40. številka Ljubljana, v ponedeljek 19. februvarja. XVI. leto, 1883. Ichaja vsak dan «ve*v, avtunomisti pa so baš v aferi Kaminskega pokazali veco solidarnost, nego je bilo vladi ljubo in drago. Novi kabinet, to vsaj ni drzovit zaključek, poklical bi se izmej desničarjev, in nemogoče ni, da bi do bili potem na krmilo može, ki bi bdi celo odločneji in koristneji za avtonomistično stranko. Češki listi kar naravnost pišejo, da naj si vlada ne domišlja, da bi narodi, zastopani po poslancih na desnici, njen odstop smatrali za veliko nesrečo in da, ako češki klub v državnem zboru ne dobi nikakega jamstva, da se bode vlada njegovim terjatvam nasproti v bodoče kazala prijaznejšo nego do sedaj, potem bodo tudi češki poslanci morali znebiti se dosedanje potrpijivosti in popustljivosti in potem utegne vlada v istini dobiti dovolj utemeljenih razlogov, širiti vesti „o pretečih možnih pre-membah". Da se tako piše dan danes, ko je preteklo ravno štiri leta, odkar je grof Taaffe minister naših notranjih zadev, temu kriva je vlada sama, katera je zapisavsi na svoj prapor: Ravnopravnost in pomirjenje mej vsemi narodi, ves čas delovala z malimi neznatnimi sredstvi in se deloma izneverila svojemu načelu, tako da Čehi, katerim, kakor nam, ne godi ta homeopatični način vladanja, danes svoj vstop v državni zbor javno imenujejo „Pot v Kanoso". Po štiriletnem vladanji se vlada ne more skli cevati niti na svojo dobro voljo, in to je povod, da se razobeša strašilo ministerske krize, katere v resnici ni in katera bi nastala le v dveh slučajih: Ako bi se temeljno premenila naša vnanja pol tika, ali pa desnica ne hotela dovoliti vseh davkov in bremen, katerih potrebuje nova orijeutalska politika Avstrije. Tako je mnenje najvažnejih slovanskih listov o ministerskej krizi. na vzhodu je razgled še lepši in veselejši: v uižavi širi se pod menoj čisto in lepo mestece, izvirajo zdravilni vrelci, in razgovarjajo se ljudje v različnih jezicih — tam dalje vzdigujejo se amfiteatralično sinje gore, na kraji obzora vleče se pa vrsta sneženih vrhuncev, počenši s Kazbekom in končavši z dvoglavim Elbrusom .... Kako prijetno je življenje v tako lepem kraji. Nekak prijeten čut prešinja me po vseh žilah. Zrak je čist in svež kakor otročji poljub, solnce svitlo, nebo jasno in modro — kaj hočeš še več? čemu bi tukaj vznemirjal se človek b strastmi, željami in pomilovanjem V..... Zdaj moram iti k Elizabetskej kopeli, tam zbirajo se vsako jutro vsi topliški gostje. Prišedši v mesto srečal sem mnogo gostov z žalostnimi obrazi, ki bo se počasi pomikali v goro: bili so največ stepni pomeščiki s svojimi družinami, kar sem spoznal na obnošenih, po starem narejenih suknjah moških, in po neokuenej obleki ženskih. Po- Politični razgled. NVit-rftitJ * dežele. V Ljubljani 1'.). februvarja. V petek odgovoril je v držaiiiciu /boru mini-ler prvosednik grof Taaffe na interpelacijo dr. Herbsta in tovarišev glede prepovedanega raz-prodajanja listov BN. W. Tagblattd in B Con s ti t. Vor-stadt Ztg.u fJrof Taafte se ni spuščal podrobno v nagibe tej naredbi; omenjal je le §, 3. tiskovne postave, kateri daje političnim deželnim oblastim pravico, da smejo posebnim osebam za označeni okraj dovoliti razprodajo perijodičnih tiskovin za preklicljivi čas, tedaj smejo gotovo tudi ta rok preklicati, ne da bi trebalo za to določenega pogoja; to je pripušteno razumnosti oblastij. Sicer se je pa ta naredba storila z ozirom na javne razmere. Kajti, če listi z d o 1 g o t r a j n o d o s 16 d n o s t j o razburjajo str a-81 i ljudstva s t e n d e n c i j o z n i m popisovanjem dogodkov javnega in privatnega življenja, če utegnejo njihovi proizvodi z nesramnimi naznanili (burno odobravanje na desni) žaliti in kvariti n r a v n i čut velike mase ljudstva: v takem slučaji je vlada ne le opravičena, nego celo primorana (dobro, na desni), da uporabi svoja postavna sredstva v obrambo. Da bi se tiskovna postava jednostransko rabila, ta ugovor odločno zavračam; vlada se lahko skaže, da so dosedanje ti-skovnoredarstvene naredbe zadevale javne liste brez ozira na njih političn > stališče. ^Odobravanje na desni; smeh na levi.) — V tej seji utemeljeval je tudi dr. 15 u lat svoj predlog o preneredbi §. 14. sodnega reda za Dalmacijo, razpravljajo odlok najvišega sodinča z 1. 18H2., kateri je prouzro-čil po vsej deželi veliko razburjenost. To vender ne gre. pravi govornik, da bi najvišji sodni dvor, ne maraje za državne osnovne postave, za Dalmacijo kar dekretiral izključivo italijanski sodnijski jezik. Predlog dr. Bulata se na njegovo zahtevo preda justičnemu odseku. Iz zadnje avdijence kneza Karola lii«>r«t-perga pri Nj. Veličnnstvu izvajali so ustavoverci za-so najslajše nasledke: knez jim je prišel pomagat omajati stališče Taatt>jevo. „Politik" je pa toliko poredna, da jim ne pusti tega veselja. V dopisu z Dunaja trdi se namreč odločno, da Nj. svetlost nikakor ni prišla do tega, da bi bila mogla ofenzivno delovati v tem smislu in če se že mora znali so pač vso topi iš k o mladež, kajti gledali so na me z veliko radovednostjo; petrograjski kroj moje vrhnje suknje zmešal jim je glave, a ko so zagledali častniško uniformo, obrnili so se proč od mene. Ženske tu naseljenih družin, rekel bi pokro-viteljce kopeli, so prijaznejše. Nosijo kukala in ne sovražijo tako uniforme, prepričale so se že na Kavkazu, da biva pod vojaško suknjo često dobro in goreče srce in pod s številko zaznamovano kapo bister in izobražen um. Te dame so jako mile in ohranijo to milobo jako dolgo! Vsako leto menjajo svoje obožatelje, in to je baje uzrok njih trajajoče prijaznosti. Na ozkej poti k Elizabetskej kopeli došel sem več vojaških in civilnih uradnikov, ki sestavljajo, kakor sem zvedel pozneje, posebni razred ljudij, ki verujejo na moč vode. 1'ijo mnogo — pa ne vode, sprehajajo se malo, z ženskami pogovarjajo se le mimo grede, igrajo in pritožujejo se, da jim je dolgčas. Oni so pravi gizdalini: kadar zajemajo vodo 8 to, kar se je zadnje čase v visokih krogih godilo glede kneza Auersperga, na vsak način smatrati bojem ali celo dvobojem, potem je »prvi kavalir države" gotovo podlegli del. — Tudi grofa An-drassy-ja navzočnosti na Dunaji pripisovali so fakcijozui „visoko politično pomenljivost" in nek list videl ga je celo pri aviijenci, ko je bil že zdavna odpotoval. Prišel pa je bil grof Andrassv le k pogrebu svojega starega prijatelja in tovariša-ministra grofa Festetitsa; pri Nj. Veličanstvu pa ni bil, dasi bi tudi to ne bilo še nič vznemirujočega. Bil pa je pri grofu Kalnoky-ji, kar pa ne pomenja nobene nevarnosti. Vlada stoji trdno; ugonobila bi je lahko le delnica sama. Tako dopisnik „Politike". Po Oalmacl.fi razširjena je vest, daje potovanje namestnika Jovanovića na Dunaji v zvezi s političnimi in administrativnimi preustroji. — Tržaški pomorski urad naj bi se opustil ter niegova opravila izročila namestrnštvoma v Trstu in Zadru; ob jednein bi se imel v trgovskem ministerstvu osnovati nov pomorski oddelek, komur naj bi bil načelnik poslanec dr. Klaič. — Kvaruero ima se spojiti z Dalmacijo. %isai4j«* države. Iz llclgrada poroča se jako zanimljiva vest, da je princ Peter Karageorgjević odpovedal se svojim pretendeutovskim pravicam v prid Neguš-om in da je prepustil svojo stranko v Srbiji na razpolaganje knezu Niki ti. Temu na kljub daje srbska vlada prognala vse Čruogorce iz Srbije in bode baje metropolitom imenovan archimandrit Dučič, ki je zakleti neprijatelj Njegušev. — „Samouprava" piše, da so vsi srbski škofje protestovali proti novej crk-venej postavi, trdeč, da jo ne hote sprejeti niti spol-novati. Temu protestu pridružil se je baje tudi metropolitanski upravitelj škof Mojsije. Na ta način bi se bile torej razmere mej cerkvijo in državo le še poostrile in zamotale. Ministri so se neki že posvetovali, kaj jim je storiti proti temu koraku škofov. Divji rod Albancev prizadeva Črnogorcem kakor tudi turškej vojski mnogo preglavice. Zadnjič smo poročali, da so Albanci ubili več črnogorskih mejnih stražnikov. Vsled tega dogodka odšli so v soboto štirji bataljoni črnogorske vojske iz okrajev Rjeka, Čeruica, Danilovgrad in Podgorica pod po veljstvom vojvode Marka Miljanova na južnoza-padno mejo kneževine. — V petek jutro pa se je vršil pred S kadro m triuren krvav boj mej 600 Malizorci in jeduim turškim bataljonom nizamov. Mnogo nizamov je ubitih in ranjenih. Povod temu poboju bila je osveta zaradi dveh na smrt obsojenih Malizorcev. Vziic vsem oficijozuim zatrjevanjem vender v podunavski Konferenci ne vlada občna harmonija. Nekoliko kabinetov se že nekako kesa, da so privolili k izključenju Rumunske, ker še le zdaj uvidevajo težko stališče ob spodnjej Dunavi in nje priustjih, ako bi Rumuuska hotela sovražno nasprotovati. Prihodnja seja odložila se je na torek, ker ruskemu poverjeniku, baronu Mohrenheimu, še neso bili došli napotki. Rumunija se sedaj močno in resno trudi odstraniti vse dosedanje prepirke in nesporazumke z Avstrijo in jej ponuja mnogo ugod-nostij za trgovino in brodarstvo, ako bi tudi poslednja nekoliko v svojih zahtevah popustila. Ako želi Rumuuska res odkritosrčno sprijazneuje z Avstrijo, bode to gotovo obema državama v prid. O tem se sedaj baš obravnava. lleroliiittka „National-Ztg.u piše: Sestanku Gladstone-a s Clemenceau-om, kateri se je vršil pred malo dnevi v Ganncs, pripisuje se v Londonu in Parizu velika pomemba. V Londonu ima se Clemeneeau za bodočega naslednika Gambette. Dop ISI. N slovenskega štajerskega 18. febr. [Izv. dop.J (K vprašanju slovenskega urari o van j a.) Z radostjo smo pozdravili vest, čuvši o koraku, kojega so storili zopet naši poslanci glede slovenskega uradovanja. Ta korak naših poslancev odobrava gotovo ves slovenski narod, — le da je nekaj premalo energičen. G. pravosodnemu ministru bi se tudi moralo povedati, da sodnijski predstojniki na slovenskem Štajerskem njega ukaze popolnoma ignorirajo, kajti že 1. maja 1882 leta je za-povedal g. minister, da se imajo uaroč'ti slovenske tiskovine, ali znano nam je, da je le 1, reci Jedua sodnija na slovenskem Štajerskem, koja si je naročila samo nekaj slovenskih tiskovin. Vse naše molbe so zaman — bob ob steno! Da tudi sedanja vlada za „Slovenca nema ništa", je znano in če naši poslanci ne bojo postopali prav energično ter po snemali vrlih Dalmatincev, ne dosežemo nič. Iz ust ministrovih pa smo čuli žalibog kaj malo tolažilne besede. Nam ni znano, kako name-rava g. minister jezikovno vprašanje pri uradih rešiti, posebno to nam je popolnoma nejasno, da se bode to naše vprašanje dalo z onim dalmatinskim rešiti. Naš §. 13. s. r. je že zdaj toli jasen, (ko bi se nam neugodno ne interpretital) da bi se morala povsodi na Slovenskem slovenska uloga v tem jeziku rešiti, za Dalmacijo veljavni sodni red (§. 14.) pa se mora se popolnoma in sicer tako prenarediti, da bode tam ne samo laški, temveč tudi hrvatski jezik uradni postal. Dalmatinski poslanci bodo tedaj to zahtevali, kar bi bilo glede našega jezika pri uradih že zdaj samo ob sebi umevno, ko bi se, kakor omeneno, zakon pravilno tolmačil. Tudi so raz mere v Dalmaciji in pri nas glede prebivalstva, oziroma njega narodnosti, prav različne. V Dalmaciji postavimo imajo Hrvatje tudi v mestih in trgih večino, tu bodo odvetniki in beležniki, (kajti ti so brez male izjeme le v mestih naseljeni) kadar dalmatinski poslanci zahtevano dosežejo, uradovali ve činoma v hrvatskem jeziku in prav malo ulog se bode našlo laških. Poglejmo pa, postavim, naše slovensko Štajersko. Mesta so že skoraj popolnem po-nemčena, veČina odvetnikov in biležnikov je nem-čurska, katerim slovenščina od daleč smrdi. Kaj je tedaj pomagano slovenskemu, blažene nemščine popolnem nezmožnemu kmetu, ako mu sme neročur-ski odvetnik v nemščini pisane uloge usiljevatiV To jezikovno vprašanje bi se dalo na drug prav lahek način rešiti. Vzemimo, postavim, mesto Ptuj in njega okolico. Ptujski okraj šteje po zadnjem številjenji (da vzamemo okroglo število) 52.000 duš. Od teh se je v mestu Ptuji izdalo 2500 za Nemce (?). No dobro, pustimo te „Nemce", če tudi neso pravcati Nemci, kajti mi Slovenci ne smemo taki uepo-štenjaki in tlačitelji biti, nego so naši nasprotniki in recimo, naj se uraduje temu ljudstvu tudi dalje nemški. Kmet, ki bi hotel kacega meščana tožiti, mora ga tožiti nemški, da bode ta razumel, kaj kmet od njega zahteva; a vice versa pa mora meščan to- žiti postavim Haložana le slovenski in tako smo z ravnopravnostjo na čistem. Mi bi tedaj rekli, kar velja za slovensko Štajersko: prebivalci vseh mest in nekaterih trgov se smejo tožiti le v nemščini, vsi drugi prebivalci pa se smejo tožiti le v slovenščini. Moje osobno mnenje sicer bi bilo, da se upe-lje v vseh slovenskih deželah izključljivo slovenski jezik kot uradni; ako hoče teh par Nemcev mej nami živeti, navadijo naj se našega jezika, mi pa jim pustimo Slovence na nemškem Štajerskem. — Na tak ali jednak način se bode tem nezgodom v okom prišlo. —c. Radeč pri Zidanem Mostu 17. februvarja. [Izvirni dopis.] Žalostno je, da se iz našega trga malokdaj v časnikih kdo oglasi, da bi naši rojaki zvedeli, kake razmere vladajo pri nas. Pisati bi bilo precej, a omeniti sem primoran samo o jednej stvari, katera sega tako globoko v javno življenje, da bi se pregrešili nad našo mladino, ko bi je na kratko ne objavili. Tukaj imamo trirazredno šolo, katera še napreduje v različnih predmetih, ali bojim se, da ima naša mladež le premalo lepih vzgledov od strani tistih, kateri bi morali biti v obnašanji uzor. O tej zadevi se je jže pritoževalo pri dež. šolskem svetu, a premenilo se Še žalibog nič ni. Govorilo se je, da se bode prihodnji dež. zbor na noge postavil ter zahteval, da se za deške šole nepotrebne učiteljice odstranijo ter nadomestijo z moškim osobjem. Pri nas bi bilo to pač kakor hitro mogoče želeti. Ko bi že slabi vzgled mladeži in starišem več let sem ne trajal, bil bi jaz tudi s tem dopisom molčal, ali naše šole smo postavili le v ta namen, da se naši dečki in deklice pripravljajo za prihodnji stan, ter da se navadijo spodobnega vedenja. Kako je pričakovati to od naše mladine, ko dan na dan vidi pri šoli in zunaj šole reči, keterih bi videti ne smela? V imenu Radečanov prosim, naj se temu kooec stori s tem, da se ta ali ona učiteljska moč ogne ter prosi za kako drugo mesto. Kakor je slišati, se tudi drugod gode take slab-vzgled dajoče komedije. Kakor sem pri zadnjem sejmu v Sevnici zvedel, se tam sploh bolj možato obnašajo, ker narodnjaki odločno odbijajo srčne ponudbe nemškutarskih učiteljic. Tako je prav. Svoji k svojim ! Pri tej priliki naj še opomnim naš dež. šolski svet, če bi ne bilo času primerno, da bi se šola na Studenci, katero obiskuje samo okoli 35—40 otrok, preustrojila v jednorazredao. Čemu za tako malo število otrok, ki je komaj za 1 učitelja, vzdrževati 2 učiteljske moči! Iz Sevnice na Savi IG. februvarja. [Izv. dop.] Že od nekdaj je bilo in bode v vsacem narodu ljudij, kateri so veft ali manj ubožni na duhu, da ne vedo ločiti dobro od slabega, ter niso zmožni samostojno misliti. Znano je čitateljem, da se je pri nas v jesen že prav pridno začela puliti ljulika iz pšenice. Našlo se je sicer škodljive zeli prav malo. Tako našemu narodu škodljivo zelišče vrgli smo za Savo in glej, prigodilo se je, da je iz smradljivega zeliščnega kupa pricimila pšenica; izruvali smo svojimi opletenimi kozarci iz studenca, drže se prav akademično; civilni nosijo višnjeve robce za vratom, vojaškim pa vise lasje Čez ovratnik. Provincijalne dame oni zuničljivo prezirajo in zdihujejo po stoličnih aristokratičnih salonih, kamor jih ne puste. Prišel sem h kopeli.... Blizu vrelca stoji majhna hišica z rudečo streho, v katerej je kopalna banja. Nekaj ranjenih častnikov z bergljami in z žalostnimi obrazi sedelo je na klopi. Dame so pa hodile pred kopališčem gori in doli in pričakovale so učinka vode. Mej njimi bili so nekateri lepi obrazki. Izmej dreves v drevoredu, ki drži ob bregovih Mo-suka, pokazal se je včasih pisani klobuk neke dame, ki je ljubila sprehode z moškimi na samem, kajti vselej pokazala se je poleg njenega klobuka vojaška kapa ali pa okrogel klobuk. Na strnu j skali, kjer je bil sezidan paviljon, ki so mu rekali „Eolova harfa,8 zbrali so se ljubitelji lepih razgledov in obračali daljegled na Eibrus; mej njimi bila sta dva odgojitelja s svojimi gojenci, ki so prišli zdravit se bramorjev. Obstal sem na konci hriba ter naslonjen na ogel hišice ogledaval lepo okolico, kar zasltšim za seboj znan glas. — Pečoriu, ali si že dolgo tukaj V Obrnil sem se in zagledal Grušnickega! Objela sva se. Seznanil sem se bil ž njim v aktivnej armadi. Ranjen bil je v nogo, ter je pred jednim tednom odšel v toplice. Grušnicki — praporščik. On je Barao jedno leto v službi in nosi na nek poseben gizdalinsk način svoj plašč. Na plašči visi mu vojaški križec za zasluge. Lepe rasti je, ruja ve kože in črnih las; na videz prisojal bi mu 25 let, dasi jih ima komaj 21. Govori hitro in mnogo; on upada k onim ljudem, ki imajo za vsak slučaj v življenji pripravljene lepo zvoneče fraze ki ne vedo kako lepa je prostodušnost ter se bahajo z nenavadnimi čuvstvi, gorečimi strastmi in izrednimi trpljenji. Napravljati utise, to je njih jedina slast, in često zmešajo romantičnim provinci-jalkam glave. V letih postanejo ali mirni posestniki ali pa pijanci, včasih pa tudi oboje. V njih srci na- haja Be marsikako dobra lastnost, a ne za oreh poezije. Grušnicki ljubil je strastno deklamovanje; obsul je vas z besedami, kakor hitro je prestopil goror mejo navadnih pojmov. Prepirati ž njim se neseni mogel nikoli. On ni odgovarjal na vaše besede, ne vas poslušal. Kadar ste prenehali govoriti, začel je dolgo tirado, ki je na videz bila v nekakej zvezi s tem, kar ste vi povedali, v resnici pa le nadaljevanje njegovega lastnega govora. Bil je še precej bistrega uma, njegovi epigrami bili bo zabavni, a nikoli ne zbadljivi: on ne bo nikogar ubil z besedami, on ne pozna ljudij in njih slabih stranij, kajti ukvarjal se je vse življenje le sam seboj. Njegov namen je — postati junak kakega romana. Toliko se je že prizadeval prepričati druge, da on ni za ta svet ustvarjeno bitje ter da ga muči neka tajnostmi bol, da že sam to verjame. Radi tega nosi tako ponosno svoj debeli vojaški plašč. Jaz sem ga do dobrega spoznal, zato pa tudi ne mara zame, dasi sva si na videz dobra prijatelja. Grušnicki velja za hrabrega vojaka; videl sem ga tedaj to pšenico ter jo posadili nazaj na našo njivo. — Otroci si že po ulicah pripovedujejo, da je iz Zasavske začasne brezverske šole že nazaj v domačo šolo prestopilo 8 otrok, uvidevši, da je pouk ničev, da tujega privandranega privatnega učitelja ne razurao, ter da si ne morejo pridobiti potrebnih vednostij za prihodnje življenje. Tudi graščak turi-škega grada (Ruckenstein), ki je tudi ud nemškega „Sehulverein-a", je svojega sina iz te šole iztrgal. Vender je izprevidel, da je začasni učitelj za vse drugo poprej zmožen, nego mladež na pravo pot peljati ter jo vzbujati za vse dobro in plemenito. Izročiti so hoteli tudi to ponemčevalko v področje krajnega šolskega sveta, a izpodletelo jim je. Krajni šolski svet je protestiral ter obsodil ta izrodek. Nemškutarji so si sedaj izvolili odbor, ki obstoji iz štirih mož, in načelnik tega odbora je gospod Edvard Kavčič, ki se je pred desetimi leti našej veri javno odpovedal. Temu možiceljnu le če-Btitamo, da se je na tako častni vrhunec povzdignil, kajti študiral je samo našo ljudsko šolo, tedaj je v vseh znaustvenih strokah nevešč. Zato mu moramo tudi sevniški narodnjaki vsako krivo dejanje odpustiti, ker ni zmožen ločiti dobrega od slabega. Z Goriikega 12. februvarja. [Izv. dop.) (Naši šolski katehizmi?!) „Za otroke je prav dobro še le dosti dobro!" dejal je kedaj umen učitelj. In res vidimo, da se sedaj glede šolskih potrebščin vse natanko pretresuje in presojuje, primerja in izbira: za to, da bi se laže in bolje popolnem doseglo namen. (Pregosto spremenjevanje ni dobro — za potrebo pa!) O naših katehizmih — t. j. pomagalib k poučevanju v kršč. kat. nauku — pa tega ne moremo prav trditi. Že zdava je pri nas zapovedan in se rabi katehizem, ki ga je zložil bi. P. Kanizij 1. 1554. Ta ima več nedostatnostij že glede" sestave, raz-vrščenja tvarine in stvarnega razlaganja ali obravnave. — Po pravici se je bil ). 1881 v goriškem cerkvenem listu (gl. Folium 1881. str. 185 itd.) oglasil izveden gospod, ki je s tehtnimi razlogi dokazoval potrebo novega katehizma za slov. ljudstvo. Priporočal je v ta namen katehizem Deharbov, ki je bolje jasen, logičen, praktičen. Ta spis učenega gospoda je vreden vse hvale in resnega premisleka! stvarna sestava — sem dejal zgoraj — je večkrat v tej knjigi nedostatna (pomanjkljiva), nelogična: vrhu tega pa še jezik napravlja težave! Komaj zna otrok malo „skladati", pa že mora požirati tiste urgermanske" stavke, ter zbirati jim po knjigi razcepljene ude, če hoče dobiti govoru pomen. Potem ni čudo, da se mu zdi neka „kazenM — kadar se mora učiti te neslov. slovenščine. Ako je pa učencu težavno učenje, občuti to tudi učitelj — in to kako! Tedaj? — Želeti bi bilo v vsestransk dobiček, da bi se naši katehizmi ob novem natiskovanji popravili, če ne še stvarno kakor bi trebalo — vsaj v jezikovnem obziru. Oskrbite nam slovenske katehizme! Od Pesnice 14. februvarja. (Gospodarske skušnje.) Tukaj se je iz Češkega naselil g. J. Vacek in lani poskusil z grahom in novo pšenico. Imel je precej sreče, kakor sledeče vrstice kažejo. Lani spomladi je za grah odbral 600CD0 (216 ar) veliko njivo, krompirišče, ki je za krompir bilo pognojeno. Njivo poseje z grahom, navadnim zelenim, 40 litrov. Seme se plitvo pod-orje in gladko povlači. Tako ostane njiva do žetve. Pridelalo pa se je 8 l/a hektolitra lepega graha po 80 kilo hektoliter = 680 kil, in 1 Vi hekt. slabejega graha, ki je zelo dober za polaganje svinjam in kokošim, bodi surov ali kuhan Ta slabeji grah bil je vreden blizu 5 gld. Od dobrega graha ostane za domače potrebe 80 kilo, 600 kilo pa kupi g. A. Scbroffl v Mariboru in plača za 100 kilo 12 gld. Ves grah, G80 kilo, po 12 gl 100 kilo, je torej vreden bil 81 gld. 60 kr. in s vsled prehlajenja in pokvarjenja želodca jako nevarno. Njegova prava bolezen je „bronchitisu, in dasi so sicer njegove telesne moči povoljne, se je vender, ker je srce slabo in ker je bolnik že 73 let star, bati katastrofe. Do sedaj lečil ga je mestni župan dr. Neckermaun, včeraj pa je prišel še zdravnik iz Gradca, ki je tudi konstatoval jako ozbiljni položaj. Vsled tega zavladala je v narodnih krogih velika žalost, a vender gojimo nado, da nam Bog blagega, uzornega in obče ljubljenega domoljuba še ohrani. — (Gospod profesor M. Pleteršnik) dobil je od ministerstva za letošnje in za bodoče šolsko leto odpust v ta namen, da izgotovi slovensko- nemški del Wolfovega slovarja. Za tekoče šolsko polletje bode g. Pleteršnik poučeval samo še v 8. gimnazijskem razredu, v bodočem letu pa bode predavanja popolnem oproščen, da vse svoje moči posveti težavnemu a prepotrebnemu delu, pri katerem si bode gosp. profesor za svoje požrto-valno delovanje pridobil hvaležnost vsega laroda slovenskega. — (Gosp. Trtnik) nadomestoval bode kot suplent gosp. profesorja M. Pleteršnika v tretjem gimnazijskem razredu. — (Imenovanje.) (Josp. Aleksander Rozman, c. kr. okrajni sodnik .v pokoji imenovan je notarjem v Bovci. — (Gosp. Anton Geba) v Ljubljani imenovan je članom elektro tehničnega društva na Dunaji. — (Pasji kontu m ac.) Gospodarje psov opozarjamo, da vsled razglasa ljubljanske mestne gosposke dne 28. decembra 1882 št. 19629 pasji slamo vred, ki je dobra za polaganje kakor seno,' kontumae v Ljubljani tako kakor v področji okraj- 10 gld. več, toraj vkup 96 glil. 60 kr. Seme jo veljalo 5 gld, delo je stalo 8 gld., vsi potroški 13 gld. Njiva je toraj vrgla 83 gld. 60 kr. Čistega dohodka. Grah se da lehko kuhati, dobro in hitro, ter je tečna hrana, posebno delavcem. Malo graha zadostuje kot živež večej rodbini. Jeseni 1. 1881 je g. Vacek posejal na 5 oralov dtteljisča in koru-zišča brez nove pognojitve z novo menjavno pšenico (Wechselweizen) iu pridelal 145 vaganov, po 50 kilo = 7250 kil izvrstne in 6 vaganov, po 22 kilo = 132 kilo slabeje pšenice, torej vkup 151 vaganov ali 7382 kil. Semena je bilo usejanega 7 hektolitrov in nekaj čez. To kaže, da so v Slovenskih Zraven tega hočem še nekaj druzega omeniti. „n„i,.nu ~; a u * u uu i u j i u/ij.. i.- ... ^ ... », j goricah tudi njive dobre, treba jih le prav obdelovati. „Slov. Gosp.44 V oči me bode, ko vidim večkrat, da je v naših katehizmih slovenščina tako nerodna — napojena nemškega duha! — Šolskih bukev se vender tudi pri nas mnogo razproda; tedaj je menda treba o svojem času novega natisa. No — mislil bi človek — takrat bodo pa dotične oblasti poskrbele, da se vsaj jezik kai popravi, kakor je času in jezikovemu razvoju primerno. Pa ne — napravi se vse bolje z lahka; dene se knjigi na čelo: „pretiskano kakor 1. 18." ali kaj jednacega — in stvar je gotova. Od tod pride, da imamo v 1. 1883 tako čudno slovenščino nameščeno na nekih krajih v tej knjigi. To bi pač moralo drugače biti! Že tvarina sama je večkrat težavna zaradi svoje abstraktnosti; tudi nega glavarstva ljubljanske okolice traja še do 23. dne prihodnjega meseca marca. — (Akad. lit. zab. društvo „Triglav" Grad ci) volilo je pri občnem zboru 17. t. m. odbor za drugi tečaj. — Voljeni so: gg. Franjo Šuta, pravnik, za predsednika; Franjo Božič, medicinec, za podpredsednika; Vladimir Žitek, pravnik, za tajnika; Milko Korber, pravnik, za blagajnika; Lojze Virbnk, filozof, za knjižničarja); Tone Krsni k, pravnik, za soveta; za namesnika mi pravnika; Adolf Jurca in Franjo Novak. — Prejšnjemu odboru izreklo je društvo sa njegov trud zasluženo zahvalo. — Bivšega blagajuika g. Pučka vestno sestavljeno, po svojej vsebini jako ugodno poročilo prouzročilo je občno zadostovanje. — že v boji: maha s sabljo, kriči in sili naprej, ter oči se mu blesketajo. To ni prava ruska hrabrost... Jaz ga tudi ne ljubim; čutim, da se bova kedaj zadela na ozkem potu, — kar za jednega izmej naju ne bo dobro. Njegov prihod na Kavkaz — je tudi posledica njegovega fanatizma. Dobro vem, da je pred odho dom pravil kakej lepej sosedki z mračnim obrazom, da ne gre kar tako služit, temveč umret; kajti, in tu je pač zakril oči z roko in nadaljeval tako-le: „ue, toda vam (ali tebi) tega ni treba vedeti! Vaša čista duša bi zatrepetala! Da, čemu bi vam pravil P Kaj sem jaz za vas! Vi bi me ne razumeli .. ." in tako dalje. Meni samemu je pravil, da uzrok, zakaj je stopil v K. polk, ostane večna tajnost mej njim in mej nebom. Sicer pa je bil Grušnicki, kadar je odložil svoj tragični plašč, dokaj ljubezniv in zabavijiv. Rad bi ga videl pri ženskah: to, mislim, Be povišuje! (Unije prih.) Domače stvari. — (Čestitanje.) Včeraj dopoludne šla so vsa narodna društva: „Matica Slovenska," „Čitalniea Ljubljanska," „Dramatično društvo," "Glasbena Matica," „Sekol," „Narodni dom," „Narodna tiskarna," Narodna šola/' „Učiteljsko društvo," „Obrtuo društvo," „ Katoliško društvo," „ Po močno obrtno društvo," „Šišenska Čitalnica," i. t. d. častitat gosp. deželnemu predsedniku Winklerju. Isto tako tudi mestni zastop, trgovinska^ in obrtuiška zbornica, notarska zbornica in vse razne oblasti in korporacije, katere niso bile že prejšnji dan. — („Podoknica",) katero je napravil pev ski zbor ljubljanske Čitalnice preteklo soboto zvečer gospodu deželnem predsedniku \Vinklerju, izpala je sijajno in privabila par tisoč občinstva. Pevcev bilo je 58, „Sokoli" pa so vzdržavali red. Peli so se trije zbori: Nedvčdova „Častitka", Gerbicev „Slovanski brod" in Bendlov „Svoji k svojim"1, vse tri skladbe izvrstno in s tolikim efektom, kakor je možno le pri društvu, ki razpolaga z najboljšimi glasovi. V prvem zboru vpleteni čveterospev peli so gg. Meden, Štamcer, Juvauec in Pa ter n oster, v zadnjem pa gg. Razinger, Štamcer, Pucihar in Pa-ternoster. Gospodje pevci smejo na ta svoj na stop biti ponosni, kajti njih petje izzvalo je splošno izredno priznanje, katero bi bilo pa še izdatneje, ako bi nekaterniki mej občinstvom imeli toliko takta, da bi bili mej petjem bolj mirni. (Iz Celja) se nam piše v 18. dan t. m. ( bolezni staroste štajerskih Slovencev gosp. dra. Ste fana Kočevarja: Zbolel je pred jednim tednom Telegrami „Slovenskomu Narodu": Rudolfovo 19. februvarja. Mestni odbor v Rudolfovem je v večerni seji 18. februvarja c. kr. deželnega predsednika, preblagoga, visoko-rodnega gospoda Andreja \Vinklerja izvolil častnim meščanom. Zahvala. V korist knjižnicu akadcmiinuga društva »Slovenijo" na Dunaji blagovolili so zopet darovati: častiti gospod dr. Miroslav Hahnik, dvorni in sodnijski odvetnik na Dunaji, 2*/., letnika „(ierichts Zeitung", 8 letnike .JuriBtische RlŠitter" in 18 druzih knjig; častiti gospod Ivan Hrolich, 0. kr. računski sovetnik na Dunaji, 9 gld., in častita gospoda stud. jur. Rozina Fran in Josip Poniže k, pisatelj na Dunaji, vsak po jedno knjigo. Podpisani odbor smatra r.a svojo naj prijetnejšo dolžnost, da v imenu društva vsem imenovanim darovatuljem izreče iskreno zalivalo. Ker je knjižnica za naše društvo velike važnosti, prosimo uljudno vso častite domoljube, da jo blagovolijo tudi v bodoče dejanstveno podpirati. Knjige in doneske vzprejcma gospod Žiga S ežu n, e. kr. uradnik (Wien, VIII., Lange (Jasse 52). Na Dunaji, 15. februvarja 1883. V imenu odbora: Kad. Pukl, t. č. predsednik. K. Orožen, t. c. knjižničar. J. Lončar, t. Ć. tajnik. JLoterlJne »recite V L i n c i: V Trstu: 58, 28. 49, 3. 17. februvarja. 10, 26, 3. 90, 85, 34. Pri slonu: njega Logatca. Pri Malici: Ljubljane. Tujci: 18. februarja. Vodnicer z Dunaja. Mesec z Dunaja. — Mulloy iz Spod-— Kaummodar iz Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: Q Ćas opa-/ o vanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi 1 Mo-Nebo krina v mm. 15. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74510 mm. 744-1*) mm. 744 36 mm. + 2-8°C + 50° C + 1-6° C sl.jvz. si. zab. bL zab. obl. d. jas. obl. 000 mm. dežja. 16. febr. 7. BJutraj 2. pop. 9. zvečer 741-90 mm. 741- 70mni. 742- 72 mm. + 1-6«>C + 3 6° C H- 16UC al. vzb. brezv. si. vzb. obl. obl. obl. 0-00mm. dežja. ti t—' 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 743-30 mm. 743-14 mm. 74468 mm. + 00° C + 4-3" 0 + 0 4° C si. bur. si. vzh. si. bur. obl. obl. obl. 000 mm. dežja. 18. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 744-0 \ *<**loi;a in zaiuab, kakor kaže podoba, St^~ treba OHtro pariti. MATTONi - GIESSHUBLEI 15 leten deček, ki j« I. giinnazijalni razred dobro dovršil, ponuja se kot učenec r kako itacuno. Ponudbe pod šifro J. S. 11 pri upravništvu »Slovenskega Naroda". (94—3) AbsoMran jurist ifiče nameščenfa pri advokatu ali notarji. Naslov: A. A. poste restanto Radovljica (Kadmannsdorf). (92—8) Marij inceljske kapljice za želodec, iiepresey.no izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, smrdo^o sapo, napihne-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da ce ne nareja petek in p'eno in slez, zoper zlatenico, gnjua in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), /oper krč v ie-?odol, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zopor bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. (ila vini /iiloga: Lekar C Brady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane ?i kr. "^0 Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lokartia Josip Pe rgmann. V Post o j ni: Anton Loban. V Gorici: lekarna A. de G ir on col i. V Ajdovščini: lekarna Micbaol Guglielmo. V Celji: lekar J. Kupferschtnied. VKranj: lekar D r a g. Ša v ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnomlji: lekar Ivan Blaže k. Svaritev! Ker se v zadnjom času naš Izdelek posnenilje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenib zalogab in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljico za želodec morajo imeti v sklcnico vtisnene besedo: Eebte Mariazeller Magentropfon — Brady & DoBtal — Apotbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobo utisneno sodni j sko spravljeno varNtveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varatveniiu znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki Blučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—761 Deželna vino- in sadjerojeka šola na Slapu pri Vipavi prodaja jako lepe z najboljšimi sortami požlahtnene hruške, in sicer: visokodebeln ite (1-5 m.) po 50 kr., poldebelnate po 40 kr. Vodstvo deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu, v dan 17. svečana 1883. (99—1) Dobri akvisiterji za „EQU1TABLE", zavarovalno društvo za življenje v Zjedinjenih Državah (Novo podjetje, 1. 1882 — 168 milijonov gld.) vzprejmejo se takoj za d- bro plačo. Reference so zahtevajo. Dopisi do glavnega zastopa na Dunaj, I., Eliaabethstrasse 10. (100—1) I Zoper jetilco! Radgostski itšiiitiztifši* čaj rožnovslri maho-rastlinsti celtlifiki, - ^tvSTuTt^ priporočajo so posebno * .'>v a bolezni na pljuč ah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo sbbost, za splošno dubost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko število pii/.nanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. _ G. lekarnarju J. Neiekertu v kopeljl Rožnovi. Izvo'ito mi zopet s poštnim povzetjem poslati 10 Škatljic svojih izkušenih „rožnovskih maho-rast-liuBkih celt'ičkov", kajti ti celtiički mojej soprogi izvrstno blažijo kašelj, kateri jo uže od zime počenšt hudo nadleguje. Protitej bolezni zdaj ne pomorijo no-bedna zdravila — osobito no mogo rabiti nobedni opijati. Zatorej potrebujem večjo zalogo, ker mi je prva pošiljatev Vaša užo skoraj poŠta. Z vsem spoštovanjem so priporoča M hI in kir. dr. .1. Matouaek, mestni zdravnik. V Ustji, dne 6, septembra 187ti. Vase blagorodje! Prosim, da mi s povzetjem blagovoljno pošljoto 2 zavitka Bvojega „radngo.stskoga univerzalnoga Čaja" — njega dobremu učinku ne ima moja žena zahvaliti, da se jej je stara bolezen zdatno zboljšala. Spoštovanjem Janez pl. Szabo. V Smolniku (na Ogerskom, Cipski komitat), dnč 25. aprila 1878. G. lekarnarju J. Neichertu v kopelji Rožnovi Po zelo težavnih marših v Turčiji sem si nabavil hudo pljučnico. No, denos so usojaui za pril Žena 2 go d. uljudno prositi Vas, da mi pošljete svojih slavnih rožnovskih maho-rastiinskih celtličkov ter radogostskega univerzalnega čaja. ^136—1) Sč srčnim pozdravom so beležim J, INiovotny, car. ruBki kapelnik, zdaj na odpustu v Dušniku pri Rovdnici Ćeška). Od toga po zdravniškoj razložbi in predpisih pripravil eni čaj, veja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. »v. v. Jedna originalna škatlja Rožnovskih maho-rastliuskih celtličkov BO r. Za kolok in zaviianul«i, CarlGrabacher v JI urim, J. 111 i n g v Kot-i e u m «n n, W. T h u r n w a 1 d v < *»1*> vel. Zalo gre napravile so bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajaluicah materijalnoga blaga. B0T Doktor Horatova Jedino prava voda za oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okropljenje in vzdržanje vida v vsa-koj starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzonie. Izviioa steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoi lO kr. več. Prava so dobi mm m o naravnoat iz lekarne v kopelisei Rožnavi. 0B£~~ Rožnovnki cvet za zivee9 hitro in trajno o'.dravija puiiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah Izvirna sklenica 70, kr. av. v., za kolek in ROVoJ lO kr. več. Pravi so dobi samo naravnost iz lekarno v Rožuavi (Moravska). ( 0—4) Izdatelj m odgovorni urednik Makao A r m i o. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".