SlOV. 106
V Trst«, v četrtek« T 7. aprPa 1919,
Letni* XI fV
Izhaja vsak dan tudi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — frednlltv©: ulica iv. Fmnčibka AsiŠkega 20 I naditr. — DopUl na; m poli jajo urtd iitvu. - Ncfrankirana pit na sc ne spre* Jrraio, rokopisi M ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik &«f<in Godina. - 1 istnfk konsorcfj lltia .Ed o >Htl.* Tisk tU tkarne fcdinoat. — Telefon uredništva In tudi uprave Štev. 11-57. m;..... ■'.■■» Pcšlno-hranlliiičil r*£jn šiv. 8*1.662. ■■■■■ -■■ ■■
Posamezne številke v Trstu In okolici po tO stotlnk.
---Otlasl se rarunojo v ^rokostl ene kolone (82 cm) =-"—
Oplasi trgovcev in oh t.rkov rrti po 20 t i? ; osmrtnice, rahvale poslanic«, vabila pn fiO«M„ orI.im denarnih ?jv. mm po SO stot. Mali oglasi po 1(1«! t. bese.la najmanj pa Lira I. Oglase npr«. Jema n eratni oddelek Edinojtl. Na oJnma in rck'arnjclje se poiiljajo ?7VI|ufno up-avi .Pdlnoatl". Upn a in inser.itni odde. lek s rahniata v Trstu ulica sv. Fr^nJiJi-a A »i ke.^a Stev. 21.
Mirovna konfc ranca.
Iziava Wllsona. — Odločitev so bliža?
Čujemo sporočilo iz Pariza, da se bliže trenotek, ki gra narodi že toliko časa pričakujejo z nado in trepetom. Bližamo se baje s hitrimi koraki sklepu miru. AH pa smemo tudi verjeti temu glasu? Težko, zelo težko se jc udati veri, ko nas Je Pariz v teh zadnjih mesecih tolikokrat prevari! in nam skoro popolnoma odvzeH dobro nado. Nu, sni sporoča to pot Kije Wilson sam. da se rapidno bližamo koncu... Zatrjaio tudi, d« so iz.'avc cficijelne. Samo čudno ie, da .irtč ne govore, ob kaki priliki in napTam komu Jc dal VVilson te izjave? Beseda jc slovesna, ali ne vidimo opore, no kateri sloni? Najprvo se bliža rešitvi vprašanje francosko-ncmško. In kar čujemo tu, je originalno, zveni kot nekaj novega in ki bi bilo velike pomembnosti tudi za rešitev drugih teritorijalnih vprašanj, ako bi kazalo na smer. v kateri hočejo rešiti take spore. Rešitev bi bila — glasom vesti, ki sledi tu doli — le provizorij. Pereče vprašanje ozemlja ob SaarI bi se rešilo še le po petnajstih letih s plebiscitom: tedaj naj bi prizadeto prebivalstvo samo odloČilo, pod kakim režimom hoče ostati!! Poleg tega, da je stvar velike vaŽnoMI tudi za nas, je zanimiva tudi zato, ker se jc tudi v naših tržaških slovenskih krofih že pred Časom izražal^ misel na tako rešitev. Določil naj bi se čas. v katerem naj bi se duhovi pomirili, postali pristopneil za mirovno razpravo in za sporazum tn potem še le naj bi odločil — plebiscit!!
Cujte torej poročila:
Wilson je podal nastopno »oficijelno izjavo: Ker so vprašanja. <kf se morajo razrešiti v miru z Nemčijo, dovedena tako biku definitivni odločitvi, da se m«re sedal povspešiti uredba kcricnega besedi'a, sodijo tisti, ki so neprestano razpravljali o nHh. da je prišel treno-fcek, da se pozovejo nemški pooblaščenci, naj se sesta-flejo s pooblaščenci volskujoČMl narodov, ki se zberejo v Vcrsaillesu dne 25. aprila. S tem pa -tif rečeno, da sc prekine proučevanje vseh drugih vprašanj, spojenih s splošnim sporazumom, za mir. Nade je, da sc vprašani, tičoča ,se direktno Italije in posebno ladransloega problema, reilio hitro. Kar *e tiče Jadranskega p ble-ma, bo imel 'ta prednost pred vsemi drtJtfmi vprašanji in se bo proučeval brez presledka, da se pospeši rešitev. Dognvori, ki posebej tvorijo del mirovne pogedbe z Nemčijo bodo tako ugotovl'eni v Istem času, ko bodo popoltvoma dosežene vse druge rešitve. Uvažuj-e se, da vsi ti problemi sedanjega dogovora tvorijo del ene same skupnosti.
Francoski or oblami re&enl. Koncesij? Franciji.
h Pariza poročajo 15. Vprašanje rudniške kotline ob SaarI le definitivno reieno. 'Lastnina rudnikov jc zago-tovlfcna Franciji za vedno pod režimom francoskih zakonov. Nemčija ostane odgovorna za sprejete obveze napram prebivalcem dežele v tisti meri, kolikor le pravice niso prlpoznane od francoskega ziakona. Politična suvereniteta pripade Zvezi narodov, ki podeli mandat ra upravo ozemeli neke vrsti direktoriju, sestavljenemu iz petih članov. Eden teh mora biti prebivalec Saare, drugi Francoz, a tri druge določi Zveza narodov. Prebivalcem na SaarI ostanejo vse politične pravice glede j volitev v lokalne skupščine, ne bodo pa več volili svojih zastopnikov v nemški parlament. Ta režim bo trajal petnajst let In po tom Času bodo mogli prebivalci s plebiscitom določiti svojo politično uredibo. V slučalu, da pokažejo voljo za to, da ostanejo pod upravo svoje prvotne dežele, bo morala Nemčija odkupiti rudnike Fran-ciie. ki jih ta dobi v popolno last kot odškodnino za Škode, storjene od Nemcev v kotlini severa. Ceno. «ki jo dnločlio izvedenci, bo morala Nemčija plačati v zlatu ali v drujrih odgovarjajočih vrednotah. Gre torej za povsem nov režim. — Drugi problem, ki je bil tudi re-*en, }e oni glede svote, ki jo bo morala Nemčija plačati »a poprave in vzpostavo in ki je določena na petindvaj-1, set milijard, od katerih dobi Francija 55 od sto, vse plačljivo v zlatu, surovinah, ali vrednotah, spremenljivih potonil letnih dohodkov, katerih najnižjo višino določi pogodba. Skdnjič bo plačevanje penzij, ki doseza Jtirl milijone letno tudi na njeno škodo. Tretja vrsta' vprašanj se tiče garancij, ki se dado Franciji proti kakemu novemu napadu od strani Nemčije. Francosko stališče glede tega vprašanja je povsem novo. Z ene strani,: v militaričnem pogledu, bo Vevi breg Rene nevtraliziran. Nemčija ne bo imela več pravice do vzdrževanja čet, I da bi imela tam utrdbe in sploh ne nobenega sredstva za akcijo. V političnem pogledu ostane suvereniteta Nemčije popolna. Ta vrst služnosti militaričnoga reda rr? nikakor časovno omejena. Eiiektlvno okupacijo brega Rene izvrše Izključno francoske čete, ki bodo čuvale mostove in železniška križišča. Končno se bo na desnem bregu Rene raztezal nevtralen pas 50 kilometrov. Ta »adnja odredba, kakor okupacija mostov čez Rcno, je «ičasna; ne bo trajala nad petnalst let in nje izvajanje bo odvisno od tega, kakor bodo Nemci zadoščali firoan-ajelnim obvezam. V isti meri, kakor se bo vršilo plačevanje se bodo francoske čete umikale postopno. Eden dogovorov bi obsegal tudi sredstva za nadziranje Nemčije glede omejevanja oboroževanja, krčenia vojnega materijala itd. Za vse to ne bo jamčila le Zveza narodov, ampak tudi velevlasti. Zaoadna meja Nemčije je začrtana, nie vzhodne meje so določene, vprašanje Gdanskega je tudi rešeno v načelu. Problem odškodnin bo du »ršen v tem tednu.
Odločitev se bliža rapidno. Sestanki z nemškim!
pooblaščenci.
h Rima poročajo 15. Agenzla Štefani Je prejela iz Pariza: V krogih konference računajo vztrajno, da pride hitro do odločitve in se deluje vztrajne na to, Nemci so bale povabljeni v Versailles za dan 24. aprila. Spričo tega sta se generalni tajnik konference, in Oentler, ravnatelj ministrstva za vnart* stvari, vnovič podala v Versailles In sta ukreni!« potrebne odredbe, čim bodo pogoj miru določeni od predstavItcPev narodov, bodo ti poboji £btovo uitro priobceal dru&im interesiranim dr-
žavam. Belgija, Poljska. Če,ko-SlovaŠka in druge zve-i zne države, ki nimajo skunn h mej z 'Nemčijo, bedo j zvane, naj vzairrcjo te pogn;c naznanje. V hipu podpisovanja pozoitbe bodo posrcJovali vsi narodi, ki so napovedali vorno cerrtralmma vlastima. Z druge strani pa ne -bodo .nemški pooblaščene?, čim vzamejo pogodbo naznanje, prinuščeni k razprav d o vprašanjih in }:h bodo morali sprejeti en bloc kakor so. Morda bodo mogli predložiti le prigovore glede, finauciiclncea vprašntri. Misli se za trdno, da sestanki v Vcrsaillesu ne bodo dolgo trajali. Ncmci bodo mogli poslati zastopnike k svoji vladi za sklep ipremir;a. Po^ oVen Hm bo rok. ki bi utegnil trajati tri dni, predno podpišejo pogodbo. Ob teh okolnosti se bodo mogli podpisi izmccijati proti polovici maja, Izvzemši seveda slučaj —• ki se pa ne zdi verjeten — da bi nemški pooblaščenci odrekli podpise.
Franciia in re*ko vprašanje,
h Pari/a poročajo 15. »t atilols« smatra /a dolžnost Francije, da podpira !ta!i?o v njenih znhtcvah. IzJavPa, da ni možno — kakor bi nekateri želeli — da bi bila Reka svobodno mesto pod kontrolo Zveze narodov. Italija jc — pravi menjeni lis' — zvesto podpirala francoske zahteve na R.enl in Mcrazumljlvo bi bilo, 6c bi Francija zapustila Italijo n^ obrambi svojih pravic.
WHson na \ riževi poti.
Italijanki teti poročajo Pariza 15. ponoči: Danes sta sc sešla VVilson in Orl ldo. Razpravljala sta pred-poldne o jadranskem a pr'oldne o reškem vprašanju* Pri popoldanski ra7pravi je. bil prisoten tudi bivši reški poslanec v ogrski zbornici i ssoniak, ikl Jc baje podpiral Orlairda v njegovih izvajat' i h.
Cehi koncentrirajo svojo ote v Orlov! in Dombrovl,
Iz Varšave poročajo 15. i Kurler Pozanny« ima iz Kra-kovega: Cehi koncent-rirajo svoje čete v Orlovi In Dom-brovi blizu meje; razglašaj« da bodo resili mejno vprašani« z orožjem v roki. N.kl češki oddelek da le žc stopi) na poljsko ozemVc Lupyujo PoJsko. Nekateri poljski vojaki da so ranjen
Taksiranje v« inih dobičkov.
Večerni *I,avoratore« p- naša iz Reke 15.: >-Riječ« ima iz Zagreba iii Belgra<i i, da bodo radikalno začeli z taksiranjem vojnih dobičV ^v. Vojni dobički pod 20.000 kron sc bodo taksirali z %, do I0.OIK) kron z 40%, do 100.000 kron z 6095, do iOO.ooO kron z 70%; za do-bičUie nad 200.000 z b0!?Ž.
Amerikanski nreditlom ,1? ^"-^dlgo srbskega poljedelstva.
h Reke poročalo 15. »Narodna Politika« piše, da !c dovolila Amerika Srbili en miljlon dolarjev kot predujem za povzd:<go srbskega poljedelstva; srbska vlada na) bi si s tem denarjem pribavila potrebne konje In mule.
DcmobIHzacHa v Egiptu In FndlH ndgodena.
^ Iz Londona poročajo 15. Okrajnaz bornica. \Viuston Chiirchiel, vojni miniister, je izjavil, da je vsled zadjiiih dogodkov na vsak naOin potrebno, da sc začasno odgodi demobilizacija v Egiptu In Indiji.
Sestava novega ministrstva,
Iz Madrida poročajo 15. Nov kabinet je takole sestavljen: predsednik Mauro, zunanje zadeve Oonzales Hon-toria. Sodstvo viskont Motanaia, notrairc zadeve (loi-coschea, finance Lacerva, mornarica Miranda, Šolstvo Ilio. Ni še izvoljen nosiitell listnice j)rohraujevaluega ministra.
Ministrstvo prisega.
U Madrida poročajo 15. Topniški general t.uis San-tlago, kart^agoski gubernator, Jc imenovan za vojnega ministra. Ciani novega kabineta so ipriscgli v rokic kralju,
IZ NEMČIJE.
Izlave Brockdorll-Rantzan-a o vnanfl politiki.
Iz Curiga poročajo 15. V narodni skupščini v W<?1-marju sc je v soboto, poleg Scheldemanna, oglasil k besedi minister za vnadijc stvari, Hrockdorff-Rantzau. Bistveno je izjavil, da se nadeja mnogo od miru, vendar pa ni treba biti pretirano posimisticni. Ponovil je, da sc mir, ki rvc bi odgovarjal VVilsonovim točkam, ne more podpisati. Priprave za priključenje Nemške Avstrije se nadaljujejo. Vprašanje >u/.neioa Žlezvika sc je .poslabšalo. Damski pogajalci, odgovorni več ali uianie. skušajo dc;biti od entente koncesije na škodo oslabljene Nemčije. Nasprotniki ne morejo razkosati Nemčije in ob enem zahtevati od nje gospodarstva velikih prebitkov. M jih zahtevajo. V ta namen treba pustiti zapad svoboden, ker ie velike va-žnosti za odnošaje indiutriie in poljedcstvo, tfstt zajpad, ki je, v nasprotstvu s pogodbo premirja, odrezan od ostale Nemčije. Treba,, da sc odpravi blokada In da se omogoči uvoz živil pod poboji, ki bedo omogočali nakup. Način pl;iče\anja je tak, ida •se dobava ne občuti kot dobrota. Sledil jc govor nemškega nacljonal-oa Schnltza, ki sc je čudil, da Schetdemann s»lavi zmago nad militarizmom. Misli, da Scbeidemami in njegovi tovariši ne bi bili več na tistih klopeh, če bi jih ne podpira! militarizem. Nerazumljivo ie tudi, da se govori o razkosanju Prusijc. Govornik, meni Še vedno, da za Nemčijo je bil ostanek velike države v največo srečo.
»Svetska« ali Hoffmnnnova vlada.
Iz Razileje poročajo 15. Po poročilih. Iz Monakovega
Jc narod oduševV'eno spreiel vesli o strmoglavljenju svetske vlade. Toda v nedeljo zjutraj so posamezne skupini demonstrirale v prid svetskl vladi in trgale Moft-mannov proglas. Od včeraj zj. je »položaj nejasen. Pristaši monakovske vlade pričakujejo pomoči od zimaj. Iz Ingolstadta poroča'o. da so zrakoplovi spustili letake, da se bliža pomoč Hotfmannova vlada nI več v zvezi z Atteusto Mogoče da te dobita premoč svetska vlada. Po kompetentnih poročilih :e it na ir?!i	nkeiia
iz InsoUtadtd proti Munakovunu,
Prvi mainik — narodni praznik.
Iz Rerolina poročajo 15. da je narodna skupščina glasovala z 1(>I glasov proti 86 za to, da sc 1. majnik proglasi za narodni praznik.
IZ RUSIJE.
Boljševlkl se hočejo pogajati z entento?
Iz Pariza poročajo 15. Glasom vesti od nemške strani se jc irekai emisarjev sovjetske vlade v Moskvi podalo na pot v svrho ofkijchiih pogajanj i vsemi vladami sporazuma.
IZ ITALIJE,
Spor! v MIlanu med lnternacijonallstl In socijalisti.
h Milana poročajo 15. Jutro jc minilo mirno in shod, sklican za popoldne, se ie Izvršil brez posebnih dogodkov. Kmalu po 5 irri, ki je b:lo zborovanje končano, se jc kakih 3000 demonstrantov podalo proti središču, sledeč »Avantiju« 7. rdečimi zastavami. Iznenadu .se je s Corso Vittorio Fmanuele pojavila ^rotidemonstracija, sest aviona od kakih 2000 oseb. Pribite! je močan oddelek karablnjerjev. ki se mu jc posrečilo, da jih jc odtisnil s Corso Vittorio Fmamiclc v via Ag«iclo, ali vkljub vsemu naporu so bili agenti razcepljeni in demonstranti so si napravili pot. Redarstvo sc jim Je na ►Galleriji« vnovič postavilo nasproti, ali ni jih moglo zadržati. Na trgu del Duomo so sc zbrali pri spomenika Vittorio Emanirela. k;cr ie več govornikov hotelo govoriti. V isti čas so prišli iz ulice Mercanti demonstranti iz Arene, a javna sila z močnim oddelkom ka-rabinjerjev in čet — 'peš in na konjih -- jim jc zastavica pot. Demonstranti z ene in druste strani so oddali več strelov, da so bili v nevarnosti vojaki in karabinjeri, ki so preprečali. da s»e skupini niste spopadli. Bilo ie ramjenih o oseb. ki so jih odvedli na zdravniško postajo. Ubita ie bila tudi neka ženska. Cetc, funkcijonarji, častniki, tkarabnij-eri iu agenti so okušali na prepričevalen način pomiriti nasprotnike, al duhovi so hili- slno razburjeni. Javni sili se je posrećilo, da ie socMalistlčni sprevod. prihajajoči z zborovanja v Areni, zavrnila do konca irficc Dante, toda protidcmonstTantom, potisnivSi se za čete, sc jc posicčilo. da so si izsilili pot nred četami samimi, izmenivši nekoliko strelov z demonstranti nasprotne strani. V tel drugi -fazi jc bila ranjena ena «ama oseba. Protidcmonstrantl so se napotil! na to .k *Avantl-ju«, ikjer so se, prodrši voiaški kordon, prerili do pod uredništva lista. Z črnega oken so večkrat ustrelili iz '»amokresa. Zadet je l il In ubit en voja'k, a zadeta »ta bila tudi neki »maršal« karabinjerjev in neki kouionkkl faifflik, ki sta čuvala -Avantija«. Ko jc množica pre-mag.Tia zadnji vojaški odpor, »e vdria v Urcunišhu lista, kjer Je razdevala, idoklcr se ni javni sili posrečilo vzpostaviti red.
Iz Rima poročajo 15. Vsled ?alosfn!Tt dogodkov v Milanu "sta odpotovala nocoi iz Rima vojani minister general Cnvigia iu minister Bonoml v Milan, da izvršita izčrpno preiskavo o dogoakih. Miiaus'ki kvestor Fufa je odstavljen s svojega mesta, in le vodstvo urada začasno povcrieno generalnemu inšpektorju ministrstva za no tranjc stvari, Gastl-:u.
Dogodki v MIlanu.
h Milana poročajo 15. Milanski prefekt Pescc ie Izdal tale proglas: .Meščani! Žalostni dogodki so sc odkrali v Milanu. Javna moč ni vcorabila orožja. Odgovorni, naj bodn bodisikaieri, bodo nemudoma in strogo kaznovani. Dolžnost vseh je vzdr/;«ti mir. Kar « mene tiče se bom trudil, tki bom strog zaščitniJk svobode m rcd.r '
Proces proti arctlrancem v Času splosnc stavke v Rimu,
Iz Rima poročaio 15. Franjo Galeotti. Josip Valentini in Dante Čakalno so bili danes zaslišani radi uporne . vedenja za čas_a stavke minulega četrtka. Obdvl/eni ,o, dn so kričali »Zivio Lenin!« »Živela revolucija!« itd. Valentini k razam tega obdolžen, da je ranil stražo in raz žalil delegata Verno. Galeotti je trdil, da ni rabil upornih Icl^ev in da ni razžaill javnih straž. Valcntmi ne pr>-znava obtožnice. Dante Calcagni je izjavil, da se Jc on nurno pogovarja! z nekimi prijatelji, .ko jc zaslišal klic: »Živela Italjja I« On da Jc na to kakor nalašč zaklicah »Zivio Lenini«, na kar so ga zgrabili in tolkli. To mu je dalo povod, da ie zaiklical: ^Divjaki!« Trdi da ni ugrizni! delegata Verno. — Zaslišali so i»ekaj prič. ki sn sc skoraj vse izjavile v smislu obtožnico. "Proccs Je odložen na bodočo sredo; zasliiall bodo še druge priče.
Svoboda — Tripolltaneem.
Iz Tripolisn poročaj i5. Danes ie poleg vlndnega poslopja tajnik general Niccoli priobčil žličnjakom in glavarjem plemen namero vlade glede nove politične in upravne organizacije kolonije. UbKko prebivalstvo br. imelo pravico glasovanla, bo moglo zavzemati civRtie in vojaške službe, podeli se svoboda tiska in Izvrševanja iustice. Sallcn Bey Mutasir se le zahvalil v imenu prebivalstva, obnovliajoč trden sklop zvestobe veliki Italiji.
Veliki nemiri v Indiji.
Zakoniki projekt, bili Rocolatt. ki naj bi onemogoČH buntovne vstaje, fe provzročil velike tegredc v Amristo-rju, v Lahori in v nombayju. liilo jc več mrtvih hi ranjenih. V Amrlshrju so zadali skladi.vče trgovikc^a blaga, mestno palačo in 2 banki.
Komplot proti romunski dlnastiN.
»Pctit Journal t poroča h CiirMia 15. t. m., d,i so v RonntnIH razkrili komplot proti dinastiji m vojski. Arc-trali so Bolgarja Nogiia Petri^ifova, ker ga smatrajo za vodjo komplota.
Nova zavezniška fronta.
Iz Sofluna poročajo 15. Po l/pr;:/njcn'u Odese gre tlaj zavezniška fronta od Hermana ob obali Dnjestra.
Odiiod potiskih čet.
Iz Pariza poročajo 15.: .Tcmps- rfšc da bo dane®
zve6:r odpotoval general HaHc V Manisonci 5 • bo Trr<-družil prvemu ouuci+iu uonskih Čet. ki so un Ncirčiio v Vrtiiavo.
Stran II,
EDINOST« Ster. 106.
V Trstu, dne 17. aprila 1919.
Domače vesti.
Vpeljava Italijanskih znamk In kolkov. Vrhovno po-
vcljstvo .kr. Ital. vossfre ra^laSa: A. 1. L 20. t. m. sc vpe-licjo v zased otzemliu tostran premirne črte znamke in kolki ital. kraljevine. 2. Od tepa dne se smatrajo poštne in brzojavne pristojbine v kronah kot izenačene z frta-Pjatiskimi v lirah do 40% izenačbL 3. S;x>razwnno z glavnim tajništvom za civilne zadev« se lahko vpeljejo znižane pristo.ibinc pri posameznih poštnih in 'brzojavnih uradih v soglasju z obstoječimi pristojbinami v kja-lievinl.
B. »»Ranca Itnllana dl Sconto«, anonimna zadruga z zadružnim sedežem v Rimu se pooblasti, da odpre podružnico v Gorici s pravico izpolnjevanja vseh po svojem Statutu predolisanili bančnih poslov.
Razglas. Z ozirom na to, da |e btfa dne 12. t. m. konstatirana oasja steklkia pri nekein psu, ki je ujrriznil okoli 43 fttrdl rn srotovo tudi ivekal (dsov. m-aček Itd., je civilni komisari'at na podlas:i §§ 41 in 42 zakona od 6. rtvRusta 1909 št. 177 ter dotičnesa razglasa ukrenil slc-dtic: 1. Strosro ie prepovedano pustiti pse in mačke da klatilo nemoteno okoli. 2. Vsi psi — razun psov-čuvajev, ki morejo biti vezani. — morajo nositi tak nagobček, da nc moreio ugrizniti; peljati se jih mora vedno na vrvici. 3. Prepovedano je voziti pse v javne lokale; tast-mki lavnih lokalov morejo sItoko paziti, da se ta naredba Izvrši. 4. Kdor zapazi na svojeni aH v svoje varstvo poverjenemu psu bodisikake tudi najmanjše znake ste-mora živa] Izolirati ter stvar naznaniti občinski obfasrtl. 5. Psf, ki nimajo nagobčnika In ki se jih ne pelje na vrvici, se vjamejo in po 12 urah pobijejo, tudi če imajo ni vratu predpisani privesek. Lastniki psov se opozarjajo, 'da bodo ne samo po predpisih kaznovani, temveč da bodo moraif oddati dotične pse tudi po slučaju "prestopka te nared'be. V obzira vrednih slučajih sc psi ne bodo pobili, ampak bodo — na lastnikove stroške — opazovani pod nadzorstvom epidemijske komisije. — Ta naredba ne velja za lovske pse. ali santo za čas, ko so n? lovu In s?mo v dotičnem lovskem revirju. — Prestopniki te naredbe bedo kaznovani po § 63 dot. 66 zgoraj omenjen«*« zakona.
Iziava, V tivodu podlistka Ivana Oertca: »Vsem, ki sta željni lepote!« v »Edinosti« od 14. t. m. zveni iz oJstavka: »ko pr'de do naše Glasbene Matice v Trstu človek-umetnik, sc prcr>o?osto zgodi, 'da «a že prvi veter odnese v drug kraj, kjer 'ie manj nczaupnosll in osebnih nasproti!«, očitanje, kakor tla b! kdo ga. prof. To-plča iz nezaupnosti in osebnih nasprotij oviral v njeno-'.iam delovanju nri -Glasbeni Matici«... Z ozirr/m na to ji bilo v uherovi seji -.»Glasbene Matice« v Trstu, ob-držanl dne 16. t. m., /atere so se udeležili predsednik dr. Ed. Sla vik. odborniki gg. Prinčič, Mahlcote, Rtrs, Primk in gca. Saksida ter g. začasni ravnatelj prof. g. Topić, <sogtasito konstatirano, da ni bilo nobenih pojavov nezaupnosti in osebnega nasprotja, ki fol bili ovirali g. r>rf. Topča v njegovem delovaitju kakor umetnika, začasnega ra\matel|a i it učitelja glasbene šole ter kakor voditelja novo sestavltnicga orkestra in 'ki bi sicer rbteževall njc;,t?vo ■stališče, kar je g. prof. Topić sam tudi priznal... Gornja trditev ga. podlistkarja ie torej brc« delstvene podlage, btotako se je izkazalo, d-a je tudi nadaljna trditev, da »mora g. ravnatelj natemnti nekatere godce sžm In jih plačevati za vsako va)o skoraj i z svojega« ponolnoma neutemeljena, ker obstoja odborov sklep, da bo ta nosil vse troške potrebne za
održavanje orkestra. Cc je g. prof. Topić plačal kake fozadevne troske. Jo to storil, kakor še sam naglašal, le proti obračunu z Maga'nikom. V Trstu, dne 16. aprila 1919. Oćbor tržaške podružnice »Glasbene Malice«. Dt. f!dvard Slavik predsednik. Vladimir Prinčič tajnik. Prof. Fran Tooić zač. ravnatelj.
Tržafki Igralci0 priredijo na velikonočno nedeljo dne JO. t. m. v dvorani Konsimuicg adriritva v Rejami gledališko predstavo. Igrala so bo A. PittanlJeva drama Iz ruskega življenja »Volkovi« v enem dejanju in M. E. Scrrbc-jeva icotrrcdPa v enom dejanju »Mola rvetda«. Sodehijeio: Ivan Gabrsčik, Kristjan Terčič, Ciril Bra-nrž, Ra-do Prcgarc. Ljudmila Voukova, Leopoldlna Bi-/jakova. Po koirčani .predstavi bo prosta ?,abava. Začetek točno oih 6 popoldne.
MALI OGLASI
Proda
H prst' Ij« TI 2 osebi 13 130 K. Ul. AfiJt« H). 3580
Dffl'ff! se 5,0 n,,l<1 ceni po*1'*11«
rlUUU jedilne sobe, omar«, plinska I ra iti drugo pohištvo. Ui. TiiiutiO 18, poSurtJiiropje.
Fotograf fint. JsrH!č
Trst, ui. delie Poste št. 1 k Gorlcai Corso £t 36, na
drori&u,	T 31
Cs k| vini Iw?tresja terana je v {jI ntpndij. Zameni« ts itidl zt kcMVO, vola i 11 konja. Naslov pove fin odd. Ed nosU.__j>574
Suhe M
kupuje tvrdka Sever & Ko m p. uL Roiia 11.	P V4
cool
se dobi pri
JAKOB PERHAOC Trsi, ul, flCQU2 6,
Zobotehnlški alelje
MotainHoTriM
zobotehnika
Trst, ulica S. Olovanni šiev. 14, I. nadstr.
Ordlnlrata od 9—1 In 3 6 pop.
Tropinovec. konjak, rum,pe!inko-vec, Verinouth Cinziano, maršala Florio, hruškovec in razni likerji se dobijo $$	ccsi^h pri
tvrdili
Mul! Pil, M, il. Si lip 6.


IzMravniK D5 0, M_______
h Tnti. m. [Mm Rq»id1 12 mi\ oi. delie m)
\ Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja \ I Umetni zobje.	Umetni zobje, i
Trs!. qL Poote ros:o 8, vooal ni. Kiiova 13
opozarja svoje cenjene odjemalce na bogato zalogo pristnega g
i Meso soira
Cene jako ugodne.
Avgust itular 18 WHI
odLlkovsno ecrojDinico v ulici San
f rancesco 34, 112. Priporoča se slavnemu občinstvu zel nova dela in popravila.
jlRAra
urKtBmc^-.f^a
* Ravnatell slor. ^ledaliSča e. M. SkrfrtaSek je objavil,
ua -sori om;!i5cne -predstave ne priredbo tržaSki i?ralci. Povedati moramo v pojasnilo, da predstavo priredijo trfa&kl Igralci hi fleanxa2lranl Igratei xi«da1Hi(a, ki so
le več let pre> kot diletanti sodelovali pri trpkem cle-Jatišču. Dramatično društvo, vodstvo in rezila slov. gledališča v Trstu seveida niso s to prireditvijo v nobeni .iveri kakor twl{ oe amtažiranl irjrralcl. (Tole nothco In rnlpombo so nan; poslali bralci, ki Tiaitopilo v nedeljo v Roi3n»i. Op. ■ured.)
Pevsko drtiitvo »Zarja« v Roiaitu opozarja slavno občinstvo na .prireditev z <bojratiim sporedom, ki se bo vršila na velikonočni ponedeljek <ine 21. t. m. v dvorani konsumnetra društva v Roiatiu.
Prodaja kuriva. (20 kc na izkaznico.) Danes se bo orodajalo kurivo koks na rdeče izk. po 40 v kg v sledečih prodajalnah: Novo mesto: 9011-1050 (^7) Uu.ue 63. — Nova mitnica: 1651—J800 (36) Colozna 2. — Sv. Jakob: 4251—4400 (28) P. Diacono 6. — Rojan: 351—500 (19) Rojan 4, 501-450 (19) Mirti 17.
Dohodki pmdaJal akrov. komisije h mesec marc znašajo K 1,508.107'H.
Varnostno poročilo za 15. aprila. Aretirali so Karmclo Bencdetich in Atiliia Votrriah, ker sta ukradla za 30.000 lir kože. č>a]a In Cipk v ikodo tvrdke Hoffmann S. M. ttlago so zaplenili.
Konj se h splavi Včeraj sc le splavil v nllcl Sv. Kranč&ka neki koni. D\ra otroka, ki sta m« prišla preblizu. sta bila zek) poškodovana. Peljal! so hi na rešilno vstajo, kler so ilrna poda1!! prvo pomoć
Tatvina. Včeraj so neznani k>povi v-drli v gostilno Ju« rja Ant^ievića v uliti Pirnta del f?orno 4. Ukradli so ne-'cal vina ter drusih reči v skupni vrednosti 900 K. 1'aivino so naznanili karabinjerski po>in|i v itiici Orolo-
Delni&a glavnica K 30,0.0.00.« i'^crvo k 8,000,0/0
: TRST
Via Cossa dl Rlsparmlo 5 - ^ S. Hlcolb 9
i'oaru/nice: l)uor.»viaK, t#urjaj. Koi.or, Ljubljana, Jk-tUović, Opatiju, Split, Šibenik, Zadar, EliBi oz tu a: Kranj.
Obavlja vse v bnnčno široko spadn|ož!e posle.
Sprejemi vlog« v Lirah
na hranlnc knjižice proti 37j°/0 letnim obrestim, v baneogiro-; rometu proti 3*/0 letnim obrestim. Na odpoved navezane znesk« spreema pa najugodnejših pogojih, H se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale(Safes deposites). Blagajna posluje od 9 do 13.
Zobozdravnik Er. Mratek
Trst — Corso 24 — k n. - Trsk
Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop.
EnzIMii Izdiranje zob. Mirni; ii smtil n)\i
le
i i os i litfo? i R an
11 saiii Ia rMiii mm fejiS i p| L [[j |j
žmplo
v veliki množini po ugodnih cenah.
MS K. PIAZZA S C. — TTSt Ulico Falilo Filzl šisv. 6 (E* al. Viennfl).
Mani
Ometru 20S]e.:: Umetni zoDIe.
II MIMIfNIM&VAEj t*
OpOne 37$, I.
v hiši lekarne.
5—1 Ia od 2-5 noM
Umetni zobje.:: mm zobje.
• '10.
Do sedaj Sc mso mišli tatovom sledu.
Avtomobil |o lo potlrl. VČcral ie podrt avtomobil 12-IMno Santlno Fleno iz Sk^'nia 3)8 ter jo zelo poškodoval. Peljali so io na rešilno postajo in odtod v 'boluiširt-i?i bil zc vendar enkrat ćas, da komajo te ne-
.11.
sreoc z avtumobLh. Sai iii treba vendar drveti po me^tu, vse kadi!.., ______________________—__
s
I!
iz sia^G!iš!h toškanski^ kleli
po K 12
Tropinovec, raznovrstni likeri!: Marssh Marti-nez Iz turdke Cnrlo Mortlnez, iampanfec „corte blcn:fie'\ Peneče brizgalke, Refo»k» Molkat, Projek
prodala turia J. mim, Mnnca II tele!. 29-53
W po zelo ugodnih cenah M

k