zelo dolgotrajen proces. Ker priliv kadrov presega realne možnosti zaposlovanja v tem letu, bi morale OZD - da bi zagotovili zaposlitev predvsem mladim strokovnim kadrom - omejevati V9e oblike dela po pogodbi, zmanjševati dopolnilno delo, omejevati podaljševanje delovnega razmerja delavcem, ki so izpolnili pogoje za polno osebno pokojnino in podaljševati obratovalni čas v OZD, kjer so za to možnosti. Mirni Pintar Obdavčenje dohodkov iz kmetijstva Izenačevanje pravic in obveznosti Pripravlja se dopolnitev zakona o davkih občanov, ki prinaša največ sprememb kmetom. Predlagani davčni sistem naj bi omogočil kmetom, da na podlagi osebnega dohodka uveljavljajo enake pravice in imajo enake obveznosti, kot jih imajo delavci, hkrati pa naj hi spodbudil večje pridelovanje hrane Do sedaj je davčna obveznost temeljila na lastništvu zemlje Po novem naj bi davek od kmetijske dejavnosti plačevali tudi tusti občani, ki se ukvarjajo z rejo perutnine, pitanjem govedi in prašičev na industrijski način ter nekaterimi drugimi vrstami specializirane kmetijske proizvodnje. Ce je na kmetiji v okviru gospodinjstva več lastnikov - imetnikov oziroma uživalcev zemljišča, je lahko davčni zavezanec vsak član gospodinjstva od svojega deleža pri dohodku kmetije. S tem je vsakemu občanu omogočeno, da lahko glede na vloženo delo in doseženi dohodek tudi samostojno uveljavlja pravice, ki izhajajo iz dela. Druga novost je ugotavljanje doseženega dohodka. Pri kmetih, ki večino dohodka ustvarjajo z obdelovanjem zemlje, naj hi dohodek uveljavljali na podlagi meril, ki bodo določena s posebnim zakonom. Predpisani dohodek bi bil odvisen od površine kmetijskih zemljišč, vrste in količin pridelkov, vsakoletnih cen pridelkov in stroškov, ki so potrebni za dosego dohodka. Nadalje bi se upoštevali lega zemljišč in možnost uporabe kmetijskih strojev, možnost prodaje pridelkov, organizacija odkupa, oddaljenost od prometnih žil in potrošnih centrov. To pomeni, da bodo poudarjene geografske možnosti, ki lahko bistveno vplivajo na pridobivanje dohodka, vendar sedaj niso bile dovolj upoštevane. S takim ugotavljanjem dohodka bodo zajeta v obdavčitev tudi neobdelana ali slabo obdelana zemljišča ne glede na to. ali je bil na njih dosežen kakršen koli dohodek. Drug način je obdavčitev po dejanskem dohodku. To naj bi zadevalo občane, ki se ukvarjajo l proizvodnjo, ki je manj vezana na obdelavo zemljišč, a iz nje dosegajo večje dohodke. To so reja perutnine, pitanje govedi in prašičev na industrijski način, farmska reja drugih živali, specializirana proizvodnja jagodičja, vrtnin, cvetja in podobno. Obdavčitev po dejanskem dohodku omogoča že sedanji zakon, vendar je bila odločitev glede obdavčenja prepuščena občinam, ki so to različno uveljavljale. Osnova za davek bo osianek čistega dohodka. Ta se ugotovi tako. da se od celotnega prihodka odštejejo vsi stroški, amortizacija, pogodbene in zakonske obveznosti in osebni dohodek kmeta, njegovega zakonca in družinskih članov, če jim je delo na kmetiji edina zaposlitev in so na tej osnovi tudi zdravstveno in pokojninsko zavarovani. Tako ugotovljeni dohodek bo osnova za davek, prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje pa naj bi v prihodnje plačevali i/, osebnega dohodka. Predvidene so tudi najrazličnejše davčne olajšave ob elementarnih nezgodah, predvsem za kmete v hribih, v primerih, ko imajo kmetje mladoletne otroke tid. L. Bogataj Delavcem prilagajajo delo Center za usposabljanje in varstvo invalidov v Mengšu že četrto leto — Delo za vse invalide, vendar še vedno neurejene njihove pravice iz dela — V prihodnje širitev prostorskih zmogljivosti prebitih na delu, se giblje med 1000 in .3000 dinarji. Pravica iz dela namreč tem invalidom ni priznana. Mengeš - Center za usposabljanje in varstvo invalidov v Mengšu je mlada ustanova. Nastala je leta 1978 s samoupravnim sporazumom občin Domžale in Kamnik, h kateremu so pristopile tudi ljubljanske občine. V tem času se je število invalidnih delavcev z 10 povečalo na 60, iz dotrajanega starega mlina so uredili kar znosne prostore in si v dogovoru z 18 kooperanti zagotovili delo. Mengeški center zaposluje vse vrste invalidov, od duševno prizadetih, ki jim že bolj pritiče status varovanca, do oseb, ki po zakonu o zaposlovanju spadajo med teže zaposljive. Ze v začetku so si postavili dvosmerni proizvodni program, ki ga prilagajajo preostali delovni sposobnosti delavcev: lastna proizvodnja tekstila obsega ročno tkanje unikatnega blaga po naročilu, preostala proizvodnja pa je odvisna od koooperantov. Pogodbeno razmerje imajo sklenjeno z delovnimi organizacijami Lek, Plamas, domačima Svit in Plastenka ter še nekaterimi obrtniki, s katerimi dosegajo pravi dohodkovni odnos. 64 različnih izdelkov, ki jih program obsega, pa še vedno komaj zadošča za to število invalidov, saj so prisiljeni delo prilagajati delavcu in ne obratno. Ker delovni učinek invalidnih delavcev v mengeškem centru dosega le od 30 do 50 odstotkov normalnega, je delo invalidov težko nagrajevati. Znesek denarnega nadomestila, ki so ga deležni za število ur, Skoraj polovico proizvodnega programa zavzema tkanje unikatnih tkanin. Delavke na ročnih statvah oblikujejo izjemno lepe izdelke. torej so teoretično brezposelni in jim razliko do minimalnega osebnega dohodka ne izplačujejo. Zato je ta skromni zaslužek vse, kar ob mesecu prejmejo. Center se že od svoje ustanovitve bori za to, da bi invalidnemu delavcu priznali delovno dobo, ki jim teče v centru. S tem bi bili invalidi deležni tudi ostalih pravu, ki izhajajo iz dela in za katere so žal zaradi neenotno rešenega položaja prikrajšani. Pri centru upajo, da jih bodo pri tem prizadevanju družbenopolitični dejavniki občin podprli, saj so do zdaj pokazali izjemen posluh za probleme invalidov. Zavedajo se, da organizacije združenega dela nerade jemljejo nase breme zaposlovanja in usposabljanja teh oseb in da center uspešno rešuje njihovo stisko. Do zdaj so namreč tu usposobili kar petino invalidnih delavcev, ki so se docela vklopili v združeno delo. V prihodnje se namerava center razširiti, saj sedanji dve delavnici in tesni nepriročni skladiščni prostori ne zadoščajo več. Ker se dosedanja naložba v ureditev prostorov (znašala je kar 120 milijonov dinarjev) obrestuje, ustanoviteljice bržkone tudi v prihodnje ne bodo odrekle pomoči. Nekoliko pogumneje pri centru razmišljajo tudi o ustanovitvi varstvenega oddelka za duševno prizadete in o arhitektonski ureditvi okolice, ki bo omogočala dostop invalidom na vozičkih. Za njih imaio namreč zdaj organizirano delo na domu. Jubilejni mladinski natečaj Železniško gospodarstvo Ljubljana letos že desetič razpisuje literarni in likovni mladinski natečaj »Bogo Flander — Klusov Joža«. Tudi na letošnji natečaj, ki je bil razpisan 6. januarja in bo trajal do 12. marca, Železniško gospodarstvo Ljubljana pričakuje obilo likovnih in literarnih prispevkov na temo »železnica«. Najboljše izdelke bo posebna žirija izbrala in ocenila, najboljše f>a nagradila. Najbolj domiselne ikovne izdelke bodo ob dnevu železničarjev razstavili v razstavnem prostoru Železniškega gospodarstva v Ljubljani. G L, AS4 STRAN KRANJ 46. seja Zbora združenega dela 4 7. seja Zbora krajevnih skupnosti 46. seja Družbenopolitičnega /bora Skupščin*' občine Kranj bo v sredo, 27. januarja, ob 15. uri v sejnih dvoranah"' poslopja Skupščine občine Kranj DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 19 JANUARJA Ifc DOGOVORIMO SE Poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov Pretežno o problemih urbanizma, gradbeništva in komunale Dnevni red 10 12 li Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti Odobritev zapisnika 4.r>. seje 7.7.D. 4ti seje ZKS in 45. seje DPZ, zapisnik« o skupnem zasedanju zborov ter poročilo o izvrSitvi sklepov Poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov občine Krani /h leto 1981 Poročilo o izvršitvi programa dela zborov Skupščine občine Krani v letu 19H1 Poročilo o delu skupin delegatov, ki delegirata delegate v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SH Slovenije Osnutek programa dela Skupščine občine Krani za leto 1982 Infonnariia o poteku aktivnosti nosilcev planirani« za pripravo dolgoročnih planov in dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986- 1995 oziroma 2000 Spremembe in dopolnitve Poslovnika Skupščine občine Krani (pred log) Odlok u spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov na območju občine Kranj (predlog) Odlok o prenehanju lastninske pravne in drugih pravit- na zemljiščih, ki so po zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje S-6/1. S-8 in območje centralnih dejavnosti CM V naselju Šenčur, namenjena za stanovanjsko gradnjo in gradnjo objektov centralnih dejavnosti (predlog) Odločba n ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo povezovalne ceste med staro in novo Zasavsko cesto Orehek — I-abore Kadrovska zadeva: določitev liste kandidatov za sodelovanje v disciplinskih komisijah v OZD. TOZD ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini Kranj Predlogi in vprašanja delegatov in delegacij Obveznost poročati o delu in organiziranosti občinski skupščini izhaja za izvršni svet in upravne organe i/ določb zakona o sistemu državne uprave in o republiškem izvršnem svetu. Poročilo se vsako leto predloži občinski skupščini z namenom, da se delegati seznanijo s problematiko izvajanja zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov pa tudi s splošno problematiko dela izvršnega sveta in upravnih organov. Poročilo v prvem delu vsebuje splošne podatke o delu izvršnega sveta, ki šteje 15 članov in je na 66 sejah obravnaval skupno 733 točk dnevnega reda Program dela je bil tako skoraj v celoti izvršen oziroma presežen, saj jih je od zadev, predvidenih za obravnavo na občinski skupščini, ostalo neizvršenih 9. Izvršni svet se je ukvarjal pretežno s problemi urbanizma, gradbeništva in komunale ter s problemi družbenih dejavnosti, financ in gospodarstva. V preteklem letu so bili upravni organi reorganizirani, tako da je iz komiteja za gospodarstvo in finance skupščina ustanovila posebej komite za gospodarstvo in posebej sekretariat za finance. Skupno število zaposlenih je bilo 31. decembra 1981, upoštevajoč tudi funkcionarje, ki vodijo upravne organe in strokovne službe, 258. Število delavcev se je v primerjavi z letom prej povečalo za 4. V poročilu so podatki o izobraževanju kadrov za potrebe upravnih organov, o materialnem položaju delavcev upravnih organov in strokovnih služb ter o pogojih dela v upravnih organih in strokovnih službah. Ugotavljamo, da je materialni položaj delavcev v upravnih organih izenačen s položajem delavcev v ostalih dejavnostih v občini Kranj. Tudi prostorske razmere in opremljenost dela s tehničnimi sredstvi so ugodni. Tretji del poročila podrobneje prikazuje aktivnost izvršnega sveta in upravnih organov na področju družbenih dejavnosti, gospodarstva, politike cen in preskrbe, na področju urbanizma, gradbenih in komunalnih zadev, ljudske obrambe, družbenih prihodkov, geodetskih zadev, povezovanja in sodelovanja s KS, informiranja, področje kadrovanja in zaposlovanja ter splošnih služb. Predlogi odlokov • Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in goadov na območju občine Kranj - Občina Kranj se je po sklepu skupščine občine Kranj z dne 28. oktobra 1981 začela dogovarjati o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spre membe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ga je pripravila Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije. V skladu z osnovami in merili, določenimi v dogovoru, morajo občinske skupščine občin podpisnic spremeniti svoje odloke o določitvi odškodnine, kakor to določa spremenjeni in dopolnjeni 14. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 11/81). Dogovor je že sklenjen, ker je k njemu pristopilo že 40 občin, kakor to zahteva zakon za veljavno sklenitev. Spremenjena višina odškodnine naj bi bolj kot doslej vzpodbudila investitorje, da načrtujejo gradnje na manjvrednih kmetijskih in gozdnih površinah, poenotene osnove in merila o odločanju odškodnine pa naj bi zagotovila uspešno izvajanje agrarnih operacij in zagotavljanje potrebnih sredstev za naloge skupnega pomena za vso SR Slovenijo. • Odlok o prenehanju lastninske pravice in dragih pravic na zemljiščih, ki so po zazidalnem načrta za stanovanjsko območje 8-4/1, 8-8 in območje centralnih dejavnosti Cn v naselju Šenčur, namenjena za stanovanjsko gradnjo in gradnjo objektov centralnih delavnosti - Namen odloka je, da občina pridobi pravico uporabe zemljišč na območju kompleksne zazidave za stanovanjsko gradnjo in gradnjo objektov centralnih dejavnosti, kakor to določa Zazidalni načrt za stanovanjsko območje S-6/1, S-8 in območje centralnih« dejavnosti Cn v naselju Šenčur, ki je bil sprejet t odlokom junija 1978 (Ur. vestnik Gorenjske, št 21/78). Gre za zazidalni načrt, ki določa usmerjeno in organizirano gradnjo (kompleksno gradnjo), kjer preneha lastninska pravica in druge pravice na tem kompleksu v skladu z določbami v predloženem odloku citiranega zakona po sprejetem odloku občinske skupščine. Družbeno usmerjena gradnja je utemeljena z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981-1985 (Ur. vestnik Gorenjske, št. 15/81). ki navedeno gradnjo predvidevata, s tem pa so izpolnjene zahteve zakona, da prenehanja lastninske pravice po občinskem odloku ne more biti tam. kjer ni veljavnega mikrolokacijskega urbanističnega dokumenta o organizirani in usmerjeni gradnji, ki pa jo mora hkrati izrecno predvidevati tudi planski dokument (akt) družbenopolitične skupnisti. Program dela zborov skupščine za leto 1982 Zborom občinske skupščine je predložen v obravnavo osnutek programa dela zborov za leto 1982, ki temelji na predlogu pro- 5rama dela Izvršnega sveta in je opolnjen s predlogi koordinacijskega odbora za pripravo programa dela zborov občinske skupščine. Program vsebuje aktualne teme s področja družbenopolitičnega sistema, družbenoekonomskih odnosov in njegovega razvoja, družbenih dejavnosti, normativne dejavnosti, urejanju prostora in nekaterih ostalih zadev, vključuje pa tudi nekatere zadeve iz programa dela zborov skupščine SR Slovenije, 0 katerih naj občinska skupščina razpravlja kot konferenca delegacij. Ker se pri oblikovanju osnutka programa še ni vključila celotna delegatska baza i svojimi predlogi, naj do seje zborov vsi družbeni subjekti dajo dopolnilne predloge ali pripombe na sedanji osnutek Na podlagi osnutka in dodatnih pripomb in predlogov naj po predlogu sklepa ustrezni koordinacijski odbor pripravi predlog programa in ga v februarju predloži občinski skupščini v dokončen sprejem. Poročila po področjih opisujejo aktivnosti, opozarjajo pa tudi na problematiko, ki so jo upravni orga ni in strokovne službe zaznali pri analiziranju posameznih zadev in pri izvrševanju upravnih in strokovnih nalog. Spremembe in dopolnila poslovnika SO Kranj Predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika skupščine občine Kranj temelji na stališčih o metodah dela skupščine, ki je bila sprejeta ob analizi delovanja delegatskega sistema, priporočilih Skupščine SRS, novostih v delu skupščine, ki jih že uveljavljamo v praksi in izhodiščih za spremembe Poslovnika Skupščine SRS. Poleg določb, ki jih je vseboval že osnutek sprememb in dopolnitev, tega je skupščina sprejela že aprila lani, je v predlogu na novo urejen postopek v zvezi s pobudami, predlogi in opozorili delegatov, v zvezi z gradivi, ki vsebujejo podatke zaupne narave, izpopolnjene so določbe o prvih sejah zborov, podaljšan je rok za pošiljanje gradiv na 14 dni. za gradiva posebnega pomena pa na 20 dni. V zvezi z obravnavo predlogov odlokov predlog uvaja izjemno možnost vlaganja amandmajev vse do konca obravnave na seji zbora, pri čemer zbor posebej razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja. Predlog ureja dajanje pobud za obravnavanje posameznih vprašanj v družbenih svetih in pooblašča predsedstvo skupščine, da določi delegate za delo v družbenih svetih. Razen tega predlog vsebuje tudi redakcijske spremembe in določbe, potrebne zaradi uskladitve t novejšo zakonodajo. Predsedstvo skupščine bo pripravilo prečiščeno besedilo poslovnika in ga poslalo vsem delegacijam ter drugim subjektom, ki se vključujejo v obravnavo zadev v skupščini. Priprave dolgoročnega plana Priprava raziskovalnih projektov in analiz razvojnih moi. nostih v kranjski občini precej kasni, kar lahko celo ogrorj sprejem dolgoročnega plana občine V skladu z odlokom o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 198«-1995 oziroma za določena področia do leta 2000. ki ga je sprejela občinska skupščina februarja 1979. je izvršni svet skupščine občine Kranj dolžan v prvi polovici leta 198"* skupščini občine predložiti osnutek dolgoročnega plana in v zadnjem četrtletju tudi njegov predlog. Za izvedbo te naloge je izvršni svet sprejel program dela za pripravo dolgoročnega plana občine, ki določa nalog* m aktivnosti izvršnega sveta in njegovih organov ter drugih nosilcev planiranja samoupravnih interesnih skupnosti in nekaterih organizacij združenega dela gospodarstva, glavna gradiva in dokumente, potrebno raziskovalno delo in časovni potek dela oziroma roke za pripravo !n sprejem dolgoročnega plana občine Kranj. Pri izvršnem svetu deluje tudi posebna delovna skupina za usklajevanje dela pri pripravi dolgoročnega plana. V tem času bi morale že biti pri nosilcih planiranu pripravljene analize razvojnih možnosti, vendar pa delo kasni. Delovna skupina, upravni organi in izvršni svet spremljajo stanj* pri pripravi dolgoročnih planskih dokumentov. Zadnji tak pregled je obravnaval izvršni svet 16. decembra 1981. Pregled stanja pri posamez nih nosilcih planiranja v decembru je v točki 4 te informacije. Ker delo pri pripravi raziskovalnih projektov in analiz razvojnih možnosti kasni, je izvršni svet sklenil o tem obvestiti občinsko skupščino, saj zastoj pri tem delu lahko precej podaljša rok ali pa celo ogrozi pripravo in sprejem dolgoročnega plana občine. Prav tako j* izvršni svet sprejel nekatere sklepe, ki zavezujejo nosilce planiranja, da i vso odgovornostjo pospešijo delo za pripravo dolgoročnih planov. Menimo, da je prav in potrebno, da enak sklep ob tej informaciji sprejmejo tudi zbori občinske skupščine. Poročilo o delu skupin delegatov Aktivnejše sodelovanje Poročilo skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbore Skupščine SR Slovenije za leto 1981 uvodoma ugotavlja, da so v tem letu v skupinah nastale manjše kadrovske spremembe. V skupini za ZZD so bili namreč zamenjani trije člani, v skupini za ZO pa en član. V preteklem letu so zadolženi člani skupin, koordinacijskega organa in uvodničarji, to je razlagalci Gradnja nove Zasavske ceste V prvi etapi gradnje po 10-letnem programu gradnje cestnega omrežja v mestu Kranju v obdobju od leta 1977-80 je predvidena tudi gradnja nove Zasavske ceste, ki zahteva tudi povezavo med staro in novo Zasavsko cesto, kar bo omogočalo ustrezno cestno povezavo naselja Orehek z novo cesto. Zemljišče, ki je potrebno za povezovalno cesto, je last Božičevih iz Kranja, Zasavska cesta 3 (Orehek); gre za parceli št. 1200/8 in 1200/14. ki sta že odmerjeni in označeni z novo parcelno številko 1200/19 k. o Stražišče v izmeri 500 kv. m. Božiče- vi niso pripravljeni skleniti ustrezne pogodbe za pridobitev potrebnega zemljišča; zato upravni organ predlaga ugotovitev splošnega interesa, da bi v naslednji fazi razlastitvenim upravičencem lahko predlagal razlastitev. Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin V družbeni lastnini zahteva za ugotovitev splošnega interesa usklajenost gradnje s prostorskimi vidiki družbenega plana družbenopolitične skupnosti. Iz dokumentacije za izvedbo navedenega 10-letnega programa gradnje cestnega omrežja v mestu Kranju v obdobju 1977-86, ki ga je občinska skupščina sprejela 7. de- cembra 1977. je razvidno, da je povezovalna cesta nujna: to je razvidno iz lokacijske odločbe občinskega upravnega organa za gradnjo Zasavske ceste in Ceste l.maja št. 351.015/1978 - 04/11 z dne 11. septembra 1978. Navedeni 10-letni program izrecno upošteva novelirani urbanistični načrt Kranja ter novelirani urbanistični program občine Kranj iz leta 1975. Na desetletni program se sklicujeta tudi dogovor o temeljih družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981-1985 (Ur. vestnik Gorenjske, št. 27/80) kakor tudi družbeni plan občine Kranj za obdobje 1981-85 (Ur. vestnik Gorenjske št. 15/81). V skladu z navedeno dokumentacijo je Projektivno podjetje Kranj leta 1978 pod št. 2722/IV v mesecu juniju pripravilo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo. Po projektu je vozišče povezovalne ceste široko 6 m, enostranski hodnik 1,6 m, bankine pa 2 krat 0,50 m, torej skupaj 8,60 m široka povezovalna cesta. Po navedenem so izpolnjeni pogoji za ugotovitev splošnega interesa, o čemer je pristojna odločiti občinska skupščina na seji in o tem izdati odločbo. gradiva, aktivneje sodelovali sebno še pri predhodni obrtV gradiv pred sejami skupin deU-V v izvršnem svetu Skupščine Kranj, upravnih organih Kranj m tudi v družbenopoliU organizacijah, ki pa se še vedno> dovolj vključile v razprave Oo> je tudi prispevek samoup^N interesnih skupnosti ter organi v republiških dokumentih V Skupini delegatov sta se i 1981 sestali 15-krat in obravJ skupaj 232 točk dnevnega reda v rov Skupščine SR Slovenije tV je bilo točk manj kot leto mJ člani skupin delegatov, ki 3 udeležili sej zborov Skupščin« Slovenije, pripravili več razprt/ posamezna gradiva kot prirJ predloge in stališča; skupno ,f bilo 41 Od tega števila je bilo delegatskih vprašanj in dvoje a majev. Precej pripomb je bil sprejetih. arrv iloT Udeležba na sejah skupin m najbolj ugodna, saj je v skurV ZZD v primerjavi z letom upadla, v skupini za ZO pa sW narasla V obeh skupinah je ij posameznikov, ki dolžnosti skupine delegatov ne oprav** zadovoljivo. Poročilo o delu zborov skupščine občine Kranj Dobro uresničevanje programa dela Poročilo uvodoma navaja, kako je bil izoblikovan program dela zborov skupščine občine Kranj za leto 1981 in dejavnosti v zvezi s programom, katerih nosilec sta bila koordinacijski odbor za programiranje dela in predsedstvo občine. Lani je imel zbor združenega dela 13 sej s 131 točkami dnevnega reda, zbor krajevnih skupnosti 12 sej s 137 točkami dnevnega reda, družbenopolitični zbor pa 13 sej s 94 točkami dnevnega reda. Poročilo vsebuje natančnejše podatke o uresničevanju programa, pri tem pa velja ugotovitev, da je bilo uresničevanje programa v letu 1981 najboljše v tekočem mandatnem obdobju. Poročilo ugotavlja, da je bila aktivnost delegatov pri obravnavi posameznih zadev na sejah zborov razmeroma majhna, da zbori sprejemajo odločitve pretežno soglasno, da je postopek sprejemanja sklepov v glavnem enofazen. Razmeroma veliko je bilo delegatskih vprašanj, ki so jih postavile delegacije in delegati — 56. vendar je izredno malo pobud in predlogov za obravnavo posameznih vprašanj v zboru in za delu organov, ki so odgovorni skupščini. Poročilu je dodan tudi pregled aktivnosti delovnih teles občinske skupščine v letu 1981. Sodelovanje v disciplinski!) komisijah V skladu z zakonom o «4 ženem delu sodeluje v disrkJT skih komisijah v TOZD, OZlT drugih samoupravnih orgtnV cijah in skupnostih dotav število članov izven teh onjz zaci j; te člane pa volijo deunV liste, ki jo določi zbor združeni ' dela skupščine občine za d* štirih let. Dosedanjim članotr v decembru 1981 potekel mani zato je treba določiti listo nov kandidatov, iz katere jih |w samoupravne organizacije skupnosti zbrale in izvolile \ zunanje člane v disciplinske \ misije. Evidentiranje kandidatov u sto članov disciplinskih komiv. so opravile osnovne organiiavj sindikata. S predlagano listo vsebuje 99 kandidatov, aoti^ koordinacijski odbor za kadV ska vprašanja pri OK SZD1 de na navedeno komisija volitve, imenovanja in adn» strativne zadeve predlaga iK>\ združenega dela Skupščine \\ čine Kranj, da predlagano \ sprejme. TOREK. 19. JANUARJA 1912 KULTURA 5.STRAN G Umetnostni zakladi Slovenije Založba Jugoslovanska revija iz Beograda je v šestih jezikih izdala fotomonografljo o umetnostnih zakladih Slovenije — Reprezentančna Knjiga popularizira nalo kulturno dediščino, odlikujejo jo mikavno pisanje Leva Menašeja, izvirne fotografije Nicole Grifonija, Sreča Habiča in Igorja Antiča ter odličen tisk — V kratkem času smo dobili dve podobni knjigi, aaj ima Cankarjeva založba v Ljubljani na razpolago Zaklade Slovenije, knjigo, ki popularizira slovenske naravne, predvsem pa umetnostne spomenike Fotomonografija »Umetnostni za kladi Slovenije«, ki jo je izdala založba Jugoslovanska revija iz Beograda, je namenjena svetu in nam samim Reprezentančna knjiga, vsebinsko bogata in likovno razkošno opremljena, strnjeno pošilja v svet »poročilo o našem umetniškem snovanju in naši kulturni eksistenci, popularizira našo kulturno dediščino Dobrodošla bo tako v naši domači knjižnici kakor na knjižnih polkah Slovencev na tujem, namenjena je tudi spoznavanju med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. »Umetnostni zakladi Slovenije« predstavljajo našo najboljšo kulturno dediščino. Knjiga se omejuje na arheološko in umetnostno gradivo, začenja s skromnimi predmeti iz mlajše kamene dobe in končuje z obdobjem impresionizma Zadnje strani knjige so posvečene Groharju, ustvarjalnost novejšega časa ni zajeta. Besedilo je napisal Lev Menaše. ki se je oprl na obstoječe vire in jih zelo spretno združil v celovit prikaz Prebiranje besedila bo kaj privlačno, saj je strokovno, a poljudno napisano. Lahko rečemo, da je pisanje Reprezentančna fotomonografija »Umetnostni zakladi Slovenije* predstav Ija našo najvrednejšo arheološko in umetnostno dediščino od skromnih kulturnih predmetov u mlajše kamene dobe do impresionizma. r 44. številka koroške literarne revije Mladje ozelenelo Kaže, da je Mladje ozelenelo. Ko je pred dobrim pol leta dotedanji urednik Florjan Lipuš sporočil, da revija umira, so mladi stopili vkup: mladje mora ozeleneti. Na pomoč je priskočil Janko Nessner, vendar je dejal, da bo urednikoval le toliko časa, da bo Mladje spet na trdnih nogah. V 44 številki ki smo jo dobili v roke zadnje dni minulega leta, je to moč opaziti že pri hitrem prelistavanju te revije za literaturo, družboslovje in kritiko. Vse pogosteje so pojavlja ime Janija Osvvalda, 24 letnega študenta, pesnika in slikarja. Kaže torej, da bo on »prvi med enakimi«, kakor so zapisali, da bo sestavljen nov uredniški odbor. Ime Janija Osvvalda se namreč pojavlja tudi pod uredniškimi zapiski. Tako je napisal tudi »zahvalo«: »Konec avgusta je bilo v javnosti mnogo govora o naši reviji, o njenih krizah, zablodah, napakah, pa kako da je bila kljub vsem slepim ulicam, v katere je kar naprej rinila, koroškim Slovencem vendarle strašno potrebna - včasih bolj strašna kot potrebna - seveda šele v trenutku, ko jo je Lipuš - hvala bogu in njemu - končno ukinil. Tedaj smo kakim šestdesetim »vidnim osebnostim« iz naše kulture in politike poslali vprašalno polo in jih prosili, naj nam povedo svoje pomisleke, predstave, predloge o sedanji in bodoči podobi Mladja. Pač v smislu neposrednega kontakta uredništva z bralci. Reakcija? Nič celih, nič desetin! Zahvaljujemo se vsem tem nevidnim Slovencem za drugocene pobude, ki nam jih niso poslali. Seveda jih bomo v polni meri upoštevali« Jani Oswald torej z ostrimi besedami razkriva svoj koncept. Z Mladjem morajo živeti vsi. Dejstvo, da revija ni utihnila, je prav gotovo odraz živosti literarnega ustvarjanja mladih na Koroškem. Da pa bo imela manj težav, je potrebno sodelovanje vseh, zato Jani 0*wald piše »hvala za pobude, ki nam jih niste poslali«. 44. številki Janko Messner še vedno daje svoj pečat. Prispeval je dva prozna sestavka: angažirano »Lešnikovo sladoletno bombo« in podobno kot v prejšnji številki trpka »vprašanja predšolskega otroka«. Spisal je poskus himne koroških Slovencev, predstavil nemškega koroškega pesnika Helmuta Scharfa, prevedel nekaj pesmi, napisal nekrolog za Edvardom Kocbekom ter grenke in obtožujoče besede o dnevih sodobne slovenske književnosti na Dunaju. / Messner vpliva kot mentor in urednik na nekatere druge, mlajše avtorje. Prozne sestavke objavljata Kristijan Močilnik in Jože Blajs, pesmi Jožica Cetkov, Maja Haderlap, Štefka Vavti in Jani Osvvald Omeniti velja še razprave Mirka Messnerja o vprašanjih slovenske kulturne politike na Koroškem, Feliks Bister razmišlja o slovenskem katoliškem tisku na Koroškem, celovška literarna zgodovinarka Vida Obid pa analizira knjigo Florjana Lipuša »Zmote dijaka Tjaža«. Likovno opremo sta prispevala mlada ustvarjalca Tomo VVeiss in Karel Vouk M. V. anekdotično. prežeto z avtorjevim doživljanjem umetnosti. Tekstovni in slikovni del monografije sta uravnotežena. Pri listanju knjige nas fotografije dobesedno prevzamejo Odlične in izvirno posnete so. Prispevali so jih Nicola Grifoni. Srečo Habič in Igor Antič Knjiga je odlično opremljena, lahko jo označimo kot izjemen grafični dosežek. K temu je seveda krepko prispeval tisk, saj so jo natisnili v eni najboljših tiskarn na svetu, v milanski Pizzi. Knjigo so natisnili v šestih jezikih, poleg slovenske in srbohrvatske verzije so pripravili še angleški, francoski, italijanski in nemški prevod. Obsega 261 strani velikega formata, na njih je 240 barvnih slik. Vezava je trda, knjiga pa stane 1.200 dinarjev. Pripovedna nit monografije je torej potegnjena od prvih predzgo-dovinskih korakov do konca minulega stoletja, natančneje do slovenskih impresionistov. Tu je pretrgana, kar Že samo po sebi narekuje nov založniški podvig, pregled bogatega obdobja od preloma stoletja do danes. Ze v naslednjih mesecih bo založba Jugoslovanska revija predstavila novo, pomembno izdajo — izvirno fotomonografljo o Sloveniji danes. Ob izidu fotomonografije »Umetnostni zakladi Slovenije« se velja spomniti na zelo podobno knjigo »Zakladi Slovenije«, ki jo je pred časom izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Popularizira slovenske naravne lepote, posebej pa umetnostne spomenike. Knjiga obstaja tudi v angleškem in nemškem prevodu, pripravljajo še srbohrvaškega. Ze naslova obeh knjig sta si podobna, za obe lahko rečemo, da sta po sporočilni kot oblikovni plati velik dosežek, lepa predstavitev naše kulturne dediščine. Marsikdo bo poslej morda tehtal, naj kupi prvo ali drugo knjigo. Zato so samo po sebi zastavlja vprašanje o usklajevanju založniškega dela. Mar niso posledice neusklajenosti na eni strani podvajanje, na drugi pa pomanjkanje pomembnih knjižnih izdaj? M. Volčjak Sovica Oka Kranj - V gledališču GLG v Gradu Kiselštajn bodo v četrtek, 21. januarja, ob 16. in ob 17. uri gostovali lutkarji iz Ptuja z lutkovno igrico Svetlane Makarovič Sovica Oka v režiji Saše Kumpa. Teden slovenske drame 82 — Prešernovo gledališče Kranj Matjaž Kmecl: Levstikova smrt Uprizoritev Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice presegla dokumentarnost življenjepisa Frana Levstika — Najmlajše slovensko poklicno gledališče Na letošnjem TSD H2 bodo goriški komedijanti predstavili najnovejšo igro Matjaža Kmecla: LEVSTIKOVA SMRT. dramatizirani konec življenja Frana Levstika. Dobro znani slovenski literarni ustvarjalec je po »naročilu« gledališča oh lanskoletnih Levstikovih slavjih napisal za Primorsko dramsko gledališče dramsko besedilo, ki je osvojilo gledalce Avtor drame je pravzaprav iz vrste dokumentov in obdelave znanih dejstev o zadnjih dnevih Frana Levstika napisal dramsko besedilo, ki se je znalo izogniti sentimentu in priložnostni obletnici. Dramska forma je čvrsta in jasna ter za odrsko govorico več kot ustrezna. To je igra o trpljenju pokončnega, samozavestnega in trdnega človeka. Oh delu je avtor zapisal: »Ali je treba posebej razlagati, zakaj sem se poprijel pisanju o Levstiku? Saj nam je vendar ta retenski bojevnik vsen ljub življenjski sopotnik od male sole naprej! (Vsaj po imenu!)« Matjaž Kmecl je znal v svojem dramskem zapisu o Levstiku nevsiljivo pripeljati na oder vrsto takratnih znamenitih Slovencev, ki so tako ali drugače krojili usodo Levstikovega življenja doma. pa tudi v tujini. Za Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici je bila Kmeclov a igra dobra ustvarjalna pobuda in se jim je v celoti posrečila. Publika in kritika sta sprejela predstavo z nedeljivimi simpatijami. Lani je tudi dramatik Jože Javoršek napisal dramo i/, življenja Frana Levstika, uprizorili so jo amaterji iz Velikih Lašč. Očitno je obletnica, še bolj pa Levstikovo trmasto vztrajanje navdih za dramatika ter za gledališke ustvarjalce, sicer si težko predstavljamo, da bi v enem samem letu dobili kar dve dramski noviteti na temo življenja literarnega ustvarjalca Levstika. Primorsko dramsko gledališče je med vsemi poklicnimi gledališkimi hišami najmlajše, saj so ga profesionalizirali pred dobrimi desetimi leti. Prva leta so bila seveda težka, saj so morali najprej ustvarjati jedro igralskega ansambla in se je oblikovalo šele v zadnjih letih. Vrsta mladih slovenskih igralcev se je odločila za Novo Gorico in ustvarjalni elan je z manjšimi prekinitvami rastel iz leta v leto. Ansambel iz Nove Gorice je našemu občinstvu dobro znan. saj ne mine leto, da se ne bi predstavili v Kranju Mladi gledališki kolektiv bo tako na letošnjem Tednu slovenske drame predstavil krstno uprizoritev Kmeclove drame Levstikova smrt Delo. ki bi ga lahko brez zadrege sprejelo vsako gledališče. M. L Koncert violinista in pianista V četrtek, 21. januarja, ob 18. uri bo v prostorih Glasbene šole v Radovljici nastopil violinist Volodja Balžalorskv ob spremljavi pianista Aleša Vesela Radovljica - Glasbena šola v Radovljici bo v četrtek, 21. januarja, ob 18. uri v šolskih prostorih na Linhartovem trgu 1 priredila privlačen glasbeni koncert, ki ga vsekakor kaže obiskati. Nastopila bosta violinist Volodja Balžalorskv in pianist Aleš Vesel. Volodja Balžalorskv je študiral violino v Ljubljani, na srednji glasbeni šoli pri profesorju Cirilu Vero-neku, kjer je leta 1975 z odliko diplomiral. Že pred diplomo je na republiškem tekmovanju prejel prvo in na zveznem tretjo nagrado. Po končanem študiju v Ljubljani je nadaljeval na visoki šoli za glasbo v Kolnu v razredu profesorja Igorja Ozima, kjer je leta 1980 diplomiral. Nato se je leto dni izpopolnjeval na Konservatoriju P. I. Cajkovskega v Moskvi, zdaj pa je na izpopolnjevanju pri profesorju Josefu Suku na Dunaju. Ze med študijem v Ljubljani in v Kolnu je veliko koncertiral po Jugoslaviji, med drugim je bil tudi gost festivala Ohridsko ljeto, v Zahodni Nemčiji in Italiji. Pomembnejša nastopa v Ljubljani sta bila udeležba v abonmaju Glasbene mladine Slovenije »Mladi mladim* in nastop z orkestrom Slovenske filharmonije (Koncert za violino J. Brahmsa). Pianist Aleš Vesel študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Acija Bertonclja (tretji letnik) in je lani nastopil v dvorani Slovenske filharmonije s klavirskim koncertom E. Griega ob spremljavi orkestra Akademije za glasbo. Violinist Balžalorskv in pianist Vesel sta prvič nastopila pred dvema tednoma v Mariboru in poslej imela še nekaj koncertov po Sloveniji. Vsekakor se nam z njima obeta izvrsten instrumentalni duo violina-klavir, saj sta se glasbenika odločila za stalno sodelovanje. Umetnika sta v program koncerta v Radovljici vključila dela glasbene zakladnice od baroka* do pozne romantike Izvajala bosta Adagio iz Sonate v g-molu Johanna Sebastia-na Bacha, Violinski koncert VVolf-ganga Amadeusa Mozarta, prvi stavek violinskega koncerta Johannesa Brahmsa in Sonato za violino in klavir št. 1 v d-duru Ludvviga van Beethovna. K. R. Koncert v puštalski kapeli Skofia Loka - V kapeli puštalskega gradu bo v sredo, 20. januarja, ob 19. uri koncert baročne glasbe. Gostoval bo Ljubljanski baročni trio. Tržič — V Domu starostnikov Petra U zarja v Tržiču je ta teden na ogled privlačna razstava ročnih del, ki so jo priredili upokojenci iz Doma ostarelih v ljubljanski občini Bežigrad. Razstava prikazuje vse vrste izdelkov, od igrač, tapiserij do drobnih okraskov, ki jih pod vodstvom delovnih terapevtov izdelujejo ostareli, da kar najbolje preživijo svoj prosti čas. Delovni terapevti iz vseh sloivnskih domov upokojencev so se pretekli teden sestali v Tržiču in tedaj postavili tudi razstavo. - Foto: D. Zlebir Trtic — Dom starostnikov Petra U zarja v Tržiču je zgrajen komaj di>e leti, pa postaja že skoraj pretesen. Trenutno je do kraja zaseden in ne morejo sprejeti vseh prosilcev. Da bi tem lahko ustregli, so sklenili dom razširiti za 25 ležišč. Izkoristili bodo namreč dva do zdaj prazna podstrešna trakta in zgradili udobne mansardne sobe. Izgradnjo obljubljajo do 1. maja, potem pa pride na vrsto urejanje okolice doma in morda tudi gradnje balinišča - Foto: D. Zlebir C Iv A S 6.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK, BOJI NA JADRANU Čeprav se je sovražniku pridružila nova skupina ladij, sem sklenil, da bom Novari dodal vrv in io vlekel. Se enkrat sem zaplul okoli nje. se ustavil v zavetrni strani na razdalji komaj nekaj metrov m _Novan so vrgli vrv za vleko Hkrati sem s signali ukazal Helgolandu. naj se postavi na zavetrno stran, da bi po potrebi s polaganjem dimnih zaves, skril manever vleke Ker so bile cevi za dovod.pare do vitla na Novari presekane, so morali vitel vrteti ročno: kljub temu je bil ves manever opravljen izredno hitro in posadki obeh ladij sta delali odlično Ves ta čas se je sovražnik zadrževal na večji razdalji, zelo previdno je nekajkrat poskusil priti bliže, a s*- je vsakokrat umaknil zaradi močnega ognja naših topov.« Čeprav na križarki Helgoland niso opazili signala s Saide. je kapitan bojne ladje Hevssler na lastno pobudo odplul proti za Vetrni strani poškodovane Novare. da bi jo prikrival in odganjal sovražnika. Ker je bil kapitan bojne ladje Hortv ranjen in ni mogel poveljevati, je poveljstvo nad križarkami prevzel kapitan bojne ladje Purschka. V trenutku, ko se je Novara ustavila, so z nje opazili na jugu oblake dima. ki so se naglo približevali. Kmalu so bili nad obzorjem že jambori in dimniki. To je bil oddelek, ki ga je kontraadmiral Acton poklical iz Brindisija — križarke Liverpool. Maršala. Rocchia in štirje rušile i Takoj po združitvi s križarkama Dartmouth in Bristol so vse zavezniške ladje zaplule proti avstro-ogrskim križarkam. prišle na razdaljo 880 metrov in začele streljati Tudi avstro-ogrske križarke so (Klgovorile na ogenj. POMOČ PRIHAJA Hkrati se je prikazal velik steber dima na severu. To so bile ladje, ki so pod poveljstvom kontraat1 ila Hansa hitele iz Boke Kotorske na pomoč Hortl.. iu — oklepna križarka Sankt Georg, rušilca Tatra in VVarasdiner ter torpedovke T-84. T-88. T-99 in T-100 Ta oddelek je ob 14,16 opazil na jugu dim in ob 11.3A dobil radijsko sporočilo Saide: »Helgoland ima okvaro strojev« Ob 11.41 sta prileteli vodni letali K-152 in K-195. ki sta varovali oddelek pred napadi podmornic S K-195 so ob močnem vetru z višine komaj |**t metrov vrgli na krov oklepne križarke Sankt Georg. ki je plula s polno paro. tulec z naslednjim sporočilom: »Na razdalji M) milj je devet sovražnikovih ladij neugotovljenega tipa v neposredni bližini naših križark. od katerih sta dve verjetno poškodovani « Kontraadmiral Hansa je pozneje tako opisal dogodke: »Prvič srno v vojni uporabili izvidniške polete vodnih letal, med katerimi so imela nekatera radijske postaje, in rezultati so bili odlični. Neutrudno delo le-, alcev — nekateri so bili v zraku celo 10 ur — je . >mogočalo. da srn«) ves dan. kljub močni burji, imeli v '.raku več izvidniškib letal, ki so nas hkrati zavarovala proti podmornicam, poleg tega pa so še imela zračne lutke.« Ob 11.45 so na Sankt Geogru dobili radijsko sporočilo s križarke Helgoland: »Saida vleče Novaro. Sovražnik spet napada.« Zato so ukazali, naj iz Boke Kotorske izpluje še oklepnica Budapest s torpedov-kami T-8H.T-91 in T-95. Po zadnjem napadu so zavezniške ladje nenadoma »brnile proti jugu in kmalu izginile za obzorjem. Posadke avstro-ogrski h križark so bile zaradi tega presenečene, saj je imel sovražnik v tem trenutku izrazito prednost. Ob 12.2*1 so se Novara. Helgoland in Saida pridružile Sankt Georgu Vse ladje so se brez težav vrnile v Biko Kotorsko ZAKAJ JE KONTRAADMIRAL ACTON POPUSTIL? Vprašanje, zal. a j se je kontraadmiral Acton po /družitvi / oddelkom na čelu s križarko Maršala naglo umaknil. ie še nejasno. Premoč zaveznikov v številu in kalibru topov je bila večkratna, poleg tega pa so avstro-ogrske križarke plule / minimalno hitrostjo /aradi poškodb na Novari Kapitan bojne ladje Hevssler pravi: »Bil je pravi čudež, da se je sovražnik umaknil prav v trenutku, ko smo bili v brezupnem položaju. Mislili smo. da mu je morda zmanjkalo streliva in da ima hude poškodbe. Sovražnik bi se lahko močno približal, saj smo se zaradi Novare se komaj premikali, vendar je ostal na večji razdalji. Ko se je zadnjič poskušal približati, sem mu bil s Helgolandom najbližji. Videl sem. kako se v boi ni razporeditvi vrste približuje in začenja streljati. Odgovorili smo z našimi topovi, da bi prikrili Novaro in Saido. Nenadoma se je sovražnik obrnil in se hitro umaknil« Kontraadmiral Acton je po bitki opravičeval svoje postopke takole: Dartmouth po njegovih besedah ni mogel močneje napadati, ker se je moral ravnati po križarki Hristol. ki je zaostajala zaradi svoje manjše hitrosti (23 vozlov - 41 km/h). Takšna razlaga ni popolnoma sprejemljiva, ker je Dartmouth s svojimi topovi 152 mm lahko ves čas ogrožal avstro-ogrske križarke sam. Bristol pa zaradi zaostajanja sploh ni bil ogrožen. Kontraadmiral Acton ni razložil, zakaj ni energično napadel križarke Saida. ki je močno zaostala za Novaro in Helgolandom. Njegovi križarki sta bili preveč previdni. Namesto da bi se hitro približali na majhno razdaljo in s svojimi topovi večjega kalibra uničili Saido. se je Acton zadovoljil z obstreljevanjem na razdalji 7.500 metrov, pa še to ni dolgo trajalo. Ni jasno, kako da kontraadmiral Acton ni opazil, da se je oddelek avstro-ogrskih križark ustavil, potem ko je bila Novara težko poškodovana, prej pa je plul s hitrostjo kar 2b' vozlov (47 km/h). Zakaj jih ni nemudoma energično napadel, saj je imel dovolj moči in mu ni bilo treba čakati na združitev z oddelkom Maršala'.' Actonova razlaga ni bila preveč prepričljiva. Rekel je. da se je bal. c!a mu sovražnik ne bi odsekal poti nazaj proti Brindisiju. Po izvidniških podatkih je lahko ugotovil, da so na bojišču avstro-ogrske križarke same. Preden bi dobile pomoč, bi Acton lahko opravil z njimi in se pravočasno umaknil proti jugu. Poleg tega je po sporočilu z italijanskega rušilca vedel, da je ena med sovražnikovimi križarkami močno poškodovana. Druga Actonova dodatna razlaga govori o tem. da ga je skrbelo, kaj bi se zgodilo, če bi bila katera izmed njegovih ladij težko poškodovana, avstro-ogrska baza v Boki Kotorski pa je bila sorazmerno blizu - 44 morskih milj (80 km). Toda v vsakem boju je treba računati z možnostjo izgub. Ni izključeno, da je prav ta misel nenehno preganjala Actona; ko je na severu opazil dim - to je bila oklepna križarka Sankt Georg / rušilci in torpedovkami - se je raje umaknil in to prav v trenutku, ko je imel zmago v rokah, kajti avstro-ogrske križarke mu ne bi mogle uiti. POSLEDICE BITKE Dogodki neposredno po bitki v Otrantski ožini so bili še naprej neugodni za zaveznike. Avstro*-ogrska podmornica U-89 je 14. maja po načrtu položila mine pred Brindisijem. potem pa je čakala v zasedi; 15. maja ob 13.35 je izstrelila torpedo proti križarki Dartmouth, ki se je vračala po bitki. Torpedo je zadel in težko poškodoval ladjo. Od vleči so jo morali v Brindisi Med reševanjem in vleko križarke so prispele še druge ladje in jo zavarovale. Od teh je francoski rušilec Boutefeu udaril na mino. ki jo je položila U-89. in potonil. Kakšni so bili končni rezultati bitke v Otrantski ožini'' 13 RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR SMTJUIMSr B0ZMABT TA GLAVNA »Odlično!« je prikimal Jaka, ki se jc postavil na čelo za vodjo. Sicer pa je imel prav, saj je bil on že v Luna parku. »Vsak mora prinesti s sabo nekaj denarja. Tam ni nič v kavbojkah pridite in ne v kiklah, ker bi se na vrtiljaku in toboga še kaj videlo.« »Si pa res cepec,« mi je ušlo. Vendar mi ni bilo žal, da sei rekla, ker je bit res nesramen. On se mi je pa tudi nesramno zarezal, čeprav se me ni upal »No. smo zmenjeni? Ob petih!« »Velja,« smo rekle vse tri hkrati. Ko sem doma povedala, kam gremo, je mami nekaj ugovarja v bran mi je priskočil dedek. Kot po navadi: Mami je odšla v z dedkom sva ostala sama. Vihal si je mornariške brke, se sprd( sobi in vedela sem, da ga nekaj muči, da mi hoče nekaj povedati. Rekla sem mu: »Dedek, kar povej, kaj ti leži na srcu?« Široko se je zasmejal in zamahnil z desnico. »Ti pa res vse. Veš, ko si prej povedala, da greste v Luna park, sem se spomiA mladih let, ko sem bil mornariški praporščak. Takrat sem sh v Pulju. To je bilo največje vojno pristanišče. Pa tudi zabave ni nS No in tako,« zdaj me je hudomušno pogledal in pomežiknil, *L sem spoznal neko zelo lepo gospodično. Mislim, da ji je bilo ime ;l No, in neko nedeljo, ko sem imel prosto, sva šla v prav tak L kot je zdaj tu v Ljubljani. Seveda, električnih avtomobilčkov Bilo je pa tam veliko strelišč. Takih s papirnatimi rožami. Ne ven) je bilo tisti dan. Ampak streljal sem kot državni prvak in kmalu [ gospodična Magda v naročju cel šopek papirnatih rož. Lahko ^ kako je bila nanje ponosna. Po mojem skromnem mnenju, tudi Zdaj si je zavihal mornariške brke in pogledal v strop. Zagotovo pred sabo v mislih sebe in gospodično Magdo v tistih letih. Pa | sem ju zagledala pred sabo. » In kaj je bilo potem?« sem vprašala. »A potem. Ja, potem sem jo spremil domov rn drugega odpluti na morje.« »Moralo je biti zelo lepo,« sem pomislila naglas. »Je, je,« je dejal dedek in gledal nekam v steno. »Na vsak bilo zelo posrečeno.« Ne da bi še kaj rekel, je odšel iz sobe na gotovo obujat spomine. <\ Pred mano pa je zmeraj bolj bledela slika dedka in gospodična v njunih mladih letih v Pulju, največjem vojnem pristanišču. Na slike se je prikazal pred mano Jaka, kako cilja s' puško v velik papirnato rožo. Jaka sproži puško, zadene in roža pade na tla. Mo) lišča prinese rožo Jaki, Jaka pa jo podari meni z besedami: »Izvol? sa Urša.« Potem se vsa slika zamegli in nenadoma vidim sebe | nim šopkom papirnatih rož v naročju. Iz sanj me je prebudila šele stenska ura, ki je bila pol petih. Prav skrbno sem se počesala in se oblekla v kavbojke pulover, na katerem je pisalo AURORA. Moram reči, da sem bft voljna sama s sabo. Tiste neumne sanje pa so me spravile s tira in velike rdeče mi še vedno poplesavale pred očmi, tako da sem morala ne kaj k,„ pošteno stisniti veke. V Odšla sem iz hiše in naletela na dedka. Zdelo se mi je celo.«' zanalašč čakat. \ »Torej, potem greš na zabavišče!« je rekel in si vihal mornariš^ »Ja, dedek.« »Hm, če bi bil mlajši, bi šel z vami. Tako bi vas pa le motil.«. »Pojdi, dedek, pojdi!« sem ga zaprosila vsa navdušena. Nekaj časa je razmišljal s kazalcem desne roke na ustnicah j potem pa je odkimal. »Ne, ne. Toda nekoč bova šla tja^sama. n način moram poskusiti spet s streljanjem.« »Prav, dedek!« Poslovila sem se in odhitela na ulico. Vedela sem, da je še prezgodaj, toda ne vem, kaj me je gnak govorjeno mesto ob Ljubljanici. Morda sem v sebi le upala, da našla tam. Toda upanje je eno stvarnost pa drugo. Z žalostjo $c vila, da ni še nikogar. Nisem hotela, da bi me našli samo na bregu. Zato sem šla | in naprej k vodnjaku, kjer me niso mogli videti z dogovorjencgA Tam pri vodnjaku sem se zabavala z zlatimi ribicami in škiV Ljubljanici. Ni mi bilo treba dolgo čakati. Ob bregu Ljubljanice sta sc Jaka in Barbara. Čisto tesno skupaj sta hodila. Vsaj meni se je zj. In Barbara mu je venomer nekaj čebljala in nagibala glavo zdaj | desno, kot moja papiga vrabčevka. Zraven pa se je nasmihala i zasmejala tako glasno, da je njen grleni smeh prineslo prav do mene IVAN JAN 3 Pojav domobranstva in njegove prve postojanke na Gorenjskem Široka partizanska mobilizacija pozimi in ja do maja 1944. leta je okupatorje zelo irizadela. kajti Nemci niso hoteli priznati, la Gorenjska ni nemška pokrajina. Čeravno o Nemci tudi v tem času na Gorenjskem azpolagali s precejšnjimi policijskimi in ojaškimi silami, njihovo angažiranje ni dosti .aleglo. Spričo neprestane partizanske mobilizacije je bila okupatorjeva oblast zelo zmedena. O tem priča tudi razmišljanje Hansa Oberdorferja, vodje radovljiške podružnice Državnega propagandnega urada, ki ?a je v strogo zaupnem pismu dne 19. ebruarja 1944 naslovil na dr. Lapperja, vodjo iropagandnega urada v Celovcu. » . . . okrepljeno je . . . delovanje band na lorenjskem ... Grobovi Nemcev na kranjskem pokopališču naraščajo strahotno... Ze lolgo ne govorimo o tem, da je Gorenjec pod aščito r&jha, ker ne moremo ščititi prebivalstva pred napadi banditov . . . Gorenjcev ne noremo smatrati za Nemce, ker to niso in udi danes nočejo biti. Ponemčenje tudi ni adeva nekaj let, temveč generacij . . . položaj t> slabši kot icdaikoli.« Potem Oberdorfer jasno pove. da je na Gorenjskem prav partizanstvo vzrok vseh njihovih težav. Ce tega ne bodo uničili, je obravnavanje vseh drugih vprašanj brezplodno. Potem ko ugotovi, da je v slabih treh letih >dšlo k partizanom kakih 4000 Gorenjcev, se ie bolj zgrozi in pravi, da na Gorenjskem niso »odili po poteh, kjer bi varčevali z nemško rvjo ... »Mnogo tega, kar smo izvedli na Go-•njskem, bi morali premakniti na čas po zmagi. S tem ne bi izzvali toliko odpora, kolikor smo ga . . Ce pa pomislimo na vrste grobov padlih Nemcev na kranjskem pokopališču in iih povežamo s sedanjim položajem na Gorenjskem, ne vidim nobenega opravičila za krvne žrtve. Lepo bi bilo misliti, da bi namesto Nemcev ležali tam domačini, ki bi v boju proti banditom padli za svojo lastno domovino.« Torej — še vedno »banditi«. S sejanjem bratomorne vojne so torej Hitlerjevi okupatorji tudi tu hoteli ubiti dve muhi hkrati. Mobilizacija Je bila za obe strani še vedno zelo zanimiva. Do junija 1944 so Nemci kar štirikrat mobilizirali Gorenjce v svojo vojsko, čemur je vedno sledilo pospešeno mobiliziranje in odhajanje v partizane. Zato so posamezni nacistični voditelji nadaljevanju take mobilizacije začeli nasprotovati. Po dobrem letu mobiliziranja Gorenjcev v nemško vojsko in po vseh posledicah, ki so temu sledile, ie šef civilne uprave dr. Friedrich Rainer predlagal vodstvu v Berlinu, naj Gorenjcev ne bi več klicali v nemško vojsko. Ta predlog je Hitlerjevo vrhovno poveljstvo sredi leta 1944 tudi sprejelo: gorenjski fantje in možje poslej niso več odhajali v nemško vojsko. Zgodilo pa se je nekaj drugega: odtlej so iih preusmerjali k domobrancem, da bi tako krepili bratomorno vojno. Poleg tega so Nemci opustili represalije zoper ujete partizane in dezerterje. če so le vstopali v domobranske enote. Taka okupatorjeva »preusmeritev« je bila kaj ugodna voda na mlin gorenjskih reakcionarnih vodi- . teljev, ki so jih j vse pogosteje obiskovali domobranski emisarji iz Ljubljane. Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem se je razvijal vedno bolj, zato so njegovi nasprotniki podprli nacističnega okupatorja v boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Obenem so računali, da se bodo v primeru poraza Hitlerjeve Nemčije s pomočjo jugoslovanske kraljevske vlade in Angloameričanov spet dokopali do oblasti. Taki cilji so jih neprestano potiskali v naročje nemških okupatorjev. Svojo »slovensko vojsko« so na Gorenjskem skušali ustanavljati na skrivaj, vendar se za ilegalo niso upali odločiti. A domobransko-Četniško propagando je bilo na Gorenjskem čutiti že v zgodnji pomladi 1944 in potem proti koncu vojne vse bolj. Poročilo oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko z dne 26. marca 1944 že ugotavlja, da se na Gorenjskem pojavlja množična belo in plavogardistična propagandna literatura, in sicer na različne načine in prek posebnih kurirjev. Med ljudi je prišla nekakšna okrožnica z naslovom »Resnica o Draži«, potem pa še »Cetniški vestnik«, ki je z zvenečimi besedami trkal na nacionalno zavest; obe publikaciji pa sta predvsem pozivali k čakanju in varovanju ljudi. Nobenega poziva na boj proti okupatorju, s čimer so se avtorji tudi izdali. Ljudje, ki so prihajali iz Ljubljane na Gorenjsko, niso bili navadni kurirji, temveč zagrizeni organizatorji, pa tudi sodelavci gestapa. Tak je bil tudi gestapovski plačanec, četnik in črnorokec Janko Soklič, ki je po naročilu gestapovskih oficirjev in četniško-domobranskih organizatorjev opravljal najbolj umazana dela. Kratek opis njegovega delovanja, povzetega iz sodnega procesa proti njemu in soobtožencem v aprilu leta 1948, naj tudi pripomore k razumevanju snovanja in delovanja domobranstva na Gorenjskem. Janko Soklič je bil že od leta 1942 dalje povezan z gestapom na Jesenicah, osebno s Clementom Druschkejem, potem pa z raznimi Na nemškem Kranju voditelji varnostne službe v Krtin. Bledu vse do zvitega Helmuta kW\ poveljnika Aloisa Perstererja. Od gestapa je tudi dobil do\tr katero ie potoval ne le v Ljubljamft tudi v Srbijo, v Trst, na Dunaj in d]*' Ljubljani je dobival naloge tudi oddtVj Krošlja-Benka, lastnika trgovske ir^ V življenju. D. Dolenc Gorenjci v ligaških tekmovanjih KOŠARKA - Žensko moštvo kranjske Save, ki nastopa v drugi zvezni ligi, je tokrat igralo doma in po dobri igri premagalo moštvo Murse iz Osijeka. Ta zmaga jih je še bolj učvrstila na odličnem tretjem mestu. V tej ligi nastopajo tudi košarkarice žirovske Alpine. Čeprav so igrale doma, so izgubile z Jedinstvom. V ženski republiški ligi so JeseniČanke gostovale pri Rogaški in tekmo so domačinke dobile. Košarkarji Triglava so v tem kolu republiške moške lige gostovali v Kočevju. Triglavani so bili boljši. Izidi: ženske - Sava : Mursa 69:65 (27:42), Alpina : Jedinstvo 67:71 (41:42), Rogaška : Jesenice 77:66 (41:28), moški - Kočevje : Triglav 85:110 (32:52). Pari prihodnjega kola - ženske: Marles : Sava, Ilirija : Alpina, Jesenice : Maribor, moški Comet : Triglav. HOKEJ — V dvajsetem kolu prve zvezne hokejske lige so bili spet doseženi Nogomet pričakovani izidi. Olimpij« j« i Eremagala Cinkarno Celje, mJ i pa so dobili Jeseničani V^' hrvaški ligi so za presenečen^ hokejisti Bleda, ki so v ZigrtV Mladostjo, medtem ko je lu^nj^V že med tednom v Sisku oavo»iv v igri z Ino. Izidi — Kranjska gora j (2:4, 1:5, 0:7). Olimpija C 8:3 (2:0, 1:1. 5:2). Crven« Medveščak 9:3 (1:2. 3:0 5 Jj Partizan 2:5 (1:2, 1:2, On' Mladost : Bled 3:5 (1:3 o 1 Triglav 2:4 (1:0, 1:2,0:2). Pari prihodnjega kola gora : Spartak, Medveščak Olimpija : Crvena zvezda Cinkarna Celje, SHNL i Tivoli, Bled : Stavbar. Ina Vi Vabljeni na turnir v malem nogometu Kranj — ZTKO Kranj razpisuje prijave za III. zimski že tradicionalni turnir v malem nogometu Kranj 82. Turnir se bo pričel 30. 1. 1982 in bo predvidoma trajal do marca v športni dvorani na Planini. Tekme se bodo igrale v sobotah in nedeljah. Prijave sprejemajo na ZTKO Kranj, Staneta Žagarja 27 najkasneje do srede 27. januarja dopoldne. Telefonskih prijav se ne sprejema. Ob prijavi je potrebno vplačati za vsako ekipo po 800 din. Na turnirju lahko nastopijo registrirani in neregistrirani igralci. Zanimivost tretjega turnirja je v tem, da bosta nastopili dve skupini in sicer lahko v A skupini nastopajo vsi igralci, ker ni starostne omejitve, v B skupini pa lahko nastopijo igralci rojeni 1949 leta in starejši ter en igralec mlajši od zgoraj navedene letnice. Igra se v enotnih oblačilih in športnih copatah. Za eno ekipo je mogoče prijaviti Svetovni alpski pokal Jugoslovani tokrat brez točk KITZBUHEL - .Šved Ingemar Sten-mark je tokrat v avstrijskem smučarskem središču slavil- svojo petinšestdeseto zmago, odkar nastopa v svetovnem pokalu. Svoje tekmece je tokrat v Kitzbuhlu povsem »povozil«, saj je drugouvrščenega Phila Manreja prehitel za 3,16 sekunde. Našim tokrat ni šlo najbolje. Križaj, ki je v prvem nastopu dosegel šesti najboljši čas, je bil zaradi napake diskvalificiran. Enaka usoda je v tem prvem nastopu doletela tudi Franka, Petroviča in Podboja Solidna sta bila le Strel, ki je s sedemnajstim mestom dosegel najboljšo letošnjo slalomsko uvrstitev, Cerkovnik je bil dvajseti, medtem ko drugega nastopa ni končal Kuralt. Torej slabši uspeh kot smo pričakovali od naše osnierice. Rezultati — 1. Stenmark (Švedska) 1:42,64, 2. Ph. Mahre 1:45,80, 3. S. Mahre (oba ZDA) in De Chiesa (Italija) 1:46,76, 5. Fjallberg (Švedska) 1:47,46, 17. Strel 1:50,18, 20. Cerkovnik (oba Jugoslavija) 1:50,54. Moška karavana je takoj po tekmi odpotovala v Švico, kjer iih že danes čaka veleslalomski nastop, dekleta pa bodo jutri, v sredo, vozila v Badgasteinu slalom. -dh 15 igralcev. Igralec lahko turnirju samo za eno ekipJA parov bo že v sredo 27. januar'« sobi dvorane na Planini ob if razporede pa bo mogoče dob»' telefonu ali pa na oglasni desk dvorane. Igralo se bo po pokalnem h kipa ki izgubi, izpade iz ^ tekmovanja. Zmagovalec preJmt" komplet dresov. drugouvriy!i pokal in nogometno žogo, trenj pa pokale v obeh skupinah. 1 Smučarski teki Carman najboljši tudi v Nemiljah Nemilje- Na tradicionah« društvenem tekmovanju telutfe^ ničev memorial, ki ga j« oigi' ljubljanska Olimpija, je nastopijaV 200 tekačev in tekačic iz 14 ji, V klubov. Klub okrnjeni kooWi> bilo tekmovanje dokaj ranimivoAv tetno. Med člani je zmagal Iv« |v ki služi vojaški rok in iz tebi* Ar niza zmage. V mlajših htV so dosegli nekaj dobrih umweAV valci kranjskega Triglav«. K.V Ihana, Hoč in Dola. \V Rezultati - člani: 1. CaimV Kranj). 2. Pokliukar (Gorj>, 3J (Gorje), 4. Jelene (Trigiavi vi (Gone), 6. Kopač (Tngkv) V mladinci: 1. Sušnik (Kamnik). i\* šek (Olimpija). 3. Ceanik aUV Smolnikar (Kamnik), 5. KlemenA nik); mlajši mladinci: 1. Slabu*! 2. Povirk (Ihan), 3. Flere (Doli; A Kionirji: 1. Klemenčič (TrifJivV Kosmač (Gorje); mlajši pion&u A nar (Triglav)____ 3. KoGnan M starejše mladinke: 1. SmobiibrV nik)... 3. Krničar (Triglav). 4§ (Triglav); mlajše mladinke: 1 ff (Ihan)... 4. Bertoncelj (TrigU pionirke: 1. Kline (Hoče), (Triglav) 3. Mlinar (Rateče); 1 nirke: 1. Hočevar (Triglav), i (B. Bistrica). 3. Markelj (Ri\\ 1 TOREK. 19. JANUARJA 1982 KRONIKA .21 .STRAN GLAS Na mejnem prehodu v Ratečah V Italiji kupujemo predvsem kavo Na mejnem prehodu v Ratečah pravijo, da je največ uvoza kave in zaradi nje tudi največ prekrškov - Tihotapijo tedaj, ko je največ prometa 'I Rateče - Nakupovalna mrzlica Jugoslovanov, ki ho pred leti tako množično kupovali potrebne in nepotrebne reči v sosednji Italiji, počasi, a vztrajno po jen ju je. Medtem ko se pred leti kar niamo mogli odločiti, da bi kupili bluzo ali obleko doma. je danes obratno: deloma zaradi nase konfekcije, ki stopa v korak r modo. delno zato. ker varčneje obrnemo vsak denar in delno tudi zato. ker so postali carinski predpisi neprimerno strožji. Danes poleg 1.500 dinarjev letno lahko vsakokrat odnesemo v Italijo le 200 dinarjev in nakupimo blaga za ustrezno protivrednost. Vsekakor premalo, da bi se nam sploh splačalo obiskati trbiške trgovine. Za vse »presežke«, ki jih bodo cariniki ugotovili, bomo plačali carino. Obiskali smo mednarodni mejni prehod v Ratačah in se pogovarjali s cariniki o tem. kako ocenjujejo promet in najpogostejše prekrške na meji »Za mednarodni mejni prehod Rateče je značilen precejšen maloobmejni promet,« ie dejal vodja izmene Jote Maniek, zaposlen petnajst let pri Carinarnici Jesenice »Za ta prehod je znano, da je veliko Ratečanov dvolast-nikov, ki imajo potne listine po videmskeni sporazumu. Vse te veljajo do območja Gozd Martuljka in tako vsak lastnik lahko prinese mesečno za S.tft dinarjev neocsrinjenega blaga. Veliko prometa je na našem prehodu zlasti poleti, ko prihajajo v nato drtavo tujci ■ prikolicami. Ocenjujemo, da ie tlo v Italijo manj natih državljanov te lani, po sprejemu novih carinskih predtotsov. Promet torej nekoliko upada, večji pa je pozimi zarsdi tistih gostov v Kranjski gori, ki ae med dopustom odpeljejo v Trbit po nakupih. Med najbolj pogostimi uvoznimi artikli in obenem prekrtki je danes kava. Nekateri potniki ae ue držijo predpisov in jo hočejo uvoziti v večjih količinah. Z njo se najbrž da tudi najbolj zasluziti. Za večino blaga veljajo carinske dajatve v vitini okoli 40 odstotkov, od te carinske stopnje pe so večja ali manjia odstopanja. Večje carinske dajatve veljajo za cigarete, kavo, žgane pijače, manjše carinske dajatve pa ns primer za bojlerje, otroške vozičke, čevlje, kavbojke, riž, mehčslce. Marko Plečnik je pri Carinarnici Jesenice zaposlen dve leti: »Na mejnem prehodu v Ratečah je tako kot drugod gneča ob praznikih, ko so tudi po dve ali tri vstopne kolone. Zdi pa se mi, da naši potniki manj hodijo po italijanskih trgovinah. Se vedno kupujejo največ kavo, mandarine, pomaranče, riž. tudi kavbojke ter seveda avtomobilske dele, blatnike, bojlerje, ventile opremo za kopalnice. Tihotapljenje? Tisti, ki hočejo tihotapiti, si najraje izberejo praznike, ko je na mejnem prehodu veliko prometa, ker mislijo, da se bodo tako laže izmuznili. Zdaj. po novih predpisih, je tudi več carinjenja, saj vrednost blaga ne sme preseči 200 dinarjev.« 6enin Sadiku je dvanajst let zaposlen pri jeseniški Carinarnici. S svojo izkušenostjo iz je pred leti odkril tihotapca v starem merce-desu, ki je poskušal prek mejnega frehoda Podkoren uvoziti velike občine zlata. Vem, da si tisti, ki želijo tihotapiti, najraje izberejo večje mejne Crehode in čas, ko so precejšnje olone. Da postaneš pozoren, moraš imeti izkušnje večletnega dela. Od Erimera do primera je različno, aj pritegne tvojo pozornost. Tedaj! ko smo na mejnem prehodu v Podkorenu odkrili večje količine zlatih izdelkov, se mi je voznik zdel sumljiv zato, ker je bil sam in brez prtljage, le z majhnim kovčkom na zadnjem sedežu.« Pijan pretepal bivšo ženo M Roka je ponujena, samo zgrabiti je treba, pa se bo komaj 30-letni R morda le rešil poti. ki ga je dolgo vodila le navzdol, v osebni propad, družinsko polomijo in navzkrižje z zakoni. Izhod torej je. samo vztrajnosti je treba. Tako nadaljevati ni bilo več mogoče. Dolgotrajno pitje je razmeroma še mladega zidarja načelo tako telesno kot duševno. Socialno propadanje je bilo prav tako več kot očitno. Zakonska sreča ni trajala niti tri leta. v tem času se je rodil tudi sin, saj je bilo ženi čez glavo moževega pijančevanja in nasilnosti, kadar je bil pijan. Vendar razveza ni bila rešitev, asi sta ostala Se vedno skupaj v eno-aobnem stanovanju, v skupni postelji, med njima pa otrok. Ponoči se je vračal največkrat pijan in se s pestmi lotil žene. tako da je iiicko- likokrat prišla na delo vsa v modricah. Tri leta takega formalno razvezanega zakona so najbolj prizadela zdaj šestletnega sina, pričo očetovega nasilja nad materjo. Zena je prijavila miličnikom, da jo je mož pretepel. Poznali so ga že od prej, saj se v pijanosti ni nasilno obnašal le doma. Miličniki so napisali ovadbo zaradi nasilniškega obnašanja in pred kratkim je bil obsojen na šest mesecev zapora, razen tega pa je sodišče odredilo tudi obvezno zdravljenje zoper alkoholizem. Ker je nanj pristal je to upanje, da se bo vendarle rešil. Se posebej, ker bi se spet zelo rad ponovno poročil z bivšo ženo; tudi ona je za to, saj je povedala, da je njen mož v redu človek, kadar je trezen. L. M. S Mamljiva tuja lastnina .ti? $ 4 i Kranj - Nedavno so delavci Uprave za notranje zadeve Gorenjske izsledili vlomilca, ki ga je zamikala tuja lastnina v dveh stanovanjskih hitah na Gorenjskem. Gre za Vinka Lepeja, starega 23 let, doma iz Spodnje Gorice pri Mariboru, ki je decembra vlomil v stanovanjski hiši v I^escsh in v Kranju. Ko je skušal na Jesenicah že v tretje na svoj preizkušeni način skozi kletno okno firiti v tujo hišo. so ga zalotili mi-ičniki Vinko Lepej je bil zaradi velike tatvine pred časom že kaznovan. Do nedavnega je bil na prestajanju kazni na Golem otoku, od koder pa so ga po letu dni ob koncu novembra lani pogojno odpustili Vendar je kaj hitro začel po starem. Prvega kaznivega podviga se je lotil 10. decembra lani v Lescah, kjer je vlomil v hišo Julija Torkarja. Vanjo je prišel skozi kletno okno, tako da je razbil steklo, v zaklenjeno pritličje pa se je prebil s sekiro, ki jo je našel v kleti. Pri Torkarjevih tistikrat ni bilo nikogar doma, pa je imel vlomilec priložnost odnesti tisto, kar se mu je zdelo največ vredno. Prilastil si je 3500 dinarjev in vrsto drobnih predmetov, med njimi okrasen vžigalnik, verižico s knžcem. poročni prstan in dragocen prstan iz belega zlata z briljanti. Skupna vrednost ukradenega je ocenjena na 20.000 dinarjev. Naslednje dopoldne je Lepej prav tako skozi kletno okno vdrl v hišo Miloša Jocifa na Delavski cesti v Kranju. Tam je vzel najprej v pritličju 5000 dinarjev, v gornjih prostorih je našel še 6000 dinarjev, potem pa je mirno odšel skozi pritlično okno. Lepej, je torej oba oškodovanca prikrajšal za več kot 30.000 dinarjev in jih pridno zapravljal po gorenjskih hotelih, nakit pa prodal ali Eodaril prijateljicam na Reki. Kot aže, enoletna kazen ni zalegla O njegovi nadaljnji usodi bo odločalo javno tožilstvo. D. Ž. Na mejnem prehodu v Ratečah oh sobotah ni večjih kolon natih avtomobilov, kar je po svoje tudi prav. Milijone in milijone dinarjev smo že »znosili« v italijanske trgovine in kupovali najslabšo robo za drage denarje, pri tem pa bili nemalokrat deležni zaničevanja in posmeha. Zdaj postaja očitno, da zaradi manj denarja, slabše menjave, pa tudi zaradi več ponosa ne kupujemo vsega po vrsti; le tisto, česar doma resnično ne moremo dobiti. Več ali manj so — in prav je tako — minili časi, ko smo puščali v blagajnah na milijone in milijone dinarjev ... . D. Kuralt Padel z odra Skorja Loka - V škofjeloški Termiki, v obratu za predelavo ter-vola, se je pri delu na ozkem in nezavarovanem odru v soboto, 16. januarja, ponesrečil delavec Dra- KKustec, star 22 let, iz Medvod, -ta je v drugem nadstopju obrata stal na odru, narejenem iz 30 centimetrov široke deske, postavljene na stojala, da bi odvil kalorimeter. Med delom mu je verjetno spodletel ključ, izgubil je ravnotežje in padel v šest metrov globok jašek. Pn padcu je utrpel težje poškodbe, zato so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Nezgodi smučarjev Soriška planina — V soboto. 16. januarja, sta se kmalu po dvanajsti uri na smučišču Soriške planine zgodili dve nezgodi. Najprej se je huje poškodovala Francka Rupar, stara 30 let, doma iz Škofje Loke. Ruparjeva je namreč smučala tako, da je stala na moževih smučeh tik za njim. Pri spodnji vlečnici je padla in si zlomila nogo. Na smučišču zgornje vlečnice pa je komaj pol ure za Ruparjevo nesrečno padel še 24-letni Miha Uršič, doma v Spodnjih Gameljnah. Ker je imel premočno pritrjene varnostne vezi, se te pri padcu niso odpele in si je zaradi tega zlomil obe nogi nad smučarskim čevljem. Oba ponesrečenca so prepeljali v Klinični center. Pogrešenec živ in zdrav Krvavec — Konec tedna je Ivo Vrhovec iz Ljubljane miličnike oddelka milice v Cerkljah obvestil, da že šest dni pogreša prijatelja Janeza Gabrovška, starega 66 let, iz Ljubljane, ki se je bil nastanil v vikend hišici, last Franca Grilca z Ambroža pod Krvavcem. Gabrovšek je odtel z doma pretekli petek, 8 januarja, in se vse do minule nedelje ni oglasil pri sorodnikih ali znancih, v nedeljo, 17. januarja, so miličniki z dvema lavinskima psoma in skupina reševalcev preiskali obsežno območ-e Krvavca, a pogrešanega niso odrih. Nič čudnega, kajti Gabrovšek se je ves čas živ m zdrav zadrževal v Medvodah, od koder bi najbližje prav lahko obvestil, da je z njim vse v redu. D. Z. t Ukradli smuči Kranjska gora - Prejšnji teden sta Edu Veselku iz Ljubljane, ki je v četrtek smučal v Kranjski gori, iz nezaklenjenega avtomobila, parkiranega pri gostišču »Jasna«, izginila dva para smuči, skupaj s palicami, vredna 6.000 dinarjev. Za neznanim storilcem še poizvedujejo, lastniku pa malo več previdnosti tudi ne bi bilo odveč. Krvavec — Ob koncu tedna je gorska reševalna služba na Krvavcu pripravUa dvodnevni tečaj praktične vožnje z reševalnim čolnom. Udeležilo se ga je 35 članov gorske reševalne službe, zlasti mlajših, ki v vožnji z akijem še niso izurjeni. Na tečaju so pregledali tudi opremo in ocenili splošno varnost na smučiščih ter ugotovili, da je oboje letos na dovolj visftki ravni. — Foto: D. Zlebir Iz leta v leto varnejši Krvavec Krvavec spada med najbolje opremljena in zavarovana smučišča v Sloveniji - Poleg gorskih reševalcev budni tudi miličniki, piloti in mehaniki helikopterja ter pripadniki civilne zaščite — Že drugo leto opazovalna služba milice za varnost smučarjev in nedodtakljivost njihove opreme Krvavec — Ljubljančanom in »spodnjim« Gorenjcem najbližje smučišče na Krvavcu spada med najbolje zavarovana in najzgledneje opremljena v Sloveniji. Pa vendar se v gneči 3000 do 4000 ljudi rada pripeti nezgoda, bodisi zaradi neizkušenosti, utrujenosti in precenjevanja moči ali pa zavestnega kršenja predpisov. Nad varnostjo smučarjev bedijo gorski reševalci, ki nezgode preprečujejo in odpeljejo ponesrečence v dolino, kadar je za preventivna opozorila že prekasno. O oskrbi za varnost na smučiščih smo zarčki, ne pustimo več na progo Lani tudi ni bilo vselej zadoščeno predpisom o varno urejenih smuči ščih, nosilni drogovi namreč niso bili zaščiteni z blažilnimi gumami. Letos te pomanjkljivosti ni več. V času počitnic je treba večkrat vreči oko na tečajnike. Vaditelji in učitelji včasih prekršijo svojo dolžnost, nekateri kar mimo vodje smučišča postavljajo 'divje proge', ki ovirajo ostale smučarje. Tudi prekrške zoper lastnino velja omeniti. Do zdaj je bilo kakih osem kraj smuči in sedem storilcev smo že izsledili. Tatvin je največkrat kriva brezbrižnost smučarjev, ki ne pazijo na svojo opremo. V gneči, kakršna je za Krvavec pravilo, velja imeti smuči in nahrbtnike nenehno na očeh. Kdor gre v gostinski lokal, naj smuči ne pušča brez nadzora ali pa naj jih postavi vsaksebi, eno naj z okovjem obrne k steni. Storilec prav gotovo ne bo pripravljen brskati za parom. Najbolje pa je seveda smuči shraniti v shrambi pri gondolski postaji.« Največje kritike je vsako leto deležna gneča na smučiščih, ki olajšuje delo dolgoprstnežem, zaradi nje ie tudi več možnosti za trčenja. Da bi se temu izognili, so se na Krvavcu resno lotili nadzora, kar pa se tiče varnosti, naj bi se smučarji enako merneie porazdelili po enajstih kr-vavških progah, namesto da vsi silijo na Njivice. D. 2lebir povprašali Emila Herleca, načelnika kranjske gorske reševalne službe. »Med tednom na Krvavcu dežu-rata po dva reševalca; sobote, nedelje in počitniške konice pa terjajo več budnih oči. Reševalci morajo biti ves čas na preži. Do nesreče pride najpogosteje na začetku smuke, ko smučar še ni dovolj ogret, ali popoldne, ko mu že leze utrujenost v noge. Težak spomladanski sneg je nevarnejši in poškodbe ob izteku zimske sezone pogostejše. Primerjava letošnjega januarja z lanskim kaže, da je nesreč na smučiščih manj zaradi razširjene mreže tistih, ki na Krvavcu skrbe za varnost. Ne le reševalci, ki zadnji prečešejo smučišče, tudi zdravniki neprestano dežu-rajo, za reševanje so usposobljeni piloti in mehaniki, v težjih nesrečah pa pomorejo vodniki lavinskih psov in organizirane enote civilne zaščite. Preventivno delujejo tudi redarji, ki skrbijo, da smučarji spoštujejo pravila varnega smučanja. Lani smo okrepili sodelovanje z upravo za notranje zadeve, ki običajno prva izve za nesrečne dogodke na smučiščih in tudi najbolj učinkovito ukrepa.« Od lani deluje opazovalna služba oddelkov milice Cerklje in Preddvor; nekateri miličniki so tudi izurjeni gorski reševalci. Porazdelitev odgovornosti za varno smučišče med več dejavnikov se je zelo obnesla. »Varnost krvavških smučišč se je od lani bistveno popravila,« zatrjuje tudi miličnik Bojan Urh z oddelka milice v Cerkljah, ki je bil že lani v opazovalni službi. »Deloma je k temu pripomogla tudi naša navzočnost in seveda sinhrono delovanje z reševalci in delavci RTC Krvavec. Smučarji so zaradi sankcij postali bolj disciplinirani. Tudi redarji vestneje opravljajo svoje dolžnosti, njihove vrste so okrepljene in trkov na progah je vse manj. Marsikateremu smučarju, ki misli, da si je s smučarsko karto kupil pravico do objestnosti, smo preprečili nasilniško vožnjo Tudi tistih, ki so se podprli s preveč ko- AERODROM LJUBLJANA razpisuje dražbo za prodajo STROJ ZA KNJIŽENJE A8COTTA letnik 76, s pripadajočo opremo 1. kom. Izklicna cena je 50.000 din. Dražba bo v četrtek, dne 21. 1. 1982 v prostorih uprave Aerodroma ob 11. uri. Ogled stroja je možen pred dražbo. Interesenti morajo položiti kavcijo 5.000 din pred pri-četkom dražbe Vse informacije dobite po telefonu 064 25-761 int. 307 ali 273. G LAS22.STRAN_ OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 19. DELA V SILA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ vpisuje kandidate v 5., 6., 7. in 8. razred OSNOVNE ŠOLE za odrasle Pogoji /.p vpis mi izpolnjena šolska obveznost starost 17 let'. V Solo se lahko vpišejo tudi mlajši, & so v delovnem razmerju. Pri vpis >< kandidati predložiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in potrdilo o zaposlit vi. Kandu' te : Solo bomo vpisovali od 1H januarja do H februarja 1982. vsak dan razen sobot-; do 16. ure. Šolanje je brezplačno. Za kandidate, ki delajo v izmenah, bomo pouk organizirali tudi v dopoldanskem času. Vae informacije lahko dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1, telefon 27-481 vpisuje v drugem semestru šolskega leta 1981/82 kandidate — tečaj slovenskega jezika — tečaj nemškega jezika( začetni in nadaljevalni) — tečaj angleškega jezika (začetni in nadaljevalni) — tečaj ruskega jezika — tečaj italijanskega jezika — tečaj francoskega jezika Pouk na tečajih se izvaja v popoldanskem času. za kandidate, ki delajo v izmenah, je možno organizirati pouk tudi v dopoldanskem času. če skupina šteje najmanj deset kandidatov. Prijave sprejemamo do 5. februarja 1982. Vse informacije dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc, Kranj, Staneta Žagarja 1, telefon 27-481. DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ ponovno razpisuje na podlagi sklepa zbora ter določil statuta OO dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANi DIREKTORJA DO - Poleg splošnih pogojev mora j v kandidati izpolnjev n aslednje pogoje: \t — visoka ali višja strokovna izobrazba, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — organizacijske in poslovne sposobnosti, ki jih doka\ svojim dosedanjim delom in \, — moralnopolitične kvalitete ter da se aktivno zavzav razvoj socialističnih družbenih odnosov 1^ Kandidat se imenuje za 4 leta. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahfo pogojev naj kandidati pošljejo v IS dneh po objiV naslov: Dimnikarsko podjetje, Župančičeva 4, rJji oznako »Za razpis«. ' Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku k nega roka. \> Pilbo Delavski svet DO »FILBO« Boh. Bistrica, Ajdovska 2 v skladu z določili statuta DO in sklepom DS od 30/12-81 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih izrabljenih osnovnih sr* 1. 1 KOM ACETILEN RAZVIJALEC 2. 1 KOM PRIROBNI STROJ 3. 1 KOM STABILNO KOVAŠKO OGNJIŠČ 4. 1 KOM KOMBI IMV 1600 •lavna dražba bo v petek dne 22/1-82 ob 13.30 v prostorih D() dh Ajdovska 2. I V izklicno ceno ni zajet prometni davek. Za stanovanje je potrebno varčevati —V 2G - PODJETJE ZA ^ ELEKTRIFIKACIJO LJUBLJANA TOZD za vzdriev«, novogradnjo stabilj prav električne vle^/ ljana, n. sol. o. objavlja prosta dela in naloge 4 KV ELEKTRICARjv X za delo v Nadzorni vzdrževanje el^ktrotJi postaje Kranj, ki hi po|-ljenem tečaju oprav';/ stikalničarjaENP. Ja . . z ženo sva se odločila. Enostavno začela sva in vztrajala do konca. Kar se dela tiče — precej sva sama delala, nekaj so nama pomagali tudi znanci pa prijatelji. Pri denarju je bilo malo težje. Namensko sva varčevala že precej časa pred gradnjo. Poleg kreditov od delovne organizacije sva dobila še dolgoročne kredite od banke. Pri reševanju stanovanjskega problema vam banka pomaga s posojilom, ki si ga lahko pridobite: ča namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom, z vezavo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz, s predhodnim varčevanjem in vezavo privarčevanih sredstev Višina posojila je odvisna od oblike varčevanja in varčevalne dobe. Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v naši enoti temeljne banke združene v Ljubljansko banko-združeno banko. Pogoj za sklenitev razmerja je končana šola clektro stroke in opravljeno 2 rnes*\ skusno delo. Prijave z dokazili 8p. komisija za delov*) merjt TOZD LjublA VII. korpusa 14 y V ji dni od objave —-=v Industrijski komfoX JO ljubljanska banka 11 KRANJ Objavlja za potrebe naslednja prosta a naloge: 1 OPRAVLJANJE OBRATNO MEHAN DEL — zahtevno 2. ČIŠČENJE Za uspešno opravljaiJ( in nalog se zahtevaj.) slednji pogoji: pod 1. — 3-letna srednja stroi izobrazba strojne ^ 3 leta delovnih ukukt uspešno opravljeno sečno poskusno delo pod 2. — dokončana osnovna in 1 mesečno poskusno- Za potrebe TOZD | obutve v Breznici prost«"\ in naloge 1. OPRAVLJANJE OBRATNO ELEKTRICAR8KIH Pogoj: — 3-letna srednja su\xv\ izobrazba — elektroni — 3 leta delovnih izkusi uspešno opravljeno sečno poskusno delo. Pismene ponudbe sank kadrovski oddelek kiti na ta »Planika« Kraaj i\ dneh po objavi 0 M bodo kandidati obrsMa) 30 dneh po poteka roki vložitev prijave. TOREK. 19 JANUARJA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE .23. STRAN G L, A S Prodam PRAŠIČKE, težke p.. _>: kg Jože 1'rh. Zasip. Reber t. Bled 167 ip^r-KUPIM (nasproti porodnišnice) C .JLA 16 uprava komerciala 28-46*3 Kupim italijanski zloiljn ftportni VOZIČEK Telefon (Ki4 ')0-147 - BeAter KupiTii leden dni starega BIKCA m-mentalca Petemelj. Rovte B, Podnari. tel 70-117 447 PRODAM VOZILA Pr<»dam dobro ohranjen HLADIL NIK gorenie Stirnova K). Kram 470 Prodam TKAKTOK zetoi šetina. Zbdje 38. Medvode 4«« V februarju in marcu bom prodajal dva meoeca »tare rjave JARČKE Sprejemam naročila Stanonik. I.oa 9. Skofja Loka 433 Prodam 4 tedne starega TELETA M-mentalca bikca Mihovec. Ladja 4. Medvode 434 Prodam dve TELICI. stan •"> in 15 menecev PraAe 24. Mavrice 435 Prodam ročni VOZIČEK - derco. nosilnost 300 kg Kacin. Sempetrska 44. StražiAče 4.3« Prodam STROJ za bruAenie parketa Novak. TornSičeva 42. Kranj 437 PSIČKE, stare 10 tednov, po ugodni ceni dobite pri Palčič. MoAnie 38. Radovljica 438 Prodam JABOLKA - voftfenke Rozman Jote. Sp. Duplje 29 439 Prodam suhe trde BUTARE Suha 4. Kranj 440 Prodam PRALNI STROJ zanussi. cena 5.000 din Ogled popoldan Dokovič Nenad. Gasilska 9. Šenčur 441 Prodam H tednov starega BIKCA Papler. Vrhnje 14. Radovljica 442 U*odno prodam rabljen HLADILNIK. PRALNI STROJ. MIZO s 4 stoli. 2 PREPROGI in nove »PANCERJE«. At 40—41 Informacije |x> tel. 23-723 od 15 do 20 ure 443 Prodam PRAŠIČKE, težke po 20 kg Mrvič Alojz. HruAica 42, Jesenice 444 Prodam nov kuhinjski .ŠTEDILNIK keker <2 plin I Telefon 74-225 445 Prodam 175-litrski HLADILNIK lux 717 Telefon 26-2.50 462 Prodam suhe BUTARE. Podbrezje 49. tel.064-70-184 463 Prodam eno leto starega BIKA za rejo. Jezerska c 93. Krani 464 Prodam 30 kv. m suhe smrekove STENSKE OBLOGE (8 cm širine). Naalov v oglasnem oddelku 46r> Prodam KRAVO za zakol Hafner Jože. Trnje 9. Skofja Loka 466 Prodam trajnožarečo PEČ kiippers-buRch. ŠTEDILNIK kUppersbusch in GA.ŠPERČEK. Informacije po telefonu 26-818 468 Prodam AMI 8, letnik 1971 m rezervne dele od amija Okroglo 3. Naklo 448 Prodam 5 let staro ZASTAVO 101 TenetiAe 55. Golnik 449 Prodam ZASTAVO 750 Vrhunc tel 62-20/) 45,, Prodam »CERADO., /a Z-750 tel 28-717 popol dan od 1« do 19. ure 4f>i Prodam SPAČKA, letnik 1974. regi striran do oktobra 1982. cena 15.000 din Salmič Franc. Pivka 6. Naklo 452 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971. registrirano do avg\ista Smrkolj Dušan C JLA 27. Krani 4r,:j STANOVANJA V Preddvoru prodani starejše ftefttMih-no STANOVANJE v privatni hisi. v I nadstropju. N 540 k\ m zemlje Vzamem tudi kredit Telefon 064-42-285 vsak delavnik do 17. ure 404 Mlad par iftče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod Nujno 4.r>4 Oddam opremljeno SOBO in GARAŽO dvema dekletoma, v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4r>.r( Novo dvosobno STANOVANJE v Ljubljani (JarSe) zamenjam h soglasjem, v Kranju. Ponudbe po u-l 25-310 — popoldan 4^1 POSESTI STARO KMEČKO POSLOPJE, potrebno popravila. kupim v okolici Radovljice ali Naklega Pokličite po tel 064-79-535 408 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali dograjeno HISO do III faze. v okolici Kranja. Telefon 064-22-205 45« ZAPOSLITVE! Želite delati v Avstriji in biti vsak večer doma? Za našo bencinsko črpalko in trgovino z raznim blagom na mejnem prehodu Loibltunnel (Ljubelj), LSčemo poSteno SODELAVKO ali tovariSico s trgovsko izobrazbo Pogoj je znanje nemščine Zaslužek 68 8.000- oziroma približno 21.000 din Vse nadaljnje informacije dobite pri TOTAL Tankstelle Loibltunnel, telefon 9943 4227 39333 41« KV NATAKARJA, takoj zaposlimo DISCO BAR »PIBERNIK«. Bled Prešernova 33. tel. 77-886 418 DRUŠTVO OBRTNIKOV OBČINE KRANJ Likozarjeva 1 razpisuje na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: - višja ekonomska Šola in 5 let prakse v finančno-računovodskem poslovanju. — srednja ekonomska Sola in 7 let prakse v finančno-računovodskem poslovanju KNJIGOVODJE ZA KNJIGOVODSKI SERVIS Pogoji: — srednja ekonomska Sola in 3 leta delovnih izkuftenj. — nepopolna srednja Sola in 5 let delovnih izkušenj Nastop dela po dogovoru. Prednost imajo kandidati, ki imajo vpogled v računovodske posle in v vodenje poslovnih knjig. Prijave sprejema Društvo obrtnikov občine Kranj, Likozarjeva 1, do 26. 1.1§S2. lip bled Bistrica, LIP, LESNA INDUSTRIJA BLED n. sol. o. TOZD Lesna predelava Tomaž Godec Boh. n. sol. o. na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge OBRAČUN IN ADMINISTRACIJA v kovinskem obratu Pogoji za zasedbo: — srednja ekonomska Sola in 1 leto delovnih izkušenj ali — dveletna administrativna Sola in 1 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pisne prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh, to je do 2. 2. 1982 na naslov: LIP Bled, TOZD lesna predelava Tomaž Godec Boh. Bistrica, 64264 Boh. Bistrica. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu na odboru za delovna razmerja. — _..........- in v vseh ostalih prodajalnah Kokre Kranj rt aKi b C alobus \A IV/MU o vJ| ivy w w ^ V^Vi 1 u u u J ** ižane ene do 10 %j (RAN J Zaposlim delavca z vozniškim dovoljenjem B-kategorije. KLJUČAVNIČARSTVO - Pelk o Alojz. Visoko 8, .Šenčur 457 STRUGARJA oziroma KOVINARJA za priučitev za delo na stružnih avtomatih sprejmem. Ponudbe pod: Dogovor 460 OBVESTILA Obveščam, da zaradi okvare na PIT omrežju sprejemam naročila vsak dan od 7. do 9. ure; srede od 14. do 15. ure SERVIS GOSPODINJSKIH STRO JEV Skofja Loka. Ljubljanska c 10 419 IZGUBLJENO Izgubil se je majhen črn PES -mešanec. Kdor bi ga naSel naj ga odda na naslov: PuSavee. Rakovica 3. Resnica 4.r>8 OSTALO MATEMATIKO POUČUJEM Kranju Telefon 27-329 - kličite poldan po-459 OBLETNICA 21. januarja bo minilo leto. odkar smo se poslovili od naše drage tete. sestre in sestrične HELENE ZEVNIK p. d. Jožkove iz Mavčič V naših srcih še vedno tli ljubezen do tebe. radi se le spominjamo. Z obiski si nas razveselila, osrečila in z dobro besedo si nam pomagala v težkih trenutkih. Ziv nam je spomin n tebi in nikdar te ne bomo pozabili. Prisrčna hvala vsem. ki se je spominjate, ji na grob prinašate cvetje, prižigate svečke in darujete za njeno sv. mašo VSI NJENI Orehek, Mavčiče, Godešič, Reteče Mraz in veter s korziške planine. V srcih sta pustila bolečino in spomine JOŽE PODOBNIK MARJETA PODOBNIK in MATEVŽ PODOBNIK SILVA PODOBNIK - roj. KLUN ista misel, želja ena, upanje - od tistega usodnega decembra jih združuje, naj isti, skupni, zadnji dom, zato jih ne ločuje, da ko pomlad bo, iz src jim skupni rdeč slovenski nagelj vzklije, le za spomin, da v naših srcih tudi zanje bije. V globoki žalosti sporočamo vsem, ki se jih imeli radi, da se bomo od njih poslovili v petek. 22. januarja 1982 ob 16. uri na ljubljanskih Žalah - Navju ŽALUJOČI: Ljuba z družino. Sabastijan in Jernej, družina Klun in drugo sorodstvo Kranj, Ribnica - Slatnik, Ljubljana, Maribor, Podjelovo brdo ZAHVALA Oh boleči izgubi naSega ljubljenega IVOTA RAČIĆA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so ga obiskovali in ga bodrili v njegovi težki in dolgi bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni dr Janezu Bajžlju za njegovo dolgoletno zdravljenje na domu in patronažni sestri Branki za nego in veliko pomoč pri njegovi težki bolezni. Hvaležni smo vsem, ki so sodelovali pri organizaciji pogreba, predvsem organizaciji ZB StražiAče in VVI, častni straži, praporščakom, pevcem in godbenikom Srčna zahvala tov. Maksu Dolencu za poslovilni govor ob odprtem grobu. NaSa zahvala velja vsem dobrim sorodnikom, sosedom. TOZD .Števci - Iskra za pomoč ter vsem udeležencem pogreba, darovalcem vencev in cvetja in vsem tisim. ki so nam pomagali in nam izrazili ustno ali pismeno sožalje ob naši bridki izgubi moža in očeta ŽALUJOČI: žena Mirni, sin Marko z Majdo, hčerki Meri /. možem Ivanom. Tanja z družino in drugo sorodstvo Kranj, 30. decembra 1981 r--' ' ..........................-" Nova pridobitev ^\ O S v Zmincu £j • t povezal na bregova in ^^^^^^^ krav evno skupnost -----j aV V nedeljo so v Zmincu predali namenu novi most, kri je veljal 3,8 milijona dinarjev — Povezal je bregova Sore in kraje z obeh strani Sore. Njegov pomen pa je predvsem v večji možnosti izkoriščanja gozdov in polja na desnem bregu Sore in povezava teh krajev z glavno prometno žilo v Poljanski dolini pripovedoval predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Oman Takoj smo se z domačini dogovorili, da ga sami popravimo. Vse smo na-naredili z udarniškim delom in darovanim lesom. Denar, ki ga je občinska komunalna skupnost namenila za obnovo, smo shranili, te tedaj smo se odločili, da je treba bregove Sore povezati za stalno, ne pa da se ob vsaki večji vodi tresemo, če bodo leseni podporniki vzdržali. Izvolili smo gradbeni odbor in avgusta lani smo začeli graditi novi, železo-betonski most, danes pa smo ga predali namenu.« Vsa razpoložljiva sredstva, ki jih je krajevna skupnost namenila za gradnjo v letih 1979. 1980 in lani, so znašala 1.082.1976 dinarjev, občinska komunalna skupnost je lani in Najbolj aktivnim in prizadevnim so predlani prispevala 2.550.000 di-p nično zahtevna in dobro p ljena. Na prireditvi bom gotovo še sodeloval.« Besedilo in i Stojan Saje 7$ »i VAŠA PISMA SLABO OČIŠČENI PLOČNIKI Spet je zima in dela za komunalno dejavnost je na pretek. Spet imamo težave tako pešci kot vozniki motornih vozil Sprašujem se, ali se res ne da izpred avtobusnih postajališč proti Gorenji Savi in pločnikov na levi in desni strani ceste očistiti snega. Ze nekaj let je tako. da se pločniki malo ali pa sloh ne plužijo. Prav tako niso očiščeni pločniki na odcepu proti železniški postaji. Tudi če si potniki zaželijo okrepčila v kolodvorski restavraciji, je do tja po neočiščenih pločnikih kar težko priti. Res se je v teh desetletjih po vojni mnogo naredilo za lepši videz tega območja, toda kar se čiščenja snega tiče Ra je na Gorenji Savi res malo vale vrednega. S. Dobrovnik Kolodvorska, Kranj Predavanje o zobozdravstvu Gorje — Krajevna organizacija RK v Gorjah je v sodelovanju z osnovno šolo v Gorjah pripravila že več koristnih zdravstvenih predavanj za občane. Minuli ponedeljek je dr. Pogačnikova iz Radovljice govo-'rila o zobeh in predstavila obširen program zobozdravstva. Predavalnica je bila nabito polna in udeleženci so z velikim zanimanjem poslušali. Pogovorili so se prav o vsem, tako da je sleherni zvedel marsikaj koristnega in poučnega. V svojem programu ima organizacija Rdečega križa tudi že tretji 18-urni tečaj za nego bolnika na domu. O začetku tečaja in vseh podrobnostih bodo občane obvestili še pred koncem tega meseca. J. K. Razumno načrtovanje uresničuje že| Skupna politika sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem kroji dokaj enakomeren razvoj — Med prvenstvenimi srednjeročnimi nalogami razširitev telefonske mreže in gradnja mrliških vežic — Nekaj načrtov uresničenih do konca leta Cerklje - Krajevne skupnosti Cerklje. Grad, Senturška gora, Pože-nik. Zalog, Velesovo in Brniki sicer povsem samostojno načrtujejo svoj razvoj, pomembnejše naložbe pa morajo zasnovati skupno. Mnoge želje so stare že več let, pa se je šele zdaj pokazalo svetlejše obzorje. Prav zato je načrtovanje krajanov pod Krvavcem odslej bolj pretehtano. Več let je na primer stara zamisel o gradnji mrliških vežic na pokopališču v Cerkljah, za katero je pet krajevnih skupnosti (vse, razen Velesovega in Senturške gore, ki pokopavata na svojih pokopališčih), sklenilo samoupravni sporazum. Zaradi velike vrednosti naložbe, so odločitev odlagali in šele letos spet načeli vprašanje. Gradnjo mrliških vežic bodo financirale krajevne skupnosti same, del prispevka od- pade tudi na družbena sreusiva, levji delež pa bodo nosili krajani. Trenutno krajevne skupnosti načrtujejo referendum za samoprispre-vek, do konca leta morajo zbrati potrebno dokumentacijo, jeseni 1983 pa naj bi že začeli graditi. Decembra lani so na Cerkljanskem dobili tudi novo telefonsko centralo, ki lahko sprejme Se 500 novih naročnikov. Na staro centralo namreč zadnjih nekaj let ni bilo več moč priklapljati, tako da je do telefonskih številk prišlo le kakih deset novih naročnikov. Nova centrala odpira možnosti za razširitev telefonske mreže na tem področju, kar bodo seveda krajani sedmih krajevnih skupnosti skušali izkoristiti. Vrednost naložbe je za krajevne skupnosti s skromnimi sredstvi velika, 35 milijonov, in tudi znesek na naročnika, ki znaša kar 80.000 dinarjev, ni v prid pripravljenosti krajanov za izvedbo tega Vendar računajo na neko:-., družbenih sredstev, pri « imajo prednosti vasi. ki s noma brez telefonske MajaJ cenejši inačici se bodo skujj|w' voriti s PTT, saj jim gre resm) razvoj omrežja v vseh VMs\v način se bodo namreč tudi \ | odrezanih od ostalih vasi MJ do prepotrebne telefonske Mi s svetom. Rešitev je tudi mM ska telefonska govorilnica ti? ena sama številka, toda ped |v cem so se telefonskega omrvH velikopotezno. Na krajši rok pa so ruA* cenejše akcije, med njimi y. ureditev javne razsvetljav Pšenična Polica, ki je zdaj \ Do jeseni bi v krajevnih sku Grad in Cerklje radi wš.V vprašanje pred leti ukinjen« busne postaje. V Cerkljah odkupiti in porušiti Hribar*v spodarsko poslopje pri posti, i urejeno krajevno podobo. V tromesečju tega leta upajo ttf izgradnjo nove samopostneh* J vine. D,