FEBRUAR 12 P Lincolnovo r. 13 T Jordan, zvelič. 14 S K v.-Valentin + 15 Č Faustin 16 P Kv,-fillijana + 17 S ICv. - Silvin ♦ 18 N 2. Postna 19 P Konrad 20 T Vilfrik 21 S Feliks + 22 Č Washing, roj. AMERIK ANSK1 SLOVENEC •n ur. PRVI SLOVENSKI LIST M SPfERIKI Petia; vero In narod — »:« vra%ieo in resnico — od boja do xmag«i LASIH) SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA ® CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN J ENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian OrganizationsI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V " ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.. ŠTEV. (NO.) 32. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 15, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Rusija in Nemčija v tesni zvezi - Vela oblast del. odbora Naziji sklenili s sovjeti trgovinski pakt, o katerem se trdi, da bo obe državi osvobodil od odvisnosti od zapada. — Anglija in Francija utegnete udariti na Rusijo. — Ogromna armada v prednji Aziji. Berlin, Nemčija. — Nazij-sko Časopisje je ta torek posvetilo dolge kolone novemu trgovinskemu paktu, ki se je ravnokar sklenil med Nemčijo in Rusijo. Povdarja se, da je s to pogodbo nastopila nekaka nova doba, in, da se je z njo paralizirala blokada od strani Anglije in Francije. Glasom pakta se ima med obema državama izmenjati blaga za eno miljardo nem-skih mark. Rusija bo zalagala Nemčijo z rudninami,oljem in drugimhi surovinami, za kar bo dobivala odi Nemčije izdelano tovarniško blago,zlasti vojne potrebščine. Na ta način bo, kakor pravijo nazij-ski listi, postala Nemčija sko-raj popolnoma neodvisna od Uvoza iz takih krajev, kjer bi ga lahko ovirali zapadni državi; Rusija pa nasprotno ne bo več navezana na uvoz iz ■ Anglije in Francije, ker bo dobivala potrebno blago iz Nemčije. Dalje se trdi, da -Jbo Rusija Pristala na to, da pridejo v njo nemški tehniki in inženirji. ki bodo preuredili njen železniški sistem tako, da se bo izmenjavanje blaga lahko vršilo čim najbolj uspešno in točno. Razvidno je iz tega, da postaja objem med Nemčijo in Rusijo čimdalje bolj tesen ter, da je le vprašanje časa, ko boste obe državi tudi v vojaškem oziru enotno nastopili. Pravijo pa, da ste tudi glede tega že zdaj v dokajšnjem soglasju, četudi ni še sklenjen tozadevni pakt; tako se trdi, da uporablja Nemčija rusko severno pristanišče Murmansk kot postojansko za svoje podpornike, česar bi Rusija, ako bi bila res strogo nevtralna, gotovo ne dovolila. To tesno sodelovanje med sovjeti in naziji dela zapadni-■na zaveznicama, Angliji in Franciji, nemalo preglavic. Prepričuje ju namreč, da se bodo njuni načrti z gospodarskim izstradan jem Nemčije Nalovili, kajti, dočim so spredaj dohod v njo zaprli, dobi-Va ta pri zadnjih vratih iz Ru-fije, kar potrebuje. To utegne kiti tudi vzrok, da 'boste zaveznici proglasili poleg Nem-ClJe tudi Rusijo za svojo so-Vl'ažnico in ji napovedali voj- Iz raznih znamenj se da sklepati, da čas, ko bo prišlo tega, ni daleč. Gromade-nje velikanskih armad na 'ižnjem vzhodu, v Palestini, ^giptu in Siriji, ni brez vzro-Kakor se trdi, bo arma-,a> Postavljena v prednji Azi-v1 v pripravljenost, v kratkem " e'a do tri milijone, mož, in 0 ^ sestojala iz vse mogoče Ranice, iz britanskih Indij-Avstralcev in Novozeland-ev ter francoskih črnih Sene-j. cev; povrhu pa pride še na vojska Turčije, ki je tu-2avezn,ica zapadnih držav, verjetno je, da je vse to opravljeno proti Rusiji. Ni rusi stalno NAPADAJO Mannerheimova linija že več tednov pod ognjem. Helsinki, Finska. — Močna finska obrambna črta na ka-relijski ožini, takozvana Man-nerheimova linija, je že par tednov pod stalnim ruskim ognjem. Kakor domnevajo finski krogi, je načrt Rusov ta, spravijo finske čete v onemoglost, na kar bi bil mogoč odločilen napad. V to svrho, pravijo, tudi obdelujejo linijo po celi dolžini istočasno. Dočim pa finska poročila trdijo, da nimajo Rusi doslej zaznamovati drugega kakor velikanske izgube, se vesti iz Moskve nasprotno glase, da so Rusi zavzeli doslej 61 trd-njavskih postojank, od katerih je bilo 12 artilerijskih fortov, zgrajenih iz železa in betona. POLICIJA ZAPLENILA POLJSKI FILM Chicago, 111. — Policija je zadnji ponedeljek zvečer ustavila kazanje nekega filma o nemškem vpadu na Poljsko, ki se je predvajal v dvorani i na 3310 So. Morgan st. Občinstvo je obstojalo skoraj izključno le iz Poljakov, ki so bili skrajno razjarjeni nad vmešavanjem policije. Film je bil zaplenjen, moški, ki ga je kazal, pa aretiran. Kakor policija trdi, nima njen korak nikakega političnega značaja, marveč se je izvršil izključno le zato, ker za kazanje filma n,i bilo policijskega . dovoljenja. -o- DEMONSTRACIJE ZA "ŠPARANJE" Albany, N. Y. — Tukajšnje mesto, prestolica države New York, je bilo zadnji ponedeljek pozorišče živahnih demonstracij, ko se je zbralo v njem do 8,000 ljudi, da protestirajo proti visokim državnim davkom. Tozadevno zborovanje se je vršilo v Armory dvorani in zastopano na njem ni bilo samo mesto, marveč tud število podeželskih krajev. Takoj pa se je lahko raz-videlo, je bilo na njem kaj malo manjših davkoplačevalcev; zastopani so bili predvsem veliki finančni interesi, industrijalci, bankirji in podobni. Zahtevali so, da se mora državni proračun znižati, češ, da biznes ne more drugače izhajati, ker ga pritiskajo davki. Njim nasproti pa je bila druga skupina, kakor organizacija staršev in učiteljstva, ki je nasprotovala, da bi se varčevalo s profitom biznesa na škodo otrok v materij al-nem in vzgojnem oziru. pa tudi izključena možnost, da se vsa ta dr u h al razlije preko Balkana, če ne bodo namreč država tamkaj vodile skrajno pazljive politike. japonci žele filipine Ameriški kapital naj bi se združil z japonsko podjetnostjo. Tokio, Japonska. — Da obračajo Japonci oči proti jugu, na Filipine, se je razvide-lo iz besed, ki jih je izrekel ta torek neki odlični državnik, kateri pa se je skrbno pazil, da ne vznemiri niti Filipinov, niti Amerike. Povdarjal je namreč le,da je Japonska najboljša prijateljica in varuhinja Filipinov, katerim pa se zato ni treba odtujiti Zed. državam. Nasprotno, je dejal, japonska podjetnost, združena z ameriškim kapitalom, bi zasigurala ugoden razvoj filipinskega poljedelstva in industrije. -o- REPUBLIKANEC SVARI PRED VOJNO Chicago, 111. — Na nekem republikanskem zborovanju, zadnji ponedeljek, je bil med govorniki tudi poslanec Fish iz N. Y., ki je obdolžil demokrate, da skušajo spraviti A-meriko v vojno. Dejal je, da ne bo preteklo tri mesece po inavguraciji, ako bo Roosevelt ponovno izvoljen, ko se bo znašla Amerika v vojni. -o- ZBOROVANJE ZOBOZDRAVNIKOV Chicago, 111. — Člani chica-ške zveze zobozdravnikov so otvorili zadnji ponedeljek v Stevens hotelu svoje letno zborovanje, da proučujejo najnovejša odkritja na polju svojega poklica. -o-- ITALIJANI OPOZORJENI Addis Ababa-, Abesinija.— Na svojem potovanju preko tukajšnjih krajev je italijanski minister za kolonije, Te-ruzzi, zadnji ponedeljek opozoril italijanske koloniste, naj bodo pripravljeni za vse, kadar bo Italija dbjavila svetu svoje cilje. NEMCI UNIČILI ŠE ENO SVOJO LADJO Rio de Janeiro, Brazilija. —Posadka neke angleške bojne ladje je objavila zadnji ponedeljek,da je moštvo nemškega tovornega parnika 'Wa-kama' samo zanetilo požar na svoji ladji ter jo tako uničilo. Zgodilo se je to, ko je posadka Wakame uvidela, da ne bo mogla ubežati trem angleškim ladjam, ki so jo zasledovale. Moštvo uničene ladje se je na čolnih rešilo. KPJZEMJVETA — Pariz, Francija. — Pod načelstvom min. predsednika Daladierja se je vršilo zadnji ponedeljek zborovanje francoskega vojnega sveta, kateremu so prisostvovali tudi višji poveljniki s fronte. Zborovanje je bilo tajno. / — London, Anglija. — V nekem distriktu so ne v ponedeljek vršile volitve za zastopnika v parlamentu. Med kandidati je bil eden, I i je zahteval v svojem .pro^'yinu. da se vojna čim najhitrejše konca. Bil pa je poražen z večino 4 proti 1. — Rouen, Francija. — Skozi tukajšnje mesto je šlo zadnji ponedeljek 150 Ogrov, ki so se prostovoljno javili za pomoč svoji "severni sestrini," Finski. S seboj so imeli svojo lastno opremo. NI PRENESEL IZGUBE ŽENE Chicago, 111. — 71 letnega John E. Lehmanna je silno po-trla izguba žene, ki mu je umrla v novembru, da udarca ni mogel preboleti. Zadnji ponedeljek se je praznično oblekel ter odšel od doma, 4622 Shakespeare ave. Ker ga do opoldne ni bilo nazaj, so ga pričeli iskati in ga končno našli na pokopališču. Na ženinem grobu si je pognal strel v glavo. ALI STE VI že kaj storili za svoj list tekom letošnje kampanje? VAŽNA ODLOČITEV Vrhovno sodišče priznalo vladnemu delavskemu odboru odločujočo besedo v sporih. ,[/; f Washington, D. C. — Vrhovno sodišče Zed. držav je v ponedeljek izreklo neko odločitev, in sicer enoglasno, po kateri se priznava vladnemu delavskemu odboru, ki posluje po določilih Wagnerjevega zakona, izredna oblast. Po izreku ima namreč ta odbor v kakem sporu med delavstvom in delodajalcem končno in odločilno besedo, proti kateri ni priziva niti na sodišče. V slučaju, glede katerega je vrhovno sodišče izreklo odločitev, je šlo za spor med neko parobrodno družbo v Mobile, Ala., in CIO unijo mornarjev. Ta unija je obtožila družba, da nastopa proti njenim članom pristransko, dočim je dajala drugi uniji, včlanjeni v del. federacijo, prednost. Odbor je prepovedal družbi to postopanje, ta pa se je obrnila na prizivno sodišče, ki se je izreklo v njen prid. Del. odbor se je nato obrnil na vrhovno sodišče, kjer je zdaj, kakor omenjeno, končno in končnoveljavno zmagal, s čimer se mu je zasigurala odločujoča beseda tudi v drugih takih slučajih. MEHKUŽENJE V NEMČIJI NI DOVOLJENO Berlin, Nemčija. — Kdor skuša v Nemčiji za vsako malenkost ostati v postelji, na sla'oo naleti. Po vseh tovarnah, uradih in trgovinah je Delavska fronta dala nabiti letake, v katerih se povdarja, da tisti, ki izpstaja od dela, *ne, da bi bil resno bolan, krši svojo dolžnost napram državi. Delavci se tudi opozarjajo, naj gredo k zdravniku le tedaj, kadar ga nujno potrebujejo. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Iz Jugoslavije Izredno hud mraz, ki je v Jugoslaviji pričel že pred novim letom in se nadaljeval še tudi po novem letu, dela ljudem in živalim mnogo neprilik. — Smrtna kosa. — Druge novice. POSLOPJE, KJER BODO DEMOKRATI ZBOROVALI - ' s % v. ' J; .< Demokratska stranka si je izbrala mesto Chicago za svojo konvencijo v tem letu. Gornja slika kaže del velikega poslopja, Chicago Stadium na Madison St., kjer se bo zborovanje vršilo. Čas konvencije pa še ni določen, >1. Zimske tegobe na deželi Litija, 18. jan. — Naša dolina doslej še hi bila v pravem zimskem kožuhu, ker je bilo malo snega, dasi je bilo mraza že toliko, kot v oni hudi zimi pred 10 leti. Na obeh robovih Save je debela ledena skorja in naša mladina je prebila na drsalnicah že dosti prijetnih ur. Pa se je led pod nogami dveh šolarjev udri. Do pasu sta zginila v Savo, a ostali prijatelji so jih brž rešili iz vode. Bil je takšen mraz, da je vse sproti zmrzo-valo. Preden sta dospela pob-ča domov, se jima je obleka vsa strdila. Kak mestni pobič bi že zdavnaj zbolel, naša mladina pa se po taki nezgodi niti ne preobleče. V litijsko .Colo pohaja tudi mladina iz Velikega vrha in Sirmanskega hriba. Vasi v litijskih hribih, ki se vlečejo proti Štangi, so močno raztegnjene in hiše stoje na samem. Kmetski fant France, ki ima sicer bliže v Štango kakor v Litijo, pa obiskuje našo šolo, ker se mladina več nauči na večrazred-niči kakor v skromni hribovski šoli. Ko se je popoldne vračal v strmi breg domov, je zavijala burja. Spotoma se je France ogrel pri drvarjih, ki napravi j a jo železniške pragove, stalno kurijo na robu gozda in hodijo zdaj pa zdaj ogrevat premrle ude. Nato je nadaljeval dve uri dolgo pot. Došel ga je prijatelj, sosedov sinko. Franceljna pa je spet začela burja spravljati ob moči. Obstal je sredi poti v gozdu in se začel tresti kakor šiba na vodi. Njegov sopotnik je brž stekel domov in obvestil svojo mater o Franceljnu, ki mu pojemajo moči. Teta je brž odhitela po gazi, privlekla šolarčka na svoj dom in mu rešila življenje. Hribovci, ki prihajajo v dolino, tarnajo o hudih dneh, ki jih trpi živina v slabih hlevih Saj vemo, kako imajo mnogi kmetje hleve bedno zavarovane pred mrazom. Živina je vsa premražena in tudi pogi-ba. Ljudje pa prebijejo večino časa ob pečeh, mladina pa na pečeh. Ponekod imajo pa že tako slabe, da ne zdrže prevelikega tovora. Neki dru žini se je primerila nezgoda, ke je bila zvečer zbrana pri pomenku. Na peči je bilo preveč živega tovora in peč se je udrla. K sreči se ni nobeden prehudo opekel. -o--- Zima tudi na Dolenjskem Novo mesto, koncem dec. 1939. — Po vsem Dolenjskem je zavladal kar preko noči hud mraz. Po lepih in dokaj toplih božičnih' praznikih je v sredo pričelo snežiti. Snežilo je ves dan, zvečer pa se je nebo iznenada zjasnilo in pritisnil je mraz, kakršnega pri nas ni bilo od leta 1929. V mestu je bilo 18 stop. C pod ničlo po nekod tudi 20 stop. Na bolj odprtem prostoru — na desnem bregu Krke, je še izdatno huje. Gorjanci so globoko pod snežno odejo. * Tatinski zaklad Prebivalci Iločkega Pohorja in okolice so se zelo oddahnili, ko so orožniki napravili preiskavo pri Rudolfu Kuharju in Stanku Dajčmanu v Cre-ti in s tem pojasnili celo vrsto vlomov. Napravili so pri omenjenih hišno preiskavo in našli v kuhinji zakopano zalogo obleke, perila, čevljev, lovskih pušk in raznega drugega blaga, ki vse izvira iz vlomov in tatvin. Kuharja in Dajčmana ^ odpel i ali v mariborske zapore. -o-- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Neža Jerebic. — V Ptuju je umrla Marija Trstenjak, učiteljica v »koju. — Na Struževem pri Kranju je umrl Janez pleša, zaveden katoliški mož, posestnik in občinski odbornik, star 77 let. — Na Teznu v Mariboru je umrl Rudolf Leber, posestnik star 29 let. -o-- Mladi so začeli Na poti iz šole domov, tako poročajo iz Ptuja, so se stepli šolarji. Eden izmed "mladih junakov"' je nabil 14 letnega Franca Bolcarja, drugi pa je dejal, da bi bilo dobro, če bi Bolcarju "spustil nekoliko čre-va" in ga je sunil z nožem v levo stran hrbta. Bolcarja so morali takoj odpeljati v ptujsko bolnico. Žalosten dogodek Na Cesti na Dobravo v Celju je 81 letni kočar Anton Matjaž je zadnji dve leti močno bolehal in ga je bolezen takorekoč priklenila na "bolniško posfeljo. Njegova skrbna ženica mu je skušala p ostreči in mu lajšati bolečine, kolikor so seveda dopuščale skromne razmere. Moža je pa bolezen tako mučila, da se je zde"l samemu sebi nadležen. V obupu je sklenil da si vzame življenje. V odsotnosti svoje žene je šel in si v kuhinji zasadil velik kuhinjski nož naravnost v pfsa. Bil je pa preslab in je nož porinil le nekaj centimetrov globoko. Vsega krvavega in nezavestnega so ga našli in ko se je zavedel, je povedal da je storil dejanje v hipni zmedenosti in obupu ter revščini. Odpeljali so ga v bolnico. -o-—j-— Opekarna je zgorela Pred kratkim je v Štajngro-bu pri Gornjem gradu zgorela stara opekarna, last Marije Sotlerjeve. Škoda znaša okrog, 6000 dinarjev. l^tt^ON Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. -y- Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto _______________________________________$5.00 Za pol leta ..................................... 2.50 Za četrt leta .................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .......................................$6.00 Za pol leta ..................................... 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka ........................ 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ____________________________ 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ............................... 3.00 For three months ......................... 1.75 Single copy Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. "Dva meseca." "Kdaj pa ste bili prvič pri vojakih?" "Pred petimi leti in sem tedaj služil pet mesecev." "Ali veste, zakaj se zdaj Rusi vojskujejo s Finsko?" "Zato, ker Rusi pravijo, da Finska ogroža Moskvo." "In vi to verjamete?" "Ne verjamem." "Zakaj pa se potem Rusi vojskujejo proti Fincem?" "Veste, to je pa druga reč. Vojaki morajo naprej, ne pomaga nič. Vsak, kdor bi se poskušal količkaj upirati, lahko ve, kaj ga čaka. Ustrelili bi ga, kakor so že toliko drugih." To je torej nova izpoved sovjetskega vojaka, ki je padel v finske roke. Tudi on, kakor številni drugi, odločno pravi, da se ne bi rad vrnil nazaj v Rusijo. Čudne morajo res biti razmere tam, da noče nazaj niti mlad mož, čeprav ga tam gotovo težko pričakujejo otroci in žena. Toda ta se je že "naužil sladkosti prelepega rdečega raja". Kako je v sodobni Rusiji je vrlo težavno dognati. Boljševiška stroga kontrola skrbi, da resnica o razmerah v Rusiji le malokdaj pride v javnost preko sovjetskih meja. Ako pridejo kaki časnikarski ali drugi obiskovalci v Rusijo na ogled, tedaj jih že na mejah sprejmejo boljševiški zastopniki in jih potem vodijo samo po takih krajih dežele, kjer je vse nalašč prirejeno, da napravi na take obiskovalce ugodne utise. Tam so nastavljeni in naučeni delavci, ki odgovarjajo, da je v deželi dobro in da so zadovoljni. Zadnje dni pa, ko so Finci na fronti zajeli večja števila ruskih vojakov, pa prihajajo drugačne slike v javnost o razmerah v Rusiji. Dokaj zanimivega vedo povedati sovjetski vojaki, ki jih Finci zajamejo na sovjetsko-finskih bojiščih. Za te Ujetnike pa se morda še najbolj zanimajo tuji časnikarji, ki so jih večji svetovni časopisi poslali tja kot posebne poročevalce. V Rusijo je namreč težko priti in zato se je tudi zelo težko pravilno poučiti o razmerah, ki vladajo tam. Kaj dobro nadomestilo za to pa so izpovedi, ki jih dajejo ruski ujetniki na Finskem. Zelo poučna za sovjetske razmere pa je tudi naslednja, ki jo je dal ruski ujetnik finskemu častniku: "Koliko ste stari?" ga vpraša Finec. "Trideset let." .......f^WT "Imate ženo in otroke?" "Da, oženjen sem in imam tri otroke." "Kaj ste po poklicu?" "Kmet v kolhozu." ' ' "Znate brati?" r ~ "Da." .......v' Finski častnik je vzel z mize nek časopis in dejal ruskemu ujetniku, naj bere na glas. Čeprav je prej ujetnik precej samozavestno odgovoril, da zna brati, je bilo vendar njegovo branje dokaj obupno. Ko se je častnik prepričal o teh njegovih sposobnostih, ga je prekinil ter nadaljeval z vprašanji: , J "Ali ste član komunistične stranke?" "Ne," je odvrnil Rus. "Koliko pa mislite, da je v vaši vojski članov komunistične stranke?" f^M: "Pa kaj je to prav za prav?" Ko so mu to raztolmačili, je po krajšem premišljevanju odvrnil: , . "Približno desetina je komunistov." "Ali veste, v kateri deželi se zdaj mudite?" "Ne vem." "Verujete v Boga?" "Ne. Vanj verujejo samO stari ljudje." "Kaj pa tedaj, če vas doleti kakšna hujša nesreča in ste v nevarnosti za življenje? Ali tedaj tudi ne bi verovali v Boga?" "V takšnem primeru pač moram v nekaj verovati." "Ali ste v vojski zadovoljni?" "Da." ; "Bi hoteli iti nazaj v Rusijo?" "Ne!" "Kako to? Ali mar ne bi radi videli spet svoje žene in otrok, ki ste jih same pustili doma?" "Ne, samo mlajšo hčerko bi rad videl še enkrat." "Kako pa ste živeli doma, ali se vam je dobro godilo?" "Slabo. To pa zato, ker imamo tam v Rusiji kolektivno gospodarstvo in stranka vse vzame." "Imate lahko svojo živino?" "Lahko, toda težava je v nečem drugem. Nimamo jo s čim rediti. Krme ni." < "Kako pa je kaj z ljudsko prehrano? Ali dobite dovolj živil? Morda dobivate tudi surovo maslo?" "Ne, toda za nas moške že še gre. Mi si že na kak način pomagamo, toda za otroke je bolj slabo, ne dosti boljše pa tudi za ženske." "Koliko pa je ljudi v enem takšnem kolektivnem posestvu?" "Dvajset rodbin, kar je približno tisoč ljudi." < t "Koliko časa ste se borili pri vojakih?" KAJ NOVEGA MED ROJA-KI V SEVERNI MINNESOTI? Ely, Minn. V Duluthu je nagloma umri rojak John Novak v starosti 76 let. Rodom je bil iz Ribnice in je prišel v Ameriko pred 40 leti v E|ly, kjer je ves čas delal za Oliver Iron M. Co. Pred šestimi leti je bil vpoko-jen ter se je bil preselil k svoji hčeri Mrs. Šterk v New Du-luthi. V stari domovini zapušča soprogo in eno hčer, tukaj pa že zgoraj omenjeno hčer Mrs. Šterk. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Ely v cerkev sv. Antona in od tod se je potem vršil pogreb na katoliško pokopališče, kot je bil vedno v svojem življenju želel, da bi njegovo truplo poči valo na elyskem pokopališču Pogreba se je udeležilo lepo število prijateljev. Z družino Mr. in Mrs. Šterk iz New Du-lutha, se je udeležil pogreba tudi Matija Pogorele. Mrs. Frances Tomsich je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je umrla v Žirovnici, župnija Grahovo, njena mati Amalija Janežič v častitljivi starosti 92 let. Umrla je 22. decembra, pokopana je pa bjla 24. decembra. Tukaj zapušča že omenjeno hčer Mrs. Tomsich, na Willardu, Wis., zapušča sina Frank Klancharja in hčer Mary, poročeno Lunka, na Messabe Range pa sina Johna Janeži-ča. -— Vsem globoko sožalje, pokojnici R. I. P. Iz San Francisco, Californi-ja, se je s pismom oglasila moja stara prijateljica Mrs. M. Markovich. Piše, daje hvaležna, da sem lansko leto ji naročil list Amerikanski Slovenec. Njen -soprog Matija je bil 8. februarja star 78 let in kot bivšega Elycana vedno veseli, če kaj vidi v listu iz Ely, dasi mu je vsled starosti vid zelo opešal. — V mesecu maju se bo zopet začela svetovna razstava tamkaj, pa Neži-ka vabi mene in mojega prijatelja Štefana Agnicha, da bi prišla tja pogledat omenje- no razstavo. Saj bi šel, ampak šment je, ko nihče ne vozi zastonj. Moja vsa ugibanja, kako bi prišel do potrebnega denarja za vožnjo, vodijo do ničle in bo menda ostalo le vse pri željah. — Dalje tudi piše, da so jako ponosni na novega g. župnika Rev. Vital Vodušek. V tem kratkem času kar je tam, je ustanovil pevski zbor, ki šteje 40 moči. Imajo ob nedeljah po dve sv. maši, pri katerih pojejo in sicer pri eni slovensko, pri eni hrvatsko. Tam namreč Slovenci in Dalmatinci tvorijo eno župnijo, pod vodstvom že o'm'enjenega Rev. Vitala Vo-dušek-a, ki je pravi rodcljuV Znana so mi njegova dela za slovenski narod v starem kraju. Dal Bog,da bi ostali vedno v najlepši harmoniji in skupno člani ene, župnije, da bi se po pravici reklo, da Slovenec in Hrvat, sta si brat i brat! Dne 5. februarja se je v cerkvi sv. Antona poročil Anton Prešern, z vdovo Marijo Kure, rojeno Babich. — Mr. A. Prešern je že več let naš Street Commissioner mesta Ely. Pred par meseci si je postavil lepo stanovanje blizu mestnega parka. On je tudi star veteran izza svetovne vojne. Želimo mu mnogo let srečnega življenja! J. J. P. -o-- ČLANICAM PODRUŽNICE ŠT. 16, SŽZ. So. Chicago, 111. Vabljene ste vse članice naše podružnice Slovenske Ženske Zveze, da se udeležite v polnem številu mesečne seje, katera se vrši v četrtek 15. februarja v navadnih prostorih. — Naznanjam vam obenem tudi to, da se je naša predsednica Miss Katie Tril-ler vrnila i'/- domovine in upamo, da nam bo dosti zanimivega povedala. — Obenem vam moram tudi naznaniti, da imamo več važnih reči, o katerih moramo na seji razpravljati, zato prosim, da to naznanilo upoštevate.—Pozdrav in nasvidenje v četrtek zvečer onim, ki bi radi naročili mohorjeve knjige Naši naročniki nas poprašujejo, če bomo tudi letos sprejemali prednaročila za Mohorjeve knjige za leto 1941. ki bodo izšle v jeseni in kakor smo to doslej delali vsako leto. Radi nezanesljivih zvez in radi vedno strožjega postopanja angleških in francoskih oblasti, ki strogo pregledujejo vse poši-ljatve in celo pošto tudi nevtralnih držav, zlasti tistih, ki mejijo z Nemčijo in ker je bodočnost v Evropi tako nejasna in negotova in nihče ne ve, kaj in kdo vse bo še do jeseni zapleten v vojno, zato iz teh razlogov naša Uprava nikakor ne more sprejemati kake odgovornosti za taka naročila. Zato letos nismo še objavili vabila za prednaročbo Mohorjevih knjig za leto 1941. Ako pa kdo izmed rojakov želi kljub temu ha svojo odgovornost naročiti v naprej Mohorjeve knjige za prihodnje leto, kakor smo to delali vsako leto, mi naročila radi sprejemamo in bomo za take drage volje poslali naročila Mohorjevi Družbi v stari kraj. Le odgovornosti, da bodo sigurno knjige prejeli v teh vojnih časih, mi ne sprejemamo. V slučaju, da bi kdo izmed takih naročnikov Mohorjevih knjig ne prejel, vjried vojnih težav, ali drugače, se bodo morali sami obrniti na Mohorjevo družbo, ali kjerkoli bo že vzrok, da bi knjig ne prejeli. V takih razmerah naša Uprava ne more sprejeti nobene odgovornosti ne za povračilo kakih svot, ne za dostavo naročenih knjig. Toliko v vednost vsem, ki se na nas obračajo v tej zadevi. Ako pride v bližnji bodočnosti do drugih razmer v tem oziru, bomo čitatelje takoj točno obvestili. TISTIM, KI SO NAROČILI PESMARICO BARČICO" že v jeseni, pa jo še sedaj niso prejeli sporočamo, da pošilja-tev iste še dosedaj ni došla. Kje so jo zadržali in kje leži nihče ne ve. Ker je pa možno, da v bližnji bodočnosti le pride, prosimo vse tiste, ki so jo naročili, da naj blagovolijo potrpeti do 1. APRI-JLA 1940. Ako jo do tistega časa ne bo, potem bomo vsem naročnikom iste naročnino za pesmarico vrnili, ali pa jim na željo za kaj drugega kreditirali. Toliko v pojasnilo vsem, ki so "Barčico" naročili, iste pa še ne prejeli. KNJIGARNA "AMERIKANSKI SLOVENEC". na seji. Mary Kuhel, podpredsednica -o- KARTNA ZABAVA DRUŠTVA MARIJE POMAGAJ Chicago, 111. Tem potom vabim vse članice našega društva Marije Pomagaj, štev. 78, KSKJ., da se v polnem številu udeleže kard partyja v korist naše društvene blagajne. Če hočemo da bo naša prireditev uspešna, je naša dolžnost, da složno sodelujemo vsaka po svojih zmožnosti. — Prireditev se vrši v četrtek zvečer 15. februarja v cerkveni dvorani cerkve sv. Štefana. Ako imate kak dar v ta namen, prosim, da ga pri-neste tajnici. Tiketi morajo biti ta večer plačani, ali pa vrnjeni. — Prijazno vabimo na kard party tudi članstvo vseh naših lokalnih društev, kakor tudi vse naše prijatelje. — Sesterski pozdrav in na svidenje. Odbornice NEKAJ DOLENJSKIH NOVIC Iz Temenižke doline V Vavti vasi je umrla 31. dec. Marija Kres, mati g. župnika Jožefa Kresa, katero so prepeljali v Št. Peter pri Novem mestu in tam 3. jan. pokopali. Za časa vojne dobivamo "Amer. Slovenca" prav neredno t. j. z veliko zamudo. Tako sem dobil zadnjih 9 številk t. j. št. 223—231. od 21". nov. do 2. dec. v dveh zavitkih šele 3. jan., toraj čez en mesec, ko smo ga dobivali prej že v 14 dneh. Najbrž se pa tudi kaka moja pisma z dopisi na "Am. Slov." zgubljajo, kakor se mi zdi. Zadnje 4 dni dec. lanskega leta smo imeli hudo zimo, ki se je začela kar čez noč. 27. dec. smo imeli zj. samo pol stopnje zime, a drugi dan, 28. dec. pa že — 22 C. Vv župniji Raka na Celinah je umrl pred novim letom 82 letni Matija Kralj, na Selih pa 26 letna Alojzija Božič. 5. jan. je umrl v Ribnici ribniški dekan in župnik g. Anton Skubic po kratki bolezni dveh dni v starosti 63 let. Rojen je bil 1. 1876 v vasi Pance v župniji Lipoglavi. Posvečen je bil 1. 1900 in kaplanoval v Rovtah, 3 leta v Cerknici, 4 leta v Ribnici in 2 leti na Vrhniki, na kar je šel za župnika na Jesenice, od tam pa se je vrnil 1. 1914. za župnika in dekana v Ribnico, kjer je bil celih 25 let za dekana in silno priljubljen in spoštovan od vseh. Naša Martinjavas dobi tudi kmalu električno razsvetljava. Drogi za napeljavo električnega toka odi Št. Lovrenca do Martinjevasi so že postavljeni. Na Raki je odšla v večnost Marija Božič iz Planine v Cir-ju pa 69 letni Janez Vrhov-šek. V Leskovcu so spremili k večnemu počitku na praznik sv. Treh Kraljev Terezijo Ri-helj. V Ajdovcu pa je bilo rojenih 25 otrok, iz tega sveta se jo ločilo 16 oseb, najstarejši je bil star 88 let. V Ambrusu pa se je rodilo lani 40 otrok, umrlo pa je 20 ljudi. Ivan Šašelj -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Dogodki med Slovenci p* Ameriki Naš zastopnik Mr. Štrukel bolan La Salle, 111. — Mr. Anton Štrukel, zastopnik Amer. Slov. in Novega Sveta ter poznani slovenski gostilničar v tem kraju, je zadnjih par tednov bolan. Stanje se mu počasi že obrača na bolje in obljublja, da preden bo letošnja kampanja Amer. Slovenca končana, bo poslal par težkih bomb na upravo lista. Slovenec načelnik delavskega urada Eveleth, Minn. — Dosedaj so v tem mestu najemali delavce za razne začasne slučaje po potrebi aldermani in župan. Zdaj pa je najemanje za take začasna dela poverjeno delavski pisarni, kateri načelu je naš rojak Mr. Joe Turk. Mr. Turk je uredil delavski urad tako, da je sprejel vse prijave od strani delavcev in nato iste klasificiral po znanju in sposobnosti delavcem za razne dela. Kadarkoli bo mesto potrebovalo kakega delavca, bo najet vedno za vsako delo tisti, ki ima sposobnosti za taka dela. Napredek slov. naselbine v Barbertonu Barberton, O. — Vile rojenice so vasovale v naše naselbini in obiskale med drugimi tudi sledeče naše rojake: Pri družini Frank Smrdel so se ustavile in podarile zalo hčerko. Mrs. Smrdel je tajnica društva Sv. Srca Marije KSKJ ki prav lepo napreduje. —Potem so bile pri društvenem zdravniku Dr. Pra.uk .J&arner, in prinesle luštno hčerko pr-vorojenko. — Obiskale so tudi družino Mr. Joe Gradišer na 29th Street in jim podarile krepkega fantka. — Potem so obiskale tudi družino Mr. in Mrs. Frank Grom in jim pustile za spomin sinčka prvorojenca, ki so ga zelo veseli. —-Prav tako so se ustavile tudi pri družini Mr. in Mrs. Louis Trenta in tudi njih obdarile z luštnim fantkom prvorojencem. — Vsem naše častitke! Nov grob v Penni Johnstown, Pa. — Tukaj je nagle smrti umrla Terezija Miklavčič, rojena Trpin, doma iz Drage pri Št. Vidu. Zapušča tri sine in tri hčere. Mož Jože ji je umrl že pred trem,i leti. Pokojna je dočakala 60 let in je bila v Ameriki 40 let. Pokopana je bila iz cerkve sv. Patrika 12. febr. Še cn bolnik v La Salle La Salle, 111. — Mr. Anton Kastigar, znani slovenski rojak in večletni uradnik raznih društev v tej naselbini, je zadnje dni težko obolel. Upati je» da kmalu zopet okreva in da se bo zopet zdrav kretal med i nami. ---=sp TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs r-«. l.t. (.,.• .Uf h— -Ti« «« I .»! O. .. ......i »il\l ."d .1.'. tl»l Pl.ul.T UNITED FEATURE SYNDICATE. Inc. "Sedaj, Tarzan od opje, je želja kraljice, da ostaneš v Tohrukot kralj rumenih ljudi in mož Alhea. Kaj porečeš?" — Tarzan jc bil nad vse presenečen nad tem govorjenjem kraljice, da bi ostal v Tohru kot kralj tegij čudnega rumenega ljudstva, kajti on je bil sin svobode, gospodar džungle. i Prav nič ga ni mikalo ponujauo t$U kraljestvo, toda nahajal se je v najslabšem položaju. Bil je v rokah neusmiljene Athec, ki lahko napravi z njim kar hoče. — "Govori!" je rekla kraljica, "kajti od tvojega odgovora je odvisna prihodnjost in varnost Jannette Burton, kakor tudi ostalih," Tarzan jc hotel pridobiti nekaj na času, morda m,u med tem pride kaka rešilna misel v glavo, zato odgovori Athei: "Ne moreni takoj odgovoriti. Mogoče jutri. — "Imaš še časa," je odvrnila Athea. Bila jc skoro prepričana, da bo dobila zadovoljiv, odgovor. Zato se je obrnila k Mungu in ukazala; "Sedaj, Mungo, odvedi tc ljudi v njir, hov oddelek. Vas pa svarim," sc je obrnila 1; Tarzanu in ostalim, "da bi poskušali ubežati, kajti iz tega mesta ni rešitve!" Ko so odhajali, se je Dr. Wong obrnil nazaj in občudoval bogastvo kraljice, ki si je mislila: "Vendar eden, ki me občuduje in to je dobro." n< Etnm S AMERIKANSKI .' NEC____ Četrtek, 15. februarja 1910 wlmmmdl mm UPA NA REPUBLIKANSKO NOMINACIJO P. Kazimir Zakrajšek po dvanajstih letih Poročila iz naših front Chicaga v ospredju in pravi, da se ne umakne kmalu iz ospredja. — V Milwaukee gradijo milwausko "Magi-not črto", skozi katero pravijo, ne bo prodrl nihče. — Na zapadu pravijo: mi imamo za nami visoke gore, skozi katere ne pride do nas nihče. — Po drugih krajih se pripravljajo, vojska bo huda. V naši vojski v kampanji "Amerikanskega Slovenca" ni toliko časa na razpolago, kakor ga imajo v Evropi. Ta vojska in sicer prva odločitev mora pasti že do 15. marca 1940. Do takrat namreč štejejo glasovi desetkrat toliko, kakor bodo potem zadnji mesec kampanje. Zato je treba udariti takoj. Izrabiti je treba vsaki dan in vsako uro za agitacijo. Posebno je treba na delo za novimi naročniki. Nove naročnine so tiste, ki bodo vsakega kandidata potisnile daleč v ospredje. Zato požurite se vsi zlasti ta mesec za novimi naročninami. Agitirati za Am. Slovenca ni res tako težavno, kakor si kdo predstavlja. Baš te dni nam piše ena izmed zastopnic iz Penn-sy Ivani je in pravi: "Tega naročnika, za katerega pošiljam obnovitev, sem dobila v lanski kampanji. Precej sem morala govoriti, da sem ga pridobila. Letos mi je pa na dom prinesel naročnino jn pravi, da se mu "A. S." izmed vseh listov najbolj dopade, ker ima najyeč novic iz všeh naselbin in iz starega kraja, pa tudi radi drugega berila se mu dopade." Tako ta. Takih naših rojakov je ®e na stotine in stotine po naših naselbinah. Stopite do njih agitatorji, nagovorite jih, da se naroče na ta list. Dobro delo bote izvršili za nje in zase. Naš stari veteran in bojevnik za katoliški tisk Mr. Jacob Res-nik se je oglasil iz Newburga, poslal 2 nove in 6 starih naročnin in nominiral veleč. g. kanonika John J. Omana za kandidata. To je poslal le za uvod svojega vojnega pohoda. Bela Ljubljana, slovenski Cleveland je velik, od tam bodo grmele bombe, da bo joj. Tam pri sv. Lovrencu bodo letos imeli velike dneve. Zidajo nam-1 reč novo cerkev, ki bo nekaj posebnega, ki jo bodo tekom leta blagoslovili. Pa si misli Mr. Resnik, še po enem žeblju bomo udarili, letos moramo zmagati tudi v kampanji našega slovenskega katoliškega dnevnika "A. S." Evo in vojska je tu. V Milwaukee pa tudi niso samo za špas posegli v kampanjo. Kadar tamkaj udarijo vselej dokažejo, da se znajo vojskovat, cla so prvovrstni borilci in da niso samo za kak krompir lupit. Poča- i kaj te, da se pokažejo na svoji obrambni črti. Pokalo bo, da se bo svet tresel. Dve postojanki igrate neko čudno politiko in to je naša slavna Panslovenija. Kaj tamkaj tuhtajo naši slavni Pittsburžani, ^ridgevilčani in Johnstownčani, je za enkrat velika skrivnost. Panslovenija je že enkrat sijajno zmagala in če tamkaj na pravem koncu zagrabijo, znajo tudi udariti, da bo kar svet od tal poskočil. Druga postojanka je pa tam na severu. To so naši slavni ^innesotčani. Tam jih menda zima še nadleguje. Ampak za ^upati Minnesotčanom pa tudi nič ni. Ti bodo pridrveli na smu-Čah če treba, kakor Finci in bodo pokazali svoje junaštvo, kadar Se £a bo kdo najmanj nadejal. Naš zapad pa pravi: Vi tam po planjavah le govorite, kar ho-cete> mi imamo za seboj visoke gore, kadar začno padati bombe iz na vas, takrat se čuvajte. Tako torej ne preostane nič drugega za vse nas, da vsi ko-raižno primemo za delo, zavihamo rokave in v boj posebno za no-Ve naročnike, da bodo bombe čimtežje in čimbolj učinkovite. Te zadnje dni je potekala vojska tako le: MRS. ROSE DEŽELAN, Milwaukee, Wis., je dobila te dni °d Mrs. Lucije Gregorčič, Milwaukee, Wis. 1 novo in 1 staro naročnino, kar ji da na^aljnih 27,500 GLASOV. MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111., je dobil te dni sam 1 no-vrf in 12 starih naročnin, kar mu da 46,500 gl.; od Mr. Anton Na-dracha, iz Battle Creek, Mich., 1 nova naročnina, kar mu da 25,000 &1- Skupaj ima s tem 71,500 NADALJNIH GLASOV. MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo, je dobila od ^rs. Ane Sušman, Canon City, Colo, dve stare naročnine, kar ji da 5000 NADALJNIH GLASOV. RT. REV. JOHN J. OMAN, slovenski župnik pri sv. Lovrencu v Newburgu-Cleveland, Ohio, je dobil od Mr. Jacoba Resnika, iz Newburga, 2 nove in 6 starih naročnin, kar mu da 63,500 GLASOV. ^ KAKO STOJIJO "ŠANCE" NAŠIH KANDIDATOV? POGLEJMO ! Mr. JOŽEF FAJFAR, Chicago, Illinois..........................107,500 glasov MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo................. 91.250 " MRS. ROSE DEŽELAN, Milwaukee, Wis.................... 90,000 " RT. REV. JOHN J. Owl AN, kanonik, Cleveland, 0..... 63,500 " KDO BO NA PRVEM MESTU PRIHODNJIČ? velikonočna darila je čas, da zdaj odpravite domov. Zdaj obratuje promet med Evropo in Ameriko vedno bolj počasi. Zakasnitve so na dnevnem redu. Vendar se 3 pa denarne pošiljatve dosedaj še redno dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Da bodo vaši domači prejeli vaše velikonočno denarno darilo do časa, ga odpravite čimpreje in ne čakajte zadnjih tednov pred Velikonočjo. Na-B še cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI ITALIJANSKE DINARJI: LIRE: Za $ 2.40.................. 100 Din Za $ 3.05................ 50 Lir $ 4.60.................. 200 Din Za $ 5.90................ 100 Lir Za $ 6.70.................. 300 Din Za $ 11.50............... 200 Lir Za $ 8.80.................. 400 Din Za $ 17.00............... 300 Lir H Za $10.50..........500 Din Za $ 28.00................ 500 Lir ■ Za $20.50 1000 Dm Za $ 55.00..............1000 Lir Za $40.00..................2000 Din Za $108.00^.............2000 Lir Vse pošiljatve naslovite na: H JOHN JERICH • 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois (Spomini iz mojega obiska Amerike.) voril, mi je šlo s prvimi stavki pridige malo težko. Toda kmalu sem bil zopet v jeziku in šlo je. Pretreslo me je, ko sem pogledal po možeh, bilo jih je zelo veliko, do 80. Vse sivo. Ko sem jih sprejel v društvo, so bili vsi mladi možje, veliko še fantje. Danes? Vse sivo, zimsko kakor jaz. Bilo je res veselo in srečno svidenje in vsi smo bili veseli in srečni. Obljubiti sem jim moral, da še pridem mednje, predno odidem nazaj v Evropo. Ko sem bil tam župnik, sem dokupil k cerkvi štiri lote s hišo, sezidal farno dvorano in ustanovil farno šolo. V tem slovaškem župnišču v Brooklynu sem ustanovil tiskarno. Iz te cerkve smo ustanovili v New Yorku sedanjo hrvatsko župnijo sv. Cirila in Metoda na 50. cesti. Tu je bilo uredništvo "Ave Maria". Tu je bil spisan prvi slovenski abecednik za slovenske farne šole, prvi slovensko-ameriški katekizem, slovensko-ameriški molitvenik. Tu je bila ustanovljena Zveza katoliških Slovencev, ki je bila med vojno ameriška Družba sv. Mohorja in ameriška Zveza slovenskih duhovnikov. Tu so bile spisane razne slov. igre, med njimi "Prisegam" in "Pri kapelici" in tudi prvič igrane na slovaškem odru, katerega zagrinja-lo je nosilo lepo sliko slovenskega Bleda. Tu je bil začetek brooklynske slovenske cerkvene občine, ki je pa po mojem odhodu razpadla. Torej zelo veliko lepih spominov zame, ko sem po 20 letih zopet videl to župnijo. Župnija je medtem zelo napredovala. Poleg župnišča so sezidali mogočno farno šolo z dvema dvoranama, oziroma dvorano in telovadnico. Poleg šole je ; nova hiša za sestre. Stara lesena dvorana še stoji. Cerkev je vsa ^ predelana. Cerkvene stene so pokrite z zelenim marmorjem, ve-j liki altar je iz belega kararskega marmorja. Stranska oltarja sta : vzidana v obliki dveh malih ka-' pelic. Iz zakristije se pride v cerkev po lepem hodniku. Na obeh [ straneh pod koroni sta dve kapelici, ena žalostne Matere božje in krstna. Orgle so zelo povečane. Slike pokojnega Gosarja so ostale, le dekoracija stropa je drugačna. Tla so pokrita s posebno belkasto terazo ploščo, ki je razdeljena s kovinastimi pal-čicami v male plošče. Da, cerkev je res krasota in priča o izvrstnem okusu gosp. župnika Štefa-neka. Samo farani so se nekam porazgubili. Pet sv. maš smo imeli pred leti, pa je bila pri vseh cerkev veliko premajhna. Danes so tri sv. maše, pa je cerkev pri vseh samo dve tretjini zasedena. Tudi Rockland Lake (Kamniško jezero) sem hotel še enkrat videti. Tudi tam sem pustil zelo veliko dragih prijateljev, zvestih faranov in me veže nanj zelo lepih spominov. Isto nedeljo je, zato gosp. Rude Trošt "našita!" svojo "samo-drčno kobilico" in nas v najlepšem vremenu odpeljal po novem bulevardu ob Hudson reki iz mesta v Rockland County čez Nayck. Krasen je ta bulevard. Na večih mestih gre čisto ob jezeru, večkrat zelo visoko po skalnatem obrežju. V Rockland Laku je bila ravno štirideseturna pobožnost. Najsvetejše je bilo izpostavljeno. Seveda cerkev ni bila več tista, ki je bila takrat, ko smo bili mi tam. Našemu nasledniku, pokojnemu Rev. Val. Miheliču, je namreč zgorela. S cerkvijo je zgorela tudi šola, ki je bila pod cerkvijo v istem poslopju. (Dalje prih.) Senator R. A. Taft iz Ohio, ki pričakuje, da bo nominiran za predsedniškega kandidata na republikanski listi. Slika ga kaže n a počitnicah v Floridi razne ZANIMIVOSTI NE OVIRA REDNEGA ZIMSKEGA OBRATA FURNESA X j. SM V Čudoviti novi prenosni plinski gorilec Poskrbi enakomerno toploto po nizki ceni... avtomatično! $5 NAPLAČILO — Potem samo $1.50 na mesec skozi 36 mesecev, — prenosni stroški vključeni. INSTALIRAN! Uravnava s termostatom vključena in instalirana • • • Brez nadaljnih stroškov! Mi instaliramo ta ter-mostatski, k o n t rolnik, kjer boste hoteli. Samo naravnajte ga za toploto, ki jo želite. Krasne kampanjske nagra de so vam na razpolago v le tošnji kampanji "Am. Sloven ca." Poalužite se jih! Četrtek, 15. februarja 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC _ _. __Stran 8 CERKEV V NEMČIJI IN VOJNA [»•»»•(»»»ir,;;) t v---—- — Pred izbrtfhom oboroženih spopadov je nemški državni minister za cerkvene stvari Hans Krrl razposlal vsem cerkvenim oblastem neko okrožnico, v kateri pravi, da je cerkvam in nji-| hovim skupinam prepovedano zavzemati kako stališče do zunanjepolitičnega položaja Nemčije, zlasti v času, kadar grozi vojna. Ko pa je vojna že izbruhnila, je na isti način sporočil cerkvenim oblastem pojasnilo k zgornji okrožnici, ki naj bi odstranila morebitne nesporazume. V tem dodatku pravi, da je treba upoštevati, da je bila prva okrožnica izdana pred začetkom vojne in da sedaj, ko je vojna že tu, ta okrožnica nikakor ne posega v pravice cerkve, da se pri službi božji in pri pridigah ozira tudi na vojno ali da cerkev ne bi smela opravljati zahvalne službe božje za nemške zmage ali moliti za zmago nemškega orožja ali se spominjati padlih. -o-- ŠTIRINAJST LET V TEMI Delavec Tomo Burat iz Bujiča v dubrovniški okolici se je pred 14 leti vrnil iz Amerike, kjer si i je pridobil lepo premoženje v dolarjih. Toda še preden je stopil na domača tla, mu je bila vsa njegova imovina ukradena, tako da je postal prav kakšen siromak, kakor je bil takrat, ko je odhajal v Ameriko. To je tako i vplivalo nanj, da se je v obupu zaprl v domači hiši v neko čum-nato, iz katere se 14 let ni premaknil. Le kakšno noč je prišel ven na zrak, čez dan pa je ležal na golih tleh čumnate. Domači so mu nosili jedi in ga zaman pregovarjali, da bi zapustil svojo prostovoljno ječo. Zdaj po 14 letih šele so na intervencijo vaškega župana prepeljali obupanega delavca v občinsko ubož-nico. -o- VERA V RUSIJI MED VOJNO Vojni nastop Sovjetske Rusije je povzročil nekatere izpremem-be tudi v notranjosti. Tako poročajo iz Moskve, da so se poostrili predpisi glede vere in vseh verskih pojavov. Vsak javen verski nastop se more smatrati kot protidržavno dejanje in tako tudi kaznovati. Sovjetska sodišča so prejela navodila, da morajo vsako odpornost, ki bi se skrivala za vero, brez ozira na starost ali spol, kaznovati s smrtjo. V vojni je tudi ustava Sovjetske Rusije razveljavljena POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, i 1360 kilocycles. in v veljavo stopi vojaški zakon. In prva posledica je, da se morajo javne cerkve in boguslužna poslopja takoj zapreti. Duhovnikom je v vojnem času prepovedano pokazati se v javnosti ali zapustiti njihovo bivališče. Takoj so vsi pod policijskim nadzorstvom. Treba je torej samo čakati, kdaj bodo sovjetski vla-stodržci razglasili, da je Sovjetska Rusija v vojnem stanju in vsa ta določila bodo takoj stopila v veljavo in vsakovrstno preganjanje bo takoj "zakonito". --o---- NENAVADEN KRAVJI APETIT Mesar Jovan Doroslovački v Bačkem Petrovem selu je že delj časa opažal, da mu iž skladišča izginjajo večje količine klobas in drugega suhega mesa. Mesar je prijel svojega vajenca, toda ta je odločno zanikal, da bi on jemal klobase iz skladišča. Nekega dne je vajenec nesel spet polno košaro klobas in salam v skladišče. Gospodar pa ga je pozval še v mesnico in dečko je pustil košaro z mesovjem na dvorišču. Ko se je vrnil na dvorišče, je na veliko začudenje opazil, da je košara prazna, poleg košare pa je stala domača krava ter se oblizovala. Očitnrt je bilo, da so ji šle klobase zelo v slast. Tako je bila odkrita tudi skrivnost "tatu", ki je obiskoval mesarjevo skladišče. -o- ZAŠČITA ZAGREBŠKEGA PREBIVALSTVA PRED ZRAČNIMI NAPADI Zagrebški listi poročajo, da je votiral komisar zagrebške občine Mate Starčevič 3,200.000 dinarjev za zaščito prebivalstva pred letalskimi napadi. Iz teh kreditov bodo pričeli graditi, čim bodo malo bolj ugodne vremenske prilike, 25 protiletalskih aaklonišč v raznih delih Zagreba. V novem proračunu predvideva zagrebška občina še dosti večje izdatke za civilno obrambo perd letalskimi napadi. Kakor je znano, vzdržuje zagrebška občina na svoje stroške tudi edino šolo za civilno zaščito pred letalskimi napadi v Jugoslaviji, o kateri pravijo strokovnjaki, da je zelo dobra. --o-- Vsak leden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. Samo$4f.5® Prečitaite ta uspešna dejstva! PRIPRAVEN! Idealen Ja prem?n1jiv6 vreme. V večini slučajev zalaga s toploto več kakor pO lovi ep kurilne sezone. AVTOMATIČEN! Ni treba paziti na prepihe. "Niti ne itzi-gati ognja. Nobenega pepela za odnašanje. Samo termostat naravnate. ZDRAV! Daje čisto, enakomerno toploto—nobenih mrzlih, hladnih sob'zgodaj zjutraj. LAHEK! Tehta manj kot 12 funtov. Z lahkoto sc odstrani. Nikakega odvijača ni potreba. Nikakih vijakov ali njih- delov. Nikakih cevi za odstraniti. EKONOMIČEN! Potrebuje posebno nizko ceno za gretje liiše. Nič kuriva se i;e izgubi — daje toploto samo, kadar je potrebno. Preskrbite si podrobnosti takoj! PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS (Dalje) , Kakor hitro smo se naselili j v Rockland Lake in so ondo- s tni Slovaki začeli pisati v svo- ] jem časopisju o nas, se je za- j čel zanimati za nas znameniti < slovaški vodilni duhovnik Rev. Štefan Jankola, duhovni j vodja I.. Slovaške Katoliške 1 Jednote. Vabil nas je pogoste, k sebi in sam prihajal k nam , v Rockland in nas prosil, naj , bi pomagali s svojim komisa-rijatom tudi Slovakom, da do- , be v Ameriko slovaških fran- , čiškanov. Tako sem v Rimu dosegel, da so dovolili, da naj , bo komisarijat sicer samo slo- , venski, smemo pa sprejeti v svoje načrte tudi Ilrvate in Slovake. Dasi smo s tem naredili veliko dobro delo, je pa to pozneje povzročalo komisa-rijatu mnoge neprijetnosti radi mešane narodnosti družine: ker smo vsi ljudje. Danes se je prvotni komisarijat razdelil v tri komisarijate, v slovenskega s sedežem v Lemon-tu, v slovaškega s sedežem v Avalonu v Pittsburghu, in hr-, vatskega s sedežem v New , Yorku na 50. cesti. Tako sem preživel med Slo-. vaki dve jako lepi leti svojega življenja v lepem, idealno h . pem "Kamniškem jezeru" (Rockland Lake) in osem let v Brooklynu. Imel sem tudi 168 tedenskih misijonov po slovaških župnijah. Spoznal 1 sem plemenito, lepo, verno " slovaško dušo in zelo vzljubil " ia narod. 1 Ali mi more kdo zameriti, 1 če me je srce takoj pri mo-• jem prihodu na obisk Ameri-' ke v New Ybrku sililo k tem mo-1 jim bivšim ljubljenim župlja- - nem? Takoj prvo nedeljo, tretji ; dan po prihodu, me je sedanji 1 župnik Rev. Stefanek povabil, > da sem imel mašo, pri kateri je - imelo društvo mož, katero sem - ustanovil 1. 1912, svoje mesečno 5 skupno sv. obhajilo. Večjega ve- - selja mi gosp. župnik ni mogel > narediti, kakor s tem, pa tudi ne 1 faranom. Vsi smo jokali veselja, ljudje in jaz, ko smo se zopet videli, ko smo bili vsi prepričanja, > da se nikdar več ne bomo. Ker 12 let več slovaščine nisem go- Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 15. februarja 1940 nESETI BRAT IZVIREN ROMAN Spisal Jos. Jurčič Vem, da bi bil Krjavelj tisto popoldne še nekateri izmislek svoje modre in misleče glave sosedom povedal, ne samo, kako se žival po novem zdravi, ampak še druge izkušnje, postavim, kako je svojo mačko voziti učil, kako je ponočne tatove, ki so okrog njegove koče lazili, za vselej odgnal, ko ne bi bil krčmar v tistem hipu zagledal, da dva mlada gospoda s puškama čez pleča gresta mimo hiše, in sicer Marijan s Poleska in novi grajski učenik. Vedečni možje so pa vendar hoteli videti, kakov je poslednji, in so se skozi okno stegnili. Kr javi ju ni bilo mar gospode; ali kakor so ljudje trdili, da je neumen, domislil se je zdajci prav po pameti, da bo treba kmalu plačevati, denarja pa ni imel, ker je bil ravno za sol in za tobak dal pol-šest krajcarjev. Zagodrnjal je nekaj, da ima doma "molzavo kozo", da mora torej iti mlest, ter se je tiho izmuzal iz izbe, da ni nihče prav vedel kdaj. Šesto poglavje. Na srcu, se mi zdi," En kamen mu leži. Narodna pesem. Zapustivši Obrhek, krenil jo je Marti-nek čez polje naravnost proti gradu Po-lesku. V tem hipu pa ni imel tistega veselega, norčevalnega obraza, ki ga je ljudem prikupoval. Sicer navšvic zavihane obrvi so mu bile zdaj vpadle; strnile so se nad nosom v gubanice in odvzele navadno pečat neumnosti in preprostote, katera se je drugokrat brala z njegovega lica. Usta so izgubila polovico svoje širokosti, ob kratkem, to ni bil več deseti brat, ki je v vasovanjih deklicam čudne reči pravil in prerokoval, ki je včasi med radovernimi možaki sedel, ko so kako modro ukrepali ill razdirali. Večkrat je ozrl se okoli in okoli in videč, da je sam daleč okrog, zatrepetale so mu ustnice in mislil je z glasno besedo. Usede se na kamen tik pota, izvleče izpod srajce debel podolgast šop, v zamazano ruto ovit. Razvije iz nje več listov in je skrbno pregleduje. In polahko se Martinkove oči razmočijo in po rjavem licu prileze debela solza in kane v velo travo na tla. "Ljubezen vas je pisala, ve črke, roka, ki me je edina božala nekdaj; ljubezen vas je sestavila in vendar imate v sebi smrt, kazen hudobiji. Odpusti mi, draga mati, če nisem tvoje zapuščine rabil tako, kakor je bila tvoja volja, samo za svoj dobiček; odpusti, če sem dolgo misel imel, da moram ž njimi njega upropa-stiti, ki je tebe v nesrečo pripravil, ki ti je vzel mir, mir in še všeč. Umrle boste z menoj, ali poprej morate še vsaj drugim ljudem kaj dobrega storiti, poprej morate njemu spanec preganjati iz oči, buditi mu vest ----" Od daleč tam je zdajci zapazil Martinek moža, ki se je z motiko na rami bližal ravno po tisti stezi, ki je mimo njega držala. Naglo odbere iz svojih pisem eno, druge zopet zavije, skrije v nedrije pod srajco, vstane in s hitro stopinjo korači proti gradu Polesku. Če pravimo proti gradu, ne mislimo s to besedo znamenovati selišča, ki bi to imenovanje zaslužilo; kajti povedali smo že, da je bil Polesek nekdaj samo drugo bivališče gospodov slemeniških, pristava; govorimo le z ljudsko besedo, ki razločuje kmečka in gosposka poslopja in z neko spoštljivostjo meni, da se poslednjih, če tudi niso posebno odlična, vendar ne sme z navadno besedo hiša imenovati. Ne samo, da so že nekdanji stavitelji grada Poleska bolj potrebnost in življenje pred očmi imeli ko lepoto, — tudi zdanje posebno zanemarjeno stanje je imelo videz, da bi bil marsikdo to domovje z večjo pravico imenoval puščo. Na sprednji, to je zapadni strani, moral je človek skozi stara vrtna vrata ali bolje vrzel, ker lesa se je bila že davno polomila in je samo še na spodnjem vretenu visela. Plot okoli vrtne ograje je bil tu in tam raztrgan, segnite plotnice so mimo ležale, križem prerasle, v koprivah in ho-batu. Ozka steza je peljala do vežnih vrat, iznad katerih se je bil velik kamen, grb Bog vedi katere prejšnje rodovine, iz zida izluščil in padel na tla. Krivec, oskrbnik ali pristavnik v Polesku, kakor so mu ljudje dejali, odvalil je bil ta kamen samo toliko izpred vežnega praga da se ni nikdo ob njem spoteknil. Zidanje ni bilo visoko. Grad je imel samo eno nadstropje; na šir-javo pa ga je bilo precej, tako da je bilo veliko izb in shramb praznih. Zid je bil zunaj osivel, tako da je bilo videti, kakor da bi vse plesnelo. Grad je bil krit s šibra-mi; tu in tam pa, kjer je bil sneg ali kjer je burja kako luknjo naredila, zadelana je bila streha z deskami. Hlevi in drugi podstreški pa so bili kriti s slamo, na kateri je rastel mah in staroletni tresek. Če ne štejemo nekaj kuretine, pisane mačke in lovskega psa, ni bilo v vsem Polesku več živali ko dva repa, ena krava in mlad, lep konj v hlevu. Na male kosce razdeljene in z raznimi semeni obsejane njive okrog Poleska kakor tudi raznovrstna gospodarska orodja in vozovi, ki so bili zarjaveli in razvrti nakopičeni pod lopo, vse to je pričalo, da se gospodar ne peča sam s kmetijo, ampak da je zemlja v najemu. Po vsem tem bi človek sklepal, da mora gospod s Poleska kaj ubožen biti. Ali vsi ljudje v okrožju so vedeli, da to ni res, da gospod Piškav in njegov sin imata tako življenje, kakršnega si le želita; nekateri so celo trdili, da ima stari Poleskar toliko denarja, da ga v dveh dneh ne sešteje. To se ve, da so si veliko glave belile, kako je to, da mu je doma tako malo mar. Pa saj so imeli še veliko drugega ugibati, česar niso mogli razumeti. Zakaj ta stari gospod, ki je bil v te kraje prišel s svojim še čisto mladim sinom, bil je kaj čuden mož. Za ves svet se ni zmenil. Da-si je bil že lep čas v tem kraju, ni imel nobenega znanja, nobenega prijatelja. Vsak dan, po letu in po zimi, hodil je dve uri po stezi ob svojem gozdu, ki se je čez velik klanec na vzhodni strani raztezal. Če je kdo na teh sprehodil srečal in pozdravil starega in zamišljenega moža suhega obraza, majhne postave, črnikastega lica, v dolgi, že oguljeni rjavi suknji, snel je dolgo- svojo pipo, iz katere je ven in ven kadil, iz ust ter je malo nakimal, govoril pa nikdar nič. Ko so ga enkrat kmetje poznali, jeli so se ga zato nekako bati ter so se mu radi že od daleč ognili. (Dalje prih.) izdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! . 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS SABOTAŽA ALI "COKLA" Beseda "sabotaža" ki jo v današnjih časih tolikokrat čujemo, izvira od francoske besede "sabot", to je "cokla".. Kdor prihaja s coklami, da ga je že od daleč slišati, prihaja grozeče. Tako je imela beseda sabotaža spočetka pomen grozečega, surovega nastopanja. Nastala je v prvih časih industrializacije, ko so se rokodelci z gnevom obračali proti strojem, ki so grozili njihovemu obstanku v času, ko se je začenjala borba z vsemi svojimi spremljevalnimi pojavi in ko so se vrstile druga za drugo stavke in iz-prtja. Takrat je sabotaža uničevala stroje in druge delovne pripomočke in povod je bil delovni boj. Pozneje se je pojem temeljito spremenil. Iz ljudi s coklami so postali ljudje, ki nastopajo v tišini, nevarni atentatorji, ki vršijo svoje uničevalno delo, obi- čajno iz popolnoma političnih razlogov, v temi. Sabotaža je postala skriven bojni pripomoček, ki naj prepreči ali napravi neučinkovite nasprotnikove ukrepe. --o-- ZATEMNITEV POVZROČA NESREČE London, Anglija. — Kljub raznim zasilnim iznajdbam in pripomočkom, se število nesreč zaradi ponočne zatemnitve mest v Angliji stalno veča. Kakor se ugotavlja, se je iz tega vzroka ponesrečilo bolj ali manj resno od septembra naprej do pet milijonov oseb. TORNADO NA JUGU Albany, Ga. — V tukajšnjem mestu je zadnjo soboto zadivjal strahovit orkan, ki je zahteval 23 človeških življenj, materijalne škode pa je povzročil za okrog pet milijonov dolarjev. Maršal ali Kraljica? Kdo bo zavladal letos naročnikom "Am. Slovenca"? — To bodo povedale in določile letošnje kampanjske volitve, v katerih si bodo naročniki "Am. Slovenca" zopet izvolili novega maršala, ali pa novo kraljico. 1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v času med 1. februarjem 1940. pa do 15. aprila 1940 najvišjo število glasov, bo izvoljen (a); Če moški: ZA ČASTNEGA MARŠALA vseh naročnikov "Amer. Slovenca". Če ženska: ZA ČASTNO KRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca". 2. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v omenjenem času drugo najvišje število glasov, bo izvoljen (a): Če moški: ZA ČASTNEGA POD-MARŠALA v pomoč častnemu maršalu, ali kraljici. Če ženska: ZA ČASTNO PRIN-CEZINJO v pomoč maršalu ali kraljici. 3. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v omenjenem času do zaključka kampanje tretje najvišje število glasov, bo izvoljen (a): Če moški: ZA DRUGEGA ČASTNEGA PODMARŠALA v pomoč maršalu ali kraljici. Če ženska: ZA DRUGO ČASTNO PRINCEZIJO v pomoč maršalu ali kraljici. POLEG ČASTNIH TITELNOV DOBIJO IZVOLJENI ŠE SLEDEČE NAGRADE: Prvi glavni zmagovalec(ka) prejme častno nagrado: ZMAGOSLAVNO SREBRNO KUPO Drugi glavni zmagovalec (ka) bo prejel kot častno nagrado: KRASEN SPOMINSKI GRB Tretji glavni zmagovalec (ka) bo prejel kot častno nagrado: KRASNO ZLATO SPOMINSKO DIPLOMO Nagrade se razdelijo po končani kampanji in končanih volitvah. PRAVILA ZA TE VOLITVE IN TEKMO SO: 1. Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali ženska, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi. Od te pravice so izključeni samo oni, ki so vposleni v Upravi, uredništvu ali tiskarni Amer. Slovenca. 2. Pogoji za nominacijo ali priglašenje kandidatov so: a) z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list "Amer. Slovenec" z naplačilom naročnine; b) tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se objavi v listu. 3. Glasovanje se vrši po sledečem redu: a) Glasovanje se vrši od 1. februarja 1940, pa do 15. aprila 1940. Veljavnost in število glasov je razdeljena v dve dobi, kakor sledi: b) Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenca" prejetem denarju za naročnine za list in sicer: c) V dobi od 1. febr. 1940. pa do 15. marca 1940. šteje vsak dolar, ki se plača na račun, poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 500 (petsto) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za NOVE NAROČNIKE, šteje 5000 (pet tisoč) glasov. d) V drugi dobi začenši 16. marca 1940., pa do konca kampanje 15. aprila 1940, ?e število glasov za vsak za naročnino plačan dolar zmanjša za petkrat manj od števila v prvi dobi in sicer šteje vsak dolar, ki sje plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 100 (sto) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNINE šteje 1000 (tisoč) glasov. 4. Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naročniki na list. 5. Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi naročiti mož zase in žena zase in da oba prejemata vsak svoj list. Isto velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu. 6. Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu naklanja svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino. 7. Glasove se objavlja v listu. 8. Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, sprejema list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo. 9. Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu. « 10. Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v korist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, dokler niso objavljeni. 12. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista. 13. Za slučaj, da dobita dva kandidata enako število glasov, dobita oba enake nagrade in titelne. Pisano polje J. M. Trunk "Slovani, vzbudite se," tako nekako sem se predtznil podregati, ko je Nemec vtaknil v žep kar nad 30 miljo-nov Slovanov in so še drugi vsaj v nevarnosti ž a k 1 j a. "Zmešani možgani," zafrkav-lja Molek. Pa dobro. Dremajte naprej. To bi bil znak zdravih možganov. Ante Pavelič, vodja balkanskih teroristov, je zdaj v Berlinu. Hitler potrebuje tre-notno kruha, potem uresničenja sanj proti Indiji, in Balkan se nekaj postavlja na zadnje noge in še Musso meša tam in Mažari tudi sanjajo, zato je treba najmanj skaliti vode, in Ante Pavelič kot pristen Slovan je — sluga ponižni, ko je hlapčevstvo pristno slovanska lastnost. Vsaka vas republika, vsi skupaj pa sužnji. Le lilapčujte. * Dance. Norvežani, Švedi in Finci so baje čistokrvni socialisti. Well,naj imajo naši rdeči socialisti nekaj veselja. Jaz sem mnenja, da so ti Nordijci prav dobri — socialci, so vpeljali le nekaj vrlo pametnih Socialnih naprav, ampak socialisti v bistvu so tako ma-. lo, kakor so naše nune komu-nistjnje, ker živijo te nune prav po načelih komunizma. Ampak kakšnega komunizma? Bistvo socializma ni v nekih pa'metnih socialnih nazorih, to bistvo je v materialističnem svetovnem naziranju, in to je — ateizem. Ali so Nordijci ateisti? * Socialisti so zdaj strašno hudi na ruske komuniste. Jaz tudi. Materialistični socializem pa je isto z materialističnim komunizmom, razlika je le, da so komunisti — dosledni, socialisti pa se ravnajo po reku : "Operi mi kožuh, pa me ne zmoči." Pri komunizmu se prikažejo vse satanske posledice materialističnega socializma, in teh posledic nihče ne mara, jn zato so socialisti hudi na komunizem, glede lastnega- in istega ateističnega materializma pa niso nič hudi in ga prodajajo kakor kak či- fut stare hlače. * Menda je' 'Enakopravnost" prinesla nekaj o mojem "modrem rusofilstvu." Molek in Garden skačeta in opletavata kakor kaka jesiharja. "Zme- Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1831 So. Ashland Avenn« B s TeL Canal 0523 § M Uradne ure: vsak dan od 9. g S zjutraj do 8:30 zvečer. ll!!llN!IUinil!mil!IBIIIIIPIIIiB:> šanih možganov.." je cela skleda. Morda se bojita, da bi se le kak izmed njune žlahte zmešal po zmešanih možganih? Izgleda tako. "Vara sebe in skuša varati tudi druge," je tenor rdečega jesi-harstva. Za mene ne bosta menda v skrbeh, niti ne za kakega klerikalca, to je naravno, ampak morda za kakega rdečkarja ali vsaj napred-njaka?? Če Hbi kak rdečkar utegnil pocagati, naj se obrneta na svoje rdeče "evangeliste," Stegenška, Zlemberge-ra, Karisha. . .ta jima lahko postreže s kako storijo, ko je tam pa tam pred štiridesetimi leti kak kaplan prijel ali pocukal kako farovško kuharico za predpasnik, in vsi rdeči ca-ganci bodo prav do smrti potrjeni v rdeči veri. Ne cagaj-te, da se še kak naprednjak zvrne, mala storijca iz kakega farovža jih vse spravi zopet na noge. * Kakšna je Rusija? Naletim na trditve, da je imperialistična, avtokratjčna, demokratična, delavska država, fašistična, nacionalistična, slovanska, le caristična ni, kakor nekdaj' Rečeš kako, ki bi bila v prid slovanske Rusije, takoj jih dobiš, da si za imperialistično Rusijo. Zdaj je Rusija Stali" in Stalin je Rusija. Ako si zoper Stalina, si zoper delavsko Rusijo, če si za slovansko ali nacionalno Rusijo, si za Stalina. Zmede. * Kot dijaka na visokih šolah sta bila Rufin in Sv. Jeroni'"'1 iskrena prijatelja. Pozneje stfl prišla navskriž radi verskeg* prepričanja. Dasi je bil JerO-ttrni svetnik, je r a. b i l zop