1 Posam. štev. Din 1*—, gj 1 četrtkova in sobotna J 1 številka Din 2.— i
|= „TA£OR“ ir.ha.ia vsak dan, rnzven = '-== nedelj in praznikov, ob 18. uri z 5= E§ datumom naslednje?« dne. Stane ^ =5 mesečno po posti D 18' —, za »no- ==
E temstvo D 2b*~. dostavljen na dom ^
gE Din 19—, na izkaznice Din IS’*—«
H ,.NARODNI LIST** (četrtkova štev. g= E ,,Tabora**) se naroča kot tednik ^ e= in stane mesečno 3 Din, četrt- ~= ^ letno 8 Din, poPctno 16 Din, =E H	celoletno	32*	—	Din	  ES
H Naročnino »e plačuje v naprej. =
r&F	plačani	v	gotovini.	i^gg
1ABOR
(prARODNLLIST)
x / ra [ffliiffiniii riiimnmmfmnmiifimnTnrKKiiiT
| Posam. štev. Din I*—, | četrtkova In sobotna | številka Din 2*—
g UREDNIŠTVO „T.Wa* in „Na-
S rodne?« lista** je v Mariboru, Jur-š= čičeva ulica 4, I. nadstropje. — == Telefon interurban Štev. 276. — EE -■ Rokopisi se ne vračajo. ==as
S UPRAVA, je v Jurčičevi ul- št. 4, 2= pritličje deano. — Telefon št. 24. sc SHS poštno-Ček. račun za „Tabor** §| 11.787, za .Narodni ]ist“ 12-853. s
E N« naročila bro* denarja ne ne
=E= ozira. Inseratne cene po dogovor«.
Leto: V. (til).
Maribor, četrtek 7. februarja 1924.
Štev: 31 (6).
Reška pogodba pred narodno skupščino.
Dr. Mučile v o pismo in predloženi teksti konvencij. — Skupščina izvoli poseben
odsek.
BEOGRAD, 6. febr. Današnjo sejo političnega pomena, ker se je z njo re-narodne skupščine je otvoril predsednik šilo vprašanje evropskega značaja, ki je Jovanovič ob 9.50- Po nekaterih odgovo- vodilnim politikom nalagalo velike skrbi
rib ministrov na interpelacije je_ predsednik naznanil, da je prejel od ministra za zunanje zadeve akt sledeče vsebine:
in nas sililo, da smo vso pozornost morali posvečati občutljivi točki na italijanski meji, ter nas je oviralo, da bi se
Gospod predsednik! V smislu poobla- bili posvetili drugim važnim vprašanjem stila sta v imenu kraljeve vlade pred- razvoja države na znotraj in zunaj, sednik min. sveta g. Pašič in podpisani Zato Vam, g. predsednik, prilagam dne 27. jan. z gospodom Mussolinijem, francosko besedilo in prevode reške po-min- predsednikom in zunanjim ministr. godbe in dodatkov s prošnjo, da jih Italije sklenila:	1.	pogodbo o Reki med predložite narodni skupščini. Prilagam
'Jugoslavijo in Italijo; 2. dodatek h koti- tudi prepis ukaza Nj. V- kralja, s katerim venciii o pogodbi. Ta konvencija obsega sem pooblaščen, pogodbo z Italijo pred-določbe glede prometa v svobodnih co- tožiti narodni skupščini. Prosim za nuj-nah obeh pogodbenih držav. Meje con so no rešitev zadeve. Ninčič, kraljevi mini-zaznamovane v konvenciji; 3- dodatek h ster za zunanje zadeve. —
Predsednik Jovanovič je izjavil, da
konvenciji, kateri vsebuje določbe glede zakupa bazena »I haon de Reve!« v rc- p^e pfsrno koncem seje v razpravo škem Pontc grosso, ki sc odstopi za 50 let v uporabo Jugoslaviji. Izven tega je
Nato je skupščina prešla na dnevni red in so poslanci opozicije Sahib-Bajič
g. Mussolini dne 27. jan. poslal ttoje pi- (mus;.), Popovj6 (zemljoradnik) in Divac sem, ki vsebujejo izjave rtahjanske vla- (soc_ dem.) cstro kriti?;irali proračun in
vladno politiko, zlasti korupcijo.
Končno je izjavil predsednik Jovanovič, da se je v seji klubskih šefov dosegel sporazum, da se v jutrišnji seji voli odbor za razpravo o reški pogodbi, In je sejo zaključil.
BEOGRAD, 6. febr- Med današmo se-
,de: 1. o razmejitvi v Bankinu, 2. o re-škili državljanih, ki so si pridobili državljanstvo Jugoslavije; 3- poročilo, da je zavod Sv. Jeronima v Rimu prešel v last katoliških državljanov Jugoslavije: 4.
.© izmenjavi kron pri slovenskih zadrugah v Jul. Krajini. V zvezi s temi v Rimu podpisanimi konvencijami in dodatki sem z g. Mussolinijem izmenjal dopise, jo narodne skupščine se je vršila konfeti katerimi se urejajo določbe glede re- rerica načelnikov klubov v prisotnosti Skega pristanišča, ki sc da v zakup Ju- min. dr. Ninčiča. Sklenilo se je, da se gos!avbi.	naj čim bolj pospeši razprava v skupščini
Naša pogodba z Italijo je velik korak o reški pogodbi. Po konferenci je dr. konsolidaciji položaja, nastalega po Ninčič izjavil:	Skupščinski odsek za
ivojni, ki bo imel velik upliv na ureditev vprašanje reške pogodbe se bo jutri se-medsebojnih odnošajev do sosednih dr- stal in on upa, da bo svoje delo končal v ižav, s katerimi imamo rešiti razna vpra- par dneh, nakar pride reška pogodba naganja. Zato je pogodba z Italijo velikega mudoma v razpravo skupščini-
S'
OBTOŽBA PROTI DR- MARKOVIČU Romunije in o težnjah, da se ustvari iz — VLOŽENA.	nje moderna napredna država. Pogaja-
BEOGRAD, 6. febr. Danes jc posl. !'ia, Vidnimi krogi so potekla ugodno Uazič vložil pri predsedstvu narodne *n kažejo, da je na obeh straneh dovolj skupščine obtožbo proti bivšemu mini- dobre volje.
siru dr. Lazi Markoviču, podpisano od 57 , , Ur,adn3 komunike, ki je bil izdan o po-čbnrvv rvnoziciie-	teku konference med avstrijskimi in ro-
munskimi vodilnimi državniki, povdarja, da so odnošaji med obema državama ze-
jčlanov opozicije-PRINC PAVEL
IN PRINCESA OLGA ZAGREBU.
lo prisrčni. Podpisana je bila pogodba, s
r ZAGREB, 6. febr. Včeraj ob 5. uri ^ro(si dajeta ?be državimedsebojne Z- A  	Prvenstvene pravice. Dalje je bilo dolo-
ZVečer sta dospela z dvornim vlakom n
■Beograda princ Pavel in pricezinja Olga, čeno besedlI° P°*odhe 0 Pravm P°m0ČI da zastopata Nj. Vel. kralja in kraljico na
med obema državama. Sprejet je bil sklep, da sc sestavi mešana komisija, ki
tvebkem akademskem plesu. Peron za- ,	^	i	x-i
grebškega glavnega kolodvora jc bil na- bo ' S® ?kem dllhu rc/tla '*sa Potlačeno poln uradništva. dijaštva in vo- J3’?	i i™3	•'
jrocMc m S»rok«n wostoru pred postajo D ^ d N ,	P
t—	v
kademski ples je bil prirejen povodom 50-Jetnice obstoja zagrebškega vseučilišča.
IZ GRŠKE VLADE.
ATENE, 6. febr- Portfelj zunanjega mi-mistrstva je ponujen Kaklamanosu, do-
saintgermainske pogodile, olajšati predpise o potovanju čez mejo in rešiti pokojninske zadeve. Komisija se bo v kratkem sestala na Dunaju.
Nesreča dveh letalcev.
Rim, 5. febr. Na vojaških letalskih va-
zdajnemu grškemu poslaniku v Londonu. ja,h sta trčila s svojimi aparati dva avija-Lfst »Estlna« poroča, da bo Venizelos, tiška častnika. Aparata sta padla na cim se popravi, zopet prevzel min. pred- zemIjo in tlbiIa oba časinika. sedstvo m vodil plebiscit, kateri se razpiše takoj po končani debati o vpraša-	BORZA,
nju dinastije v, parlamentu.	Curih, 6. fobr. Sklepni tečaji: Pariz
Pravne peSod*e	m R—	«SE
,	Dumij	0.0CdIl5, Sofija	4.10.	Bukarešta
Bukarešta. 5. febr. Zvezni kaucelar 2.92.
Seipel jc danes sprejel zastopnike ro- Zagreb, 6- febr. Sklepni tečaji: Pariz munskega tiska in je izjavil, da je zelo 390—395, Švica 1470—1480, London zadovoljen s sprejemom, ki so mu ga 364.5—366.5, Dunaj 0.11825—0.12025, pripravili i vladni krogi i romunski tisk-	Praga	244.7—247-7, Italija 371.85—373.85,
Dobij je pajusotlnejše	.bo&astMU	■Newyiork 83.p0_84.^t	. "
Kako „skrbs“ radikal-! ska vlada za gospo-j darski napredek naroda?
Maribor, 6. februarja.
Že na mnogih zgledih smo pokazali, da sedajna radikalska vlada nima niti najmanjšega smisla za razvoj in napredek našega kmetijstva. Ubila je izvedbo agrarne reforme, ki bi naj ojačila vrste srednjega in malega kmetskega stanu. Naložila je kmečkemu stanu v državi s poviški že prej obstoječih davkov in z naložitvo novih davkov tako težka bremena, da kmetje pod temi bremeni stokajo in da kmetije propadajo. Vsi zakonski načrti, ki so jih v svrho gospodarskega napredka kmetijstva že davno vložiti razni demokratski in drugi poslanci, so pod radiikalsko vlado padli v vodo, ker ona nima smisla za napredek kmeta- V novejšem času pa jc ta vlada začela šikanirati in ovirati v njih razvoju celo stanovske kmetijske organizacije, kar smo v zadnji številki »Narodnega lista« zadostno osvetlili, ko smo opisali, kako je vlada na ljubo našim klerikalcem onemogočila občni zbor slovenske Kmetijske družbe.
Danes pa hočemo pokazati, da nima radikalska vlada tudi smisla za razvoj in napredek naše obrti, ki je poTeg kmetijstva najvažnejši gospodarski činitelj v državi. Za našo mariborsko pokrajino je bilo svoj čas pod demokratskimi ministri ustanovljeno obrtno-zadružno nad-zorništvo in ekspozitura obrtno-pospe-ševalnega urada s sedežem v Celju. Razveseljivo se je od takrat naprej razvijalo naše obrtništvo- Koliko dela je ta ustanova prihranila raznim uradom, koliko nepotrebnih pravd je preprečila š svojimi pametnimi nasveti. Služil je ta urad s svojimi nasveti in informacijami v spornih vprašanjih delodajalcem in delojemalcem. Posli obrtno - pospeševalnega urada v Celju so se tako razvili, da se jc že po kratkem času pokazala potreba nastaviti še drugo pomožno rnoč.
Kako ogromno delo jc na drugi strani izvršil obrtno-zadružni nadzornik, ki je bil obenem vodja ekspoziture obrtno -pospeševalnega urada, naj pokažejo sledeči podatki:
Obrtno-zadružno nadzorništvo je pričelo poslovati 1. dec. 1920. Njegova naloga je bila zbiranje statističnih podatkov; revizija obrtnih zadrug; pouk in nadziranje zadrug zlasti glede zasledovanja zadružnih namenov: gospodarskih in kulturnih koristi članstva 'in vzgoje vajcništva; reorganizacija obstoječih zadrug, ustanavljanje sorodnih in sorod-no-strokovmii organizacij, združevanje slabih nedelavnih zadrug v močnejše zadruge in gremije in uvrstitev neorganiziranih obrtov itd.
Kot ekspozitura ohrtno-pospeševal-nega urada se je urad bavi! z vsemi mogočimi obrtnimi vprašanji, z ustanavljanjem obrtnih in trgovskih društev, obrt-no-gospodarskih organizacij (nakupovalnih in prodajnih zadrug), s skrbjo in pospeševanjem obrtnega šolstva, s prirejanjem prikrojevalnih in drugih poučnih tečajev. ter z dajanjem informgcij v vseh obrtnih zadevah (glede surovin in strojev, davkov, carin, bolniškega hi nezgodnega zavarovanja, draginjskega zakona, trgovinskih' pogodb, dobave koncesij itd.)
In sedaj poglejmo uspehe: ko je urad pričel poslovati, je obstojalo v njegovem okolišu 114 obrtnih zadrug, od katerih jih je spalo 43 odstotkov; danes obstoja v istem okolišu 129 zadrug in gremijev, od katerih deluje nepbvoljno samo še 8 in poj odstot, .Urad ie nano^ge ustano-
vil 39 ohrtnih zadrug in gremijev, od katerih je 29 že popolnoma urejenih, za 10 pa so vložena pravila. Obrtnih in trgovskih društev je ustanovljenih na novo 8, gospodarskih korporacij 5, v ustanovnem Stadiju jih je 28. Urad je izvršil revizijo v 93 zadrugah in gremijih, se udeležil s predavanji samo izven Celja’ na 72 trgovskih in obrtniških stanovskih zborovanjih ter sodeloval pfi prireditvi 6 čevljarskih in krojaških prikrojevalnih tečajev. Za vse to delo se je plačalo doslej razun prejemkov uradništva Iz javnih sredstev za inventar, najemnino, pisarniške potrebščine, kurivo, razsvetljavo itd. 10.980 D., za potne stroške 11.696 D, torej skupaj v, treh letih 22 tisoč 676 Dinarjev.
Podali smo te števiike in podatke obširneje. da svet vidi, kaj zmore smotre-no delo in kako ogromnega pomena za razvoj našega obrtništva sta bila gori navedena urada.	■-
In radikalska vlada je z enim mahom vse to uničila. Sklenila je ukinitev teh naprav. Kako bridko in težko občuti ta udarec naše obrtništvo, je pokadil protestni shod minolo nedeljo v Celju, kjer so se zbrali iz cele mariborske oblasti mnogobrojni zastopniki obrtniških organizacij ter z vso odločnostjo nastopili proti sedajni vladi, ki . noče razumevati potreb našega obrtništva- Poročevalec g. Ivan Bizjak je v markantnih potezah očrtal važnost teh uradov za razvoj o-brtništva in po vdan T nerazumevanje ra-dikalske vlade za naše potrebe, '
Navajeni smo reda in dela. Zahtevamo pa tudi, da se nam ne jemlje težfco priborjenih ustanov v naši svobodni domovini. Kdor ovira razvoj obrt uštva, vrši protinarodno delo in bomo morali * njim obračunati. Ukinjenje uradov, ki so služili razvoju naših obrtnih zadrug, katere štejejo nad 18.000 članstva, pomen! udarec v obraz našemu obrtništvu. Denar, ki je bi! izdan za ta urad, je le neznatna odškodnina na kulturnem polju napram neštetim obrtnikom-davkoplače-valcem v naši pokrajini.
Zahteva po samostojnem obrtno-po-speševalnem uradu v mariborski oblasti je globoko utemeljena. Istctako pa tudi zahteva po obrtno-zadružneni nadzorniku, v katerem so imeli načelniki in tajniki naših obrtnih zadrug krepko zaslombo. Poprej starokopitne razmere v; mnogih zadrugah so se znatno zboljšale. Obrtno zadružni nadzornik pa je vršil nalogo tudi v narodnem pogledu, saj je v vseh zadrugah upeljal slovensko uradovanje.
Smo — je povdaril g'. Bizjak — prijatelji šteden.ia in smo tudi za to, da se naj drži uradništvo le v neobhodno potrebnem številu, pa plačano tako, da bo imelo veselje do dela. Kar pa je storila vlada z ukinitvo obrtno-pospeševalnega urada in obrtno-zadružnega1 nadzorni« štva v Celju, ne pomeni 'redukcije, ampak Izzivanje obrtniških krogov.
Gospoda pri vladi štedi v tem'slučaju s par tisoč dinarji, dočim razmetava milijone po nepotrebnem. .
Izziv radikalske vlade naj obrtnike iztrezni in privede naj vse gospodarske) kroge do prepričanja, da je potrebna združitev- Obrtništvo mora pokazati, da se zna bojevati za svoje pravice, in ne sme mirovati poprej, dokler vlada ne izbriše storjene mu krivice in zopet vpo-stavi oba ukinjena urada v Celju. V tem-boju pa morajo biti solidarni z obrtniki tudi vsi drugi gospodarski krogi: kmetje, trgovci, industrijalci in tudi drugi stanovi- Udarec, ki ga je danes dobilo od nesposobne radikalske vlade obrtništvo, lahko dobi jutri ravno tako zopet: naša trgovina, naše kipetiigtyj>, naša indu*. strija*.,
^ Žiariboru, cine 7. 'februarja loSA
Tedenski pregled
k za naročnike »Narodnega lista«.
H 'Četrtek 3L jan. V narodni skupščini ■je ostra razprava o fculuku, demokratski 'in: drugi poslanci so ostro prijemali radikalce radi tega zakona. — Grški min. predsednik Venizelos je nevarno obolel 'in ibo najbrž moral pustiti vladne posle.
Petek 1. f br. Narodna skupščina nadaljnje genteralno debato o proračunu. ■Poslanci opozicije ostro, a stvarno kritizirajo finančno politiko radikalstke vlade. — Pašič in1 Ninčid se vračata iz Rima, kjer sta podpisala sramotno pogodbo radi Reke. —. V Beogradu sc širi vest, da se hoče Radič pogajati tudi z radikalci. — Za novo sreze (okr. glavarstva) v mariborski oblasti so imenovani novi sreaki poglavarji (okr. glav ••?). Nasva . angleška vlada prizna sovjetsko Rusijo.
Sobota 2. febr. Radi Svečnice ni bilo nobenih posebnih pol do. kov.
V Washingtonu je v noči na 2. tm. utori biv^i predsednik Zedinjenih držav, veli-Jki državnik Woodrow Wilson, znan prijatelj Jugoslovanov.
Nedelja 3. febr. Velik zbor zaupnikov demokratske, stranke za Ljubljansko oblast v Ljubljani. Nad 1(N)0 zaupnikov iz čele dežele. Dr. Žerjav ponovno izvoljen za predsednika. — Pri občinskih volitvah v Hotedršici na italijanski meji so zmagali naprednjaki proti klerikalcem. Vso od Italijanov tokom lanskega leta v smislu mirovne pogodbe izprazifene občine na notranjski meji so sedaj v naprednih rokah. — V Rusiji je izvoljen za naslednika Lenina, t. j. za pred-Pedilka ruske vlade Bikov. — Grški min. predsednik Venizelds naznani, da bo moral radi bolezni odstopiti.
Pondeljck, 4. febr. V Beogradu se je vršila prva sc-ja voditeljev preti vladnih strank:, demokratov Davidoviča, klerikalca Korošca uri- mtusliiuaria Spaha radi. ustvaritve skupnega opozicijskega bloka. — Vlada je doživela v zakonodajnem odboru poraz. Pri glasovanju o'njenem' predlogu glede centralne uprave je ostala s 5 glasovi v.manjšim' proti 6 glasovom opozicije. . V radikalskih krogih vlada veliko razburjenje. — V Zagrebu po slovesno obhajali 109, obletnico rojstva' velikega pokojnega hrvatskega škofa v.Djakovu Strossma.yerja, in obenem 50-Jctnico obstoja zagrebškega vseučilišča.
, . Torek, 9. febr. V narodni skupščini ostra razprava o proračunu. Globoko stvarno razpravlja o ujemi demokratski poslanec dtr. Knmanudi in razkrinka nesposobnost sedanjega fin. ministra.
SEJE OŽJEGA ODBORA MARIBORSKE OBLASTNE ORGANIZACIJE JDS se vrše redno vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. uri pop.
J, Pohorski.
Hudiček v steklenici.
Šaljiva pravljica s Pohorja.
(Dalje).
5.	Zdravilo-
• V precej leseni kmečki sobi je sedelo nekaj ženic pri postelji bolničini. Medli plamen goreče treske v železnem stojalu je razsvetljeval bolničin izmučen obraz ter od začrnelega stropa temno sobo. Vse je bilo tiho, ker dvoje otrok je že zaspalo na peči/ drugega pa itak ni bilo, ki bi dejal šum in ropot. Kakor v sobi, tako je vladala nočna tihota v sicer veseli in šumni vasi.
Pa je začela ena izmed vaških izkušenih ženic: »Zaspala je, revica!«
»To je dobro znamenje! Boste videle, da ji odleže!« pravi druga.
»Jaz tudi tako pravim!« je dodala še tretja- »Bog daj, da bi le bilo tako, saj je uboga sirota. Da bi ne bil njen ded ijtak, tega bi ne bilo treba.«
I - »Kako, mož je kriv? Kaj pa je?« je .'.vprašala precej stara ženska iz zgornje ffare, ki jo slovela daleč naokrog za najboljšo dohtarico.
»E, on je že sojen! Umrl je vsled pijančevanja in bolje je tako! Zapil bi ji bil še ves grunt!« je odgovorila dohtarica prva. »Kako bi ji bilo lahko dobro! Imeti ga Ja hotela in <yse prigovarjanje
Napravili takoj po vzorcu poskus na mladem so zamorcu in glejte čudo — ZLATOROOA — koj bela je postala noga!
(Nadaljevanje sledi).
Politične vesti.
* O demokratski neiskrenosti govori ljubljanski »Slovenec«, ker so zaupniki JDS na svojem nedeljskem zboru v Ljubljani izrekli, da vztrajajo pri programu stranke glede edinstvene države. Kaj so gospodje pri »Slovencu« res bili tako naivni in so mislili, da bodo demokrati pastili pasti temeljni svoj princip samo radi lepih oči dr. Korošca, ki sedaj išče demokrate, da bi ga izvlekli iz zagate, v katero je zašel s svojo brezglavo politiko? Ne, demokrati niso prav nič neiskreni, ker so od prvega poeetka pogajanj radi opozicijskega bloka neprestano povdnrjaLi, da samb ob sebi u-mevno niti oddaleč ni misliti na kake koncesije klerikalcem na račun državnega eddmstva !n ustave. Bloki so pač različni’ taktični, ki se sklepajo od slučaja do slučaja, ne da bi se dotikali idejnih strani programov strank, in idejni bloki. Pri sedanjih, pogajanjih gr o pač za Prvo vrsto in gospodje klerikalci oči vidno mešajo pojme.
* Radič se ne bo pogajal r, radikalci?
Ljubljansko Radičevo glasilo »Slovenec« pravi z ozirom' na razne vesti, da se hoče Radio pogajati tudi z radikalca in' sicer potoni dr. Lorkoviča, da te vesti niso resnične. Dr. Lorkovič baje ne namerava iti v Beograd uiti sc pogajati, ker sta za pogajanja pooblaščena samo dr. Korošec in dr. Spaho. — Bomo videli!
* Pogodba med Italijo in RumuniJo
se bo sklenila v kratkem, slična pogodbi med Jugoslavijo in Italijo.
* Vlada, ha Grškem je 4. tm. odstopila. Kafandnris je prevzel sestavo nove vlade. — Venizelo« radi zdravstvenega stanja ne vstopi v novo vlado.
roditeljev in naše ni ničesar zaleglo. Za-,čela sta se kregati, nazadnje še tepsti. Bila sta oba kriva. Ona, mlada, ni znala še niti kruha speči: on pa je imel bule pod pazduho in vedno suho grlo. Na jezo je pila, na žalost zaspala in bolezen je bila tu! Pravijo, da bi se ji bil žolč razlil! Roditelja sta se pa njima umaknila v kočo; od takrat ju še ni bilo tu!« je končala prva zvedna ženka.
»Ali pa že vesta, da je hči na smrt bolna?« je vprašala /dohtorica’.
»Ne vem, če sta že kaj čula! Morebiti pa ni tako hudo, si mislite!«
»Pst!« se je oglasila tretja. »Tiho! Vzdramila se je!«
»Kako ti je kaj? Ali je boljše?« so jo spraševale, a ona je želela, da gredo po mater in očeta.
»Katera pojde z menoj? Pojdi ti, Manca!« je vabila ena.
»Menda te ni strah?«
»Seveda!« je odgovorila- »Pravijo, da tam na pečini straši. Žareče oči skačejo po nji, da kar lasje vstajajo od groze!«
»Sem res radovedna!« se je delala 'Manca pogumno in šli sta po roditelja v temi brez luči. Zvezde so sicer migljale na modrem nebu, toda vkljub temu je gomazel in lazil strah po hrbtih obeh. Da bi si ga pregnali, sta se jele pomenkovat!.
»Kako mirna noč je v vasi. Ni žive duše nikjer!« pravi prva.
»Bog bodi zahvaljen za tale hubi mir!« je nasprotovala Manca, •-
Dnevna kronika.
— Zavod sv. Jeronima v Rimu. Naš
vatikanski poslanik dr. Smodlaka jc poslal obvestilo, da je dvignen sekvester nad zavodom Sv. Jeronima v Rimu, ki je, kakor znano, sedaj last naše države.
— Pravica prevedenih In reduciranih uradnikov. Ker je pri nas celo v prizadetih krogih znanje zakonskih določil majhno, opozarjamo, da ima vsakdo, kdor misli, da se mu je zgodila s prevedbo krivica, pravico do pritožbe na državni svet ua podlagi 61. 228 uradniškega zakona, in to v roku 30 dni, potem ko mu je bil odlok prevedbe dostavljen. — Zoper odtok, da je reduciran, nima pritožbe, razen, če se skrije za čl. 334, ki pravi, da se morajo smatrati vj’. uradniki za prevedene, za katere se ne izda do 3L decembra 1923 nasproten odlok, kar se doslej ni zgodilo pri naših uradnikih. Za učiteljstvo govori še drugi odstavek 224 člena, ki pravi, da niso na razpoloženju učitelji, ki niso mogli biti po dosedanjih zakonih ni premeščeni ni iz službe odpuščeni. Seveda prstane tu vprašanje, kaj je razumel zakomodavec pod »učitelji«.
— Kar VI potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja. Elzatrg št 201, Hrvatska. 2736
— Kako se poučuje »zgodovina« v koroških »utrakvistlčnlh« šolah! »Koroški Slovenec« poroča: V ljudski šoli v Zgornjem Rožu, ki jo obiskujejo skoraj izključno otiooi slovenske narodnosti, jc dal učitelj 3. razreda napisati učencem' v zvezke sledečo »učno snov« in slovenski otroci so se morali učiti na pamet: »Die Slaven sind im! 6. Jahrhundert von Ostcn in unser Land eingedrtmgen (!). Si-e besetzen das Draugebiet zvvischen Wdrthersee und Volkeranarkt und dran-gen auch'(!) in die Scitentaler ein. Sic waren Heidcii, zwar ein Bauernvolk, je-doch ra.uh, grausam und raublustig(!).« — Take »zgod-oviuske resnico« se mora učiti slovenska mladina v koroških po-nemčcvalnicah. In to se godi v XX. stoletju in v demokratični republiki. Vprašamo, kje so zagovorniki naših šolskih zahtev in zaščitniki pogodbe o varstvu manjšin. Če pojde tako naprej, bo tudi mesto slovenskih pesmi maša mladina kmalu prepevala «amo še: »Doulsohland, Deutschlanid iiber alles...«
— Radlčevskj poslanec dr. Maček in slovenski »prevodnik. Beograjska »Politika« pripoveduje sledečo dogodbo, ki sc jo pripetila podpredsedniku Radičeve republikanske stranke dr. Mačku v bližini Maribora. Dr. Maček se je vozil na Dunaj k očetu Radiiču, Mož je mislil, d'a zanj na ■ m uluarod-no priznanem1 ozemlju« veljajo le tisti zakoni, ki jili on sami priznava, priznava pa !e one, kateri mu ugajajo. Tako se je kot poslanec po-
»Je že res, ampak prijetnejše je po noči hoditi, če koga srečaš! Joj meneee, zvezda se je utrnila! Bog bodi duši milostljiv!«
»Amen!« je tiho dodala druga in še tišje ter previdnejše sta stopali, da bi ne ropotali, kajti vsaka je mislila na bolnico. Kaj, če se je utrnila njena zvezda in se jima prikaže njen duh? Izza ovinka pa je stopala črna postava proti njima. Zamišljeni sta bili in zapazivši tujca-moškega pred seboj, se nista mogli več umakniti ali skriti/ zato sta hiteli ga pozdravljati.
»Dober večer vam ga bog daj!« je odzdravil tujec- »Kam pa, materi?« je vprašal smeje zapazivši njun strah.
»Pa kako sve se te ustrašile, Podlogar! Kod si sc vendar vzel?« sta ga hkrati vprašali, nato pa je dejala še Manca, da ga še ni videla, odkar je zapusti! pri njih službo pastirjevo.
»Bo že tako, ja! Po Štori sem hodil! Kam pa vidve po noči?«
Odgovorili sta mu, da gresta klicat stara v koči, ker njuna hči menda ne bo dočakala jutra.
»O, potem gresta zastonj!« je odgovoril Podlogar. »Oba sem srečal v zgornji fari na božji poti, gresta zdravja prosit. Jaz sern si pa mislil, tisto Lenčko še moraš videti in šel sem na pot v rojstno vas- Stopimo hitro k nji, da ne zanm-
 ....... —....r.....---------
služil proste vožnje, 'd n si nima poslanske legitimacije; nima pa jc, ker ne priznava beograjskega parlamenta, temveč le netkalki hrvatski bomerule, kt ga na celem »meduuvodno priznanem! področju ni in ne bo«. V bližini Maribora vstopi v njegov kupe sprevodnik in zahteva od republikanskega Mačka vozni listek. Dr. Maček mu odvrne, da j« narodni poslanec in da se vozi zastonj. — Dobro, — mu reče sprevodnik, — tedaj en morate imeti legitimacijo. — Ne, legitimacije nimam, ker je na hrvat-skem in; slovenskem ozemlju ne potrebujem (srbskega njegova mačja pamet ne pozna). — E, potem1 pa plačajte vozni listek ali pa si pojdite v Beograd po legitimacijo. — Dr. Maček je naposled u-videl, da si tudi na »hrvatskoslovenskeml ozemlju« ne more sam delati postav hf je plačal vozni listek s predpisano 'kaznijo povrh. V Beograd pa goveda ne upa.,, ker se boji za svojo jetično republiko. |
— To ie ono pravo! Dobijo se Se vedno ljudje, kateri Fellerjevega Elza-fluidn še niso poskusili, dasaravno se že črez 25 let v vseh deželah uporablja.; Kdor je samo enkrat poskusil njegovo,i izvrstno delovanje kot drgnenja hrbta,! udov itd. ali kot kosmetikum za usta, kožo in negovanje glave, bode gotovo! rekel:	»To je ono pravo!« Je veliko j
boljši, močnejši, izdatnejši in bolj delu-1 joč kakor francosko žganje. Prežene! nahod, zobobol in umirava živce. 3 dvoj-! nate ali 1 specijalna steklenica s pakova-j njem in poštnino 24 dinarjev; 36 dvoj-j natih ali l2 špecijalnib steklenic 214 D! in 10% doplatka. Adresa: Lekarnar Eu-j gen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg št. 201, Hrvatsko.	j
— Boj za severni tečaj. Nedavno srnoj poročali o pripravah Zedinjenih držav, da pošljejo ekspedicijo na severni tečaj in ga zasedejo. Iv. Montreala pa prihaja' poročilo, da se na tako ekspedicijo pripravlja tudi država Kanada in da hoče' prehiteti Zedinjene države.
— Po 581etnein zakonu pokopana V) enem grobu. V vasi Charm.ee v Chaion-sur-Saono v Franciji se je te dni vršil1 pogreb moža in' žarne, ki sta umrla po 58'j letnem zakonu nekoliko ur drug-za drugim'. Najprej jc umrla žena, ki je bila' vedno sveža in' zdrava ivi so se vsi čudi-' li, da je umrla tako naglo. Njena smrt je soproga tako razžalostila, da jo čez ne«! kaj ur izdihnil še on. Pokopali so ju vi skupnem grobu ob veliki udeležbi prebi-1 valistva.
— Posledica spiritizma. V nekaterih
krajih na Češkem se jc zelo razširil spiritizem' (občevanje z »duhovi«). Več ljudi slabotnih živcev ,ic vsled teh poizkusov zbolelo, nekoliko pa jih je že dospelo v blaznico,
— Smrt prve češke zdravnice. V Pragi je umrla prva češka doktorica medicine Ana Bayerova, stara 70 let. Študirala 'je v Švici in' je v mladih letih delovala kot zdravnica v sarajevski bolni«
V nekaj trenutkih so vstopile, .Dohtorica’ se je kregala nad svojimi nerodnimi pomočnicami: »Tam primi, uh, kako se obračaš! Ti pa ji vlivaj kamiličnega čaja z žlico, pa hitro/ da se ne ohladi!«
Takrat pa je zaklical Podlogar: »Počakajte!« in topo so gledale na njega ter odstopile. Videl je za pečjo sedeti deklo božjo, uprto s svojimi globokimi očmi na posteljo; ob vzglavju je stal snežno-bel angelj, ponujajoč svoji nežni roki bolnici, a ob nogah se jo hudoval Smolo-vec, ki mu je s smehom pokimal. Podlogar je stopil k bolnici, ki ga je spoznala prehitro, saj sta si bila v mladosti dobra. »Lenčka, spij moje zdravilo!« Udano je zavžila, v očeh pa je bral srčno zahvalo. Ozr! se je proti peči, a smrt je že stopala pred hudobcem iz hiše; drugim pa je velel domov spat-
Ostala je še ona .dohtarica’ iz zgornje fare in ga neverjetno ogledovala, čudeč se. Spoznal jo je tudi on za bivšo grofico, bivšo posestnico steklenice s hudičkom. »Tudi vam želim lahko noč!« Za odhajajočo pa je mrmral zase: »Menda že nekaj sluti, ker vse tako gleda! Na., če hoče! Saj ona ne ve, da postanem najsrečnejši človek na svetu, ker sem bil pri nji.
Čez nekaj dni je Lenčka popolnoma ozdraveh.
(Dalje priK.)
V. Mari-borit, dne 7. felSfttSrjaJ 192t^	-	~	"'■	»TABOR«	(»NARODNI	L1ST«T*	  *	■	■	J
Tudi jaz sem1 nameraval dvigniti roko
ci. Bilo je to neposredno po okupaciji 1. 1878. Do zadnjega trenutka je delala v prid domovine. Zadnja leta je bila učiteljica zdravcslovja na praški h dekliških šotah.
— Dvoboj predsednika republike z vojnim ministrom. Ta nenavadni dvoboj se jc vršil v republiki Uruguay. Predsednik .republike dr. Bruin je v tisku nastopil zoper nekatere odredbe vojnega ministra Ro-vcrosa. Ta je bil užaljen in je pozval predsednika na dvoboj. Dr. Brun je vabilo sprejel in sta se takoj sestala na določenem mestu. Ker pa dr. Brun ni hotel ustreliti, je vojni -minister izprožil samokres in ustrelil v zrak. Na ta način je bila neljuba zadeva končana.
— Ekspedicija na Mont Everest. Angleški brigadir Bru-nor je krenil te dni po novno v Indijo, da nadaljuje svojo ekspedicijo na najvišjo goro na zemlji, Mont Everest (Himalaja). To je že tretji Poizkus, da človek spleza na vrh, ki meri 8000 m nad morjem. Lansko leto so brigadirja Bnmerja preprečile snežene nevihte, dospel pa je že dokaj i isoko.
— Kako se jo knn.i maščeval nad kmetom. O toni poročajo francoski listi sledeče: Kmet Bra-net v vasi Barcet pri Denrdann je oral na njivi z dvema konjema, ko pa so enemu odpadle uzde, jih le začel popravljati. To je konja razjezilo in se je* vrzel z vso močjo na kmeta, jfa grabil in vrgel v zraik. Ko je padci na zemljo, j? jel konj cepati po gospodarju in mn trgati m-cso 7, -života. S težavo je poklical ljudi na- pomioč, in pred-tio c.p vkrotili konja, je bil krnet tako razmesarjen, da jo kmalu nato v bolinJici izdihnil.
Šola in dom.
II. Ljubezen do doma — ljubezen do domovine.
Si a - is, mi niso bili premožni. 4 in pol orala zemljišča, dve kravi, tri svinje. — Bilo nas jc troje otrok, živelo se je.
Ker sem hodit rad v šolo, se pridno učil, zraven pa še »ministrira!« -in pomagal mežnarju zvoniti, je prišlo očetu na misel, da bi bil deber za »študenta«. Dvanajst let starega so med pred 50 leti vodili v Maribor, z namerami, me dati zapisati v 3. ali 4. razred nemške osnovne šole. V mestu so povsod rekli očetu: »Nich-t moglicb, alles volil!« Poskusila sva se pri Magdaleni. Nadučitelj Ceh, ki je slučajno poznal moj rojstni kraj, me jc sprejel v 4. razred. Šola je bila takrat še mešana, poduk ves nemški. Zvesto sem poslušal učitelja Roškarja, kije •bil z menoj zelo prijazen, a razumel mi-sem ničesar. Najbolj sem' ei zapomnil, kako so učenci dvigali roke in rekli: »Piterlelerer!« (Bittc, Herr Le-hrcr!). —
Sokolstvo.
M. Kovačič:
Snovi za nagevoufc.
. Za nagovore pred vrst-o sc nudi sto in sto prilik- Izbral sem v letu 24 spominskih dnu za vsak mesec po dva, kateri sami oziroma katerih sosedni dnevi bi bili umestni za take nagovore. Izbrani so ti dnevi tako, da je ob njih mogoče podati pregledno vso našo jugoslovansko politično in literarno zgodovino kakor tudi glavne faze iz češke in nekaj važnejših momentov iz sokolske zgodovine. Za vsak spominski dan je navedenih tudi nekoliko virov.
Januar: 9. jan. 1856 rojen epski pesnik Anton Aškerc v, Globokem pri Rimskih Toplicah- Gimnazijo je študiral v , Celju, bogoslovje v Mariboru. Kaplano-; tval po raznih krajih (v naši župi pri Sv.
;Lovrencu v Slov. gor.); nazadnje sc je odpovedal svojemu poklicu ter postal mestni arhivar v Ljubljani. Kot tak umrl 10. jun- 1912. Začel pesniti pod Gregor-i čičevim vplivom kot lirski pesnik. U-: rednik Ljublj. Zvona France Levec oc klije v njem epika; pod Levčevrm voc ! stvom se razvije v elementarno silo. Naj i boljši ste prvi dve zbirki njegovih poezij-Omeniti bi bilo še »Primoža Trubarja«, »Mučenike« (tendenca!). »Akropolis in Piramide«, »Junake« (zgodovina!) V . Pesnitvah porablja razne snovi, pride v opreko.-s svojimi stanovskimi tovariši
in' reči: »Piterlelerer!«, a domislil sem se šc o pravem času, -da pravzaprav ne vem ničesar povedati. Ostal sem torej ponižen' poslušalec.
Učitelj je menda opaž.!! inoj-o boječo zadrego irt stisko, prišel je večkrat k moji klopi, pokazal mi je v knjigi, česa se naj- učim ter me je Ijubeznjdvo bodril po slovensko: »Le priden bodi, počasi bo že šlo!« Veroučiielj .Tug pa mi 'je dovolil imeti slovenski katekizem-, kar ga je v mojih očeh visoko povzdignilo.
Stanoval sem' v mestu pri nekem železničarju. Hodil sem' v šolo po starem Dravskem mostu, kar mi je bilo jako všeč, saj sem iz mesta vsa-k dan videl proti Gorci in Sv. Petru, kjer sem- šel mimo z očetom1, ko so me vodili v Maribor. Tam proti izhodu, daleč preko gričevja nadi Sv. Petro-m' jc moj ljubi rojstni dom. Taim- preko so mi stariši, bratec i-n sestrica! Take misli so m-i rojile v glavi ob pogledu na to -stran. 'Večkrat sem v sredi mosta ljogleual v deroče valove, zdelo sc mi je vselej, kako -mi šepetajo: »Hoj, dečko, tečemo protri Sv. Petru, proti tv-ojom-u domu, potem jo zavijemo v stran, pojdi z nama!« Vrgel sem testo kako slnmco, trsko v nje misleč: »Nate, nesite to jv o ti vzhodu, proti mojemu domu, potem pa v Donavo in v Črno miorj-e!«
V šoli vse nemško, v mestu je govoril maloik-do slovensko. Tud-i moj učitelj in nadučitelj- znata slovensko, a vendar učita i/imo po nemško. Mari-bor bi moral -biti slovenski, pa ni. Razumeti pa -nlisem mogel, zakaj ni! Šepet Dravinih valov je v moji duši glasneje odmeval, hrepenenje po mojih Ljubih mi je naraščalo. Mislil sem pogosto tudi na Sivko in Di-mko, ki ste mi dajali mleko, sir in smetano, v Mariboru sem' videl ta živila samo na trgu. Še celo Pri .ion' in muca sta- se mi prikazovala v dušnih obrisih.
Nekega popoludne me jo premagalo domotožje. Skrivaj sem jo potegnil skozi Melje kraj Drave proti Sv. Petru, on-dc sera jo mahnil urnih korakov na levo navzgor vrh gričevja, odkoder se mi je nud-il krasen razgled globoko dolii v Slovenske Gorice. Glej jo, tam doli, kako se beli v popoldanskem sebičnem svitu moja domača šola in župna cerkev. Tam blizu mli jo preljubi dom! Nemo sem zrl v daljavo, v oči -so mi sto-pile solze, srce m'i jo močnejo bilo, skrbno sem' sc ozrl. nikogar ni bilo v bližini. Kakor bi brcnil sem bil že na tleh, polju-hil sera cesto, rekoč: »Na, nesi ta poljub mojemu zlatemu domu in vsem. ki v njem prebivajo-!«, na kar sera' se potolažen v srcu vrnil v Maribor. Toga dne sem1 se zavedal prvič, da ljubim svoje ©tari še, brata in sestro, ©voj ljubi dora in vse, kar je ž njim v zvezi. Poljubil sem bil sicer očetu i-n' materi v sl-ov-o roko, ta poljub je bil bolj poljub hvaležnosti, -bil je poljub vroče
(Mahničem), postane iz socijalnega soci-jalističen pesnik ter udarja na politično struno; z estetičnega stališča v tem slabši. Prištevamo ga k realistiškim pesnikom. Tak je šc Josip Pagliaruzzi-Kri-lan, umrl premlad, da bi sč mogel prav razviti in razmahniti. — K realistom prištevamo pripovednika Josipa Jurčiča (1844 do 1881). pisatelja »Desetega brata«, »Rokovnjačev« (dramatizacija!)- »Jurija Kobile« (tendenca!), »Jurija Kozjaka«, »Ivana Erazma Tattetjbacha«, »Tug-o-merja« (zgodovina!) in dr-; dalje Janka Kersnika (glej spominski dan v septembru!’, Dria Frana Detelo (* 1850), po poklicu profesorja oz. ravnatelja, pisatelja »Pegama in Lambergarja« (zgodovina!) in drugih romanov- Med realiste sodijo tudi dr. Josip Vošnjak, bolj važen kot po-litik (»Spomini«!); Franc Maselj-Pod-limbarški (»Gosnodin Franjo«) ter Janez Trdina (1830—1905; »Bahovi huzarji in Iliri«). — Vir:	Dr. Iv. Grafenauer —
Kratka zgodovina slov- slovstva.
25. jan. 1236 umri sv. Sava. Kot Rastko, sin srbskega kraba Štefana I. Nemanje, rojen 1170 utekel v mladosti v samostan na goro Athos, se zamislil in poglobil tam v svete in učene knjige ter se vrnil tako temeljito pripravljen svojemu bratu Štefanu II- Prvovenčanemu v pomoč, da uredi srbsko cerkev in obvaruje bratov državo pred vojnim požarom, ki je divja] po vsej Evropi. Z diplomatskimi svojimi zmožnostmi oprosti državo In cerkev, tujega voliva, jq jjacijonalizira in
ljubezni, živo sera čutil resničnost pesmice:
'Ljubo doma, kdor ga pozna, '.'re-giovor stari že pravi,
Torej moj dom Ljubil Te -bom,
Ddkler smrt me ne spravi!«
O božiču sem! radostnim srcem hitel v Slovenske gorice, nič mi n-i motilo hrepenenja, da -sem' nesel v nekolekovanem šolskem1 naznanlilu nemške dvojke, prevladovalo me jo nad vse radostno pričakovanje, videti svoj-ee in ljubi dom.
Zvest samemu sebi ljubi-m tudi danes svoj rojstni dom, a še bolj svojo ljubljeno državo Jugoslavijo, saj je bila u-stvarjena s trpljenjem! in s krvjo tisočerih mi rojakov tudi za mene.
Danes po 50 letih vladajo med nanni vse drugačne razmere, ko j e je ustvarila svetovna vojna. Maribor je postal naš. Mladina si ponese danes k-elekovaua šolska naznanila v svojem’ maternem jeziku domov. Kolek po 5 Din. je za naš žep v tem dravinjskem’ času sicer neprijetna novost, a kdor ljubi svojo državo, ne bode radi tega čezmerno godrnjal, saj se zavedamo, da moramo dajati lačnemu državnemu želodcu več hrane. Ako želodec ne dobiva dovolj hrane, o-slabi vse telo. Kdor udriha radi teh novosti po diržavi, ta ne ljubi svo.je države, temveč vidi le svoj žep in samega sebe, ta pomaga slabiti donm in v tujini vrednost naše države — valuto dinarja, ta pomaga našim neprijaznim sosedom1 do večjih uspehov v njihovi politiki proti n,ant. Šola, cerkev in dom so dolžni gojiti- Ljubezen do -države, brez katere nam ljubimo svojo državo Jugoslavijo ter ni obstanka. Ljubimo torej svoj dom, bodimo radi. 'da jo mamo!
Dopisi.
Svetinje. Na Svrečnico se je vršil ob prav dobri udeležbi v prostorih g. Zavratnika občni zbor »Bralnega in izobraževalnega društva - Svetinje«- Iz poročil društvenih funkcijo-narjev je videti, da vlada v kraju veliko zanimanje za društvo, ki se pod predsedstvom neumornega g. Lovra Petovarja krepko razvija, širi prosveto s predavanji, igrami, knjigami in časopisjem. To je splošni vtis občnega zbora. Pri volitvah je bil enoglasno izvoljen sledeči odbor: Pe-tovar Lovro (predsednik). Simonič Stanko, Polak Vinko. Lukman Matej, Janžek Jožef, Škrinjar Mihael, Bitenc Rado, Polak Ludvik, Friedl Adolf.^Zavratnik A!., Tretjak Franc in Rižnar Štefan- Nato je predaval g. dr. Ljud. PivkP o temi: »Slovenci — graditelji Jugoslavije«. Veleza-nimiv-o predavanje, v katerem je predavatelj s konkretnimi primeri pokazal, da so i Slovenci pripomogli razpadu Avstrije. Zborovalci so odličnega predavatelja nagradili z burnim ploskanjem. Velik napredek — le tako naprej!
se napravi za enega najvažnejših nacijo-nainih faktorjev:	pravoslavje	in	srbstvo
sta nerazdružna. Pomen tega za poznejše čase (v dobi turške nadvlade). Udejstvuje se tudi kot pisatelj. — Pod Nemanjih narašča moč srbske države vedno bolj in bolj. zlasti za Štefana Uroša II. (1282—1321), svoj najmogočnejši razmah pa doseže pod vlado Štefana Dušana Silnega (1331—1355), ki se je dal v Skop-lju kronati za »carja Srbov, Grkov in Bolgarov«- Dušan Silni je tudi znamenit zakonodajavec. Uvedel je Srbijo v vrsto uglednih, vplivnih evropskih držav. Njegov sin pa ni imel očetove energije^ Mogočna, enotna država je razpadla. 7. njim je 1367 izumrla rodovina Nemanjičev. — Vir: Ant- Melik — Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev (Tiskovna zadruga).
Februar: 4. febr. 1815 rojen Jos. Ju-raj Strossinavcr v Osijeku, po očetu nemškega pokoljenja, po materi Hrvat. Gimnazija v Osijeku, bogoslovje v Dja-kovu- V Budim-Pešti Dr. phil. Pozneje še na Dunaju Dr. theol. 1849 postane profesor na bogoslov. fakulteti dunajske univerze, šc isto leto imenovan za škofa v Djakovu. Umrl 10. apr. 1005. Njegov pomen v njegovem jugoslovanstvu (gl. »Naš boj za lastno državo« str. 7 sl.). Znan pa tudi po vsem svetu radi svojega nastopa na rimskem koncilu v letih 1868 (proti ustvarjanju dogem) in 1870 (proti nezmotljivosti papeža). Za narod postal zaslužen i kot njegov dobrotvor u&taiiovit-1,.«-	Zagrebu	itd.
Ribnica na Pohorju. Po dolgem pre-'( slcdku dveh let je tukajšnja podružnica;! Družbe sv. Cirila in Metoda na SvečrcM co zopet nudila Jepo prireditev. Diletant-j ie so uprizorili igro »Nebesa na zemlji«.' Vsi brez izjeme so odigrali svoje ul-ogei prav dobro, kakor se le malokedaj vidž; na malih podeželskih odrih. Največ sme-| ha je vzbudil seveda g. Balon, ki je bil v igri in tudi maski izredno dober. Slišali smo tudi par ubranih pesmi moškega; zbora. Dasi je zbor maloštevilen, jo vendar nastopil z lepim uspehom. Hladnikova »Deklici* in stara, a za Ribničan ne še tudi nova. Zajčeva »U boj« sta najbolj ugajali- Po vsporedu se je razvila prijetna prosta zabava s. šaljivo pošto* srečelovom in plesom. Prireditev je bila' izredno dobro obiskana, le škoda, dtt prostori niso zadostovali, posebno prt-igri, zato niso prišli vsi na svoj račun. Dober obisk naj bi bil vzpodbuda podružnici. da bi se odločila pogosteje zal kako prireditev.
Gornja Radgona. Naš Sokol j d dobil svoj dom. Kupil je Ratnikovo hišo v sredini mesta za 1,200.000 K in uredi v njej veliko dvorano za telovadbo in priredit-, ve. Tako postane Sokol središče našega!; družabnega in kulturnega življenja. Saj! smo dozdaj bridko pogrešali strehe za j razne naše kulturne in narodne organizacije. Zato bodi izrečena odboru iskrena)-zahvala za njegovo energično odločitev. Sedaj pa naprej in kvišku!
Rogaška Slatina. Tukajšnja obrtna'; zadruga je imela v nedeljo občni zbor j z volitvo novega odbora. Volitve so s©-izvršile nepravilno in se je zato vložila, pritožba na okrajno glavarstvo. SpIoK; imamo v tej zadrugi čudne razmere, Vij komisijah za oproščenje vajencev je vedno vse narobe: krojače in šivilje opro--ščajo čevlja-rji, Čevljarje krojači ali mizarji itd. Med obrtniki je žal prema-loi j zanimanja za svojo strokovno organiza-cio, ker sicer ne bi mogli pripuščati, dal 1 imajo zadrugo v rokah ljudje, ki jim j® j napredek obrtništva deveta briga-
Mozirje. Občina trga Mozirje je vsled! novih volitev vendarle prišla v spretnej roke. Za župana je izvoljen g. Matija!) Goričar, trgovec in posestnik v Mozir—. ju, svetovalcem pa gg. Ivan Veit, kolar*, Franc Celinšek, gostilničar in trgovec ter! Jože Matjaž, lončar, vsi v Mozirju. —‘ Novi odbor čaka nešteto nujnega in tru--dapo-lnega dela. Spretno vodstvo in odločni nastop novega župana nam je pa, jamstvo, da bo odstranjena dosedanjar zanemarjenost-	*
Guštanj. Tukajšnja požarna brambal. je imela kakor navadno 2. tm. svojo-plesno veselico. Ni bilo še dosti, da jej odbor razpošiljal nemška vabila in tako zvlekel čim več nemškutarije! Da bMmelai-veselica kolikor toliko nemško Uče in) nemški značaj, je predsednik požarne^, brambe. krojaški mojster Schaffer naročil iz Maribora nemške pevce, četudi soj jc to tajno zgodilo, vendar smo to zvedeli' in Schafferjeve račune prekrižali. Ude-1
in kot prvoboritelj za narodno, slovansko] bogoslužje. Vtf-r: Dr. Bogdanovič — Pr® gled književnosti hrvatske i srpske, knji-! ga druga, str. 583—589. — H. Wende-l;l Aus dem siidslaw- Risorgimento. _ j 17. febr. 1865 rojen Silvije Strahimir, Kranjčevič v Senju; tu i gimnazijec, na-, to v Rimu bogoslovec. Odpuščen kot ne-! poklican za duhovski stan postane uči-; telj in pride 1886 v Herceg-Bosno v raz-' lične službe- 1894—1903 urednik lepo-j slovnega lista »Nada« v Sarajevu. Umj/] 29. okt. 1908 v Sarajevu. Njegova knv(- ’ ževna značajka je simboliški realizmu,' mestoma tudi proticerkven evangeljski! nazor. Simboliko in sarkazem razvija-v svojih socijalno tendenco zasledujočih: pesmih — pesimizem je od njega neraz--družljiv karakteristikon. —< Po duhu in po noti mu je soroden sodobnik Ivo knez« Vojnovič, pesnik Dubrovnika (»Dubrova-čka trilogija«) in življenja v njegovi okolici (»Smrt maike Jugoviča«,_ »Lazarevo vaskresenje«). Drug Kranjčeviču soroden sodobnik je Ante Trešič-Pavičic. danes naš poslanik v Združenih državah ameriških. Njegova lirika se nagiblje k filozofiji; pozna se nekoliko vpliv Italijana Carduccija, nekoliko pa spominja na Poljaka Slowackega. — Med srbskim delom našega naroda bi Kranjčeviču še najboU odgovarjal Vojislav Ilič (1862—1894).
Vir: Dr. Bogdanovič, Pregl- knj. hrv. f srp., str. 890—902 et nassim.	_
V (Djdfc
» i *>	{
/ŠCiiSfV
•taeBs« (»naioMi tmy.
JT. ^ariEbnf, aije Y. februarja 102*1.
[feŽba od strani Slovencev: Je bila tako jjnočna, da so se morali nemškutarski Gu-štanjčani z Mariborom vred prepričati da tla za nemškutarijo tudi tu niso več :pripravna- To je bilo škripanja z zobmi, ; bliskovitih pogledov in slišalo se je mnogo pridušenih kletev. Mariborčani pa so se zakleli, da v Guštanj ne pridejo nikoli .več! Največja hvala pa gre libeljškim fantom, ki šo prišli na veselico v tako lepem številu. Srečna občina, ki ima tako zavedne fante. Naj bodo za vzgled drugim občinam Mežiške doline! — Gospodu Schafferju pa svetujemo, da pusti pemškutarsko politiko pri miru, ker se za njega ne izplača več! Slovenci ostanejo gospodarji Mežiške doline, ko že Schaffarja nikjer več ne bo! G. Schaffer pa. naj ve tudi, da ga strogo opazujemo pa njegovih potih in da vodimo evidenco o njegovih izrazih in govorili- Tudi stene imajo ušesa! — Gospodarja »Svobode« g. Dobravca si bodemo zapomnili, kajti vedno gobezda, da je sramota za vsakega kovinarja, ki je »Sokol« ali . »Orjunaš«. Mi pa ostanemo, kar smo, kovinarji pa tudi lahko ostanejo, kar so.
Pomorstvo.
Sedanjost in bodočnost našega pomorstva.
Obi‘1- predavanja v mariihopski Ljudski univerzi minoli pomleljck zvečer je bil zadovolji!v; laliko trdimo, da se pa je udeležilo okoli 200 oseb. Zal da nismo .videli zastopnikov naših gospodarskih Jcrogov, d asi ravno je baš pomorski raz voj eminentno gospodarski problem. V trenutku, ko smo dobili nekoliko več o* pore na morju, je postalo vprašanje trgovske mornarice praktična trgovska zadeva, ki je naši gospodarski krogi v lastnem interesu ne bodo smeli zame-m ar ja ti. Predavatelj g. R, Črnič iz Magreba je znani strokovnjak; njegova predavanja o našem pomorstvu morajo zanimati vsakega državljana, prav po-jsebno pa še človeka gospodarske prakse, Slušatelji so mu b|R za lepo, pregledno in jasno predavanje zelo hvaležni in tto ga ob koncu nagradili z burnim a-plavzom. Podajam na kratko vsebino njegovi h izv a j an j:
Uvodoma j-e g. Črnič z zanosnimi be-Stedamii opisal prazgodovino prihoda Slovanov na Adrijo in njihovo naglo »klimatizacijo na morskih obalah. Ko v kaleldoskopu je podal eelo vrsto primerov, ki kažejo, kako sposobni so vsek-‘idwr biti naši pomorščaki, a žal le v tujih službah.
Nato 'je omenil, da je Jugoslavija sto-prav po sporazum« TruroJbi č-Berto 11 ni dbšla 1. 1920 do svoje narodne trgovinske mornarice. Dasi je ta jako pohabljena, predstavlja vendarle jedro bodočega prospepiteta Jugoslavije na morju.
Zanimivi so statistični podatki, ki jih je podal g. predavatelj o naši hrvat&ki
Sokolstvo m Reka.
r
(Vsem bratom in sestram).
f:	tJsoda Keke jc za enkrat zapečatena.
Javnost ocenja to zgodovinsko dejstvo odgovornih državnikov po zlih posledicah dri po zaalutenih dobrinah, ki se obe* ha j o našemu narodu tostran in onostrnn teaše sedanje državne mieje. Končno nodbe izreče zgodovina.
Istina je, da jc marsikdo pričakoval več uspehov za nas in da se podpisi na rimski pogodbi pokopali premnoge uade, tki je lajšala težke eksistence in neuteš-ljivo pričakovanje naših mjodrešenib bratov in sester.
Kar nam je naklonila trda sedanjost, Mi dar pravično usode, nogo jo le nova vzpodbuda k nadaljnomu, nikoli mirujočemu delu za osvobojenje vseh pripadnikov našega naroda in za njih združitev 55 nami v eni in nam vgem skupaj domo-v&ni. Se danes štejemo pol miljena svojcev, ki so na milost in nemilost izročeni tujemu jarmu. Njih usoda ni in ne sme biti z rimsko pogodbo zaključena za vedno! Zanje se začenja le nova doba bridkih preizkušenj, novih težav in duševnih muk, ki se izlivajo v val nemega hrepenenja PO naši ljubezni in nezmanjšano zvestobo do redne zemlje in krvi;
Tem bratom In sestrami veljajo naši iskreni, bratski pozdravi! Njim1 veljaj
mornarici: Imamb 4 oceanska paroplov-na društva in sicer:
1. »Atlantska ploviidlba Ivo Kačič«, dd. s sedežem v Zagrebu, ki ima 10 ladij s 36.674 ton ladijskega prostora,
2. »Oceania«, ki je te dni prenesla svoj sedež iz Trsta v Beograd. Ima 7 parnikov, s 18.347 brutto ton ladijskega prostora.
3. »Dubrovaeka Parobrodska Plovid-ba« s sedežem1 v Dubrovniku z 9 parnikov .s 27.629 brutto reg. ton Indijskega prostora.
4. »Ugarsko-Hrvatsko d. d. za slobod-nn plovidbu« na Sušaku s 5 parnikov z 18.887 bruto reg. ton ladijskega prostora. —
Od obalnih parobrodnih društev ima mo »Jadransko plov.idbo«, ki razpolaga z 82 parniki,
To ladjevje, bi šteje skupaj 142 parnikov, predstavlja gros naše flote, do-čim jedrenice in majhne ladije služijo pomorskemu obalnemu prometu. Teh 'jadrnic je po zadnjem službenem štetju iz 1. 1921—666 s skupaj 11.000 tonami. Vsa naša mornarica je tedaj štela leta 1921 — 808 ladij s 139.000 tonami, od teh 34 parnikov za dolgo in oceansko plovbo, 112 pa za obalno plovbo.
G. Cimič je nadalje govoril o subvencij oni ran ju naših obalnih paroplovnih društev in je omenil por a zn joče in žalostno dejstvo, da je ena i zrnc ’ naših oibalnrth paroplovnih družb dobila za 1 1923 od države 13,552.765 din subvencije, a še to je na papirju. To je toliko kot nič!
Z živimi besedama je opisal razumevanje in skrb italijanske vlade za svoje pomorstvo in 'je aludiral na nesposobnost naših odgovornih činiteljev, ki je kažejo v vitalnih vprašanjih naše Ad-rije.
Bavil se je s vprašanji luk, železniške zveze z zaledjem, svetilnikov, pomorske propagande med masami, v šolah in v obitelji.
Karakterističen je bil primer, ki ga je navedel da pokaže kako malo je razumeval nek naš minister pomoTskii promet, ko je na vprašanje o budžetu pomorskih svetilnikov odvrnil:	»Pa	naj
ladii.ie ne plovejo po noči!«(!).
Dotaknil se je tudi najaktuelnejšega dogodka: italijansko-jugostov. pogodbe v Rimu. Treba je računati z realnimi dejstvi, zato je naloga naših trgovskih krogov. d'a izrabijo sedanji položaj in placirajo svoj kapital na Reki, ki jo moramo osvojiti ekonomsko, ker je potem ne bo težko dobiti politično.
Želeti bi bilo, da bi g. Cimi da, ki se toliko trudi za pomorsko propagando, povabila naša narodna društva tudi v druga slovenska mesta, zlasti v Ljubljano in Celje. Spretnost in interesantno st, s katero g. Črnič razpravlja o vprašanju našo nacionalne bodočnosti na morju, bo opozorila najširše ljudsko vrste, da je nnš razmah na morju edem najosnovnej-i šili pogojev ekanomskeoa napredka Jugoslavije v koncernu evropskih držav.
naše ponovno zagotovilo, da tud. po rimski pogodbi nismo pozabili nanje, ampak da so poslej še bliže našim svern saj ne more med nje iti med ra* postaviti meje noben«. siJa, kor ut nobena sila postavljena na temelj večne pravde!
Vso brate in sestre v osvobojeni in ujedinjeni domovini pa poživljamo, naj jim bo neodrešena naša zemlja neprestano v spomrtnu in naj zavestno, vztrajno in z podvojeno požrtvovalnostjo izvršujoč vzgojne naloge Sokolstva — obračajo svoje pogleda i.n misli v bodočnost, bi bo z nnžo podporo in pomočjo dovolj jaka, samozavestna, odločna in pripravljena, da prežene črno noč robstva z zlato zoro svobode!!
S tem pozivom izvršujemo sklep odboru ve seje z rine 27. januarja 1924. jp pošiljamo vsem bratske pozdrave!
Zdravo!
Občni zbor Sokolskega društva v Središču ob Dravi. Na Svečnico, dne 2-febr. je itncl središki Sokol ob obilni udeležbi članstva svoj redni letni občni zbor, ki je bil pravo zrcalo izredne društvene delavnosti v pretečenem letu in ponovno pokazal, da je sokolska misel pognala v Središču in okolici globoke korenine. Brat starosta Franjo Kočevar je podal uvodoma splošen pregled o delu v društvu ,y preteklem letu ter o društvenih
Celjske vesti.
Celjske mestno gledališče* V soboto, dne 9. tm. ob 16. uri se vrši druga repriza mladinske igre »Zakleti princ« za celjske šole po znižanih cenah*
Glasbena Matica v Celju je priredila v nedeljo dne 3. tm. v mali dvorani hotela Union pevski koncert, ki je bil zelo dobro obiskan. Nastopil je s solo točkami član ljubljanske kr. opere g. dr. Aleks. Rt go, na klavirju ga je spremljal g. Janko Ravnik, profesor Glasbene Matice v Ljubljani. G. Rigo je znal s svojim ljub kim glasom in umetniško rutino fascinirati občinstvo do konca, tudi je, dasirav no rodom Rus, kazal lepo in pravilno iz govarjavo. Na glasovi rju ga je spremlja! g. Ravnik z izredno lahkoto in spretnostjo. Izrazila se je želja, da bi nastopil tudi samostojno enkrat v Celju- Ves večer sta žela oba umetnika obilo priznanja in ploskanja, kar naj jima služi v dokaz velike hvaležnosti muzikalne publike.
Zveza jugoslovanskih železničarjev — podružnica Celje — priredi v vseh gornjih prostorih Nar. doma v soboto, 9 tm- svoj II. železničarski ples v korist onemoglim železničarjem, njihovim vdovam in sirotam. Začetek ob 20. uri.
Iz celjfske mestne plinarne* V ponde Ijek, dne 4. tm. se je vršila prva seja odseka za sanacijo mestne plinarne. Sklenilo sc je reducirati osobje. V kratkem se vrši v Gospodinjski šoli poskusno kuhanje s plinom In z navadnim kurivom, da se lahko gospodinje same prepričajo o prednostih plina. Konečno se je sklenilo odposlati obratovodjo mestne plinarne na Dunaj, da prouči nove plinske naprave za kovače in ključavničarje ter v drugih industrijskih podjetij.
Radi stanovanjskega urada pred so. diščem. Zadnji čas so se raztresle o poslovanju stanovanjskega urada v Celju razne govorice. Kako neosnovane so, kažeta sledeča sodnijska slučaja: Krojač Otmar Zidarič je meseca oktobra v »Poslanem« brez stvarnih dokazov krivil pristranskega postopanja in podkupljivosti. Bil je pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen na 20 D denarne globe* — Pred istim sodiščem se je zagovarjal občinski odbornik Anton Štern, ki je pred-bacival v ne baš izbranih besedah članu stanovanjskega razsodišča, da ne vrši pravilno svoje dolžnosti. Plačati mora 100 D denarne globe. In tako čaka na razčiščenje še par drugih slučajev.
Izpred sodišča.
Prevejan goljuf.
46-ietui, k Sv. Kungoti, okraj Konjice, pristojen Jurij Malec, ki Je že 7-krat predkaznovan, se je zagovarjal pred o-krožnim sodiščem radi hudodelstva goljufije in prestopka tatvine. — Malec je goljuf po poklicu, ki se preživlja izključno le z goljufijami ter se klati iz enega kraja v drugega, da mu oblastva ne bi prišla prehitro na sled in da lažje oško-
financah. Bodril je brate in sestre na nadaljno požrtvovalno delo. Na to so podali podrobna poročila še po vrsti: brat načelnik V i tor i o telovadbi, br* Naj-žar kot načelnik kulturno-prosvefnega odseka o delovanju na prosvetnem polju. Društvo, ki razpolaga s prekrasnim gledališkim odrom, je imelo rned letom tri dobro uspele gledališke predstave in več lepili predavanj in družabnih prireditev. Lepo poročilo jc podal tudi tajnik, br. Vcnigerfioiz, iz katerega se je dalo med drugim posneti tudi razveseljivo dejstvo, da se jo med lotom1 tudi število članstva povečalo. Iz poročila društvenega blagajnika, br. Mlinariča in blagajnika Sokolsko gradbene zadruge br* Klemenčiča je bilo razvideti, da jc imelo društvo izredno velik denarni promet in za podeželsko društvo naravnost krasne dohodke, da pa bode treba še mnogo požrtvovalnosti, da se izplačajo vsi stroški zgradbe Sokolskega dolna. — Pri volitvah je bi! izvoljen po večini stari odbor s svojim dosedajnim požrtvovalnim starostom bratom Kočevarjem na čelu. Z ozirom na dejstvo, da ima društvo svoj močen pevski zbor in svojo godbo, ki šteje 23 mož, se je kulturno prosvetni odsek razširi! v toliko, da Im* sedai dramatični, pevski in godbeni pod-odsek po enega zastopnika v glavnem odboru. Pri slučajnostih je spregovoril tudi zastopnik Mariborske sokplskjj hu-
duje svoje žrtve. — Dne 18* julija 1922 je odslužil pri okrajnem sodišču v Slov* Bistrici svojo kazen 4-mesečuega zapora. Par dni nato se je pojavil v Mariboru ter goljufal več trgovcev, katerim je pravil, da je posestnik iz Hočkega Pohorja in da ima večjo množino lepih in suhih bukovih drv prav po ceni na prodaj. S trgovci je sklenil dobavne pogodbe ter so mu izročili nadavkc in sicer Marija Gerlič 5. in 8. avgusta 1922 3000 K, pivovarna Gotz 24. avg. 1922 2000 K, tvrdka Tonejc in Franc Rozman 26. avg-1922 4000 K, Marija Šuligoj 2. oktobra 1922 800 K, Maks Vizjak 13* okt. 1922 2000 K. Vse te kupčije so bile izmišljene in Malec ni dobavil nobenih drv. Dne 6. novembra se je priklatil k Št. Lovrencu na Pohorju, kjer je ogoljufal Jožefo Novak za 800 K. Nato se je podal 7. novem*
1922 v Konjice, kjer jc bil aretiran, ker je tudi tam ogoljufal jedno stranko. Dne
6.	decembra 1922 pa se mu je posrečilo pobegniti. Nato se je klatil po Ptujskem polju ter zopet goljufal* Bil jc 19. jan*
1923 zasačen od žandarmerijc ter izročen okrajnemu sodišču v Ptuj, ki ga je obsodilo na 2 meseca zapora. V zaporih je goljuf zbolel in je bil zato premeščen v ptujsko bolnico, odkoder je dne 19. marca zopet pobegnil ter se neznano kje potikal okrog* Meseca septembra II. se je pojavil zopet na Pohorju in vstopil v službo pri Antonu Švajgerju na Kumu pod napačnim imenom. Par dni je delal in ukradel nato svojemu službodajalcu cajgaste hlače v vrednosti 400 K ter ž njimi izginil. Ko pa je ukradel v noči na 27. oktobra II. Matiji Škribe v Št. Lovrencu na P. dva domača zajca, so ga o-rožniki izsledili v neki koči na Kumu in ga aretirali* Sodba se glasi na 6 mesecev ječe.
Na potu v prisilno delavnico*
23-letna v Hoče, okraj Maribor, pristojna Matilda Kovačič, kj je radi tatvine in potepuštva že 11-krat predkaznova-na, je bila pri Mariji Moro v Mariboru, Ipavčeva ul. 55, kot delavka zaposlena. Dne 10. novemhra 11. je ukradla svoji delodajalki 4000 I< gotovine, par čevljev, double verižico, žensko spodnje krilo, ženske spodnje hlače, jedno brisačo, žensko čepico, črno krilo iz sukna in usnjat pleten pas. Osumljena je nadalje, da je v, času od 29. do 30. oktobra 11. odnesla Antoniji Jančič v Hočah par čevljev. V prvi polovioi meseca novembra 11* pa se je potepala v Mariboru in v Celju in ne more dokazati, da bi se preživljala na pošten način- Kovačič prizna očitane ji tatvini, izvzemši gotovine v znesku po 4000 K in trdi, da je ukradla gotovine le 3200 K. Tajj pa, da bi se v prvi polovici novembra potepala brez dela clcrog. Pred okrožnim sodiščem je bila obsojena radi hudodelstva tatvine in prestopka po čl. 6 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 14 mesecev težke ječe ter se je izrekla dopustnost oddaje v prisilno delavnico po prestani kazni.
Ne pozabite naročnine!
pe, brat Schaup. V laskavih besedah sc je izražal o delovanju Središkega Sokola, ki si je zgradil tako lep Sokolski dom, opozarjal na nekatere pomanjkljivosti in dajal blagohotne nasvete za bodoče poslovno leto. Tudi mladi naš brat Žerjav nam je podal lope smernice za naše nadaljno delovanje* — V zaključnih besedah je brat starosta ponovno bodril članstvo k nadaljuj požrtvovalnosti in opozarjal na žalostne posledice, ki bi nastale, Čc bi društvo omagalo pod težkim gmotnim bremenom ter zaključi! ta izredno lepo uspeli občni zbor. — Zn tem so priredile članice malo čajanko, pri kateri so ostali bratje in sestre šc nekaj čnsn v bratskem razgovoru skupaj. Prvič je nastopil društven! mešan zbor bi zapel ubrano par narodnih pesmi, mladina pa se je ob zvokih Sokolske godbe parkrat zavrtela. Pomembna pa ostane ta čajanka za naše društvo radi tega, ker so se pri tej priliki izravnala na res bratski in prisrčni način nesoglasja In razčistila nesnorazuniljenia. ki so žal že dalj časa trajala mod nekaterimi odličnimi Člani Središkega Sokola In vsled katerih je trpelo društvo in vsa napredna .stvar v našem trgu. Upajmo, da bode sedaj tega za vselej konec. Na vso napredno javnost je napravilo to najlepši utis in vsi se tega veselimo, ker vemo, da bratska sloga jači, a nesloga
Zdrava* '•'
■w
V, ^airi$wn; 3ne 7.
„ ;¥ABOB< OTKOUNf ITST«^
Mariborske vesti.
Maribor 6. februarja 1924. m VSEM DRUŠTVOM IN KORPORACIJAM. V najkrajšem času pošljem vsem p. n. društvom in’ korporacijam peticijo za subvencijo narodnega gloda' lišča v Mariboru v podpis. Ob tej priliki naprošam vsa društva, da takoj peticijo podpišejo in opremijo z, žigom, ker je zadeva jako nujna.	v-.;	-
V. GRČAR, župan. -D-
m Trafikanti so uaprošeni, da vrnejo neprodane časopise najkasneje do 10 Vsacega meseca.
m Vsemu prebivalstvu! Zadnji čas se množe slučaji, da se posamezniki bodisi osebno bodisi telefonično obračajo na naše uredništvo v zadevah, ki se ne tičejo uredništva (oglasi itd.)- Opozarjamo vsa kogar, da se v takih zadevah obrača na upravo lista in sicer ali osebno v prosto rih uprave v pritličju tiskarne ali pa telefonično na št. 24 (in ne 276, ki je številka uredništva).
m Smrtna kosa v policijskih vrstah Včeraj so pokopali pol. detektiva Tratnika, nocoj po noči pa je preminul poveljnik javne varnostne službe v p. g. Anton Majdič. Pokojnik je pred vojno služboval .v Trstu, po prevratu pa je prevzel varnostno službo v Ljubljani, čez nekaj časa je bil premeščen v Maribor, kjer se je odlikoval kot energičen in vesten policijski organ. Lansko leto so ga vpokojili. Tako smrt počasi reducira policijske vr-ste!
m Ljudska univerza. Prihodnji pon-'deljek 11. tm. bo predaval g. A- Skala, strokovni učitelj, o početku in razvoju psihoanalize. To je nova panoga psihologije, ki sloni na eksperimentalnih metodah in ki ima tudi praktičen pomen. Danes je pogosto slišati o vprašanju duše In duševnosti; problem je silno težaven in si znanost le z največjim trudom krči pota. Vsakogar bo tedaj zanimala psihoanalitična metoda, ki nam poj^snuje marsikatero skrivnost našega duševnega življenja. Naj se nihče ne ustraši tujk, ki smo jih morali uporabiti v teh vrsticah; preverjeni smo, da bo predavatelj obravnaval snov kar najbolj poljudno in razumljivo. Opozarjamo že danes na pon-'deljkovo predavanje.
mJ Ocenjevalne komisije za nove gostilniške takse. Jutri začno poslovati pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu ocenjevalno komisijo za določitev novih taks za gostilne, kavarne in1 dviga podobna podjetja v smislu zakona o taksah. Poslovalo bo dvoje komisij pod predsedstvom višjega finančnega uradnika; člani pa so okrajni finančni pregledniki in v to svrlio izvoljeni zastopniki gostilničarjev iz posameznih krajev. Jutri so n a vrsti okraji Brežice, Prevalje, Sv. Lenart v Slov. goricah in Gornja Radgona. Eni komisiji predseduj u finančni ravnatelj g. dr. Povalej, drugi pa fin. svetnik g. dr. Valjavec.
ml Načelstvo Kola jahačev Sokoht v Mariboru iona redno sejo v četrtek dno
7.	febr. ob 20. uri.
m1 Konferenca z.n novi vozili red na paših železnicah ec jo vršila v pop de-J jek v Mariboru skupno z zastopniki Avstrije in Madžarske. Našo žel upravo sta zastopala vlš. rev. Petek in Majcen'. Slo je sploh tudi za preureditev Žel o-nvrpžja. Glavna proga bo v bodoče Beo-gra d1— Zagreb—,T osebico. Po stoj n n—M a -ribor bo baje odslej postranska .proga, V novem voznem redu bo tudi že proga Ormož—H odoš.
m Nemški hišni posestniki In slovenski najemniki- Že ponovno smo dobili pritožbe, da nemški hišni posestniki kažejo tudi v. odnošajih napram najemnikom svoj nacionalističen Žalec. Drugače si namreč ni mogoče razložiti raznih ši-kan, navijanja najemnine in drugih neprijetnosti, ki so jih’ v nekaterih hišah ■najbolj deležni ravno slovenski najemniki. Tako jc neki hišni posestnik, izraziti narodni nasprotnik, povišal slovenskemu najemniku mesečno najemnino od 3000 K na 7800 K ln sicer v času od januarja do novembra H, Tega povišanja pač ni mogoče utemeljevati z dviganjem cen, ker draginja ni delala takšnih skokov. 2e ta primer kaže, kako bi bilo v Mariboru, če bi si nemški hišni posestni-
ki pridobili popolnoma proste roke'. Slovencem 'bi tako poviševali najemnino, da bi jih uprav izrinili iz stanovanj in potem bi bilo dovolj prostora za vse, ki so »volkstreu und staatstreu«.
m Neprijetne posledice slabe vožnje. Zadnjič smo poročali, da je bila vložena ovadba zoper Dragotina Ž., ki je v Dvorakovi ulici zavozil na buip gramoza in prevrnil koleselj z otroci vred. Z. pa je ovadil policiji, da je to neprijetno situaci jo izrabil nek spreten tat in mu izmaknil veliko plahto, ki jo ceni na 2000 D. Torej je vendarle v vsakem oziru prav, če voznik upošteva ccstno-policijske predpise.
m Prepirljiva strica z dežele. Včeraj sta se pred neko gostilno na Koroški ce Sti hudo sprla dva posestnika iz okolice, Rafael H. in Jože P- Šlo je za velevažno vprašanje: za neko kravo. Izprva diplo matski spor se je razvil v dejansko bitko, kateri je napravil konec stražnik- — Pravzaprav pa so se menda prepirali med sabo »vinski duhovi«, in če njih ne ■bi bilo, bi gospoda posestnika prav gotovo rešila kravji problem brez večjih zapletljajev.
m Ponočna bitka s krvavim izidom. Danes se po mariborskih kotičkih mno go govori o pravi pravcati bitki med razgrajači in stražniki, ki se je vršila nocoj pozno v noči. Govorice so, kajpa, pretirane; ljudska fantazija hoče pač imeti za vsako ceno nekaj romantične snovi a la Čaruga in če ni kaj večjega, pa se sicer neznatni dogodki malce povečajo in raz širijo. O nocojšnji mariborski bitki smo prejeli sledeče avtentično poročilo: Sinoči sta v gostilni Vlahovič popivala dva mesarja, junaška sina »čovječanske i mi-rotvorne republike«. Eden izmed njiju Mirko V. je znan razgrajač in policijski svat. Ko sta se napila, jima je zavrela vroča kri in sta jela kar meni nič tebi nič razbijati steklenice ln razgrajati- Gostilničar se je naveličal njune surovosti in jc poklical stražnika. Prihitela sta dva moža postave in poklicala mesarska junaka na odgovornost. To pa je mlrotvorna rojaka raztogotilo in sta zlomila mizo iz trdega lesa ter vsak z eno nogo udarila po stražnikih- Izkoristivši zmedo sta jo jadrno smuknila skozi vrata in zavila nekoliko po Meljski cesti, stražnika pa za njima. Medtem sta prišla na pomoč še dva stražnika, zato sta mesarja pobegnila proti mestnemu parku. Redarji so ju zasledovali in ko so se srečali v parku, sta razgrajača ponovno izzivala. En stražnik je oddal iz revolverja dva strela v zrak. Mirotvorna republikanca pa sta se drzpo vrgla na stražnike. Eden izmed njih je v obrambi izdrl sabljo in udaril Mirka V. po glavi, komolcu in roki, da mu je začela teči kri- Tega so ujeli, do-čim se je njegov tovariš izmuznil in skril v nočni temi. Mirka. V. so morali prepeljati v bolnico, njegovega tovariša pa še iščejo in bo nnjhrže tekom današnjega dne aretiran- G. Vlahovič ima okoli 1600 Din. škode.
m1 Grajska klet. V srečo 6. februarja po koncertu Gl. Matico odprto čez pol ure. V četrtek 7. februarja 'koncert nar, žel. gl. društva Drava. Začetek ob SO. uri,
m Velika kavarna. V četrtek 7. febr. tnV. Elitni koncert s sodelovanjem muzikaličnega Ario IViltedo Margilles in pojaeenrim' orkestom. Vstop prost,
m Mestno kopališče ostane tekoči teden’ radi čiščenja parnega kotla zaprto,
m Uradniška menza se nahaja na Slomškovem trgu 17 (v Kazini). Hrana stane dnevno 50 K. Sprejemajo sc državni in zasebni uradniki.
m Usmilite se otroka! Petletni otrok revne vdove prosi r dvignjenimi rokami, nai sc ga usmili dobra rodbina brez otrok in ga vzame za svojega, ker je sicer izročen gladu in smrti. Informacije daje in ponudbe sprejema naše uredništvo-
Sprememba repertoarja. Radii neprccT-videnih zapred se repertoar v toliko spemeni, da se igra v petek S. febr. mesto javljene predstave »Mercadet« opereta »Pri Treh mladenkah« in: sicer za ab. A.	i	. * i
Narodno ^Ssdallšfe.
REPERTOIRE:
Sreda, 6. febr. Zaprto.
Sreda, 6. febr. Zaprto.
Četrtek. 7. febr. »Oaatran življenja«. Ab, D.
Petek, 8. febr. »Pri treh’ mladenkah«, Ab. A.
Ncjelja, IS, febr. ob 15. uri »Lumparij vagabund«. — Ob 20. uri »Janko in Metka«. Ab. E.
Kultura in umetnost
BALZACOV »MERCADET« NA MARIBORSKEM ODRU.
Balzacov »Mercadet« je nekam cinična komedija. Njen humor je suh, težak, šegav; tako sc šalijo ljudje, ki bi radi z zbadanjem skrili svoj gnev ali zagrenjenost. Balzac se je v »Mercadetu« naro-gal i sebi i svojim upnikom, zakaj noben njegov živi jen jepisec ne pozabi omeniti, da je Balzac do zadnje ure tičal v dolgovih. Tudi vanj — Krcza duha so se neprestano zaletavali sitni denarni stiskači, špekulanti in oderuhi, ki nič niso hoteli slišati, da bi smel slaven mož — in Balzac je bil trdno prepričan o svoji slavi
zaostajati z obrestmi ali pa odlagati plačevanje dolgov na praznik sv. Nikoli. Mercadet v krogu omejenih upnikov je tedaj Balzac sam, vse drugo pa je duhovito zamišljena satira na račun pariških trgovcev in borznih špekulantov. Posamezni značaji so začrtani plastično in živo, prav posebno pa Mercadet.
Mercadeta je kreiral g. G r o m. Ugotovili smo že, da ima za karakterne vloge precej igralske rutine in dasi nikdar ne posega kdovekako globoko in se tudi ne zmeni mnogo za umetnostno originalnost svojih značajev, je vendar vsekdar tako učinkovit, da potegne tudi slabše moči za sabo- Njegov Mercadet je dokaj plastičen, zlasti v 2- in 3. dejanju. Pripomnil bi le to, da je Balzacov Mercadet manj oblasten in osoren, a zato bolj lokav in priliznjen, kakor vsi prebrisani ljudje, ki hočejo preslepiti druge. Merca-det g. Groma je bil zlasti v 1. dejanju nekoliko pretrd. Mož namreč uživa v lastni duhovitosti; je artistična natura ,v trgovskem svetu. Z naslado opazuje, kako njemu — superiornem značaju — gredo omejeni ljudje na limanice. Če bi bil tedaj g. Grom nekoliko bolj mehak, nasmehi jan in prihlinjen v igri — tako po priliki, kakor mora biti na pr. Hlestjakov v »Revizorju« — bi bila očitnejša tista stran Mercadetovega značaja, ki jo je Balzac najbolj podčrtal: vzvišenost špe-kulanta-genija nad špekulanti-obrtniki. V splošnem pa lahko g. Grom šteje Mercadeta med svoje uspele vloge. Izmed upnikov je bil najboljši g- Kovič kot »papa Violette«. V kreacijah g. Koviča spoznaš na prvi pogled umetniško pristnost; on je .vsekdar samonikel in njegove figure nimajo samo jasne plastike, ampak tudi izrazito psihologijo. Popolnoma zadovoljiva sta bila tudi g. Z c h r e r (Goulard) ln Tovornik (Pierpuin). Julijinega izvoljenca Minarda je podal stari znanec našega gledališča g. Železnik z znano karakteristiko svoje igre: lirična, ženska plastika, mehke kretnje in glas. G. S k r b i n š c k je kreiral Iahkoživčka, Mercadetovega kongenijalnega »zeta* De x Brive. Po mojem občutku je bil njegov De la Brive plastičnejši in pristnejši nego katerakoli dosedanja njegova figura. Kontrast med njim in Mercadejem je bil podan z vidnim umevanjem; a z druge strani se jc jasno črtala sorodnost obeh značajev, njima vzvišenost nad omejenim meščanstvom. G* Rasberger (Verdelin) in Topavac (Mcricourt) sta bila dobra. Isto velja o obeh ženskih vlogah: gdč- Sturmovi (gospa Mercadet) in gdč. Kraljevi (Julija). Ženske vloge kakor tudi vloge obeli prijateljev in služinčadi so le pomožno sredstvo, in-vontar. ki jc potreben, da se pokaže v vsej plastičnosti konflikt izrazitih osebnosti: Mercadeta — De la Brive — Menarda In treh upnikov. Služinčad v Mer-cadejevl hiši so podali:	g. .Harastovič,
č. Petkova in Savinova- G. Kovič je režiral »Mercadeta« v dobrem realističnem stilu in z umevanjem, ki mu ga ni mogel nihče odreči pri vseh njegovih dosedanjih režijah-
Razpoloženje je bilo animirano, gledališče polno. Po drugem dejanju so igralce trikrat poklicali na oder. »Mercadet« je po splošni sodbi uspela in mikavna '•pri/.oritov.	I-us.
—G-
x Taksni ln prtelojbinski pravilnik.
■ V Ljubljani 1924. Zah-ite Tl,kovna za-dmga. Str. 240, Cena 12 D, po pošti 1.50
D več. K zakonu o taksah ih1 pristojbinah je izdiaila sedaj Tiskovna zadruga, še obsežni taksni in' pristojbiuslki pravilnik, ki zakon razlaga in spopotnjuje. Nairoča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
x Razstava karikatur. Na i.nicijatavo Umetniškega Odjeljenja se je sestavil odbor za prireditev skupne razstave vseh karikaturistov1 v Maši državi. Ideja za prireditev take razstave^ se 'je pojavila že pred nekoliko meseci in je potekla iz prepričanja, da bo vedra umetnost karikaturistov našla mnogo interesa v naši publiki. V temi času, ko se ustaljajo notranje in zunanje razmere, bo kazalo naše umetniško, političn.0 in sod jalno življenje v karikaturi pri. jazen' smehljaj na celokupno vznemJirjo-jenost sedanje dobe. Razstava fee o tvori v Beogradu poeetklom' meseca marca tega leta in bo trajala deset dni. Ob tej priliki poziva odbor vse karikaturiste, da pošljejo svoja dela V teku enega meseca (23. dne februarja 1924.), da bi se mogla pravočasno izvršiti vsa pripravljalna dela. Postavljena je žirija strokovnjakov, ki bodo izbirali in! Twpor&-jaiii. poslano slike. Podrobni programi razstave se objavi naknadno. Vse pošli jatve je treba nasloviti: Odboru za prirod ji vanje izložbo karikaturista. —• Umetniško Odoljenje — Kneginje Ljubice, 34 Beograd.
x Agrarna biblioteka, IV. knjiga. III. ja Bošnjak: Težačka hemija, — Za s ve, a specrijalno za naše dasta zaostale P®-ljoprivredinike, od prijeke je potrebe, da znaju temeljna načela henrije, grade znanosti tako važne za tolmačenje svih pojava, boje se dogadjaju, n rmšoj prirodi. Naš zemtljoradnik one, sije, žanje, prera- ’ dinje svoje proizvode, a da me zna uopoe ; kako dolazi do svojih plodova, zašbo so, jedamput bol ji, a drugi poit lošiji, i da me zna kako bi poboljšan svoj proizvod' i kako bi spri ječi o loše pojave, koje m** j njegov proizvod uništavaju. Gosp. lilija Bošnjmlc, uvidivši rteopbodmu potreb« knjige o poljopnivrednoj henriji pisane lakim1 narodnim stilom! za rnašeg gospo- ; dara, maje žalijo ni truda .mi: vremierta, da uvede naše zemljoradnike n' ovni gramu | znanosti da timte dade mdgničfitost našemi j zemljoradniku, da dodje do znanje, koje če mu 'donijeti neizmjeme koristi! kod J obradji vanja svoje rodjene grude. Svktt našim' poljoprhnedhiioknh triaijtopMlje preporučamo ovu' knjigo, a uipozoraiV«-jno i naše prosvjetne vliasbi, Kolje bi je mogle prihaviti! za naše osnovne škole 11 preporueiti Sv,im) pol jopr i vrednimi tolsti- j tuci jama. Knjiga imtože se nabaviti ul J svimi knji žarama i u uredtnfištvu	j
Zagreb, Sudničlka ul. 9. Narudžbe za j knjiža,re vrši knjižara Zabavne Bibljote- ] ke u Zagrebu, Frankopanska ul. 1-
Orjuna.
Organizacija JugoslovenalrtK Nacijo« nalistov - Studenci opozarja vse članstvo. da so uradne ure tajništva ve*k pondeljek irt sredo od 7. do 8. ure zvečer v čitalnici v Narodnem! domu. Tarna! dobe vsi novopristopivši člami priglaentae, legitimacije in' znake. Tudi se prodaja tamkaj brošura »Orjuna, nje cilji in metode« (govor Kr. Nike Bartolovima n« splitskem kongresni katero bi wwMl njene važnosti moral pitati vsak član
Orjuna Pragersko priredi v nadel Jn dne 10. februarja ob 20. uri v prostorih kolodvorske restavracije veselico «plesom in raznimi zabavami. Vabijo sever® bratska društva v okolici, da posefcijo v Sim’ večjem številu to priredita«-. Odhod za Studenško Orjuno ob 5.10 to glavnega kolodvora. Udeležba v kroj« obvezna. —• Orjuna zdravo!
Ptujske vesti.
Občni zbor podružnice CMD v Ptuj®
sr vrši v soboto dne 9. febr, 1934 ob 30, uri zvečer v spodnji dvorani Narodtieg® doma, Bo obenem zboru poje zaprošeni oktet domačega pevskega društva j® bet toraj po občnem zboru prijateljski zabavni večer. Vabimo naše narodno Jaro* ge vseh slojev, da so v obilnem1 številu) udeleže občnega zbora. Odbor CMD. Z® možko podružnico: Dr. Tone Gosak, Lr Za žensko podružnico; Vdda 0wv*t l, w
"BffjfnTk
' »TABOR« (»NARODNI LIST«)'.
aaeas
V Mariboru, dne 7. 'feKmarJn 1524
w
£4v>
3DS;	:.;i>
NAŠE PRIREDITVE:
HO. iebr.:
<L 1. Ustanovni obe. zbor kraj. org. JDS v Rušah;
2. Občni zbor kraj. org. JDS v Središču ob Dravi;	^
3- shod zaupnikov v Dramljah;
4. javni shod pri Sv. Barbari v Halozah ;
5. javni shod pri Sv. Duhu na Ostr. v.; 6 javni shod v. Libeličah.
17. februarja:
Zaupni zbori v svrlio ustanovitve oz-reorganizacije ■ s rezki h organizacij JDS v Murski Soboti, Dol. Lendavi, Ptuju,
, Mariboru (za levi in desni breg), Konjicah, Dravogradu, Slov- Gradcu, Mozirju, Celju, Šmarju in Ljutomeru.
;»*	'-	V'-'
V Murski Soboti je bil na občnem zboru kraj. org, JDS dne 26- jan. izvoljen
za predsednika- domačin g- dr. F. Kerlak.   ..     —
Turistika in šport.
: Občni zbor kluba kolesarjev in motociklistov »Perim« v Mariboru. Klub je edini slovenski našega obmejnega Ma-kribora- Stari odbor je pridno deloval z .ozirom na velike težkočc, koje je imel jpretrpeti. Včeraj pa —5. trn. — v Nar. (domu si je izbral novi odbor, kojega čaka 'V bodoče mnogo dela za procvit kolesarskega športa v Mariboru. V odbor so Jbili izvoljeni: Predsednik Benko Izidor, •post In pos.; podpredsednik Ivo Kvas, p lobu č. mojster, blagajnik Joško Kurinčič. trgovec: Fr. Šober, restavrator; A. jKrdlj, poduradnik: A. Požar, trgovec; Fr-MKumerc. ključavničarski mojster. Zbor (je ob jako lepi udeležbi tudi pokazal za-mimanje za -kolesarski šport ter izkazal (svojemu prvoboritelju in sotrudniku g. ('Josipu Misleju, pek. mojstru, hvaležnost (ter ga imenoval častnim članom kluba, [želimo po ve mu odboru mnogo uspeha, [slovenskim krogom pa. da podpirajo ta jnaš edini slo-venski -kolesarski klub. č.
: Ruška koča ima v nedeljo, 10. febr. IkcHne. Izletniki se odpel j a jo zjutraj ob 5.05 od glavnega kolodvora do Ruš. — OKIrene se po »Strmci«, ker je ta pot lepo iahojena in nenevarna. Od Ruške kočo do Ovčjo ravne, ozir. Apenice krasno .jtankališee.
f : Glavna skupščina LNP sc je vršila j2. tm. v Ljubljani- Bila jc mestoma bur-ina. ker so nekaterniki ostro kritizirali (delovanje dozdajnega- odbora. Vkljub tetam je dobil odbor absolutorij in jc bil iz-Jvoljen znova prejšnji predsodnik g. ravnatelj Jug. V odhoni sta jz Maribora jpfatfirtšek in iz Celja Mahkovec.
venček. Ker je čisti 'dobiček tega plesa namenjen fondu za zgradbo okrevališča -nastavljencev, priporoča Trgovski gre-mij svojim članom, da se istega v kolikor mogoče obilnem številu udeleže.
č	Trgovski	nastavijenci!	V	četrtek
dne	7. trn. ob	A20. (A8.) uri	se	vrst v
hotelu »Kosovo« (prej gostilna Maribor), redni občni zbo-r pomočniškega zbora v Mariboru s sledečim' dnevnim redom: 1. poročila, 2. sprememba pravil, 3. volitve, 4. slučajnosti. Ker je vsak trgovski nastavljene« zainteresiran na tem zborovanju, je pričakovati polnoštevilne udeležbe.	»>
§ Udruženje voj. invalidov, vdov in sirot podr. v Mariboru poroča cenj- občinstvu Maribora, da se je društvo odločilo	tudi letos	prirediti dobrodelno veselico	s plesom,	katera se vrši	16.	febr. tl.
v Gbtzovi dvorani. Gotovo še bode marsikateremu v spominu od minulega leta, kako lepo in mirno je naša veselica potekla; upamo tudi letos sijajnega uspeha na obisku. Saj gre za podpiranje najrevnejših vojnih žrtev- Vsa druga društva pa prosimo, da na ta dan ne prirejajo veselic ter sc naj korporativno udeleže naše dobrodelne veselice- — Odbor.
Gospodarstvo.
Nekaj iz teorije kmetijstva. (Dalje.)
IV. SADJARSTVO
Rim.
" I. Mariborski bioskop. .Lutri pride ti a ijersto III. del ogramhega filimia »Osvoji-j*elj zapaca". Tretji! del obsega deset de-teanj. Je zelo zanimiv in poln napetih pri-imr. V pooideljek se vprizori 4. dn obenem ,aadtnji del. '	1
Objave.
Filatelisti., Vsak četrtek ob 20. uri sestanek v gostilni Novosel, Rotovžki trg
‘it. s.
§ Trgovski venček. Vabila k Trgov-iu venčku so se danes deloma odpo-Ia po pošti, deloma se bodo dostavila Ipo .va/biinemu odseku v prihodnjih dneh-IKer ‘je vstop mogoč le z vabilom, prosi-nno, da vsi oni, katere se je pomotoma jprezrk), zahtevajo vabila telefonično po IStev. 344 ali 407- Posebno se opozarja, JfcJa je bilo že do sedaj večje Število va-f$>il vsled spremembe naslova vrnjenih in Iio posebno pri privatnih nameščencih, r so seznami naslovov vslcd menjanja vanj netočni. V ‘kolikor se-taka vala ne reklamirajo, se bodo izdala pri [Magajni in naj se toraj vsak privatni eščenec, ne oziraje se na to, ali je ejel vabilo ali ne, r AeJeži te lepe pri-tve, ker jc vsakemu .vabilo zasigura-tm.. Veselični odbor računa trdno na stanovsko dolžnost vsakega nameščenca in tjpa, da bo vsak obiskal prireditev lastne
fjjMTjanizacije.
i § Trgovski venček; Pomočniški o'd-',fior trgovskega gremija priredi v soboto iSUftta M Ootzovi dvorani svoj plesni
Trgovina, obrt in industrija,
g Kolkovanje v zadevah pred uprav-mini sodiščem. Od predsedstva upravnega sedišča v Celju smo prejeli spis o predpisih glede kolkovanja vlog na to sodišče. Za obseg našega lista je spis žal preobsežen, dahi ga mogli v celoti obja-viit. Kdor se zanima za podrobnosti, mu' je spis v našem uredništvu na vpogled na razpolago. Objavljamo tu kratko le, da je treba ‘kolkovati navadne vloge, o-pozoritve in prošnje s 5 D, kvalificirane vloge pa i tožbe na upravno sodišče s 50 I), pritožbe zoper kazenske obsodbe po fin. zakonih .s 100 I>, pni tožbe zoper odločbo višjega samoupravnega oblast v a s 50 D, pritožbe zoper razsodbe upravnih sodišč na drž. svet in pritožbe radi zavrnitev pritožb radi formalinih nedost-at-kov s 50 D, pritožbe proti nezakonitosti volilnega postopka pri cbl. in srezkih volitvah S 100 D, prijave (prošnje) k drž. strok, izpitu v smislu čl. 22 zakona o obči upravi z 20 D, prošnja za dovolitev ponavljalnega ali naknadnega drž. strokovnega izpita s 50 D, zahteva po izločitvi sodnikov upravnega kot disciplinarnega sodišča za vsako osebo, katere izločitev se zahteva, s 50 D itd.
g Dobava ključavnic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 22. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 500 komadov patentnih' velikih ključavnic (žabic). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dobava volnenih mazalic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 7.31*0 komadov raznih volnenih mazalne. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbomiicc v Ljmbljani interesentom' na vpogled.
g Dobava stekla. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 1.400 m3 solinskega stekla. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dohava signalnega stekla. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dno 23. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave sig-.alnega stekla. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki jc v pisarni trgovske in obrtni s.ke zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dobava brona v palicah. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. februarja t. 1. ofer talna licitacija glede dobave večje količine brona v palioah. Predmetu i oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in o hrt, niške zbornice v, Ljubija ni interesentom na vpogled.
1* Vzgojevališče sadnega drevja.
obstoji iz treh delov in sicer iz semenišča, iz korenršča in iz drevesnice. V semenišču se na za to pripravljenih gredah zasejava sadno seme v svrho pridobitve sadik (divjakov), ki sc rabijo za presaditev v drevesnico, kjer se cepijo z izbranimi sortami in negujejo, dokler se jim razvije pravilna krona in lepo deblo, ozir. dokler ne dobe oblike, katero želimo, nakar se presade na stalno mesto. V korenišču se pridobivajo korenjaki, gre-benice, potaknice in ključi.
V semenišču se mora nahajati poleg gred za sejanje sadnega semena tudi grede za svoječasno presajevanje ali piki-ranjc mladih rastlin, a v drevesnici sami morajo biti oddelki za visokodebelnata, za srednjedebelnata in za pritlična drevesa ter oddelki za gojenje okopavin. Na vseh oddelkih je gojiti namreč drevesa in okopavihe izmenjevalno, eno za drugim, zato se vsak oddelek, na katerem so se drevesa odgojila, zaseje z okopavinami, katerim se dobro pognoji. V oddelku za pritlikavo drevje mora biti toliko -posameznih gred, koliko raznih oblik se hoče vzgojiti, a v delu drevesnice za presajevanje mladih drevesc mora biti pet oddelkov in sicer prvi: za enoletne sadike, drugi: za dveletne sadike, ki se cepijo v tem letu:	tretji:	za sadna drevesca v
tretjem letu, pri katerih se začne s for-
FaiisiiiaEu
Naročajte
.Jadranske Stražo!1
s, na	r^ra	rs
m
miranjem krone; četrti: za saclna drevesca v četrtem letu. pri katerih se for m kanje krone dovršuje in katera sc morajo zaraditega. ker naglo rastejo, četrto leto v jeseni izkopati in peti: za sadna drevesca v petem letu, pri katerih se v..icd počasneje rasti razvitek krone dovrši še le to leto.
Kadar sc-jc napram temu določila velikost posameznih kvartirjev in oddelkov za semenišče, korenišče in vzgoje-vališčc pvitlikovcev, potem sc v smeri največje dolžine nasada	naredi glavni
pot (steza), katerega širina mora biti 1.5 do 2 m. z ozirom na to, če se ga namerava uporabljati s tovornimi kolanri (za vožnjo gnoja itd.) ali ne. Potem jc izmeriti in narediti po -potrebi i stranske pote, pri čem je paziti, da se ti križajo z glavnim potoni vedno le v pravokotu. in da se na ta način dobi oddelke v pravilni obliki. Stranski poti so lahko tudi ožji. Če je mogoče, je glavne pete nasuti z žlindro ali prodccm, če pa ni, ra jih je zasejati z nizko travo in belo deteljo. Da mladim sadikam in žlahtnemu sadnemu drevju ne škoduje živina, zajci itd., se mora vzgojev-ališče sadnih drevesc obdati z žično ali kako drugo ograjo. Če je drevesnica izpostavljena pišu. se na ve-terni strani nasadi vi okn drevje, kakor jelka. h'". “rr-i topol, akacija itd.
(Dalje prihodnjič.)
-a-
Kmefcijska opravila v februarju ali svečanu.
Rama opravila. Hranjeno sadje preglej, giif-lo odbori. čebele lepo osnaži in deni tja, kjer bodo čez leto. Očisti žito za sejanje; boljša so predlanska semena kakor nova. Pripravi orodje za zunanja dela. Živino, kii ima mlade, bolje krnili, sicer pa glej, da odmeriš klajo; previden gospodar -Ima. o Svečnici še pol kla-je. Kokoši začno nesti, daj jim obilo ječmena; da bodo valile, daj jim kuhanih konopelj.
Drevje obreži in očisti (marelce in breskve šele koncem meseca; lažje pa se ustavljajo smoliti, če se nič ne obrežejo). Suhe in vodene, mladike odstranjuj. Orehi in kostanji se obrezujejo jeseni. Cepičev nareži ter jih shrani v zračni kleti v nekoliko vlažnem pesku. V drevesnici in sadovnjaku zalivaj krog poldneva z gnojnico. Zemljo okoli debla zrahljaj. Čc niso v jeseni nasejal, sejaj pečke divjakov, kadar se zemlja otaja. V gezdu nasajaj smrekova, jelkova, -brezova, borova semena.
Trto obreži sedaj. Čc se bojiš pozebe, čakaj do marca. Mlado trto reži na malo očes, da se okrepi. Dorasl-o trto (domete v 4.-6. letu) reži tako, da ostane pri trti nižje enoleten poganjek s tremi razvitimi očesi, nad njimi dolg poganjek (na.p-nenecj s 4—30 očesi. Prvi poganjek (palec) ti bo dal krepko razvite mladike, od ■katerih boš prihodnje leto eno odrezal, drugi dve pa zopet porabil za palec in napnenec; napnenec moraš upogniti malo navzdol, pa ti prinese zato majhne mladike in obilo grozdja; drugo lelo se odreže cel napnenec. Palec in napnenec
morata biti na dvoletnem lesu: če n! mogoče oboje, v-saj napnenec; če ima samo stari les mladike, naj se pusti palec j.rch očes. Pri letnikih skrbi že pri obrezovanju, da fco-do mladike kcli-kor moči solneu pristopne. Reži le ob lepem' vremenu. Proti koncu meseca cepi v sobi ključe in korenjake, ter pokladaj cepljenke. v mah.
Vrt. Ob lepem vremen-” "e j a.: špinačo, karote (rumeno korenje), čebulo, glavno solato, peteršilj, zeleno, zgodnji grah’. .— Na gorki lehi je Mesečna redkvica, dorasla, dorastu.ic tudi solata; po potrebi skrbi za novo setev. Lche pridno zrači, a varuj pred- m-rasom, da ti kumare tie pozebo jo., Pozeble sočne rastline ne po-ženo več. Zgodnji fižol lahko vsadiš v pokrito lebo. Če še nisi nasejal zgodnjega zolja, kolerabe, ohrovta, je še čas; bolje bo. če seješ na mrzlo gredico, katero z vejami, listjem ali slamo dobro pokriješ. Pri karfiolu pazi, da ne dobi preveč toplote.
V cvetličnjaku. Delphhmimi (ostrožnih), reseda se sejeta. V lončke posadi begonije, cvetne kaladije, gloksini.je. — Citiera/rija začne evesti. Počasi ‘kaljive rastlii-ne sejemo sedaj. Cvetne čebulice se ha prostem zračijo. Kolikor več svetlobe in topline dobiva rastlina, tern obil-ngje jo zalivaj.
Tolje. Čistijo se jarki za odpejavo vode, pobira sc z njiv kamenje. Deteljišča se z brano prevlečejo. S košenie se trebi kamenje, sekajo in rujejo nepotrebne grmade. 1trozi se gnoj. Če je vreme ugodno, prebrjl Pognojene njive in prevleci zn set-ev prašnega korenja in pese. Med ječmen se vseje -istrn-iščno korenje, med ječmen, pšenico, ali rž se vsoje domača
Cene živilom v Mariboru in drugih mestih Jugoslavije.
Mesto	- 111 " Maribor	Zagreb	Beograd	Novl Sad	Celje	Ljubljana	Varaždin
Govedina	16—27 —	22-—30-—	J0--24-	24--S8-—	10-25 —	1750 28 -	21 50 22'50
Teletina	24'—30—	2S-—DO'—	22—58 —	36--38 —	30—35--	29-—31*—	24-
Svinjina	30’—40'—	32-50	30-—34 —	36--S8-	30-_35-—	32*50 35-	30--
Slanina	35 -40--	34 —	34--	36-—37--	41—43 —	36-50	37-501
Mast	40-—	32-—34 —	jV—38-	38*—40'—	44---	42 -44--	42 50 50-,
Mleko	S'o0 4 —	3 — 4*—	5 — 6--	4*-	4 —	3— 4 —	3 -
Jajca	250	2'— 8 —	2-50 3-60	3-50	2:26	250 2-75	2*35 2 50
Fižol	8 —	#•—	8 —	8--	8'-	6-	6-95 ?•—
Zelje	1-25	2'-	3-- 4 —	3— 4-	2-	3*- 3 J5	1*60
Krompir	1-25	1-75	3'- 4 -	2-60 3 -	!jb	1— 1-25	t-» PtO
Moka št.’ 0	6-50	6-	6-50	S-75	6‘20	6-25 6'60	6-25 C-6C-
Moka St. 2	6 —	6*50	6‘-	5-25	6-80	6 - 6-25	&—
Moka št. 6	5-75	4'50	5-60 6 —	4J5	5-30	5*50 5-75	ar—
Krtih rini	6 —	S —	5-—	5-—	6-	6-50	6-—
Kruh beli.	7*-	6 —	6-	6 —	7».	6-50	6-501
'štetja, O'i'$ po«e.Taj na njivo, Ha kateri dnu "o žito več ne raste. Ivjer je srež povzdignil zemljo in ž njo wed tudi žitne rastline. Po naših .krajih je setve zavoljo manj ugodnega vremena večinoma treba odložiti do sušea.
g Kmetijski tečaji ha Grmu. Na kmet. šoli na Grmu se vrše: od 18. do 20. febr. sadjarski, od 21. do 23. febr. tedaj za pri-pr.idelovanje in nanmo uporabo krme, od 24. do 25. febr. tečaj za delo v vinogradih in obrezovanje trt, dne 7. apr. tečaj za epomladno cepljenje in stratifioiranje tr.t, dne 10. in 11. jun. tečaj za zatiranje škodljivcev in zeleno cepljenje trt.
-o-
g Zajccrejsko društvo v Mariboru oboi oj a že nad osem let. V svoji sredi zbira vedno večino onih meščanov in okoličanov Maribora, ki rede in goje kun-če. Dosedanji poskusi, da bi društvo zaneslo zanimanje za rajcerejo v širši krog, da bi uvideli njeno korist predvsem' oni sloji, ki bi jim zajcereja lahko prinašala velikih koristi, da bi tako zredili doma ceneno in prvovrstno meso, se mi«o posrečili navzlic temu, da je društvo priredilo že lani skromno razstavo kuncev ter fcožuhovinastih izdelkov. Zato si je v zadnjih mesecih društvo oml elito ogledni voz, ki ga je postavilo vsa ko drugo nedeljo na Glavni trg in1 tak seznanjalo občinstvo z raznimi zajčjimi pasmami. Ta misel ni bila brez uspeha. Krog prijateljev kuncorcjc se ’jg znatno povečal, tako da se vrše resne priprave Za letošnjo razstavo, ki bo v večjem ob segu pokazala razne pasme, uspehe domače reje in tudi že izdelke iz kož: ko žuhovino in usnje.
VINOGRADNIŠTVO.
Ustanovni občni zbor »Glavne zveze ;i	Jugoslcv. vinogradnikov«,
se vrši dne 16. februarja 1924 ob 10: nul predpoldne v dvorani trgovske in obrt niške komore v Zagrebu, Trg 29. 'listo-pada, I. nad.str. z naslednjim dnevnim redom: 1. Volitev izvršev&lnega odbora »Glavne zveze«. 2. Diskuzija o vinsk križi in. kako ji odpomoči, 5. Vprašanje »Vinskega zakona« za celo državo. Pobijanje gojitve direktno rdečih ame-(rikapskih trt. 5. Osnovi to v društvenega glasila. 6. Slučajnosti. Ta 6ben4 »bor haj Ibi bil ob enom manifestacija vzajemnosti vseh .vinogradu, iz oelo Jugoslavije ki naj pokaže v-sej javnosti, da smo tudi tukaj in imamo pravico do obstanka. Zategadelj sc, vsi p. n. vinogradniki' U5 vseh vinorodnih pokrajin države nujno Pozivajo, da se tega občnega zbora v. čim' večjem številu udeleže; vsa, obstoječa vinarska drnš*va inr drttgft go spod breke organizacije iz vi-norndjuih krajev pa se naprošajo, da. pošljejo na posvetova Jt.fa švoje znstopriiike, Udeležniki občrte ga »bora imajo pravico do polovičnih kart na vseh železnicah in parobrodih du-žave SHS.
r
Glavni Savcz jugosl. vinogradnikov,
Naznanjamo, da je gospod prometni minister dovolil za posetnike ustanovnega občnega zboga Glavnega Saveza vinogradnikov, ki se vrši dne 16. februarja t. L ob 10. predpoldne v Zagrebu, zniža Sije voznih cen za polovico na vseh državnih železnicah (velja tudi za južno železnico). Občni zbor obeta tedaj . obilen obisk iz vseh vinorodnih krajev naše države, na kar se opozarja vinogradnike iz Slovenije, s ponovnim pozivom, da skrbe za to, da bo poset čim številnejši! Kupiti jo na odhodni železniški postaji celo karto dotičnega razreda, kd velja s potrdilom predsodništva občnega zbora tudii za povratek. -- Pokrajinski Savea. jugosl. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru.
’
TRŽNE CENE.
Vrednost našega denarja. Dne 5- tni. sc je dobilo na zagrebški borzi: 1 dolar za 83 7—84.7 D, 1 švic. frank za 14.85— 14.95 D, 1 lira za 3.64—3.67, 1 češka krona za 2.46—2.49 D, 1 francoski frank za 3.95—4 D. Vrednost dinarja narašča.
Celjski trg 1. febr. Govedina: v niss? nicah I 26, II 23-25, na trvu I 24—25, II
20—22. Teletina: I 32—35, II 30, jetra in pljuča 22. Svinjina: I 35, II 30, slanina I 43, II 41, mast domača 44, amerikanska
39, šunka 45, prekajeno meso I 45, II 40. Mleko 4, surovo maslo 60, čajno 88, jajce 2.25- Pijače: vino staro 12—15, novo do 12, pivo 7, žganje 30. Špecerijsko blago: kava Portoriko 68, Santos 50, Rio 40, sladkor kristal 21.50, v kockah 23.50, riž I 11, II 9.50—10, namizno olje 32, bučno
40, testenine 14, milo 17—^0. Moka »00« 6.20, »2« 5-60, »4« 5.30, koruzna moka 3.50, zdrob 4.70- Pšenica 380, rž 330, o ves 280, koruza 300, fižol 600—700, grah 800. Krompir 1.25—1.50.
Vfnsld trg. 5. trn. Vinska kupčija se razvija le v ozkih mejah domačega kon-zuma. Izmed domačih tržišč je bilo v zadnjem času najživahnejše vršaško. Zato so cene vršaškim vinom prilično čvrste: 3—5 D za liter po kakovosti. Hrvat-ška vina se gibljejo med 3.5—5 Din. za liter po kakovosti. Srbska vina so se v zadnjem času posebno slabo tržila- — Isto velja za Dalmacijo, kjer so cene nespremenjene. V Slovmiji 'je položaj nespremenjen in le tu in tani se'proda 'nekaj več vina. Cene se gibljejo .v Sloveniji povprečno med 5—8 Din. za liter po kakovosti. Kupčijo ovira zlasti pomanjkanje denarja. Podoben je položaj skoro na vseh tujih evropskih tržiščih. Zlasti Italije ne dobi zunanjih kupcev. Zaradi tega cene v Italiji slabijo. Čvrste so cene le v Madžarski in Franciji. To pa zbog padanja madžarske krone, odnosno franoo-'skeča franka.
Žitni trg. Na novosadski žitni borz dne 5. trn. so bile sledeče cene: pšenica baška 342-50. ječmen baški 290— 300, koruza bela 307.50, sremska 240, fižol beli 680. moka »2« 450, »5« 425. »6« 325-
Tržišče, z jaici. 4. tm. Na domačih’ tr žiščih sc opažajo žc sveža jajca. Zato cene šc po malem 'slabijo. Povprečno so plačuje komad v državi po 2.05—2.75-Blaga pa še znatno primanjkuje« Na izvoz, vsaj ne na večji, pri sedanjem stanju ni misliti. V Italiji je žc mnogo blaga nove produkcije, v.severnih 'državah .pa je šc znatno pomahknnjc jajc, liijfi ■■	—O—
Tržne cene v Mariboru
'čl*	m	«.	«
kava pražena I	48 — 70,	II ——,	sol: SJ(ri**;+a	-	V,
,	i	®vnzite	in cedite si nohte	um.ivolln «rsl
celcira 3o-—. noner mlet 40—45 n„ , ,,	’	ajte	S®.
noge, kopljite se itd. Bum-bum-bum! Kdo ve, morda bi ta način kaj izdal? Dr. meri. dent. Stoeibb: svari, da b4 se dojenčkom' in prav majhnimi otrokom 0 čimerkoli umivala usta. Takim' detetom snaži usta narava sama z izrednim izločanjem sline. Ako jim1 umivaš usta, jih1 skoraj vedno raniš, šele ko dobi otrok vse mlečne zobe. naj se začne umivanja zobovja, čimvečji postaja otrok, tem pogosteje naj se snaži. Odrasli pa naj sf snaži zobe točno, redno in temrljlto s ščetko, praškom' ali mehke kredo, povrhu p,-; ge z vodo in robm.
9*-
-50-.
ko?trnnoT»pa mesa 17-50 -, kozjega mesa —, ko-
dne 4. februerja 1954 (Cene ▼ diniriih)
1. M e š‘o :	Goredinn I 25—2?, T7	32—S t-
ili 16—20. sveži-jedk ®4*—. vampi 7—10, pljuča ledvico	—, Rebeo 10'—,	možgani
parklji	6*—. vime 10"—, lof	SO'—,
Teletina I 86-30. II S4—25, ietra 24-—, pijoča 15'—. ledvice —. Pviniina: Pr«S:žje meso
30—40,- salo	38—40, črevna mast	3?* ,
pljuča 13'—, jetra 80'—, ledvice 25—30, plava 20-25, noee 14'—, slanina sveža 35-39. papricirana 43—41, prekajena 4,!*—. mast 40'—, preka eno ojeso 40—50, šunke 56—68, preka-noge 86'—, prekajen jezik 48'—. prekajena plava 32 —.
Drobnica do SO jagnebne —■ zUtiija ,
3. Klobase:	krakovske B2,50, debre
cinske	brunšviške	87-—,	pariške	32*	—
posebne 31*-, safalade 32’—, hrenovke 35—56 iranjske 53'—, prekajene —, meseni sir 32 -poljske salame —•—,'pretisnfeno klobase 32 —,
4. K onj s k o m e s o : 112—15. II 8—10.
5. Kože: konjske, komad 150—200, goveje 5—32*20, telečje 30'—, svinjske 11*85,
u®nje gornje 120—, podplati 80-125,
6. Perutnina: Piščanec majhen 31*__________
večji 40*-. koko« 50-62-60. raca 75*-. gosi 100-112.50, puran 185-160, zajec domač (majhen! 10'—. zajec domač, (vetji) 45'—.
7. Divjačina: (komad) zajec 60—80, sme 15—20.
8. Ribe: (1 kg) krapov 35*-, belic 30'-, ščuk 30'—, rakov —•—.
9. Mlečni izdelki: Mleko (liter) 3-50
do- 4, smetane 15 — 18, surovo maslo (kg)
60*—, čajno maslo —V-, maslo 60-—, dr
emenlaleki —•—, polementalski 65*—, trapistpi
30'—, groyerski 46'—. tilsitski —, parmezan
15°.- . sirček (komad) 6—10. jajca (komad' !—2*50.
10. Pijača: Vino novo 8—11. vino staro 12—16, pivo 6*50, gtekl pire 3*25, iganje 30*-.
11. Kruh: Bel (kg) 7*—j črn 6*—, ržen žemlja (o*/* dkg) komad —-60, mlečni
kruh —.
12. Sadje: (kg) Črešnje — *—, iabolka 1 *-*’*—, II 10-—, IH 6*—, slive —*—, suhe 7—8> marelice —, breskve —*—, kostanjev (liter) surovih ——, kostanj pečeni (liter) —*—, hru«ke
> 51 0—8, 111 —, limone (komad) 0-50-1*25. oranže 1-3, rožiče 13 -, fig 16 datcjjni 30*-, mandeljni a*-, orehi 8*60 orehi luičem 30*—.
II 40—66
350, poper celega 35*—, poper mlet 40—45. paprika 80—100, testenine 13'—, sladkor v prahu 23*i0, sladkor v kristalu 21*—, sladkor v kockah 23'—, kvas 3250, škrob pšeničen 20*—, rižev 30—, keruznoga —*—, riž 7 do 12, kis navadni (lUer) j-—, vinski 3*—, olje namizno 30-—, bučno 37—40, špirit denat. 15 do 16, milo 18'—.
14. 2it.o: Pšenica 3-50, rž 3-—, ječmen 3-—, oves 3'—, koruza 3*50. proso 4*—, ajda 3*—, fižol luščen 5—7, fižol rajčni —*—, grah —*—, leča 14*—.
15. M1 e v s k i izdelki: Pšenična moka 0
6-50, 1 0 —, 2 6-—, 3 —*—, 4 5 75 6 ——. 6 o'—, 7 4 50, kašR 7 o0, ješprenj 6".0, otrobi 2*—, koruzna moka 4'—, koruzni zdrob 5—6, pšenični zdrob 7*—, ječmenova moka —*—, ajdova moka 1 7—8 2 —, ajdova kaša (liter)
7-—. ržena kava 10*—, cikorija 25—.
16. K r m a : Seno sladko 100—125, seno kislo — *—, otava — •—, detelja —•—, ovsena slama 65-75 pšenična slama —*—, ržena slama —*— (za 100 kg).
17. Kurivo:	Drva trda 200*—, mehka 175*— (za m’), premog, trboveljski 42—45, velenjski 27-30, (za 100 kg) oglje 1 50—2, koks 1—2, (za kg), liter petroleja 7*—. liter bencina 17*—, kg karbida 6-50, kg sveč 15*—.
18 Zelenjava in podzemljfce: Salata glavnata (kg) —, štrucnata , endivija 1 — 125, berivke —*—, motovilita —*—, zelje zgodno (kg) —■—, zelje pozno (kg) 0*75 do 2’?6, karfijola (komad) 0-25—12*50. špargeljni, šopek —*—, špinača kupček —'—, paradižnikov —’—, kumare komad —*—, za ukisovanje —*—, buč jedilnih komad —*—, grah v stročju (liter) —*—, luščenega —*—, fižol v »tročju (litsr) I —*—, II luščen —, peteršilja Šopek 0*25, zelenje šopek 0 25, čebule 2*50—3, česen 10*—, pora (komad) 0*25, korenje vrtno 0'23, korenje navadno 0 *25, zelenjava za kuho (šopek) 025, rdeča pesa (kemad) 0'60, repa 0'25—0.50, koleraba podzemljica (komad) 0-50 krompir zgodnji (kilogr.) —, krompir pozni 1—1'!5, hren 5*—, zel a kislega 2 50—3-50, repe kisle 2*—
Zdravje.
Negujte zebe!
Strašno je, koliko lju-di prav nič
ne
Brzojavna poročila
Levinja raztrgala filmskega umetnika*
Rim, 5. febr. Danes popoldne se je vi areni vršila vprizoritev prizorov »Quo va-disa« za novi film istega imena. Iz skupine 20 levov je skočila na balkon mlada levinja in zgrabila nekega umetnika, ga vrgla na areno in popolnoma razmesarila.
Pisatelj Anafole France nevarno bolan*
Pariz, 5. febr. Bolezen slovitega pisa-tejla Anatola France se je iznova poslabšala in vzbuja resne skrbi.
Iz Mehike, države večnih nemirov. l’:
Pariz, 5 .febr. Listi poročajo iz Londona, da so se v Tampico razširile vesti o smrti znanega voditelja vstašev generala Iiuerta. Po vesteh iz Newyorka pa se je general skupno s svojim štabom vkrcal na nek-i parnik in se odpeljal neznano kam. Vstaši so zapustili Verderuz,'
Vlak povozil 10 delavcev.
Varšava, 5. febr. V bližini Czenstoho-we je skupina 14 delavcev pometala sneg s proge. Nagloma pa je pribrzel vlak in povozil 10 delavcev. Vsi so bili
takoj mrtvi.
A elika tatvina pri danajskem carinskem uradu.	<
Dunaj, 6. febr. Policija je izvršila senzacijcnalno aretacijo. Zaprla je dra-
ge ji svojega zobovja; ne zavedajo se, da j najsi nameščencev kolodvorskega ca-so sami sebi sovraž.mki, da bodo še mila-i vinskega urada, .ki so obdolženi tatvine di grdo škrbasti ali bedo morali nositi in raz.uih goljufij. Njih dejanja segajo umetne zobe. In neverjetno je, koliko | večinoma v prejšnje leto. L. 1923. je bilo ljudi malomarno pušča, da 'jim zobje 1 vloženih 700 ovadb, M izkazujejo 9 migni jo in da so nadležno zoprni vsako-1 lijard škode. V zadnjem času go hite' o« imur, s komer govore. Celo med inteli-1 k-radene razne pošfljatve v skupni vred* genti naletiš vsak čas zanikarneža, ki li' nosti 1358 milijonov kron'. Kot glavnega zbuja stud e svojimi zobmi, ki okužajo i »krivca so zaprli nekega dobavitelja m«* okolico. In čudno je, da imajo prav ti so. — zanemarjene! navado, da tišče vate, da
lezejo, ako se jim' umikaš, neprestano za teboj in te včasih zgrabijo celo za gumb ali verižico, samo da to prav od blizu zagrinjajo v lastni svoj smrad.
Horthyjeva »velikodušnost«.
BUDIMPEŠTA, 4. febr. Na predlog ministra pravde je državni upravnik 1 Horthy včeraj pomilostil 38 komunistov,
Težko jo živeti skupaj s takimi ijud-J^d katerih je bilo 16 obsojenih na več k-ot mi. ki se ne dajo civilizirati in- ki ne či-*'( let ječe. Istočasno je odredil, da se n* tajo in ne slišijo vseh koristnih naukov, sta-vi postopanje proti 22 komunistom, fei kt so tičejo zdravja in udobnosti. Za-j80 Pobegnili v inozemstvo, ter proti 3$ map so -predavanja zdravnikov, zaman’ vsi članki po časnikih. Ti neolikanci se
vsak
pozi-n oh to ve!
ne brigajo za nič. Treba bi bilo mesec znova plakatirati lepake s vi: S n rži to si zobe! Run žic o Kopljite se! Umivajte si noge! — Toda bržčas bi niti teh lepakov ne brali in bi bili umesfnejši kli-narji z bobni, da bi se drli ntt vsu sem cest 1 mr voglu:	BnnT-
bumi-bum! Ljudje, za Boga, bodite civiliziranci! Pokažite svojo kulturo s tem, da si snaži te vsak dan zjutraj in zvečer s čotko in zobnim praškom svojo zobe,
osebam, ki so v Baranji za časa jugoslovC okupacije se »pregrešili« proti ogrski dsr* žavi. Vlada bo povrh vsako sodbo po* sebej pregledala in predlagala za amnestijo vse one, ki so jih razmere potegnifij s seboj, ki pa s svojim sedanjim življa« njem dajejo garancijo, da še lahko poita? nejo »pošteni državljani«.
Izgredi sfavkujočih v Botnbayu* \
BOMBAY, 5. febr. Stavka delavcem v predilnicah se je resno zaok-renila. N* dveh ali treh krajih mesta je prišlo do nemirov in do obmetavanja vo*ov cestne
da ostanete zdravi in lepi, da no Ivo -.te L železnice s kamenjem. Nek evropejski n-<Kakor škrbaste staro babe že s tridese- radnik je bil od oboroženih stavkujoČiK tim letom! — da ne boste trpinčila znan-1 napaden in težko ranien.
je poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranja uporabna dosledno SAMO
milo „GAZELA«'
AtfASffiL	MST«T.
V MarlKoftf, 'dne T. februarja 1524,
SVETOVNOZNANA NEMŠKA TOVARNA VODNIH TURBIN
Mala oznanila
Četrtek 7. februarja Četrtek
Velika kavarna
Opozarjam vsakogar, da na
moje ime ne daja ne blaga in n« danaija, ker nisem plačnik Fvtograf Japelj, Kcroška cesta št. 1.	873
Spalnica kompletna, divau, mize, stoli, omare in drugo pohištvo. Zimska suknja, obleke moške a 160 Din, snkujiči, hlače in drugo na predaj, Vpraša se: Rotovški trg št. 8. I. nadstr., leve.	281
Kupim enodružinsko vilo s prostim stanovanjem, ako mo goše v bližini glavnega kolo-dvera.
Iščem v najem dva lokala za pisarne, ako mogoče v bližini glavnega kolodvora. Naslov v upravništvn.	869	3—2
Kupim škatllo za gosli, pre
vlečena z ognjem ali platnom. Ponudbe na upravo . 3—3
4 litre dobrega mleka na
dan želi dobivati na dom rodbina v Maribora, iz snažne kmečke hiše. Kje, s« izve v upravi „Tabora*. * 3—3
Prodam dobro ohranjeno kolo s pomožnim motorjem D. K. W. po ugodni ceni. Naslov v upravi. „ 2—2
Srbohrvaščino poučuje stro- < ■ rokovni učitelj. Vprašati Koroš-(»*eva ul. 7, vrata 2. 170 3—2
i
fcpoetialnl modemi damski t šaaalnt salon za friziranje dam.
,. aegevtnje obraza in rok, m»-j aaia in parna kopelj obraza,
' l barvanje las, izdelovanje vsako 1 vrstnih lasničarskili del Postrežba pod vodstvom g-Maljr - prvovrstna. Abonma v in izven salona se sprejemajo, Posebni vhod skozi vežo. Obisku •* se priporoča Fran Novak, bri-: v »c—friier, Aleksandrova cesta j štor. 88.	2623	5*-28
Pouk na citre daje godbenik , po poklicu. Istotajn proda se dvoje citre I „ Koncert Harfeu eitre Haubner“ II. Elegie citre. Naslov v upravi .Tabora*.
V	'	277
giatck glasovir (Stutzflflgel)
po ceni na prodaj. — Ern-j spielerjeva ulica 26.	234
.(Trgovina z meianim bla-
] gom takoj na prodaj. Karo-1 Ima Šober, Studenci pri Mariboru. Krpanova ulica št. 27. d	274
Moderne in higljensko urejeni brivski salon Fr. Novak, Aleksandrova eesta 22, se cenj. občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abonentom na razpolago predalniki i za lastno brivno orodie. Uradnikom in poduradnikom v i predplačilu popust. 26?2 50-23
|ie čakal spomladi! Naroči j takoj: SEMENA, sadno -i drevje, vrtnice, dalije, gla-.. dlole Itd. Vrtnarsko velepe-"tfdjetje ,,VBT*. Džamonja in jil dragori, Maribor. ZahteVai * cenike!	69 10—10
j^AGRARIA"'' Maribor, Aleksandrova e. 57. prodaja: Meko i la banatsko. Jabolka, lepa namizna od 50 kg naprej po : najnižjih dnevnih cenah. Iste ( tam se kupuje fižol PP nsjviš-- jih dnevnih cenah.r207 10—9
Nev Ehrbar glasovir, zelo ' fine konsb ukcije, čin, na pre-j daj za 38.00» Din, Gosposka ul. 46, pntličje. 278 2—1
Rezana - kredenca, omar > v
f .jstarem stilu, podobe i. t d. j rte*prodaj. Tvorniška cesta 34,, t lf. nadstr. vrata 10. 275 3—1
išče za Maribor in pripadajoči gospodarski okoliš
popolnoma veščega zastopnika
za projektiranje ia napeljavo vodnih sil. V poštev pridejo le dobro vpeljani, reprezentativni gospodje v boljši družabni poziciji. Cenjene ponudbe, za katere se zasigura stroga zaupnost, se prosijo na M. N. E. 6493 na Aloma Cempany, Ljubljana, Kongresni trg 3.
239 3-3
s pojočenim orkestrom H. KAPLANEK
31	in	sodelovanjem tria
aj
3	Willede Margilles.
SPORED:	g
1. Poklonilna koračnica.........Grieg
2. Pravljice 7. Donav«, valček .... Fučlk	Sl
3 a) Nazaj v planinski raj......Parma	j
b) Legenda op. 4..............Dvorak	L-J
4 Nikola Šabič Zrinjski, ouvortura . . Zajc	[Ul
5. Evgen Onegin, velika opera, fant. . Čajkovski
6. a) Zlati biseri od Klingerja."polka za	. j
dva piatona, g. W. M a r g i 11	rgj
b) 01* English Mann, pesem za Sa-
xofon in Troubon, g. W. Margill	11 jt
7. a) Na morju, romanca ...... F. Schubert	| B |
b) Prolog iz »Bajazzo*........ LeencaTalle	5i
i. t. d.	280	lij
Cene se ne povHtajo!	l£]
Vstop prost!	Vstop prosti gl
0SS®®®®®®®®l!!^®®®®®f*
164 2-1
VI. Dunajski mednarodni veiesejm
9.—15. marca 1924.
Ugodna nakupna prilika
za •
vse stroke in panoge.
Najbogate|ša izbira! Konkurenčne cene!
Velikanski uspeh dunajskega velesejma v Jegeni 1923: 100 000 kupcev
od tega 25.000 inozemcev iz 73 držav celvga »veta oddalo uajvečja naročila.
V«a pojasnila daje
Dunajski veiesejm, Dunaj VII
>	tar
častne zastopstvo v Maribora: SMvo Tončič in Prvo Jugoslovan, transportno d. d. Sehenker & Co.(
Meljska eesta 16.
z boljšo prakso, z znanjem slovenščine, srbščine in nemščine ter strojepisja išče primerno mt-ste kat odvetniški koncipijent ali korespondent. v nekem industrijskem podjetju. Ponudbe pod .Doktor* na upravuištvo lisla 267 3-3
ZAHVALA.
Za obilne dokaze ginljivega sočutja povodom pre-bridks izgube naše miljene hčerke
VALERIJE
ki nas je zapustita v cvet* svoje mladosti, ter ^rizudola naaa in vsem, ki so jo poznali, nepopisno žalost, izrekamo tem potom najtoplejo zahvalo za darovano krasno cvetje, posebno pa preč. duhovščini, ljubim tovarišicam pokojnice in vsem estslijn, ki so li izkazali svojo Ijobav ob ča.u njena bolezni in pri pogrebu.
Maribor, dne 5. februarja 1914.
276	Rodbina	Novak.
se sprejme za takojšnji prevoz večje množine okroglega lesa iz gozda do Drave Pot zelo *g*dna. Marlboska lesna Industrija
Koroška cesta 46.	363	3-3
IzšgI j« ročni
LEPE ZOBE
ima le, kdo: rab!
ITO - kremo!
v meril« 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišča Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk litografija i« zeležba Mariborska tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen r štirih barvah in obsega »se ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je na, me«jen predvsem šolski mladini. Cena Din 10'—
Naročuje se pri
Mariborski tiskarni d. d.
Pristopajte k Sokolski Matici!
Preselitev pisarne.
Odvetnik dr. Leopold Boštjančič
v Mariboru naznanja, da se je
preselil
z odvetniško pisarno s št. 30 na 36 Aleksandrove ceste
2—2 (nad kavarno „JADRAN“) 240
I. jugoslovanska izdeiovalnica in barvarn« krzna v Ljutomeru,
najmodernejše urejeno, jako dobro vpeljano krznarsko podjotje z vsem inventarjem, sirovinami in izdelki vred
Vso vrsto perila za gospodo in
—»rursr.-ir^ 001*10, ItOkOr
■ srajce,	mm perilo, kom-i
hlače	B binedje itd. j
py|ame I izdeluj« po n«|W-
fl opreme sa ne* KR nujni dnevnih ■■ veste, otroško Ig «•««*>
Ujudmlla Uackner
MARIBOR. Koroška cesta št. 31.
se proda
na prostovoljni iavni dražbi v moji notarski pisarni dne 16. februarja 1924 ob 13. uri.
Natančnejša pojasnila se izvedo v moji pisarni.
265 5-3 Dr. Ivan Stojan, notar v Ljutomeru.
Najugodnejši nakup mednega In galanterijske^« blaga
Jakob Lah - Maribor - Glavni trg 2
v nori trgovini
t. Veselinovič a Xt.
Maribor, Gosposka ulica 26
dobite lopo darilo,
ako kup4e blago za E00 Din.
in vei,	128
Cena brez konkurenca.
VILIM PICK
Maribor
Tal. 334 Aleksandrova cesta 26 Tel. 334
p*auja ramo
tekstilno in manufakturao blago
p* najnižjih e«nah.	208
in	2414
perje
po nizkih cenah v*dno v zalogi pri tvrdki
K. Worsche, Maribor
Gosposka »lica 10
Prodaja na vallko le za trgovce.
Iiast#ik ia izdajatelj: Konzorcij »Tater* — Odgovoriti aredsik; Jtndolf Qslm. — Ti*ksi Mariborska tiskarja« 4 4