134. številka. Trst, v smlo 14 junija 1S99. Te&ij XXIV. ,, Edinost'1 iziniiH drnkrar tm ilan. ružim neilelj in praznikov. zjutraj in zvečer ob 7. mi. <> ponedeljkih in po praznikih i*h n i h oh V uri zjutraj. >> Mro^niiiH minili : Ohe izdan ji na let« . . , ncld. — Za samo večerno izdanje . 1 '>■ — Za pni leia.čelrt letain na meneč »zmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hrez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno ae prodajajo v Tratu zjut-ranje številke po 3 ll v č. večerne Številke po 4 nvč.; ponetlfljake zj titranje Številke pu 3 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon *tv. H70. Z*""" 4- PIVČ. V edinosti je nnič! Oglasi ae računajo po vratali v petitu. Ah \ enkratno naročilo t primernim popustom. Poslana. osmrtnice in javne zalivale. .lomači oglasi it*]. se računa jo po pniri,<|lii. Vsi dopisi naj ae poAiljajo tireilnlšim. Sefrankovnni dopisi se tie sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino. reklamacije in oglase sprejema iipravnliltvo. Naročnino in mrlase je plačevati loco Trat. I redtiištvo in t isk a mu se nahajata v ulici Carintia *tv. 12. ('priivništvo. oil-pravniStrn In sprejemanje inserti t« v v ulici Molin piccolo 5tv. .'t. II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Sodnik Lastnik konsorcij lista „Edinosti", Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Itudlinpesta 1 a. »Pester Llovd« javlja z Dunaju, da ostane avstrijska vlada še toliko časa na krmilu, dokler se I »ode mogla posluževati S 14. Nagodi »en i zakon se predloži državnemu zboru takoj, ko bode isti sklican. Avstrijska vlada upa, da se to pot opstrukciji ne posreči, da l»i onemogočila razpravljanje in vsprejem zakonskega načrta o nagodbi. Budimpešta 13. Ministerski predsednik pl. Szell so je pogajal s strankami opozicije, da privolijo v spremembo nagodbenih določil. Vodje strank so brez prigovora sprejeli pogoje nagodbe, kakor sta jih na Dunaju sklenili obe vladi. Szell predloži jutri opoziciji pismenim in uradnim potom besedilo pogodbe z avstrijsko vlado. Carigrad 18. Ruski in francoski poslanik sta na porti odločno protestirala proti vedno rastočim grozovitostim Turkov v Armeniji ter zahtevala najstrožjih narode!) zoper krivce, zvračujoč vso odgovornost glede posledic na turško vlado. l'arlz 13. Včeraj je začel kapitan Tavernier zaslišati Dii Paty de Clam-a. Pariz 13. Znova se potrjuje vest, da izkrcajo Drevfusii v Brestu. Poprej bodo ga smeli obiskati žena, bratje in odvetnik Demange. Pariz 13. Kazensko policijsko sodišče je obsodilo Christianija, ki je provzročil v Auteuilu atentat na predsednika republike, Loubeta, v štiriletno ječo. Pariz 13. Obtožna komora je sklenila, ustaviti postopanje proti Pioquartu in Leblois-u, ker preiskava, sledi vsa odločbi kasacijskega sodišča v stvari Dreyfus, ni donesla nobenega dokaza o krivdi obtožencev. P O I) L I 8 T K K. 22 Na kmetih. ---f Spiaal Polu k s. >--- In v mislih je premišljevala, katero njivo in katere travnike bi kazalo od prodati in vse se ji je zdelo škoda. — Seveda, poznalo se bo — je dejala v skrbeh in zopet naštevala vse laze in gozdne dele, kolikor so jih imeli. Zunaj so se začuli težki opotekajoči koraki. Bil je Pavlovee. Nerodno se je prizibal v hišo. — Alo večerje! — Ona je boječe smuknila mimo njega v kuhinjo. Navadno ni jedel, kadar je prišel iz gostilne. Ali bo hitro! — je kričal razjarjeno, ko je ona nekaj ostankov devala v skledo. Prinesla mu je v izbo in pripomnila plašno: — Mrzlo je že ! — Pokusi! je, a takoj zalučal z vso silo v kot. — Tukaj imaš! Tega ne bom jedel! - —; Ali nimam nič dnutega! — Kaj. nič, za-me nič!1? Čakaj, jaz ti že pokažem nič! -- Skočil je proti nji. Ona se mu je hotela umakniti, a on jo je že zagrabil za ramo in jo začel pretepati silovito. Pariz 13. Poincarrč-a so pozvali velizej.Koje zapuščal palačo, je rekel, da je Loiibet hotel le slišati njegov sv&t. Kakor mogoče člene prihodnjega mi-nisterstva imenujejo : Poincarrč-a za predsedništvo in nauk, Delcassč-a za vnanje stvari in Krantza za vojno. Pariz 13. Kakor brzojavlja > Agence llavas«, so zaprli v Nizzi nekega italijanskega generala, ker ga dolžd vohunstva. Isti je v Nizzi rojen ter je živel več let v tem mestu. Iz tega menda je nastala govorica, tla so v Nizzi aretirali vojvodo orleanskega, vest, ki se do sedaj ni potrdila. Itilll 13. Ministerstvo se pogaja s skrajno levico, tla bi opustila obstrukcijo. Savno zakonske načrte o društvih in o vojski hočejo za sedaj razpravljati ; Pelloux je pripravljen, da sprejme glede teh členov zakona znatne spremembe. Tiskovni zakon se odloži do novembra. Rllll 13. «Agenzia italiana® oporeka vestem o bližnji okupaciji katere si bodi točke San Mlinskega zaliva. Za sedaj da Salvago-Raggi ni dobil nobenih novih navodil glede tega vprašanja. Ladij i «Vespncoi» se je ukazalo, da se vrne iz vstoč-nega morja, ne da bi se dotaknila okuženih egipčanskih pristanišč. Ni/za 13. Vojaški dostojanstvenik, katerega so zaprli tukaj na nekem izletu v okolico, je general Giletta di Sangiuseppe, poveljnik brigade v Piaeenzi. Nahajal se je v Nizzi na dopustu. Puškinove slavnosti. Na Dunaju 11, junija IH'.HK Polagoma se razgubljajo slavnostni zvoki, ki j so bili v zadnjem času vzdramili vso Rusijo od Se-| vernega do Ornega morja, od Kamčatke do Mol- Vso svojo pridušeno jezo, ki ga je razjedala, je i zlil nad njo. Suval jo je, tepel, trgal lase1; vrgel ob tla in jo teptal z nogami. — Čakaj, jaz ti že dam, jaz ti že dam! — In neusmilj no jo je suval i^ kota v kot. Iz čela ji je tekla kri. Čutila je, kako ji gorka kri curlja po obrazu. Začela je klicati v pomoč. On jo je tiščal za usta, preklinjal ir, rohnel od jeze. Naposled je pritekla dekla, napoloblečena in vsa prestrašena. — Za Božjo voljo, pustite no, pustite! — Videla je gospodinjo vso okrvavljeno in z vso silo se je zaletela v Pavlovea. Ta se je ob nepričakovanem sunku opotekel in pa I.! — Bežite, bežite! — je kričala dekla, skočila v hišno kamro, potegnila jokajočega Tončka iz postelje in zbežala ž njim venkaj, med tem ko se je Pavlovee v hiši s težavo pobiral od tal. — Čakajte, jaz vam že dam! Vse pobijem, vse, vse! —je kričal in lomastil po hiši, vse meta je ob tla. — K sosedu pojdimo! —je silila zunaj dekla gospodinjo. — Ne, ne, k sosedu ne ! — Ali tu nas pobije ! Kar k sosedu pojdimo ! :— —- Ne, nečem te sramote! — — Pa pojdimo v skedenj na seno. Saj ni mraz! Notri v hišo pa ne grem več! davijo. 1'ovodcnj brošur o Puškinu (o njegovih idealih, posameznih uplivih, postanku njegovih proizvodov, o njegovih šalah in dovtipih ter o vseli mogočih anekdotah, ki jih je znala kaka oseba o njem, ali jih je hranil dnevnik kakega njegovega tovariša...), ki je skoro zalila ruski književni trg, po malem presiha. Skoro pride Čas, ko se pozabi tudi slovesna vnanjost teh šumnih slavnosti, ko se bo slaveče občinstvo spominjalo slavnostnih govorov, himen in godbe kakor se spominjamo veselega pira, na katerega nas je bil povabil visoki gospodar.... Ali nekaj je, kar se ne da tako naglo izbrisati iz spomina; lahko cvetje odnaša veter, a sad ostaja. Za cvetjem se šele prikazuje sad, in v cvetju ga ni videti.... Puškinovih slavnosti se ni udeleževalo samo višje občinstvo, ampak ves narod. Da, tudi preprostega mužika so poklicali na slavje. In tu so mu povedali, zakaj ga kličejo na slavnostni praznik, razložili so mu, kdo je bil Puškin in njegova dela so mu dali v roko. — Ko se je preti IStemi leti slavila petindvajsetletniea njega smrti, slavila jo je v prvi vrsti omikana Rusija. Veliki moskovski praznik leta 1HH7. (ko se je postavljal Puškinu spomenik) so počastili in posvetili s svojo navzočnostjo taki pisatelji kakor Turgenjev, Dos-tojevskij, letošnji praznik je počastil in posvetil prosti ruski mužfk. Sedaj ni bilo velikega Turge-njeva, ki je takrat navdal s ponosom srce vsakega poslušujočega Rusa, tudi ne skromnega Dostojevskega, ki je ganil vso mnogoštevilno publiko do vročih solz, — a sedaj jih tudi ni bilo treba. Že samo to dejstvo, da se udeležuje slavnosti ves neizmerni ruski narod, je povzdignilo slovesno priliko tako visoko, da ni bilo treba umetnih v spod hud. Pred 12 leti je malokateri mužik poznal Puškina. Sla je za deklo v skedenj. Cez nekaj časa je šla potem k studencu, da si izpere obraz. Tonček je jokal v njenem naročju skoro vso noč. — Zakaj so nas pa že spodili ? — je vpraševal ves zmeden in kar »tolažiti ga ni bilo. Dekla je godrnjala čez tajnega gospodarja, njej pa je neopisen srd proti njemu ustajal v prsih. VI. O prvem petelinovem klicu so bili drugo jutro že vsi po koncu pri Pavlovčevih. Njega je bolela glava in sram ga je bilofradi vedenja prejšnjega večera. Takoj je /\j8tal, ko je začutil, tla postaja zunaj dan. Koje zaslišal ženo v kuhinji, je prišel še on venkaj. — Ti, menda sem bil včeraj malo vinski -je dejal prijazno, kakor tla bi se ne bilo ničesar zgodilo. Ne malo, precej ! Sploh je pa zadnji čas to itak tvoja navada, — je odgovorila strogo, ne dit bi ga bila pogledala. — Kaj bomo pa delali danes? — je vprašal zopet. Delali? Hm, ne vem. Jaz pojdem dopo-ltidne na fahriko. — ,-fjttadi dolga? — Radi česa neki?! — (Pride še.) -sedaj se v najoddaljenejših samotah govori o njen«. Med ruski narod prodira proivrta, In njegovi |»esniki in pisatelji so najboljši proavetile-Iji. Take slavnostne prilike so najboljše prilike, da ve* nansl seznanja s svojimi kulturnimi delavci in njih proizvodi. S t<>ga stališča moremo torej le odobravati take slavnosti vsega naroda O tem se oziramo seveda samo na njih praktično stran in nič na hvaležnost, katero dolenje narod svojim velikim možem. Toda, kadnr narod spozna zasluge svojih genijev, slavil jih bo sam in državi ne bo treba z velikimi svotami prirejati slavnostij. Narod najde tudi drugar ne prilike za slavnosti, morda tudi drugačne načine,.. Puškinova stoletnica (»stane globoko začrtana v prosvetni zgodovini Rusije, vsekakor se bo smatrala za mejnik velikih kulturnih dejstev. Zdi se ni i, kaker d ti l>i l>ili to že spoznali nekateri krogi v Rusiji, ki so tudi slavili Puškinovo stoletnico, a ne s petjem in z godbo, ampak z ustanovitvijo novih šolskih in drugih prosvetnih zavodov s Puškinovim imenom. V tem oziru jim je ear sam dal najlepši vzgled.*) Ali Puškinove slavnosti se niso vršile samo v Rusiji, temveč tudi izven nje.' Ob priliki Puškinove stoletnice so pisali vsi večji (tudi tuji) listi o njem. Slovani pa so se tudi dejanski skoro povsod udeleževali slavnostij, zlasti pa na Češkem in Poljskem. Nekateri narodi so poslali svoje zastopnike v Potrograd (češki učenjaki iz Prage in srbski iz Belegagrnda.) Večina treznih in mislečih Slovanov je spoznala, da ho mora na katerikoli način oddolžiti velikemu slovanskemu pesniku in pisatelju. Tudi na Dunaju smo praznovali Puškinovo stoletnico. Združila so se slov. akad. društva »Akad. Spolek«, »Balkan«, »Ognisko«, »Sič«, »Slovenija«, »Zora«, »Zvonimir« in »Kružok Iju-bitelej ruskoga jazvka«, da prirede slovansl i dunajski koloniji praznično svečanost. Ideja, katero je sprožil Rus dr. Dimitrij Nikolaje vid V ergu n, je bila tako lepa, da se »Slovenija, kakor najbolj nevtralno društvo med slovanskimi dunajskimi društvi, ni prav nič pomišljala prevzeti jo v izvedbo. Povabila je zastopnike imenovanih društev na sejo in na tej seji se je sklenilo, da bodo združena društva vsako leto praznovala kakega velikega Slovana vseh slov. narodnosti). *( Naj navedem tu Najvišji ukaz od dne aprila 1899. Najvišji ukaz na upravljajoči senat. V vroči ljubezni do materinščine in domače književnosti, ki smo jo podedovali od svojih vzvišenih prednikov, smo spoznali za dobro, upoštevaje predlog Nj. carskega Veličanstva Velikega kneza — predsednika »Akademije znanosti«, počastiti stoletni praznik rojstva velikega ruskega pisatelja Puškina z ustanovitvijo novega, njemu posvečenega, posebnega razreda na carski »Akademiji znanosti« za lepo književnost in Puškinove ustanove na isti »Akademiji znanosti«. Razred, ki se ustanovi na novo, mora biti združen z oddelkom ruskega jezika in literature carske Akad. znanosti, ki je nastala iz carske ruske akademije, katere člen je bil Puškin. Na nove aka-domične stolice tega oddelka naj se kličejo odlični pisatelji in učenjaki na polju književnosti. Puškinova ustanova je namenjena za izdajanje del ruskih pisateljev, slovarja ruskega jezika in ostalih del drugega oddelka Akad. znanosti. V to svrlio milostno ukazujemo sledeče: 1. V dopolnitev najvišje potrjenega ustava carske Akademije znanosti od 1. junija lHIKt. naj se ustanovi na drugem oddelku za ruski jezik in književnost- šest novih mest rednih akademičnih profesorjev z ustavno plačo. 2. Za Puškinovo ustanovo naj se razen dosedanjih prispevkov za drugi oddelek Akademije znanosti prispeva letnih 15,000 rubljev. •»• Za vzdrževanje šestih rednih akademičnih profesorjev in za Puškinovo ustanovo potrebna svota naj se vsprejnie v Imdget ministerstva za narodno prosveto. začenši z letom 1900. Prepričani smo, da drugi oddelek carske Akad. znanosti, kakor najvišja instanca v Rusiji, v katere delokrog spadajo literarni raziskavanja, ne prestane živahno delovati za svoj procvit, za bogatenje domače literature iu zbiranje vrednih zastopnikov ruske znanosti iu literature. ('arskoje selo, 29. apr. 1899. N i k o 1 n j. Tako podporo uživa ruska literatura. V sto letih nastopi taka doba tudi za druge slovanske literature. Samo, tla najbrže takrat ne bo več ljući i j med Slovani, ki bi rekli, da ne morejo slaviti Puškina, zato — ker je bil Rus... Slovanska društva se niso združila, da 1 »i s sijajnimi svečanostmi, godl>o in innon obhajala burne praznike, ampak so imela pred očmi vse višje eiljp. Živeča na Dunaju v ne|M>sredni doti ki med seboj je spoznala misleča slovanska mladina, kako se vedno globokejše saj eda narodnostni razdor v slovansko telo, kako se najboljše narodne moči ubijajo v brezplodnem bratskem boju, mesto da bi delovale v si ož nos t i za to, da se Slovani povzdignejo gmotno in rešijo propada. Akademična mladina je spoznala, da mora prej predrugaČiti sebe, predno more propovedovati drugim, in v to medsebojno pomirjenje naj bi služile skupne proslave slovanskih genijev. Tmetnost je last vseh, ona ni ruska, ni poljska, ni češka ete. Kar pridobi kateri umetnik za svoj narod, to je pridobil tudi za svoje brate. A bratje se morajo tega tudi zavedati. — I)a, istina jo, kar je spoznal neki dunajski list ob priliki Puškinovega slavja na Dunaju: ni nas združila ni-kaka prazna fraza » vneslovanstva« ali »solidarnosti«, i ampak spoznanje, da je kulturna pridobitev kateregakoli slovanskega naroda ob enem pridobitev vseh Slovanov. Zato ni da bi bil posamičnim slovanskim kulturnim delavcem hvaležen samo njih narod, ampak vsi Slovani morajo občutiti njega vrednost in njega pomen. Puškinova proslava dne 7. junija zvečer je bila sijajna. Združena akademična mladina je pokazala, kaj more ustvariti z združenimi močmi. Pokazalo pa je tudi občinstvo, da uiueva v polnem obsegu korak svojih mladih sil. Tako izbrano slovansko občinstvo , se še kmalu ni sešlo na Dunaju s tolikim številom akademikov. Dvorana »Cursalona« na Parkringu je bila popolnoma natlačena. Dvorana je bila krasno dekorirana, v sredi med zelenjem in slovanskimi tro bojnica m i se je zlasti lepo podajal kip Puškinov. Vse je bilo izvedeno lepo iu ukusno, dusi ni bilo nikake vstopnine. Občinstvo je tudi v tem oziru pokazalo, da je pripravljeno popolnoma drage volje j prispevati, da se omogoči prireditev tem sijaj ne j še. Koncert ni dal slavnosti Bog ve kaj, a dalo ji je toliko več navzoče občinstvo. Najodličnejše j može smo videli na koncertu, tako ruskega poslanika K a pni sta in poslaniške tajnike Sverbe-[ j e v a, S e b e k a, Stol v p i n a, generalnega kon-sula Kudrjavceva in mnogo drugih uradnikov ruskih in čeških. Prisoten je bil srbski poslanik . Mih a j 1 o v i d in bolgarski dipl. agent S i r m a dr j ziev. Veliko pozornosti je vzbujala zlasti med tli-[ jaštvom vest, da prisostuje slavnosti hčerka veli-; kega ruskega pisatelja Tolstega, T a tj a n n I v o v na, ! ki se je na svojem potu v Pariz uprav mudila na Dunaju. Svečanosti se je udeležil korporativno češki dunajski Sokol z svojim načelnikom Kotličkom, srbski svečenik Mišic?, polkovnik ruski attachč V o r o n i n, največji sedanji slovaški pesnik Sveto zor H ur ban Vaja ns ki, dvorna svetnika J a g i d in S u k I j e, gosp. M u r ko in Fr a n oe v itd. Na koncertu so je zlasti odlikovala Hrvatica solo-pevka g.čna M. U l rio h ova in izborna pianistka DragicaKpvače v i de v a. Dvorni operni pevec Pacal je zapel s svojim krasnim glasom nekaj čeških pesmij, Rus Rvškov arijo iz Puškinove opere »Rusalka« : »Nt volno k etim grustnvm beregam« ter njegovo krasno romanco : »Ja pomnju čudnoje mgnovenje«, vglasbeno po M. 1. Glinskem. Precizno kakor vedno je bilo petje »Slovanskega pevskega društva«, tamburanje »Zvonimira« (posebno zanimivo: »Ruski napjevi"). Slavnostni govor je imel g. dr. 1). N. V erg u n, v katerem je v kratkih, a markantnih potezah očrtal pomen Puškina. A tudi mi Slovenci smo postavili svojo lastno moč v program Puškinove slavnosti. Gospića stud. med. E 1 e o n o r a L. »I e n k o v a, ki se je uprav vračala iz Petrograda, je požrtvovalno vsprejela rusko deklamacijo. Njen ruski izgovor je krasen, samo škoda, da radi nedostatnoga organa njena deklamacija ni mogla priti do zaslužene veljave. Puškinovega »Proroka« je deklamirala v srbskem prevodu gospica Milena M ar ko v i deva. Pogumni njen nastop in simpatično predavanje je marsikomu izmed visokih gostov privabilo smehljaj veselega odobravanja na obraz. Mala devojka pa se je lepo poklonila enkrat, dvakrat in odšla s šopkom z odra. Pa ga je tudi zaslužila veliki šopek 1 — Ob 11. uri zvečer se je završila [»otnembna slavnost. Večina gostov je odšla ; kar jih je še ostalo, se je ob zvokih vojaške godbe zabavalo v družbah pozno v noč. Ivan Prijatelj, tajnik Puškinakeira komiteta. Politični pregled. TRST, l.t. junija K položaju. Bistri mladoČeški poslanec dr. Kramiff je govoril dne 11. t. m. pred svojimi vo-lilei v Jilemniei o sedanjem politiškem položaju, o čemer se je posebno oziral na nemški program in pa nagodlio med Avstrijo iu Ogersko. Z ozirom na pogajanja za nagodbo je menil dr. Kramrff, da je šlo za to, da-li se Avstrija zopet umakne pred diktatom Ogerske. Ogri so se nadejali, da pride v Avstriji do premembe zistema v prilog Nemcem in da se potem najde druga večina, ki iz hvaležnosti do Madjarov privoli le tem vse! In tudi naši nemški opoziciji je šlo le za to, da-li pade grof Thun in pride do Nemeem naklonjenega zistema. Danes je seveda ta boj zaključen tako, da ni možno govoriti ni o zmagovaleih ni o zmaganeih. Ali pokazalo se je,da je min isterstvo desnice našlo toliko poguma, da se je postavilo po robu ogerskim zahtevam iu da je o tem vrglo na tehtnico svoj portfelj, da je hotelo raje odstopiti, nego privoliti v ne-p r a v i č e n ko m p r o m i s. T o j e vel i k m o-me nt za bodočnost, ki je obsežen v tem, da sedaj vidijo na Ogerskem, da staro koketiranje z Nemci vendar ne velja toliko, kakor so mislili vedno, in da se je v tej polovici izvršila velika sprememba v tem zmislu, da ne zadošča samo ogerska volja, da bi v Avstriji prišlo do spremembe zistema. Sedaj vidi ves svet, da zgolj koketiranje z nemško opozicijo ne dovaja do cilja. Kakor še nikdar, se je pokazalo ob tej krizi, na koga sme računati Avstrija vsikdar. O zahtevah v binkoštnem programu Nemeev ni možno resno govoriti in bi bile iste umevne le tedaj, ako bi Nemci imeli večino v parlamentu. Ali nemško nad-vladje je postalo nemogoče v Avstriji. Kaj hočejo Nemci ? V tej monarhiji gre za spravo n a r o d o v, ne pa za spravo z Nemci! Nemci nočejo pravice, ampak zahtevajo, da vsa uprava bodi v nemško-nacijonalnem duhu! Kam pa da dovaja to, vidimo najbolje tu ob mejah. Sedaj vidijo lahko tudi češki socijalni demokratje, komu so pomagali. In zakaj so storili to? Ker so podrejeni dunajski organizaciji, torej ljudem, ki so podpisali linški program, ljudem, ki so nam sovražni. In kaj bi bilo iz socijalno-demokratiške organizacije same, ako biscizvel program Nemcev?! V nemških krajih je na tisoče čeških delavcev, kako bi zborovali s teini, ako bi tam veljal izključno nemški jezik?! Ta program kaže torej, kam bi prišli v Avstriji, ako bi Nemci prišli na krmilo. Za spravo bomo vsikdar, ali moti se oni, ki meni, da nas najde slabotne. Na adreso radi-kalcev pa je rekel govornik : V življenju narodov ne zmaguje le moč, kajti sicer bi se morali manji narodi odreči nadi, da pridejo kedaj do svojih pravic. Mi moramo biti uverjeni z vso silo svojega prepričanja, da v življenju narodov na zadnje zmagujeta pravo in p r a v i č n o s t. Mi se ne bojimo programa Nemcev. Ako hočejo imeti daljši boj, naj ga iinajo. Do ozdravljenja Avstrije ne privedč odprava jezikovnih na-recleb, ampak jedino le pravično rešen je na-r o d n e g a v p r a š a n j a, tako, da postane Avstrija zasčitnica pojedinih narodov. Narodi se bodo borili tako dolgo, dokler se ne izjalove vsa prizadevanja Nemcev po hegemoniji. Domače vesti. Kardinal Jllssia. Dne 19. t. m. se bo vršil na Rimu tajni in dne '22. t. m. javni konzistorij, v katerem se tudi knezonadškof goriški poviša v kardinala. Neposredno po tajnem konzistoriiu se poda papežev nobelgardist, grof Pecei, ki je nečak papežev, iz Rima v Gorico, a po javnem konzisto-riju mu bo sledil papežev oblegat Celli, ki donese papežev hreve. Po izročitvi rudeče kardinalske čepice spremita oba imenovana gospoda knezonad-škofa na Dunaj. Svečano poklaclanje bireta po Njeg. Velič. cesarju se bo, po dosedanjih določilih, vršilo dne 2t>. t. m. v župni dvorni cerkvi. V pojasnil«, rinejo nam: V 132. št. cen j. »Kdinoati« ste napisali mitint naslovom : »Ali se res še gode čudeži ?«, v kateri ste koustatovali, da je »Piocolo« molčal ves čas, ko so se vršile volitve v Pomjanu, ter da je minolo nedeljo le s par suhimi vrsticami beležil skupni vspeh. Priznati moram, tla sem tudi jaz pričakoval nekoliko več navdušenj« od strani tukajšnjih Zidov in Zidčetov, toda vedel sem, tla glorije ne bodo peli, ker je nimajo komu ! I)a pojasnim molk »Piceola« in ostalega la-honskega novinstva, naj povem, da je ta zmaga tužna zmaga za vse lahonstvo. Dr. (iambini je rekel: »Jaz sem mislil, tla je Pomjan naš brez vsake borbe in niti sanjal nisem, da pride tlo teh toli ognjevitih bojev !!« Razumete-li set laj, zakaj molčijo?! Sedaj so Lahi odprli oči in spoznali, tla — so bili varani ! Kaj bi pomagalo sedaj kričati, ko se je »prodanim dušam« javno povedalo (slišali so tudi Koperčani), tla je ta sleparska zmaga zadnja te vrste v Pomjanu ! Ko st> lahoni v družbi »prodanih duš« po volitvah v Pomjanu zagnali krik »Viva 1' Istria«, poznalo se jim je, tla je vse to prisiljeno in prav je imel oni gospod naše stranke, ki je vskliknil: »Sedaj rjove k — pogrebu !« Koperčani so bili popolnoma prepričani, dosedaj tla je pomjanska občina popolnoma v njih rokah, tla-si so ilt>bro vedeli, tla v Pomjanu ni Italijanov. Razočaranje je torej, ono, ki jim je zaprlo sapo tla si se svojo zmago niti ne upajo na dan ! Pisec teh vrstic je vprašal enega fanatičnih agitatorjev lahonske stranke, ko ga je ta pozdravil slovenski, naj mu pove, je-li on Italijan. Odgovor je bil, da — ne! Kaj ste pa vendar, ako niste Italijan? Odgovor: Slovenec! Na vprašanje, zakaj tla dela za lahone, za nasprotnike lastnega naroda, je odgovoril dotičnik, da se to dela, ker je — potreba!! Italijani trošijo velikanske svote za občino Pomjan, ali bolje rečeno: za volitve v tej občini. Slovenci od svoje strani ne morejo trošiti, ali definitivni konec vsem laškim komedijam bo ta, da konečno in definitivno zmagajo Slovenci in potem bo mir besedi. Naj Lahi le delajo moste in vodnjake, naj dajejo popravljati tudi ceste, kar je še najbolj potrebno, toda ljudstvo se je začelo buditi in spoznavati, kdo inu je brat in odkritosrčen prijatelj in kdo je slepi iz nepoštenih (tostranskih namenov. Mi želimo in delamo na to, da rešimo ubogo pomjansko ljudstvo iz žrela irredente in oderuhov, oni, Lahi, je pa u Če kričati »Viva 1' I-talia« ter zaničevati lastni narod in — državo! Ljudstvo je začelo razločevati prave prijatelje od krivih prorokov in baš te dni sem govoril z možakom iz Gažona, ki je bil do danes njih prvi agitator. Ta mi je pravil, kako ga je zbodlo o neki priliki, ko je godba zasvirala cesarsko himno, ravno tedaj, ko se je v kočiji bližala ena najuglednejših koperskih družin, ter kako se je ista obrnila na mestu in zbežala nazaj v Koper!! Ljudje niso več slepi kakor so bili in ako st) to pot še zmagali Lahi, je zmagal skrajni terorizem, a — zadnji krat. Tako stoje stvari v Pomjanu in nič drugače, Zastonj je, da si Lahi ubijajo v glavo popolno pridobitev te občine. Bolj kt> bodo pritiskali na tamošnji revni in po Lahih demoralizirani narod, bolj se bo bližal tlan rešitve iz krempljev. Porečete: To in enako se nam je govorilo in pisalo že tolikokrat, tla nam že ni mogoče verjeti ničesar več, ali gospoda draga, pomislite, da oni, ki to piše, pozna razmere in je tudi pesimist, kar pa danes ne more biti glede pomjanskih občinskih odnošajev. Res je sicer, da ustajamo le počasi, ali ustajamo vendar. Z eno besedo: naši voditelji naj ostanejo na mestu, naj vrše svojo dolžnost in čez tri leta se snidemo z Bartoliči pri Filipih! Pomjanski poročevalec. Šc nekaj o procesiji Sv. Kes njega telesa. Poti tem zaglavjem se nam piše : Sicer ste že poročali, kako se je vršila procesija Sv. Rešnjega telesa. S posebnim zanimanjem sem čital stavke, ki se tičejo gospoda župnika Jurizze. Vendar mi dovolite, da še omenim tudi jaz neke stvari, katerih zamolčati mi ne pripušča moja vest. Ko se je pomikala procesija po ulicah S. Michele in Fonta-none, so bile vse prodnjalnice in delalnice odprte. Tu je viselo telečje stegno, tam je stal črn ogljar, na drugi strani kovač s kladivom v roki. Niže doli je stal barvar preti svojimi deskami, prepre-ženimi s platnom. Tu je bilo videti vreče z fižolom, tam pa, kar je najhujše, so se prepirati v žga-njariji ljubitelji žgoče kapljice. Se ti-li zdi to prav, dragi čitatelj, kedar se nosi mimo najsvetejše v rokah prevzvišenega vladike ? Ali niso tega opazili velika gospoda tržaška, ki so spremljala Najsvetejše? Aii se jim ne zdi potrebno, da bi odpravili to sramott«, ki zapostavlja Trst za vsako zakotno vas na kmetih? Saj zavoljo .'5 ali 4 ur počitka naši ljudje ne bi prišli še na beraško palico. To sem omenil, tla prihodnjič iztlatlo slavna oblastva potrebne naredbe, tla se ne bo več skrnnil najlepši katoliški praznik. Pomagalo Je! Pišejo nam: Lanskega leta so se na tukajšnjem magistratu skujali tako, tla niso hoteli več vnprejemati slovenskih vlog. »Delavsko podporno društvo* se je pritožilo na na-mestništvo, in to je pomagalo, kajti danes se, tla-si nerado, zopet sprejemajo vloge v slovenskem jeziku ! Pomagalo je torej. Odbor »Slovansko čital Ilice vabi svoje člene na izlet v Devin, ki , bo 1H. t. m. Ude-leženci se snidejo na južnem kolodvoru. Odhod iz Trsta ob 2. uri popoludne. Povrat ob H. ali 11. in pol uri zvečer (po volji). (Op. Ako bo vreme neugodno, se prenese izlet na 26. bežečega meseca. Obilne udeležbe se nadeja odbor. Štajarske novice. V nekaterih občinskih i uradih kozjanskega okraja še vedno vlada blaženi jezik Schonererja in VVolfa, kar menda ne priča o narodni zavednosti Slovencev. Ven žnjim! — V Mariboru in okolici delijo Prajzi slovenske «blago-vestne lističe*, ki imajo namen delati propagando za protestantizem. Državni pravdnik menda še ni opazil tega drznega rovanja. — V Selnici ob Muri je izvoljenih v občinski odbor H Slovencev in 3 Nemci. Vendar se je bati, da postane županom neki zagrizen 'Nemec, za katerega hoče glasovati tudi nekaj naših. Čudni možje to! — Uredniku «Slov. gospodarja* g, Seb. Ferku, ki je bil decembra meseca m. 1. zaradi tiskovnih pregreškov obsojen na 7 mesecev zapora, je znižal kasaeijski dvor kazen na tri mesece. Zadnjo nedeljo je umrl v Jaremini odličen rodoljub, vlč. g. Anton Fišer, župnik v pokoju. Lahka mu zemljica slovenska ! — Pri sv. Ožbaltu ob Dravi je gad ugriznil deklico, ko je plela na vrtu. — V Oplotnici snujejo gospodarski* zadrugo. - - Potres so občutili zadnji petek popoludne pri Veliki nedelji. -— O kopanju v Savi je utonil pri Zidanem mostu neki natakar. Bržkone ga je v premrzli vodi prijel krč. — Samomori so tudi na Štajarskem na dnevnem redu. V Mariboru se je ustrelil Kotirati Krivic, pisar okrajnega sodišča, kmalu za njim pa se je zastrupilo mlado dekle K. Štrukelj — zavoljo nesrečne ljubezni. V Celji se je ustrelil 20-letni tiskar Miroslav Kolman. Še le peti dan potem je umrl v bolnišnici. Krone. Z avstro-ogersko nagodbo stopi v veljavo tudi novi valutni zakon, glasom katerega se uvede, menda » 1. januarjem 1900. leta, računanje po kronah. Banke, posojilnice in hranilnice, železnice, parobrodna društva, skratka vsi zavodi, ki morajo o svojem delovanju polagati javne račune, bodo morali s tem dnevom uvesti kronsko veljavo v svoje knjige in račune. Lloydov paril I k «Holiemla» prispe jutri iz Aleksaiulrije v naše pristanišče. «Bohemin» bo morala prebiti predpisano karanteno v pomorskem lazaretu pri sv. Jarneju. Okradcna. Ana Vuganič je imela v svojem stanovanju pri Mariji Prariel v ulici S. Lazzaro št. 10 tri kovčege, natlačene s perilom. Preti nekaj dnevi je bila odsotna za malo časa. Ko se je vrnila domov, je našla kovčege šiloma odprte in svoje reči v največem neredu. Manjkalo je perila in obleke za kakih 130 gltl. Gospodinja pravi, da je morda Ano okrala neka dekla, kateri da je dala prenočišče za eno noč. To bi bila neka 28-letna zlatolaska iz Celovca. Povožena. H0-Ietni zasebnik Ivan Angelini iz ulice Ponterosso št. f) je prišel včeraj ob 0. uri zvečer pod voz ter si zlomil desno stegno. Zdravnik rešilne postaje, tir. Senigaglia, mu je podelil prvo pomoč ter ga dal spraviti v bolnišnico. Enaka nesreča je zadela istega dne okoli M, ure zvečer v ulici Sette Fontane 24-letnega mehanika Antona Brandulina iz ulice Solitario št. H. Tudi ta je težko (»oškodovan ter so ga spravili v Imlnišnico. Poškodba. 3*. Metni Matej Bogate«* iz Sv. Križa je delal v kamenolomu Za ni perlo, kar se je odtrgal i hI skale kamen, ki mit je priletel v levo nogo tako, tla ga je težko ranil. Poškodovanca so spravili na vozu v tukajšnjo bolnišnico. Lov na nože. Redarstvo nadaljuje z zaple-njevanjem orožja ter je včeraj zopet zaprlo pri sv. Jakobu "t oseb, ki so nosile orožje. V Androni tlel Moro pa so iz istega vzroka zaprli dva moža. Vsaki je dobil po ti ur zapora. Samomor. Včeraj zjutraj so v nekem goz-diču v bližini ulice Helvedere na Skorklji našli Martina Papiča obešenega. Mrliča so spravili v mrtvašnico pri sv. Juštu. Napad. Nocoj ob pol eni po polunoči j prišel na zdravniško postajo lil-letni Josip Fuchs iz ulice Metlia št. 2 slučajev kuge; 7 oseb je umrlo, (j jih je ozdravilo ; ostali se zdravijo. Izvrstna replika. V angleškem državnem zboru so razpravljali o nekem zakonu, ki ni bil po volji cerkvenim krogom, Slavni vladika Roehe-sterski je strastno napadal pretilog ter zaključil z besedami: »Torej ugodilo se je to, kar som jaz slutil in prerokoval v lanskem zasedanju, česar pa mi ni hotel nihče verjeti: udarec proti cerkvi jo padel, in jaz obžalujem, da nisem bil kriv prerok.« — Nasprotna stranka mu je strastno odgovarjala ter zanikala, da bi vprašavni zakon škodil koristim cerkve, a nje vodja, lord Conigsby, je zalučal govorniku v lice britko besede; »FrcMei vladika so je naposled prgglasil prerokom. Dobro! Ali mi ga ne moremo primerjati z nobenim < rugim prerokom, nogo z bestiim Bileamom, kateremu jo, kakor znano, lastni osel grajevalno oporekal!« — Smehljanje se je širilo po dvorani, in plemeniti lortl je šel zmagonosno in zadovoljen s svojim dovtipom. — Ali Atterburv se je vzdignil še enkrat ter odgovoril hladnokrvno: »Ker nahaja plemeniti in razsvitljeni lortl toliko podobnosti med predavanjem mojim in liileamoviin, no morem imeti ničesar proti temu, tla se me primerja z omenjenim prerokom. V veliki zadregi sem pa, komu naj v tej prispodobi prisodim ulogo tretjo osebe. Blagi lortl je edini, ki mi je »grajevalno oporekal« ; vsled tega se bo pač moral sprijazniti z ulogo — tretje osebo!« In meti občo vese-lostjo je sel dovtipni vladika. Kak obraz je delal o tej priliki oslom proglašeni lord (Vinigsbv, nam ni znano. Narodno gospodarstvo. Ces. kr. prh. Assicurazioni Generali v Trstll. Iz (»7. letnega poročila, naznanjenega delničarjem na občnem zboru dne 22. aprila t. 1., posnemamo sledeče podatke : t l>a-si je I ii I« > v sle« I slaln* žetve, zamršenih politienih razmer, ki so v zvezi z nbtatnini pomanjkanjem denarja, vsletl mnogih, velikih požarov, kakor tudi v sled rastoče konkurence, minolo upravno leto zelo kritično za zavarovalno industrijo v ohee iu za nekatere zavmle eelo os^slepolrio, lieleži društvo Assicurazioni Generali vendar tudi tega leta precejšen dobiček v požarnem oddelku, zholjšal se je transportni oddelek, in življehsko zavarovanje s«' je zaključilo z lepim prebitkom. To dokazuje, da sloni društvo na solidnem temelju in da je nje vodstvo v dobrih rokah. Društvo ne obljublja svojim zavarovancem v življenski stroki nemogočih dobičkov; ukljub temu se je sklenilo v minolem letu za 72,497.JiH.Tl H kron novih zavarovanj v tem oddelku. Proti znižanju obrestnega merila je ustanovljen poseben zaklad, ki znaša sedaj fuiO.OOO kron. Rezerve za nestanovitnost kurza ima društvo 9,f)7f).029*98 kron, torej skoro | 1 -.'18 kron /ivljenskiin zavarovancem, udeleženim na dobičku, dočim se od ostanka mej drugim razdeli mej delničarje 720.(M)0 gold. dividende, ki znaša 144 gold. od delnice. Delnične glavnice je 10,5()0.(>00 kroti, upla* čana glavnica znaša 3,150.000 kron, jamstveni fondi pa 163,073.107*61 kron. Zavarovalnih polic je bilo v življenskcm oddelku koncem minolega upravnega leta v veljavi za 449,227.81722 kron; na odškodninah se je istega leta izplačalo 2(1,517.284 kron 40 stotM od ustanovitve društva do sedaj pa skupaj fi:W,489.o20"80 kron. Te številke govorč dovolj jasno, da zamore vsakdo z mirno vestjo zaupati temu društvu svojo imovino in bodočnost svojih rodbin. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) 1'uriz 14. Predsednik Loubet je vsprejel Poinearč-a danes ob 9. in pol uri predpoludne, da mu ponudi sestavo novega ministerstva. cir. uri?. astrjjsJceia kreditneo zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Hovoft s* vplaflila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2'/4°/0 30- „ „ 3s/4°/0 V napoleonih na 3<)-dnevni odka/. 2°/0°/o 3-meaečui ., 'i1/*0 n n a1/,0/ Pomladansko zdrav lij ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tisočer n i cvet4' < MillMiori). l isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti gluhemu prebavlja-n j ii in heinoroidnm. — Jeden omot za ozdravl jen je stane f>() nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi za 55 nvč. v markah dopošlje se franko. na piHina, katera ne morajo izplačati v sedanjih bankovcih avHtrijake veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem '24. junija, 28. junija in odnomio '20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrotnl oddal. V vredn. papirjih -2°ln na vsako svoto. V napoleonih brez obreat Nakaznice na Dunaj, Prago, Peko, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Slbinj, Inoinostu C/.ovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Reichenberg, Haaz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja ln prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku l°on provizije. Inkaso vseh vrst pod najunieatnej&lmi pogoji. PreduJ mi. Jamčevne listine po dogovoru. Kre«lit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vlotkl v pohrano. »Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali are brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Za veliko zalogo železnine isčetu si1 eden uli dva zmožna in marljiva pomočnika, ki morata hiti zmožna tudi italijanskega iu nemškega jezika. Ponudbe pod »A. K.« na upravnistvo »Etlinostj«. Pozor! PosfHtvo )>o odda v zakup ntijholj-šemu ponudniku. Ponudniki naj si ogledajo posestvo. Dr. Gustav Gregorin (Via Molino piccolo št. 3) ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Hafaela Italia TRST - Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloira pohištva /a jedilnice, spalnice lil spre-Jemalce, žlmtilc In perestiie, ogledal In Železnih blairajn, po cenah, da se ni bati konkurence. -#o#- M. U. Dr. Ant. Zžhorsky priporoča svojo pomoč na porodili, ahortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerodnosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lepa maternice itd., kakor Hploh v vseh »lučajih bolezni. ordiuale ulica Carintia Stv. 8, od 9. -11. in od 2. - 4. • • ioi i Išče se voditelj ništvo tega lista. na prodaj Pol nič dobro obiskovano krčmo v mestu tržaškem. V tej krčmi se potoei povpročno 100 litrov vina na dan. Kje? pove ured- Velika hiša v Motovunu zraven slovečih škocijatinkih jam, M are od Trata iu J/s urt> hoda od železnične postaje Divača, ob živahui prometni cesti lteka-Trst, z ilvemft kuhinjema, z dvemi obširnimi podzemeljskimi kletinii, s 14 krasnimi sobam; s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letoviščnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, 7. velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter drage poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim hc sadjem in trtami zasejanim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj I Voda ne tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go stilničarsko in štacunarsko obrt. Vsled njene lege na tako živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsuko-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam. Vse pohiitvo z vrtom in parkom vred, dalo bi ae tudi v najem po dogovora. Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuria, pošta Divača. se bo razprodajalo na prisilni dražbi dne 16. junija t. L, kajti prodalo se bode 20 konj, 40 vozov, 1 pianino in mnogo lepega pohištva v ulici sette fontane štv. 25. ob 10. uri zjutraj. Ker gotovo ne bode mnogo kupcev za toliko blaga, bo se dobilo gotovo vse jako po ceni. Tvrdka M. AITE Via Nuova. ogel ulice S. Lazzaro št. 8. I 'šojam si naznaniti slavnemu oheinstvu in svojim odjemalcem, tla sem preskrliel svojo proriajalnico z mnogohrujnem povsem novim l»la „ Perkalin za podloge vseh barvah.....r 10 „ Blago motno za podloge vs .. Blago za itnike obleko dvojna šiirina od nvč. naprej „ „ motke obloko širina 150 cm. „ 90 Alpagaafir ni za. rteiiHke obleke velik. izbor........■ . . . „ 50 „ Kote nI na...........„13 „ bel Jl.........„21 n Navidezno platno.......„ 15 „ „ Platno čisto laneno.......„ „ ,, „ „ za rjuhe dvojna širina „ 45 „ „ ■nlolin bol prve vrste....... 18 „ Chlffbn zh srajce.........is „ Srajoe za gospode, velik izbor belih in barvane...........«90 „ „ Srajoe za gospe..........,50 „ „ Koderoi, zadnji kroj.........(iO » iir Velik iibor trakov, Aipk, bor dur, vezenj, a vile ln razliftnlh garnitur ter vseh drobnarij za iivilje in modistinje. — Vaprejemajo ae narofibe moftkib oblek po meri in najnižjih cenah. iT Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. „A G RIC O L" Patent T. 49/1008. Privilegov&no mehko kalij tko milo sa uničevanje mrdesov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krnjili Trenti nn, iBtre, (iorifike in pri tu k. p o I j o «1 oljski d r n 1.1» i izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseli parasi-karnih in kriptogamičnih hole/ni in žuželk v obče ki oknžujejo trte, sadna drevesa in /.elenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i o o l«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Via Limitanea «tv. 1. Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Prlmas-u v Gorici, Veliki trg 115, na dvorišču; pri Peiru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogeriiah: Boile, Via Farneto; Clllla, Ponterosso; Cumar, Via Belve-dere ; ielleraitz, Barriera vecchia; Mlzzan, San Gia-coino; Ongaro, Via deli'Orologio; Petrone, VTia Giulia in Cumar, Općina. Rinnione Adrlatica ii Sicnrta t Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in rešena društva dne 31. decembra 1892.: Glavnica društva ...... | Premijna reserva zavarovanja na življenje........ Premijna reserva zavarovanja proti ognju......... Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju........ Reserva na razpolaganje..... KeHerva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (A) . . Heserva zavarovanja proti premi- njauju kurzov, bilanca (B) . . „ Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . „ Občna reserva dobičkov ... ,, l'rad ravnateljstva: Via Valdiriv" it. (v lastni 4,I)00.(XH)-— l,Hil2.248-22 Na najvišje povelje Njeg. jfe c, iu l ajost, Veličanstva. XX, c. kr. državna loterija za obče vojaskc-ilobrodelne namene. Ta denarna loterija, edina v Avariji zakonito dovoljena, uI>hhk» 12.728 dobitkov v gotovini v vkii|mi »vott

7.a izjilarilii (liiliitkiiv jiiiii(H c, kr lotvi-ljnki »ikliul. Žrebanje neprekll&no dne 15. JnnlJa 1899. Jedna srećka stane 4 krone. Hrct'ki' ne dulie pri mldHku zh ilrfcivim lotorlje mi Dunuju, L, Itienifr^uKtu1 7, v lotcrijHkili knUtkttiriili, v tutmkurmth, pri davčnih, puAtliih, lirx