KAMNIŠKI občan
352(497.12 K.mnik)
Kamniški
COBISS
Št. 14
42. leto
Kamnik, 24. julija 2003
TERME SNOVIK SO SE ZAPISALE MED SODOBNA SREDNJE VELIKA TERMALNA KOPALIŠČA
Letošnje poletje je za Terme Snovik zelo živahno in vroče, saj z vso zavzetostjo uresničujejo svojo vizijo razvoja. S sodobnim in atraktivnim zunanjim bazenskim kompleksom, ki je 7. julija gostil prve kopalce, s preurejenim in povečanim vhodom z recepcijo, večjimi garderobami, nad katerimi so uredili celo nudistično plažo, z restavracijo s sodobno kuhinjo se danes uvrščajo med sodobna srednje velika termalna kopališča. S preko tisoč kvadratnimi metri vodnih površin lahko dnevno sprejmejo 2000 obiskovalcev.
Pokritemu bazenskemu kompleksu s 500 kvadratnimi metri vodnih površin in različnimi vodnimi atrakcijami, ki je pod svojo streho povabil prve kopalce 25. januarja
2002, se je tako pridružil eden najsodobnejših zunanjih bazenskih kompleksov. Do danes je Terme Snovik obiskalo preko 260.000 kopalcev. Z obiskom so zadovoljni, saj od odprtja zunanjega kompleksa naštejejo povprečno tisoč kopalcev dnevno. Krožno zasnovo, ki je značilna za obstoječe objekte, so uporabili tudi pri ureditvi zunanjih bazenov. Odločili so se za evropski trend - izgradnjo bazenov iz nerjaveče pločevine - inox materiala, kar je sicer dražje od običajne gradnje, vendar omogoča večjo čistočo, lažje vzdrževanje in daljšo življenjsko dobo, je na novinarski konferenci ob predstavitvi zunanjega bazenskega kompleksa povedal Ivan Hribar, direktor družbe Terme Snovik. Več na 9. strani. SAŠAMFJAČ
Zadnji šolski dan največjega in najuspešnejšega razreda tekstilk in tekstilcev v Sloveniji
V Svilanitu so v četrtek, 3- julija, podelili zaključna spričevala 26 svojim delavkam in delavcem in delavki iz Tosame, ki so v dveh letih v okviru posebnega programa izobraževanja ob delu pridobili javno veljavno izobrazbo četrte stopnje - poklica tkalec in pleme-nitilec. To je bil velik dan za vseh 27 »diplomantov«, ki so ob ose-murnem delavniku in skrbi za družine vložili ogromno časa in truda za dosego cilja, za Svilanit, za napredek slovenske tekstilne panoge in za ohranitev izobraževalnega programa tekstilcev. Kot sta poudarila direktor Svilanita Bogomil Wiegele in vodja projekta iz-
obraževanja v Svilanitu Ivana Skamen, so izzivi Svilanita v razvoju sodobne tehnologije in novem znanju, izobraževanju zaposlenih, zato podpirajo nadgrajevanje znanja delavcev. Čestitkam Svilanito-vim učencem - novim tkalkam, tkalcem in plemenitilcem za dosežen uspeh in pridobljena nova znanja se je pridružil tudi devetde-setletni prof. Vilijem Stiglic, starosta slovenskih tekstilcev. Direktor Svilanita pa je delavcem namesto spričeval izročil spominske brisače, v katere so vtkali njihova imena. Več na 5. strani.
SAŠA MtyAČ
Dolgo, vroče, vroče poletje
Letošnje poletne dni je zaznamovala resnično prava vročina, ki jo v teh dneh zlasti težko prenašajo tisti, ki še ne uživajo težko pričakovanih in zasluženih dopust niš kih dni. Pomagajo si z različnimi oblikami ohladitve, od posedanja v senci, namakanja v bazenih, pa do najbolj priljubljenega načina - hladne pijače in sladoleda. Z njim so se posladkali in ohladili tudi malčki na fotografiji.
Res je, da lepi trenutki vse prehitro zbežijo. Za nami je že mesec dni šolskih počitnic in nekatere na dopustniške dni spominjajo le še drobni spominki, fotografije, naslovi prijateljev. Večina med nami pa se bo šele podala počitniškim doživetjem naproti.
Naj bodo prav za vse dopustniški dnevi prijazni, brezskrbni, veseli, razigrani, da se bomo polni novih moči in z zadovoljstvom na obrazu vrnili v službo, šolo, vrtec ...
Mi bomo s Kamniškim občanom ponovno med vami v četrtek, 4. septembra, pred dnevi narodnih noš.
SAŠA MEJAČ, odgovorna urednica
Marjan Urh, zmagovalec turnirja v Arboretumu
Evropski golf seniorjev v Kamniku - pomembna turistična promocija našega mesta
■Zadeti na jamico na »greenu« številka pet ni bit je bilo treba spravili iz doline na višje ležečo zelenici
■■■■
Kot smo poročali že v prejšnji številki, je od 7. do 11. julija na golf igriščih Arboretum v Volčjem Potoku in na Bledu potekalo XXII. evropsko seniorsko prvenstvo. Na našem igrišču v Golf Arboretumu je nastopilo 126 tekmovalcev iz 21 držav v neto kategoriji - z uveljavljanjem handicapa, na Bledu pa so nastopili igralci v bruto kategoriji, kjer se handicap ne uveljavlja. Slovenska šestčlanska ekipa v postavi Marjan Urh, Silvo Lav-
rič, Miro Matičič, Stanislav Ču-rič, Robert Žitnik in Silvo Žni-dar.šič je v neto kategoriji na lepo urejenih igriščih v Volčjem Potoku s skupno 874 udarci zasedla odlično drugo mesto. K uspehu je največ pripomogel Kamničan Marjan Urh, ki je bil najboljši med vsemi 126 tekmo valci, ki je v treh dneh skupno z 210 udarci napolnil po 18 jamic. Več na 9. strani.
FRANC SVETI:I,J
OffiD
♦ POHODNIŠTVO
* GOSTINSKA PONUDBA
dltfiHU?£fllIBh    * SPREHODI
lllilfllliflHHII       * PLANŠARSTUO
V FT TK A PT ANTN A   Ptvoiiite si obrok energije in kozar-
V J-iljlJvrV rJarVi.iJ.lix X jtgfc gsveftftg v neokrnjeni naravi. Kamniška Bistrica 2, tel.: 01/832 55 66   Dobrodošli vsak dan v tednu in vse dni
internet: www.velikaplanina.si      v Utu v osr(ju Kamn$kih planin.
Tekmovanje harmonikarjev-sobota, 26. julija, ob 11. uri
Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 4. septembra, pred Dnevi narodnih noš.
Kot vsa leta doslej, si bomo v avgustu nabirali novih moči za nadaljnje delo in zanimivo podopustniško izdajo. Članke oddajte najpozneje do srede, 27. avgusta; oglase in zahvale pa do ponedeljka, 1. septembra.
Naše uredništvo na Glavnem trgu 23 v Kamniku (stavba med občino in sodiščem) bo ponovno odprto od 19. avgusta, ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob torkih od 8. do 13. ure in ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Tel Št.: 61/8391311, 041/662 450 (po 18. avgustu!), faks: 01/83 19 860, elektronski naslov: sasamejac@volja.net
ZARJA
K0WS*aa
Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku
Molkova pot 5, Kamnik
je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili na zemeljski plin
• določitev plinskega priključka • podpis pogodbe za dobavo plina
• izdelava projektne dokumentacije
• izvedba plinske instalacije pooblaščeni servis za plinske peči
• dežurstvo 24 ur vsak dan
UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE, NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE.
Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije in ključavničarska dela.
Za informacije nas pokličite po tel. 01-83-08-608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341.
1000756,14
34^6
Utrip življenja v naši največji krajevni skupnosti
Krajevna skupnost Kamniška Bistrica se s svojimi 79 km2 površine uvršča med največje KS v občini Kamni, spada pa tudi med največje v Sloveniji.
Z Zdravkom Bodlajem, predsednikom sveta KS, smo se srečali 15. julija. Pogovarjali smo se o mnogih zanimivih problemih, s katerimi se ukvarjajo, govorili smo tudi o uspešnem delu zadnjih let, ki se odražajo v širitvi pokopališča, asfaltiranju ceste Bistričiča - Zakal, ki pa je ostala nedokončana. Ustavili smo se tudi pri Planinskem domu v . Kum niši Bistrici in si ogledali dostop do jezera, ki ni najbolj urejen.
vino pri Petru, popolno osemletko, ki jo obiskujejo učenci iz KS Kamniška Bistrica, deloma pa tudi iz KS Godič, Črna in Mekinje. Šola letos prehaja na devetletko. Imajo tudi pošto, župnijo-faro in vrsto gostinsko-turističnih lokalov: Tinač, bife Vele, Uršič, Prodnik, Bistro pri Petru, Orel, Gams, bife žičnice, Kraljev hrib, Dom v Kami.ški Bistrici.
Med dosežke v zadnjih letih lahko zapišemo:
- leta 2001 pričetek širitve pokopališča I. in II. faze, kar je najobsežnejša in zahtevana investicija. Vložena sredstva KS znašajo 12 milijonov tolarjev, svoje je primaknila še občina. Za dokončanje bo potrebno še približno 30 milijonov. S širitvijo bodo pridobili prostor za skoraj 200 klasičnih in žarnih grobov.
- asfaltirali in modernizirali so kar nekaj cest v KS, čeprav menijo, da na tem poročju zaostajajo za drugimi deli občine. V Zago-rici proti Reberniku so asfaltirali cesto v dolžini 400 m, Kregarje-vo 200 m, Spodnje Stranje do Lončariča 600 m, Bistričica-Zakal 150 m. Nadaljnjih 1200 metrov je površinsko obdelanih, a so bila dela zaradi pomanjkanja sredstev ustavljena. Asfaltirali so tudi del ceste iz Stahovica do Potočnika (150 m), Sp. Stranje-Perne (300 m).
Vsa dela so financirali iz sred-
Predsednik KS Zdravko Bod-laj je v lanskem letu nastopil že drugi mandat. Zaposlen je v He-liosu kot vzdrževalec strojev in naprav, z ženo Vando imata tri hčerke: Karmen, Ksenijo in mlajšo Tamaro, ki je letos, zaključila osemletko. Poleg intenzivnega dela v KS Zdravko prizadevno deluje v organih Planinskega društva Kamnik, zlasti v komisiji za markiranje planinskih poti, dela v gostinskem društvu, srečamo pa ga tudi na drugih področjih, kjer s svojim znanjem, izkušnjami in odločno voljo pomaga razreševati rnarsikateri problem.
KS Kamniška Bistrica šteje 1850 prebivalcev v 650 gospodinjstvih v naseljih oziroma vaseh: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stolnik, Zagorica, Stahovica, Kamniška Bistrica, Velika planina, Županje njive, Kregarjevo, . Bistričiča, Okroglo, Zakal, Kle-menčevo. KS meji na občine Luče, Solčava, Preddvor in Cerklje. Vključuje precej gorskega sveta in se razteza na Veliko planino, Kamniško sedlo, pa vse do roba Kokrskega sedla.
Ljudje se tu preživljajo z delom v gospodarskih in drugih organizacijah, z dopolnilnim delom na svojih kmetijah, nekaj pa je tudi pravih kmetij, ki jim je kmetovanje edini vir preživljanja.
V KS imajo trgovino Vele, trgo-
ERGETSKI KOTIČEK
Razpis občinskih subvencij za OVE
Letos se je tudi Občina Kamnik odločila za vzpodbujanje URE in OVE pri svojih občanih po svojih močeh. Za tiste, ki doslej niste spremljali te rubrike, pojasnilo, daje URE kratica za učinkovito rabo energije, OVE pa za obnovljive vire energije. Pri URE gre predvsem za pravilno izbiro gradbenih materialov in elementov, gradnjo, izolacijo obodnih površin ter pravilno prezračevanje objektov, pri OVE pa za uporabo tistih virov energije, ki se v naravi nenehno objavljajo: energije sonca v obliki direktnega sevanja (toplota), posredno pa zraka, biomase (npr. les), vetra in vode ter geotermalne-energije.
Občinski svet je na 6. seji 2. julija 2003 sprejel Pravilnik o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik. Iz širšega spiska v 3. čl. pravilnika navedenih ukrepov naj bi Občina letos v obliki nepovratnih sredstev finančno spodbujala OVE, in sicer vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode (t. i. sončnih kolektorjev) in vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode. Razpis je objavljen na tej strani Kamniškega OBČANA. Višina razpisanih sredstev je 1.500.000,00 SIT, odpiranje pravilno oddanih vlog bo 15. 9. 2003, sredstva pa se bodo dodeljevala do porabe sredstev po zaporedju predloženih popolnih vlog.
Iz obiskov občanov v svetovalni pisarni povzemam, da je pri nas še zelo veliko gospodinjstev, ki pridobivajo sanitarno toplo vodo s kotlom za centralno ogrevanje tudi izven ogrevalne sezone. To pomeni, da kurijo kotel le za ogrevanje stanitarne vode. Vedeti pa je treba, da so toplotne izgube kurjenja (ohlajanje skozi dimnik in plašč kotla) skoraj enake kot pozimi. Poleti je predvsem razsipno ogrevanje vode v starih kombiniranih kotlih na kurilno olje, saj je izkoristek v tem primeru zelo slab, včasih tudi le 30%.
Iz prihranka na izgubah se investicija v OVE kar sama izplača. V koliko letih, pa je odvisno od dosedanjega načina pridobivanja tople vode, od količine porabljene tople vode v gospodinjstvu in od cene novega sistema za pripravo tople vode. Pri zadnji postavki vam letos prvič stoji ob strani tudi občina, če se boste pravočasno odločili za investicijo.
V splošnem velja, da so za gospodinjstva z manjšo porabo tople vode primerne toplotne črpalke, za gospodinjstva z veliko porabo (velike družine oz. gospodinjstva, obrt ali kmetija) pa solarni sistemi. O vsem tem sem obširneje pisal v zadnjih treh številkah Kamniškega OBČANA.
Občane obveščam, da dežurstva v ENSVET pisarni, Tomšičeva 23 (TIC oz. tržnica), julija in avgusta ne bo. Lahko pa se dogovorimo za srečanje, če me pokličete na dom, tel 8311-663. Informacije, nasveti in literatura ostajajo seveda brezplačni!
ESP KAMNIK IVO GAŠPERIČ, energ. svetovalec
......................... l"""'^^Bm m'g
Širitev pokopališča v Stranjah je najobsežnejša investicija v KS Kamniška Bistrica.
stev krajevnega samoprispevka, ki so ga imeli do maja 2002, s prostovoljnim delom in veliko z fiasipnim materialom. Pri tem jim je pomagal tudi Calcit. S tem največjim podjetjem v KS zelo dobro sodelujejo, probleme, ki nastajajo s prenašanjem pri odkupu peska prašenjem, rešujejo skupaj s krajani.
Zelo uspešno so izvedli projekt javne razsvetljave. Na področju Stahovica-Županje njive so postavili 19 svetilk (od 6 milijonov je Calcit prispeval 1 milijon sit). V Bistričici so postavili 5 luči v vrednosti 2,5 milijona, sit, v Zagorici 2 svetilki v vrednosti 600.000 sit.
Ob tako obsežnih delih je potrebno poudariti, da so v KS sami
društvi in organizacijami v KS. Sem prav gotovo sodi gasilsko društvo, ki je tudi najbolj aktivno. V njihovih prostorih ima sedež tudi KS, uspešno deluje Godba Stranje, znana po svoji izvirnosti, Športno društvo z zelo aktivno smučarsko sekcijo - Rep-še, prizadevno sodelujejo z odborom Rdečega križa, Zvezo borcev Kamniška Bistrica-Godič, Lovsko družino in še z različnimi drugimi dejavniki. Zelo uspešno je sodelovanje z Osnovno šolo Stranje. Tako je KS prispevala del sredstev za letovanje otrok, nekaterim pa tudi pomagala s finančnimi sredstvi. Sedaj po ukinitvi samoprispevka je to težje. Svet Krajevne skupnosti se-
Predsednik sveta KS Zdravko Bodlaj ob izviru (jezeru) Kamniške Bistrice.
zagotavljali vso potrebno gradbeno in drugo dokumentacijo.
Načrti za prihodnje?
Najprej želijo dokončati asfaltiranje ceste Bistričica-Zakal. Pri tem projektu bo morala izdatneje sodelovati tudi občina.
Nadaljevali bodo s širitvijo pokopališča in reševali vprašanja na komunalnem področju, reševali ekološka vprašanja, zlasti probleme pitne vode, pripravili bodo dokumentacijo za ureditev ceste Gradišče-Kregarjevo do naselja.
Sogovornik Zdravko pravi, da je odnos občine do KS korekten, vendar so stiki z občinskimi svetniki, predvsem s tega področja, preskromni. Pri pripravi posameznih odločitev bi morali vključevati tudi neposredne dejavnike iz KS.
Sredstva, ki jih KS (po številu prebivalstva) za svoje delovanje dobi od občine (500 tisoč letno), komaj zadoščajo za .pokrivanje administrativnih stroškov. Pogrešajo pa tudi uspešnejšega sodelovanja z drugimi KS.
Zelo uspešno je sodelovanje in povezovanje s posameznimi
stavlja 11 članov iz vseh predelov KS. Redno se sestaja in odločajo o najpomembnejših zadevah ali po odločitvah Zborov krajanov.
Predsednik sveta KS Zdravko Bodlaj se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so pomagali razreševati vrsto zahtevnih in odgovornih nalog s svojimi denarnimi prispevki, prostovoljnim delom in idejami, kar je bilo osnovno, da so lahko realizirali zastavljene cilje.
. V KS se> želijo aktivneje vključiti v razvoj Velike planine in predlagajo, da se v reševanje vključujejo tudi predstavniki KS. Več bi morali narediti na poročju ekologije, urediti divje kampiranje ob reki.
Že sedaj razmišljajo, da bi krajane povprašali o možnostih novega krajevnega samoprispevka, saj bi njegov sprejem omogočil oziroma pospešil rešitev mnogih nedokončanih del. V KS Kamniška Bistrica imajo pripravljenih še vrsto različnih akcij, volje prav tako, zato se ne bodo ustrašili nobenih ovir, zagotavlja predsednik Zdravko Bodlaj.
STANE SIMŠIČ
Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik (Ur. list RS, št. 68/03) objavlja
SKLEP O RAZPISU
za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe enegije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2003
1. Namen razpisa:
Občina Kamnik v letu 2003 v obliki nepovratnih sredstev finančno spodbuja izvedbo investicijskih ukrepov za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednja ukrepa: .
A) vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode,
B) vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode.
2. Višina razpisanih sredstev: 1.500.000,00 SIT
3. Upravičenci:
Za pridobitev sredstev lahko zaprosijo občani, ki imajo stalno prebivališče v občini Kamnik in:
- so lastniki oziroma solastniki stanovanjskih objektov,
- so najemniki stanovanjskih objektov, ki imajo z lastniki sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ali ustrezno soglasje lastnika stanovanjskega objekta k izvedbi predvidenih ukrepov oziroma investicije v sisteme za izrabo obnovljivih virov energije.
4. Pogoji za pridobitev sredstev:
- Objekti, na katerih se izvajajo posegi iz 1. točke, morajo biti locirani na območju občine Kamnik in namenjeni stanovanjski rabi.
- Objekti morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnim dovoljenjem za gradnjo. ■ - Ukrep mora biti izveden do 30. novembra 2003.
- Sredstva se ne bodo dodeljevala za obnovo obstoječih naprav.
5. Vloga za dodelitev sredstev:
Vloga mora biti oddana na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Izpolnjena mora biti v skladu z navodili v razpisni dokumentaciji, priložena ji morajo biti vsa zahtevana dokazila.
Vloge morajo prosilci v zaprti ovojnici oddati v sprejemno-informacij-ski pisarni Občine Kamnik ali poslati po pošti na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24,1240 Kamnik. V levem spodnjem kotu ovojnice mora biti pripis »Vloga URE - Ne odpiraj!«. V levem zgornjem kotu ovojnice mora biti naveden polni naslov prosilca.
Neustrezno dostavljene ali nepopolno označene vloge ne bodo uvrščene v vrstni red prispetja, ne bodo obravnavane in bodo vrnjene vlagateljem.
Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, v skladu s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Ur. I. RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01,41/01, 45/01 in 42/02), kar znaša 850,00 SIT.
Rok za predložitev vlog je 15. 9. 2003. Obravnavane bodo vloge, ki bodo na Občino Kamnik prispele do datuma za predložitev do 10. ure. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala do porabe sredstev po zaporedju predloženih popolnih vlog.
6. Merila in postopek za dodelitev sredstev:
Višina nepovratnih sredstev za posamezen ukrep je naslednja:
A) vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje vode: do 25% cene sistema, vendar največ 15.000,00 SIT/m2 vgrajenega sprejemnika sončne energije (SSE) oziroma 90.000,00 SIT za celoten sistem,
B) vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode: do 25% cene toplotne črpalke s hranilnikom tople vode, vendar največ 75.000,00 SIT.
Odobrena sredstva bodo nakazana na račun izvajalca del oz. dobavitelja opreme.
Po vsakem odpiranju prejetih vlog bo komisija, ki jo imenuje župan, vloge obravnavala in pripravila predlog za dodelitev sredstev.
Sklep o dodelitvi sredstev bo izdala občinska uprava in ga posredovala prosilcem najkasneje v 30 dneh po zaključku razpisnega roka.
Dopolnitev vlog bo prosilcem omogočena samo enkrat. Vsaka nepopolna ali neustrezno dopolnjena vloga bo zavržena.
Dokumentacija, poslana z vlogo, se prosilcem ne bo vračala. Na zahtevo prosilca pa bo vrnjen originalni račun.
7. V razpisni dokumentaciji so navedena podrobnejša pojasnila o pogojih in merilih za dodelitev sredstev ter o izpolnjevanju vloge.
Razpisno dokumentacijo prosilci lahko dobijo v sprejemno-in-formacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju).
Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (tel. št. 8318-123, Mihela Veternik, ali tel. št. 8318-104, Bojan Mlakar).
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN OBČINE KAMNIK
POPOLNA ZAPORA PLEČNIKOVEGA MOSTU V STRANJAH
Obveščamo Vas, daje v času od 2.8.2003 do predvidoma 10. 8. 2003, zaradi temeljite obnove Plečnikovesa mostu v Stranjah, predvidena popolna zapora regionalne ceste RT-225. V tem času je edini možni obvoz po lokalni cesti LC 160051 Godič-Mekinje.
Vse občane prosimo, da upoštevajo cestno prometne predpise   in   vso   prometno   signalizacijo  v času spremenjenega režima prometa na lokalni cesti. Prosimo za razumevanje!
OBČINA KAMNIK
Neasfaltirani cesti Bistričiča - Zakal želijo čimprej zagotoviti asfaltno prevleko.
Kamniški občan-Izdajalci) Bistrica, d.0.0, Kamnik.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidie. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o Dl.1V obračunava davek na dodano vrednost po stopnji H.S%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasamejac®volja.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo-TČR, d.d., tisk Set d.d.. Ljubljana dne 23.7.2003
\
Kamniški OBČAN
V NASI OBČINI
24. julija 2003
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Se bo Geodetska uprava
res odselila
z občine Kamnik?
" Alije smiselno, da se geodetska uprava preseli v Domžale? Ali ne bo to otežilo življenja občanov, je vpraša svetnica Marjeta Humar.
Občinska uprava odgovarja, da je v teku reorganizacija in racionalizacija celotne javne uprave in s tem tudi centralizacija nekaterih javnih služb. Občine so že večkrat opozarjale na probleme in posledice, kijih bodo imeli občani z ukinitvijo in preselitvijo nekaterih javnih služb, med katere spadajo tudi geodeti. Kot je občinski upravi znano, se geodetska služba ne seli v Domžale, pač pa po vsej verjetnosti v Ljubljano, te storitve za občane pa naj bi opravljala Upravna enota Kamnik, vendar to ni uradna informacija, še poudarja občinska uprava.
Pomoč občine mladim pri njihovih prireditvah?
Borut Žagarje v svojem vprašanju med drugim zapisal, da seje 17. maja po dolgem času tudi v Kamniku zgodila mladinska prireditev v okviru MSKA, kije uspela, čeprav so morali celotne stroške pokriti mladi iz lastnega žepa. Oproščeni niso bili nobenih dajatev, kot je občinska taksa, plačila TlCovih stojnic, tudi za objavo prireditve v TlCovi rubriki prireditev bi bilo treba j)lačati itd.. Sprašuje, kako občinska uprava pomaga pri reševanju teh problemov in ublaži dejstvo, da mladi raje hodijo v Ljubljano, Domžale in Kranj, saj so se že
navadili, da se v Kamniku ne dogaja nič, razen parih veselic na leto.
Občinska uprava pojasnjuje, da je bilo v zvezi s prireditvijo MSKA organizatorjem s strani Agencije za turizem in podjetništvo povedano, da so lahko oproščeni plačila cene najema stojnice - 2500 SIT, po-ravnati pa je treba stroške montaže in demontaže v višini 2400 SIT bruto, kijih agenciji zaračunava zunanji izvajalec.
Akcija sofinanciranja cvetja ne dosega svojega namena?
Po mnenju Esme Rakovič občinska akcija sofinanciranja cvetja, ki jo je občina izvedla že tretje leto, ne dosega svojega namena, da bi bilo zaradi tega mesto bolj okrašeno s cvetjem. Po njenem mnenju bi morali akcijo zasnovati tako, da bi bilo čim manj zlorab in da bi dosegla čim večji učinek. Prenekateri občani, ki vsa leta niso prišli na vrsto, so razočarani nad to akcijo. Že prvega dne je do 11. ure zmanjkalo vseh 6500 sadik. Silna množica je že prvi dan čakala že celo uro pred odj)rtjem vrntarije. Kot je bilo slišati med čakajočo množico, naj bi rože odšle k marsikateremu sorodniku ali prijatelju v kak drug kfdj. V starem delu mesta pa so rože na oknih redke.
Ali ne bi kazalo rože nameniti predvsem staremu delu mesta in jih deliti.ledoločenim ulicam, sprašuje svetnica Zelenih.
V odgovoru občinske uprave je med drugim rečeno, daje akcija potekala 14. in 15. aprila oziroma do prodaje razpoložljivih količin. Z
namenom, da bi bilo vanjo vključenih čimveč gospodinjstev, so bile količine na gospodinjstvo omejene, tako, daje bilo vključenih 650gospodinjstev, kar je razvidno tudi iz poročila vrtnarije. Če()rav zaradi velikega odziva ni bilo mogoče zadostiti vsem, je občinska uprava prepričana, daje z akcijo kljub temu pripomogla k lej)šemu izgledu celotne občine. Zato pobude, da bi cvetje delili le določenim ulicam, ne podpira.
Plačilo taks in drugih obveznosti kar na občini?
Janez Repanšekje dal pobudo, da bi v občinski stavbi odprli okence, kjer bi občani - uporabniki storitev občine, katastra, državne uprave, davčne uprave itd. lahko plačevali takse in druge dajatve brez stroškov, kijih drugače zaračunavajo banke in pošta. Večkrat se namreč zgodi, daje poštna j>rovizi-ja večja odplačanega zneska.
Občinska uprava odgovarja, da od 15. maja dalje lahko taksni zavezanci plačujejo takse v vložišču oziroma v sprejemno Informacijski pisarni občine Kamnik. Pri njih se plača le taksna obveznost, vsi sprernljajoči stroški transakcij pa gredo v breme stroškov občinske uprave. Kljub vidnemu obvestilu je do konca maja na ta način poravnala svoje obveznosti le ena stranka.
Upoštevajoč pristojnosti občine, ta ne more določati, na kakšen način naj s strankami poslujejo ostali organi, ki imajo sedež v isti uj>rav-ni zgradbi. Po pridobljenih informacijah, je negotovinski način poravnavanja obveznost/že dalj časa mogoč tudi v vložišči 11 pravne eno-le Kamnik.
BO DO 130-LETNICE ROJSTVA RUDOLFA MAISTRA PRIHODNJO POMLAD UREJENO VSAJ PROČELJE NJEGOVE ROJSTNE HIŠE?
Pred nekaj dnevi je župan Tone Smolnikar na dvorišču Maistrove rojstne hiše na Šutni sklical sestanek vseh zainteresiranih za njeno prenovo, oziroma za ponovno oživitev. Udeležili so se ga predstavniki župnišča kot lasnika hiše, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Odbora za urejanje starega mestnega jedra Kamnika, Graditelja, JUB-a Dol in še nekateri.
Župan je poudaril, da namerava Društvo general Maister prihodnje leto ob 130-letnici Maistrovega rojstva razglasiti za Maistrovo leto. Zato bi bilo prav,
če bi se poskušali dogovoriti, da bi do občinskega praznika, 29. marca, uredili vsaj pročelje Maistrove rojstne hiše, če že kaj več ni mogoče. Po prvih ocenah bi bilo treba za montažo oken in ureditev fasade zagotoviti okrog 16 do 18 milijonov tolarjev. Občina v letošnjem proračunu za ta namen ni predvidevala sredstev. Pogovarjal pa se je že z nekaterimi možnimi sponzorji, med njimi je posebej omenil podjetje JUB Dol. Predstavnik se je v imenu pod-jeta zavezal, da JUB prispeva ves potreben material za omete
Vsi predstavniki različnih ustanov, ki jih je sklical župan Smolnikar, so soglašali, daje treba vsaj pročelje Maistrove hiše urediti do začetka zime, čeprav zaenkrat še ni povsem jasno, kako zbrati okrog 18 milijonov SIT...
Z ostrim očesom sem in tja po poletnem Kamniku
Te dni, ko večina meščanov svoje utrujene kosti že namaka v takšni ali drugačni luži od Triglava do Jadrana, smo se s kamero sprehodili po našem turističnem mestu in zabeležili marsikateri pogled, ki zbuja upanje, da bo Kamnik morda kdaj spetpostalletoviško mesto, pa tudi marsikaj takega, kar z urejenim izgledom mesta nima kaj dosti skupnega. Na to nas opozori tudi kak tuji turist, ki bi na svoj film ali digitalca rad ovekovečil poglede na naše staro mesto in jih odnesel s seboj domov. Naj predstavimo samo nekaj zabeleženih poletnih pogledov.
Pa vendar, tuji turist, ki stopi z aparatom na Grčarjeve stopnice, da bi ujel enkraten pogled na ma-lograjsko kapelico, ki ji pravimo simbol našega.mesta, misli, da se na hribu še vedno opravljajo gradbena dela. Še dobro, da bo lahko doma na računalniku ta »dodatek« zbrisal. Pa vendar, to ravno ne prispeva k promociji te
dobe ostala le še glava in roke, medtem, ko so nepridipravi njen kačji rep povsem razdejali. Upajmo, da se bo našel kak ljubitelj naše Veronike in ji povrnil prvotno obliko...
• In na koncu še dobra novica. Kamniški hotelir Špenko je te dni v nekem kamniškem hramu
i,
in barvanje oziroma pleskanje. Župan je omenil tudi, da bi proti koncu leta organizirali kakšen dobrodelni koncert v ta namen, pri tem pa bi sodelovalo tudi Društvo general Maister. S sklepom občinskega sveta pa bi morda le zagotovili nekaj milijonov tolarjev na račun proračuna za leto 2004. Župnik Šuštar je poudaril, da je župnišče v prenovo hiše že vložilo 23 milijonov tolarjev in kaj dosti ne bo moglo več prispevati, saj še na župnišču niso dokončali fasade, pa pozdravlja pobudo župana.
Predstavnik Graditelja Golob je poudaril, da bo okrog 7 milijonov tolarjev potrebnih za gradbena dela, prav toliko pa za mizarska dela (okna in vrata), za ostala drobna obrtniška dela pa še dva do tri milijone, kar pomeni skupaj 17 do 18 milijonov tolarjev. Predstavnik JUB Dol je dejal, da imajo pri ohranjanju kulturnih objektov določene izkušnje, vendar ponekod investitorji niso upoštevali tehničnih pogojev, ki zahtevajo določen čas in način prenove.
Jubov prispevek bo ves material v obliki vseh finih ometov, sanimega ometa in barve za celostno fasado. Župan Smolnikar je predlagal, da se v primeru nezadostnih sredstev uredi samo ulični del fasade. Zadnji čas za barvanje je do 1. novembra, je še poudaril predstavnik JUB.
Ivo Stražar je menil, da bi si bilo treba še naprej prizadevati, da se hiša razglasi za kulturni spomenik državnega pomena. Dokler tega ne bo, bodo vprašljiva tudi sredstva države. Kot pravijo pristojni, hiša nima. kulturnospo-' meniške vrednosti kot objekt, ima pa svoj pomen kot zgodovinski spomenik, saj je bil v njej rojen eden najpomembnejših Slovencev. Kot je dejal Anton Kamin, na pristojnih ministrstvih glede tega ni kakšnega posebnega odziva, vendar zato s prenovo fasade ne bi kazalo odlašati.
Na koncu so se dogovorili, da bo župan za to akcijo imenoval poseben odbor, ki naj se z izdelavo predračuna in načrta poteka del takoj začne. Ob tem pa je treba pospešeno delovati tudi pri zbiranju potrebnih sredstev.
FRANC SVETELJ
Pa začnimo kar pri strehah. Če gremo po mestu, opazimo, da na nekaterih srehah še vedno štrlijo v zrak »mrtve« TV antene, ki že zdavnaj ne služijo več svojemu namenu, saj imamo vendar CATV. Pa tudi marsikak strešni električni nosilec s prazno konzolo se najde na strehi, čeprav imamo kabelske električne hišne priključke.
• Na Šutni in na Glavnem trgu imamo že nekaj časa več takih in drugačnih cvetličnih korit, kot da včasih ne vemo, s čim bi jih zasadili ali pa kam bi jih postavili. Če hočemo res oživiti staro mesto, potem bi morali postavitev teh korit s cvetjem bolj življenjsko obravnavati, tudi kar se zaračunavanja tiče.
Denimo, da slaščičar na Šutni dobi odločbo, da naj umakne nekaj vaz z zelenjem (vešava mačića ali saliks ceperra) z roba s kockami tlakovanega cestišča, čeprav je do sosednjega roba vozna površina, ki služi samo za do-suvo 11 , kot 3,5 metra. Hkrati
pa je s tem sprostil več kot poldrugi meter površine na pločniku za pešce. Upajmo, da se bodo o tem pristojni uspeli dogovoriti z uporabnikom
• Morda se bo lastnik baraki-ce pod Malim gradom razhudil, ko bo videl to sliko. Morda tudi ne, saj navsezadnje obstaja kot spomin na> pečenega »prasca s kola« na srednjeveških dnevih in je morda tudi reklama za bograč na bližajočih'se narodnih nošah.
naše kulturne zgodovinske dragocenosti. Kako smo že pred leti brali na volilnih plakatih: Vrnimo Kamniku staro čast in slavo...
• Ko pridemo na Glavni trg, nas v smeri Maistrove ulice pozdravijo dvignjena korita, zasajena z visokimi grmovnicami. Te kar dobro zastirajo pogled na trg in na dogajanje na njem. Županov svetovalec za staro mestno jedro Bojan nas zna večkrat podučiti, kako po svetu stara mesta poleti žarijo od raznobarvnega cvetja. Jeseni bi se tu lahko razcvetele pisane mačehe, pozimi pa raznobarvno resje in podobno. Ti dobrohotni nasveti pa se pristojnih za ureditev mesta bolj malo primejo. Veliko manj dela je namreč z grmovjem...
• V sicer lepo urejenem kolodvorskem parku je nekoč potnike, ki so z vlaka vstopili v naše mesto, pozdravljala iz železnih palic lepo oblikovana kamniška Veronika na steni nekdanje knjižnice. Danes je od njene po-
ze predstavil svoj novi trinad-stropni hotel. Če se spomnite, kako je pred nekaj meseci na naši fotografiji nesojeni hotelir Janez še prevažal samokolnico okrog svojih (nekdanjih nunskih) hlevov, potem se boste začudili, kje vendar stoji novi kamniški hotel. Žal je zaenkrat le v obliki makete, ki jo je izdelal Sašo Sarnavskv. Upajmo, da ga bomo nekoč videli tudi v naravni velikosti.
00
Vi sprašujete, župan odgovarja
P. M. izšmarce sprašuje, če je morda že znan izid javnega poziva za sofinanciranje kulturnih projektov oživitve starega mestnegajedra Kamnika v času od 15. avgusta do 1$. septembra letos in kako bo potekalo celotno kulturno dogajanje v tem času?
Strokovna komisija, j/osebej imenovana za ta javni poziv, je v tem mesecu na svojih sejah obravnavala vloge po vrstnem redu prispetja in določila, kateri izmed 17-ili prijavljenih programov izpolnjujejo vse kriterije in j" igojc iz besedila poziva. Na jmdlagi lega izbora je pripravila terminski plan izvedbe posameznih prireditev in predlagala prizorišča kulturnega dogajanja v starem jedru mesta.
Dogajanje v festivalskem smislu boskoncentrirano i'sredini in ob koncili vsakega ledna, z zaključkom t. i. "Kamniškega kulturnega poletja« z že tradicionalnimi Dnevi narodnih noš. (davno prizorišče dnevnih prireditev s cestnim gledališčem in likovnim ustvarjanjem na prostem bo seveda Stilna, osrednji oder ve černih koncertov in drugih prireditev pa bo na pobočju Malega gradu.
Sam odziv na javni poziv • nas je pozitivno presenetil, \kajli prijavljeni programi so
bili v večini zanimivi, inovativni, precej raznoliki in kakovostni, kljub temu, da nekateri, žal, niso izpolnjevali vseh po-go/ev[)ozua in so bili zavrnjeni.
Tovrstni javni jHtzivi in razpisi kažejo, da ima Kamnik močno ustvarjalno kulturno umetniško auro, ki jo z vso rahločutnostjo svoje srednjeveške podobe in navdihujoče narave nosi že od daljnih Časov sem. Ta duh je prebudit tudi nas, da želimo v Kamniku in Kamniča-nih raznelili listo iskrico, ki bogati duhovno kulturo mesta in njegovih prebivalcev. Iz lega razloga smo sprejeli idejo »Kamniškega kulturnega poletja«, ki ima cilj zaživeli in [/ostali tradicionalno.
Prisrčno rabljeni vsi. da preživite zadnje tople poletne dneve in večere v vzdušju kako rosi nega kulturnega dogajanja, prepletenega z zasanjano lepoto našega mesta.
ANTON TONE SMOLNIKAR, župan
Kaj pa okolje?
Prenova lokalnega programa varstva okolja v občini Kamnik
Občina Kamnik je ena prvih v Sloveniji, ki je leta 1998 sprejela svoj Lokalni program varstva okolja (LPVO). Po petih letih bo začela z njegovo prenovo, da bi dopolnila in izboljšala sistem varovanja okolja v občini.
Kaj bo narejeno v okviru prenove programa?
Pregledane bodo dosedanje in po potrebi določene nove strateške usmeritve občine na področju varstva okolja in ukrepi za reševanje najpomembnejših problemov na območju občine Kamnik za obdobje prihodnjih petih let. Pri tem bo potrebno upoštevati spremembe stanja okolja, družbene spremembe, ki so se zgodile od priprave Strategije varstva okolja pred petimi leti, in novo, z EU usklajeno okoljsko zakonodajo.
Kako bo LPVO koristil občini?
Lokalni program varstva okolja bi pripomogel k lažjemu preverjanju pomembnosti okoljskih problemov (lokalnih in tistih, ki segajo preko meja občine) in njihovemu učinkovitejšemu reševanju, k hitrejšemu reševanju medobčinskih problemov, k boljšemu sodelovanju z občani in gospodarstvom, k promociji občine, pa tudi h konkurenčnosti občine pri sodelovanju na razpisih (ministrstva, EU).
Prenova Lokalnega programa varstva okolja za občino Kamnik bo potekala v naslednjih fazah:
1. dvig splošne zavesti o vprašanjih varstva okolja in spodbuda javni upravi, podjetjem in nevladnim organizacijam, da sodelujejo pri reševanju" problemov,
2. ponovno ovrednotenje stanja okolja: zbiranje dodatnih in novih informacij pri strokovnih organizacijah, javnosti in drugih virih; analiza manjkajočih informacij in preveritev okoljskih problemov,
3. spisek okoljskih problemov z ugotovljenim dejanskim vplivom za zdravje in okolje in izbor najpomembnejših problemov glede na vpliv in pristojnosti občine za njihovo reševanje,
4. ponovna določitev ciljev in prioritet varovanja okolja v občini Kamnik,
5. načrt ukrepov z natančno opredeljenimi ukrepi za reševanje prioritetnih problemov; ukrepi bodo dogovorjeni z vsemi vključenimi organizacijami in posamezniki;
6. dogovor vseh interesnih skupin o izvajanju ukrepov, zapisanih v LPVO.
Pri prenovi programa naj bi aktivno sodelovale vse pomembne organizacije kot tudi civilna družba. Zato je bil ustanovljen projektni svet, ki bo vključen v pripravo vseh dokumentov. Organizirani sta bili tudi delavnici, v okviru katerih je bil sodelujočim predstavljen projekt prenove Lokalnega programa varstva okolja v občini Kamnik.
Pojasnjen je bil potek priprave dokumenta »Stanje okolja v občini Kamnik« in potek priprave načrta ukrepov, udeleženci pa so se pogovarjali o stanju okolja v občini, okoljski problematiki v gospodarstvu in varovanju naravnega okolja, na koncu pa so probleme razvrstili po pomenu in določili prioritete. V septembru bo predvidoma potekala še tretja delavnica, na kateri bomo razpravljali o problematiki komunalne infrastrukture in storitev na območju občine Kamnik.
Dokument bo po izdelavi predstavljen članom projektnega sveta in nato, z upoštevanjem pripomb, še odboru za varovanje okolja. Program varstva okolja bo v končni obliki obravnaval tudi občinski svet, z njegovo potrditvijo pa bo začrtal delo občine na področju varstva okolja za prihodnjih pet let.
OIKOS d. o. o., izvajalec projekta
Lastniki greznic in malih čistilnih naprav - pozor!
Izvajalec gospodarske javne službe »odvajanje odpadnih voda« v občini Kamnik, Komunalno podjetje Kamnik d. d., mora v skladu z republiškim Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (objavljen v Uradnem listu RS, št. 105/2002) voditi evidenco o odvajanju odpadne vode na celotnem območju občine Kamnik. Evidenca mora zajemati najrazličnejše podatke, med drugimi podatke o kanalizacijskem omrežju, vključno z vsemi hišnimi priključki in dotoki tehnološke odpadne vode, podatke o malih čistilnih napravah, pretočnih in nepretočnih greznicah, podatke o količini odpadkov iz peskolovov in lovilcev olj in o količini padavinske vode z utrjenih površin. Vodenje evidence mora izvajalec zagotoviti najkasneje do 3L decembra 2003- Za odpadne vode, ki se odvajajo v obstoječe kanalizacijsko omrežje in po kanalizacijskem omrežju dovajajo na Centralno čistilno napravo Domža-le-Kamnik, kjer se delno očistijo, ima Komunalno podjetje Kamnik d, d. izdelan kataster z vsemi potrebnimi podatki. Na območju občine Kamnik, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, pa bo do konca letošnjega leta potrebno vzpostavili evidenco in zagotoviti rednopraznenje nepretočnih greznic, prevzem blata iz pretočnih greznic in iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave. Tako določa zgoraj navedeni republiški pravilnik pa tudi občinski Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda (Ur. list RS, št. 12/00 in 16/01).
Komunalno podjetje Kamnik d. d. mora v naslednjih mesecih pridobiti vse potrebne podatke za vodenje omenjene evidence. O načinu pridobivanja podatkov bo KPK občane obvestilo pravočasno na ustrezen način.
Vljudno prosimo vse občane, ki ste lastniki greznic in malih čistilnih rtaprav, da z razumevanjem sprejmete spremembe, ki jih določajo novi predpisi glede praznenja greznic in malih čistilnih naprav in predstavnikom Komunalnega podjetja Kamnik d. d. posredujete podatke, za katere vas bodo zdprosili.'
MIHAELA VETERNIK, univ. dipl. inž. gradb.
svetovalka za energ. in varstvo okolja Občine Kamnik
Imisijska obremenjenost gozdov
P, Simončič, P. Kalan, R. Mavsar, M. Urbančič, M. Čas Gozdarski Inštitut Slovenije, Večna pot 2,1000 Ljubljana
Na pobudo Oddelka za Okolje in prostor občine Kamnik in raziskovalcev Gozdarskega inštituta Slovenije, seje v l. 2001 začela enoletna raziskava z naslovom »Imisijska obremenjenost gozdov v občini Kamnik«.
Mesta popisov stanja drevja in vzorčenj tal in smrekovih vej so bila v.občini Kamnik izbrana na 10 stalnih ploskvah 4><4 km mreže, na kateri strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) in Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) vsakih pet let
izvajajo popis stanja gozdov (1995, 2000). K desetim ploskvam je bilo dodanih še 8 t. i. vročih lokacij, ki so bile izbrane na zgoščenih točkah 2*2 oz.
lovica pa (pretežno ali v celoti) nekarbonatno matično podlago. Prevladujoča talna tipa sta rendziqa in distrična rjava tla zelo različnih globin, od kam-nišč do globokih tal. Na območju obravnavanih 18 lokacij v kamniški občini so poleg dobro ohranjenih bukovih gozdov tudi zaradi človekovega delovanja močno spremenjeni sestoji. Na rastiščih pred-gorskih, gorskih in visokogor-
(bukve), ki so bioindikator za onesnaženost zraka kažejo (za 1. 2001) na bolj onesnažen zrak (glej karta 2) v območju mesta Kamnik in vzdolž Tuhinjske doline. Takšno stanje je lahko poleg naravnih razmer posledica lokalnih emisij oz. imisij industrijskih obratov, individualnih kurišč in prometa. Ugotovljeno je bilo, da ni povezave med osutostjo drevja in vrednostmi indeksa atmosferske čistosti zraka.
V gozdnih tleh in v smrekovih iglicah se na določenih preučevanih ploskvah kopičijo težke kovine. Iz rezultatov je razvidno, da so največje vsebnosti kovin na ploskvah 3, 5 in 17, ki ležijo na karbonatni ma-
Legenda: črne pike - ploskve 4x4 km mreže, kvadrati - dodatno izbrane ploskve Karta 1: Lokacije snemanj in jemanja vzorcev v občini Kamnik
1*1 km rež in ena ploskev v neposredni bližini mesta Kamnik.
V letu 2001 je bilo ocenjeno stanje gozda glede imisij onesnaženega zraka s pomočjo ocene osutosti drevesnih kro-šenj in popisa lišajev v občini Kamnik na 18 izbranih lokacijah. Nabrani so bili vzorci gozdnih tal - organskega horizonta in 20 cm globoka mine-
skih bukovih gozdov so razširjene smrekove monokulture, na rastiščih kisloljubnega gozda bukve in rebrenjače zavzemajo velike površine drugotni gozdovi rdečega bora in borovnice ipd.
Rezultati preučevanja stanja gozdov v občini Kamnik so pokazali, da je povprečna osutost drevja, ki se uporablja kot ka-
tični podlagi in so relativno oddaljene od prometnic in mesta Kamnik, t. i. potencialnih virov, emisij. Za nobeno od obravnavanih ploskev ne velja, da bi se iste težke kovine kopičile v
tleh in v iglicah drevja. Prav tako nismo našli povezave med osutostjo in imisijami kovin v gozd, kar nakazujejo njihove vsebnosti v tleh in iglicah. Povečane vsebnosti kovin v tleh in iglicah bi lahko bile posledica kovin v kamnini, za kar pa bi potrebovali dodatne analize in sodelovanje geologov. Prav tako nismo v 1. 2001 zasledili močno povečanih vsebnosti dušika in žvepla v smrekovih iglicah, kar bi kazalo na velike imisije t. i. klasičnih onesnažil NO, (np.: promet) in SO, (npr.: kurišča). Rahlo povečane vsebnosti dušika v smrekovih iglicah pa se v večini primerov ne more pripisati vplivu prometa in intenzivnega kmetijstva.   , ;
Na osnovi snemanj in analiz-nih rezultatov gozdnih tal in smrekovih iglic v 1. 2001 je bilo ugotovljeno, da je stanje gozda na preučevanih lokacijah v občini Kamnik relativno dobro, zlasti v primerjavi z razmerami na slovenski 16*16 km mreži. Z analizami smrekovih iglic ni bilo ugotovljene prisotnosti t. i. klasičnih onesnažil, kot sta SO, in NO,,.temveč v na določenih primerih povečane vsebnosti, težkih kovin. Z analizami ni bi--lo ugotovljeno, ali obstajajo povezave med vsebnosti kovin v tleh in iglicah, nas plošno pa so razmere glede kovin nekoliko slabše na lokacijah 5, 3 in 17 (glej karta 1).'Za to, da bi se ugotovilo natančnejše vzroke za rahlo povečano obremenjenost gozdov s kovinami na nekaterih lokacijah, pa bi bilo potrebno izvesti še raziskave, v katere bi morali biti vključeni strokovnjaki drugih področij (geologi, tehnologi, meteorologi ipd.).
Pričakovane rezultate glede imisij onesnaženega zraka so pokazale predvsem vrednosti indeksa zračne čistosti (IAP), ki so manjše v okolici mesta Kamnik in vzdolž Tuhinjske doline kar kaže na tamkajšnjo večjo onesnaženost zraka.
Legenda: Manjša vrednost IAP kaže na večjo onesnaženost zraka
Karla 2: Vrednost indeksa zračne čistosti IAP za bukev v občini Kamnik za l. 2001
ralna plast tal ter smrekove iglice z vrha smrekovih krošenj. V vzorcih so v Laboratoriju za gozdno ekologijo (LGE) in GIS določili vsebnosti ogljika in dušika in žvepla ter kovine - aluminij, krom, kadmij, svinec in cink.
Preučevani gozd v občini Kamnik uspeva v pestrih razmerah, saj sega od nižin do gorskih vrhov Kamniško-Sa-vinjskih Alp. Preučevane ploskve se nahajajo v pasu od 365 m ddo 1350 m nadmorske višine, v neposredni bližini mesta Kamnik pa do planine Dol. Posledica takšnih razmer so razlike povprečnih letnih temperatur (~± 6°C) in letnih padavin (-1300-2550 mm). Polovico preiskanih ploskev ima karbonatno matično podlago (apnence in dolomite), druga po-
zalnik zdravstvenega stanja oziroma vitalnosti drevja, v letu 2001, 20,7%. Povprečno je bilo očitno poškodovanih (drevesa, katerih osutnost je večja kot 25%) 16,1%. V primerjavi z rezultati popisa na 16><l6 km mreži Slovenije za leto 2001, sta oba kazalnika manjša za občino Kamnik kot za Slovenijo (23,2% in 28,9%). Na nekaterih ploskvah je bila osutost drevja v 1. 2001 ocenjena za več kot 25%, kar kaže na očitno poškodovano drevje. Vzroki takšnega stanja bi lahko bili večja nadmorska višina (npr.: 1350 in 1320 m) oz. neugodne rastične razmere in način gospodarjenja z gozdom.
Vrednosti indeksa zračne čistosti, ki se izračuna na osnovi popisa lišajske vegetacije na različnih višinah debla drevja
ZA UČINKOVITO RAVNANJE Z ODPADKI
Dan odprtih vrat Centra za ravnanje z odpadki Suhadole
Z namenom, da bi se kar čimveč ljudi aktivno vključilo v aktivnosti za varovanje okolja tudi s pravilnim in skrbnim ravnanjem z odpadki, so v podjetju Publicus, ki je koncesionar opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v kamniški in komendski občini, konec maja pripravili Dan odprtih vrat Centra za ravnanje z odpadki Suhadole. Kljub temu, da je ločeno zbiranje odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih, obvezno za vse občane, se je nadvse zanimivega in poučnega ogleda centra udeležili približno sto občanov Kamnika in Komende, med njimi je bilo šest družin.
Direktor Publicusa Zeljko Šorc, komercialist tehnolog Jože Grego-rič, vodja komerciale Igor Blatnik, vodja operativnega centra Dušan Kožman in Milan Senožetnik so obiskovalcem nazorno prikazali ureditev zbirnega centra, sistem vhodne kontrole in evidentiranja odpadkov, prekladalno postajo komunalnih odpakov, razvrščanje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov iz ekoloških otokov, sisteme posod za ločeno zbiranje in transport komunalnih odpadkov. Da bi bil sistem ravnanja z odpadki učinkovit, so še posebej poudarili pomembnost ločenega zbiranja bioloških odpadkov. Biološki odpadki so le ena od frakcij, ki jih je potrebno izločiti že na mestu nastanka, to je v gospodinjstvih in jih kompostirati v lastnem vrtu. Vkolikor to ni mogoče, jih kompostirajo v centru. Glavni namen ločenega zbiranja in kompostiranja bioloških odpadkov iz gospodinjstev je omejevanje količin odloženih odpadkov na deponijo in s tem tudi manjše obremenjevanje okolja z deponijskim plinom, ki nastaja ob razkroju bioloških odpadkov v telesu deponije. S kompostiranjem bioloških odpadkov okolju tudi vrnemo naravcio gnojilo - kompost in sklenemo krog naravne reciklaže bioloških odpadkov. Ob vsem tem povedanem so obiskovalci z zanimanjem spremljali predstavitev pravilnega kompostiranja v lastnem vrtu, zorenje komposta v kopah in pripravo kompostne mase s posebno napravo kompomaks.
Že danes se lahko vsi občani aktivno vključijo v prizadevanja za čisto, zdravo okolje z ločenim zbiranjem odpadkov. Kot je povedal Igor Blatnik, vodja komerciale pri Publicusu, so v naši občini uredili 11 ekoloških otokov v skladu z novimi standardi, do konca letošnjega leta pa jih nameravajo še 25. Občane pa opozarja, da njihova akcija, poimenovana »biobov«, še vedno poteka v centru v Suhadolah. Za približno 5 kilogramov starega papirja občani brezplačno dobijo 7-litrs-ko posodo za ločeno zbiranje bioloških odpadkov v gospodinjstvih.
SAŠA MEJAČ
Novomašnik, bod' pozdravljen!
Leto priprave, ki jo lahko delimo na notranjo in zunanjo, seje 13-julija iztekla v veličastno slovesnost nove maše, ki jo je v frančiškanski cerkvi v sv. Jakobu v Kamniku daroval p. Tadej Lnglič. Poleg številnih vernikov, predstavnikov redovnikov frančiškanov in dekanijskih duhovnikov, so slovesnost s svojo prisotnostjo polepšali tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, kamniški župan Anton T. Smolnikar in načelnik upravne enote Miha Novak.
Sobota, 12. 7. 2003.
Sprejem
novomašnika.
Ob 18.45 se je zaslišal mil zven zvonov, ki so Kamničane in okoličane vabili na sprejem novomašnika Tadeja Ifigliča. Ob 19. uri so v pozdrav zadone-le fanfare. Na pragu svetišča sv. Jakoba je novomašnika pozdravil gvardijan p. Boris Mar-kež. Med drugim je dejal: »Ko si
Projekt nove maše je bil organizacijsko zahtevna naloga. Med drugim so pridne roke in spretni prsti spletli več kot 1000 metrov vencev. Nujno pa je bilo treba opraviti tudi opravila, ki se ne dajo meriti v metrih. Očistiti je bilo treba sakralne prostore, speči pecivo, narodne noše so s svojo barvitostjo povzdignile slovesnost, za dobro počutje so skrbeli skavti in redarji. Še bi lahko naštevali kdo vse je s svojim delom prispeval k lepši podobi nove maše.
'--- ■ , _s
bil star en teden, si postal naš sosed!« (Družina lnglič namreč živi v Samostanski ulici in njihova hiša meji na samostan.) »Verjetno te je soseščina na določen način zaznamovala. Proti koncu srednje šole sta se vlogi zamenjali. Vstopil si v redovno skupnost in postal sosed svojega doma ... Zato Te danes v imenu redovne skupnosti in oltarnega občestva pozdravljam in želim dobrodošlico Novomašnik, hod' pozdravljen!« Množica je navdušeno zaploskala. Kamnik je sprejel svojega novomašnika.
Med vstopanjem v cerkev je zl )or pel pesem Ti si Peter skala. Novomašnik je prišel v prezbi-terij in sodeloval pri sv. maši, ki jo je vodil msgr. Vincenc Pre-stor, nekdanji kamniški župnik. V pridigi je razmišljal o duhovnem poklicu. Ni enostavno v
.---■-1-;-
Oltarno občestvo frančiškanske cerkve je novo-mašniku darovalo mašni plašč in kelih. Umetniško ju je oblikoval oblikovalec in umetnik Dušan Sterle. Nekaj posebnega je bila tudi sveča s kipom cerkvenega zavetnika sv. Jakoba - delo kiparja Mihe Kača.
hrupu in naglici sedanjega sveta začutiti poklicanost v duhovniški poklic. Zato moraš imeti pretanjen notranji posluh. Poslanstvo duhovnika ni lahko. Novomašniku je lahko za zgled redovni ustanovitelj sv. Frančišek. V 13. stoletju je bil ta mož v cerkvici sv. Damijana poklican, da popravi razpoke, ki so jih naredili ljudje v Cerkvi kot skupnosti verujočih. Razpoke nastajajo tudi danes, duhovni poklici so iz tega vzroka potrebni tudi danes in verniki jih moramo izprositi. Ob koncu nagovora je novomašniku zaželel, da bi duhovniški poklic opravljal z. veseljem. Ganljiv je bil trenutek, ko je novomašnik navzočim podelil novomašni blagoslov. Blagoslovil pa si je tudi oba vidna znamenja duhovništva - mašni plašč in kelih s pateno, dar oltarnega občestva frančiškanske cerkve.
Po prastarem običaju je po končani maši novomašnik odšel na pokopališče in se spomnil vseh, ki v Božji njivi čakajo vstajenja, med njimi tudi novo-mašnikov oče.
Nedelja, 13.7.2003. Slovesnost nove maše.
Natanko ob 10.30 se je slovesni sprevod odpravil iz dvorišča domače hiše' v frančiškansko cerkev. Ob vstopu je zadonela pesem Novomašnik, bod' pozdravljen. V imenu oltarnega občestva je novomašnika pozdravila profesorica Marjeta Human Med drugim mu je zaželela: »Za to slovesnost je cerkev okrašena s sončnicami. Sončnice so močne rože. Iz njih izstopata rumena in rjava barva. To sta barvi zemlje in plodov. Tako naj bo plodno tudi Vaše duhovniško delo!«
Brat mu je s solzami v očeh izročil novomašni križ. Ta ga bo odslej spremljal na duhovniški poti.
Drugo berilo je prebrala mama, slavnostni govornik pa je bil p. Nikolaj Žvokelj. V govor je vpletel misli iz prvega in drugega berila. Prerok Amos je bil pastir in pridelovalec smokev. Toda izbran je bil za preroka in to v kraljevem mestu Betel. Tako kot Amos se verjetno vsak novomašnik sprašuje: Ali bom kos nalogam? Imam za duhovniško poslanstvo dovolj sposobnosti? O tem je premišljal tudi
Kakor jelen hrepeni po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog. (P» 42,2)
nova maši«
p, Tadej lnglič frančiškan
frančiškanska cerkev sv. Jakoba v Kamniku
13. julij 2003
Novomašnik p. Tadej lnglič je vsem, ki so prisostvovali slovesnosti nove maše, podaril spominsko podobico s svojim geslom
apostol Pavel. Potem mu je bilo razodeto: »Dovolj ti je moja milost. Moč se krepi v slabosnosti.« Zato nikoli človeških napak skriv ati pod mašni plašč. Nobena človeška slabost ne more okrniti lepote evangelija. Zato naj novomašnik evangelij oznanja z veseljem.
Po dobrih dveh urah je bila slovesnost nove maše zaključena. Novomašnik je prisotnim izročil spominsko podobico s svojim geslom, vsi pa so bili povabljeni h kosilu na samostanski vrt. V vedrem razpoloženju so se kazalci na uri približali
Zbor in orkester je pod taktirko Janeza Klobčarja izvajal mašo v C-duru J. F. Zupana - baročnega skladatelja in regensa chori župnijske cerkve na Šutni.
17. uri, ko se je novomašnik Tadej predstavil tudi v župnijski cerkvi na Šutni, kjer so bile litanije in blagoslov.
Vsi, ki so spremljali slovesnost, so bili enotnega mnenja: To je bil dan, ki ga je naredil Gospod. Veselimo se ga.
Kmalu bo p. Tadej prevzel v župniji Bežigrad prve duhovniške naloge, ki mu jih je zaupal redovni predstojnik. Mi mu želimo, da bi ostal zvest poklicu in poslanstvu duhovnika in redovnika.
DANIJEL BEZEK
ZADNJI ŠOLSKI DAN NAJVEČJEGA IN NAJUSPEŠNEJŠEGA RAZREDA TEKSTILK IN TEKSTILCEV V SLOVENIJI
Četrtek, 3-julij2003, je bil delovni dan. Pa vendar seje za 27 učencev, starih od 24 do 42 let, razlikoval od ostalih. Marsikdo je na ta dan čakal leta ali desetletja, za marsikoga je bil takšen dan pred dvema letoma le zamolčana želja ali pa še pomislil ni, da bi še kdaj sedel v šolske klopi in nadoknadil zamujeno v mladosti. 3- julija 2001 je 29 novih znanj željnih odraslih prvič sedlo v klopi Svilanitove učilnice. Občudovanja in pohvale vreden je pogum in volja po mnogih letih ponovno sesti v šolske klojri. Ob osemurnem delavniku, vsaj za polovico delavcev tudi ponoči, skrbi za svoje družine in času, ki tekstilcem ni naklonjen, so prišli do srečnega konca - podelitve spričeval, ki so simbolično označila uspešen zaključek šolanja in javno veljavno Izobrazbo IV. stopnje -poklica tkalca in plemenitilca.
Vodstvo družbe Svilanit se je namreč pred dvema letoma odločilo, da bo podjetje preživelo le, če bo posvetilo vso pozornost razvoju in uvajanju sodobne tehnologije ter neločljivo s tem povezanemu izobraževanju in razvoju zaposlenih in to pri temelju znanja -tkanju in plemenitenju izdelkov. . Zaradi slabega položaja tekstilne industrije v Sloveniji, nizkih plač in nenehnega zniževanja števila zaposlenih v tekstilni panogi, postajajo tekstilni poklici nezanimivi, še zlasti med mladimi. Tako že nekaj let na IV. in V. stopnji ni vpisa v izobraževalni program tkalca, predilca, barvar-ja in plemenitilca, kar ogroža obstoj srednjih poklicnih in tehničnih šol. Iz podatkov Gospodarske zbornice Slovenije je za prihodnje desetletje v tekstilni panogi razvidna nizka izobrazbena struktura zaposlenih, zmanjševanje potreb po novih kadrih, zato je potrebna večja povezava podjetij z izobraževalnimi ustanovami za izobraževanje novo zaposlenih in že zaposlenih delavcev.
Letošnji tretji julij je bil tako resnično dogodek za spomin in zgodovino, Za 26 Svilanitovih delavk in delavcev in za delavko iz Tosa-me, ki jim je ravnateljica Srednje tekstilne šole Maribor Marija Duh na slovesnosti podelila spričevala za dosežen poklic tkalca in plemenitilca, za Svilanit, za napredek slo venske tekstilne industrije in za ohranitev nacionalnega izobraževalnega programa tekstilcev. Takšen način izobraževanja ob delu je' morda danes edina možnost, da tekstilne srednje šole preživijo.
V proces izobraževanja v Svilanitu se je pred dvema letoma vključilo 22 tkalcev in 6 plemenitilcev. Projekt je vodila Ivana Skamen, ki je »Svilanitove učence« tudi toplo pozdravila na slovesni podelitvi spričeval in spregovorila o pomenu izobraževanja. V procesu posebnega dvoletnega izobraževanja ob delu je poklic tkalca pridobilo. 21 Svilanitovih delavk in delavcev, poklic plemenitilca pa 5 delavcev. Temu uspehu moramo dodati še prizadevanja 12 zaposlenih,
ki so v zadnjih dveh letih vključeni v proces srednjega strokovnega, visokega strokovnega izobraževanja in v študij magisterija. Svilanit, ki je pp izobrazbeni strukturi zaposlenih še pred leti močno zaostajal, tako za povprečjem v tekstilni panogi kot povprečjem v gospodarstvu, je prehitel ostale tekstilce. Podatki kažejo danes prijaznejšo podobo: za 9% se je zmanjšalo število nekvalificiranih delavcev, za 9% se je povečalo število kvalificiranih delavcev, za 9% se je povečalo število zaposlenih s srednjo šolo in kar za 29% se je povečalo število zaposlenih z višjo in visoko strokovno izobrazbo. 57% zaposlenih ima danes ustrezno izobrazbo za zasedbo kvalificiranih delovnih mest. Delavci z ustrezno izobrazbo imajo seveda
Daje bilo potrebno veliko poguma in trdne volje po mnogih letih ponovno sesti v šolske klopi, v času šolanja pa mnogo potrfiežljivos-ti, učenja, razumevanja družine in sodelavcev, so potrdile (na fotografiji z leve) Klavdi-ja Jurjevič, Stanka Močnik in Vida Felicijan. Vsem trem se je vložen trud obrestoval, saj so z odličnim uspehom zaključile šolanje za poklic tkalke.
prednost pri ohranjanju delovnega mesta in možnosti napredovanja, nekateri pa bodo lahko nadaljevali izobraževanje ob delu. V Svilanitu bodo jeseni pričeli tudi z diferenciacijo .kot pripravo na srednje-tehnično izobraževanje za pridobitev V. stopnje izobrazbe tekstilnega tehnika v prihodnjem šolskem letu. Z izobraževanjem Svilanitovih delavcev ima Srednja šola Maribor kot izvajalka programov možnost ohranitve programa izobraževanja tekstilnih delavcev, tudi v projektu prestrukturiranja slovenske tekstilne industrije, ki ga delno sofinancira država. Nova znanja so torej pot, ki tekstilno panogo vodi v prihodnost, da tekstilni poklici v očeh države in javnosti pridobijo ugled, ki si ga zaslužijo.
SAŠA MEJAČ
Svilanitovi učenci - sveže diplomirani tkalci in plemenitilci, kar deset jih je šolanje zaključilo z odličnim uspehom, so si po slovesni podelitvi spričeval imeli mnogo povedati, tudi z vodjo projekta izobraževanja v Svilanitu Ivano Skamen.
V Kamniku snemajo mladinski TV film Zvesti prijatelji
Kot so kamniški meščani in obiskovalci Kamnika verjetno že sami ugotovili, je v času od sredine junija naprej v našem mestu,
pa tudi v njegovi okolici, mogoče srečati filmarje, ki s svojimi kamerami snemajo posamezne prizore, v katerih sodelujejo pred-
Jti!
Ekipo TV filma Zvesti prijatelji z režiserjem Francem Arkom smo posneli pred staro Podgorškovo hišo na Trgu prijateljstva
vsem mladi igralci. To je ekipa režiserja Franca Arka, Kamniča-na, ki za mladinski program TV Slovenija snema TV film Zvesti prijatelji. Film nastaja po scenariju F. Arka po motivih del B. Novaka. Direktor fotografije pa je Tine Perko, prav tako Kamničan.
Kot nam je 'povedal direktor filma Robert Sukič, ima v filmu osrednjo vlogo druščina tabornikov s svojimi zgodami in nezgodami. Poleg prizorov, posnetih v mestnem okolju, so posneli del filma tudi v vasi Podjelša. V filmu nastopajo tudi znani igralci, kot so Nataša Barbara Gračner, Roman Končar, Bojan Emeršič, Janez Škof in drugi. Če jim bo vreme naklonjeno, predvidevajo, da bodo snemanje končali do konca julija. Kot pravijo, so ekipo predstavniki občine in občani lepo sprejeli in pokazali tudi razumevanje za nekaj dni zaprt del Trga prijateljstva in druge ovire, brez katerih pri tem snemanju pač ne gre.
FRANC SVETELJ
Iz torbe Krištofovega Pepeta II
Kabelska televizija spet na tapeti?
Samo, da se nekaj dogaja...
T\77j bo sedanji dvojni direk-tor parka in golfa Arbo-JL V retum Aleš iskal novo službo, mu te verjetno ne bo težko najti. Tudi v slavnem evropskem središču Bruslju ne, kjer pravkar iščejo kar 14.000 nojih šefov, komisarjev, direktorjev in podobnih uradnikov. Saj so mu zadnjič na Zapričah evropski golf seniorji, med njimi ni manjkalo takih z debelo denarnico, navdušeno zaploskali, ko jih je pozdravil kar v treh jezikih, v angleščini, nemščini in italijanščini, na naše je pa kar pozabil. Saj, tipa itak že vse vedo. Sicer pa je sedaj, ko imamo Kamničani najboljšega golfista med evropskimi neto veterani, še bolj zadovoljen, saj bo v Bruslju lahko povedal, da je bil ta rezultat dosežen na njegovem igrišču...
~T~\ojda bo kamniškipotap-Ijaški klub, ki gostuje v JL-J podgorskem kulturnem domu, za svoje mokre vaje od-
• slej uporabljal kar že nekaj časa samevajoči bazen za mleko v sosednji zbiralnici mleka. Kmetje so namreč že nakupili svoje hladilne bazene. Obstoja pa tudi možnost potapljanja v mleku, da bi se ponovila nedavna zgodba ljubljanskih mlekarjev, ko en dan niso hoteli odkupiti mleka. Zalo so ga morali kmetje zlivati v kanale. Tako edinstveno potapljanje pa bi verjetno prišlo tudi v svetovno knjigo rekordov ...
_ Ta, res je bila nora ta prva J kamniška noč, saj kamniški I gostinci niso pokazali kaj *-pricla razumevanja zanjo. Zato seje morala ustoličiti kar na ulici med kavarno in Glavnim trgom. Čeprav je bil šef žirije za izbor lepotice Kamnika kar sam obrtniški občinski odbornik Miha, to zadeve ni kaj dosti spremenilo. Dva štiblca za nujno prvo ali drugo potrebo sta bila premalo. To seje še posebno odražalo v stranskih ulicah in na
PISMA
Ji" Wš
0 odrivanju, bratomorih nad tigrovci
Na moj članek. »7. april se je zgodil pred 27. aprilom,« ki sem ga objavil v Kamniškem občanu 24. junija, sta se v 13. številki (11. julija) v rubriki »Odmevi, mnenja« ponovno negativno odzvala dr. Niko Sadnikar in Alojzij Konda.
Zgodba o ligrovcih se ne končuje z letom 1941. Tigrovci so bili leta 1941 in naprej ne samo pr-
1 i začetniki narodnoosi 'obodilne-ga boja ter[)rvipartizani, temveč pogosto organizatorji OF. Skoraj v celoti so se udeležili NOB, ker so videli v njej edino možnost za boj proti narodnim zatiralcem, Italijanom in Nemcem. Ti narodnjaki pa so bili idealisti, saj so enakost in svobodo jemali resno in so bili tako ovira pri nasilnem (>re-vzemanju oblasti. S to resnico se povezuje njihova medvojna in povojna usoda.
Odgovor, zakaj je KP hotela uničiti delo tigrovcev, ki so se pred 2. svetovno vojno borili proti italijanskemu okupatorju in so ta boj nadaljevali v NOB, je moč torej dobiti le z vidika socialistične revolucije; ker TIGRa ni vodila KP. Za varovanje molka o resnični vlogi TiGRa so bile uporabljene represivne udbovske metode.
Precejšnje število tigrovcev je padlo v bojih, drugi so bili v bojih ustreljeni. Po vojni so bili nekateri po zaporih, nekatere so [>obili, nekatere zapostavljali - le manjšina seje mogla družbeno uveljaviti v novih povojnih razmerah.
Navajam le nekaj konkretnih primerov. Zaradi povojnega preganjanja s strani OZNR (tudi lID-BA imenovane) vsega, kar je bilo v zvezi s Tigrom, se je zgodil tudi tale tragičen dogodek: Na pobudo tigrovcev so med vojno v angleških taboriščih v Afriki izurili naše ljudi (bivšeprisilno mobilizirane v italijansko vojsko) za člane elitnih enot, za padalce, radić-telegrafiste in druge zahtevnejše naloge. Vsi ti so se prostovoljno vključili v NOV. Ko so odslužili težak požrtvovalni boj za domovino, so jih po nalogu OZNR večino pobili. Tem žrtvam v sjmmin so na spominski plošči v Škrbini (postavljeni leta 1944) vklesali njihova imena. Od članov gornjih elitnih enot so j>reživeli večinoma le tisti, ki ob osvoboditvi leta 1945 niso bili v Sloveniji.
Še bolj so bili v nevarnosti tig-rovski voditelji. Med borbo naj bi bili zahrbtno umorjeni npr. Anton Majnik, Ferdo Kravanja, Maksimiljan Rejec, Janko Premrl, ... Tudi Dr. Lava Cermelja, vidnega organizatorja zbora 7. aprila
1941, so nameravali po vojni likvidirali. Uboj tega mednarodno priznanega rodoljuba pa naj bi le preveč razgalil in umazal Titovo Jugoslavijo, kar mu je rešilo življenje.
Kot že omenjeno, še več kot očitnega preganjanja je bilo počasnega odrivanja (eden po eden), zapostavljanja in preprečevanja, da bi bili tigrovci, ti ugledni narodnjaki npr. izvoljeni v kakršnokoli obliko ljudske oblasti. Komunisti so jim preprečevali socialni vzpon, prizadeli so jih z nacionalizacijo imetja, z odri vati jem od zaposlitve, s premeščanji ipd.
Na primer nadPirčevimi v Voj-ščici, kjer je vsa družina delovala v tfgrovskem gibanju, je komunistična oblast po vojni izvajala tako strahovit pritisk, da so se vsi iz-. selili na italijansko ozemlje, tako, daje domačija propadla. Ali primer Albina Prfolje, tudi iz Vojšči-ce. Najprej je bil interniran od Italijanov in od 1943 naprej od Nemcev še v Dachau. Po vojni se je vozil s kolesom iz Vojščice v Bilje v opekarno na delo, dokler ni obnemogel. Drugi samo nekajmesečni boci pa so uživali velike privilegije.
Zakaj je prišlo do likvidacij (in tolikih) tigrovcev? Zakaj je bil, tako ali drugače, onemogočen po vojni skoraj sleherni bivši ligro-vec? Na ta vprašanja naj bi ljudem odgovorila moja »kritika«. Manj tovrstnih medvojnih informacij bi mogel dali o tem dr. Nikolaj Sadnikar, saj naj bi malone celo medvojno obdobje služboval kot zdravnik na Hrvaškem (v NDH). Tja se je po začetku 2. svetovne vojne, pred verjetnim nadaljnjim okupatorjevim preganjanjem, umaknil iz Kamnika.
Verjetno bi morda več o Udbi-nih preganjanjih na gornja vprašanja vedel odgovoriti Alojzij Konda, ki naj bi bil, po pisanju v tedniku »Družina«, svoječasno celo njen sodelavec.
Glede na to, da sta se že zgoraj omenjana »kritika« v njunem zadnjem oglašanju v 13- številki K. O. pošteno oddaljila od dejanske tematike mojega poročanja, o prvenstvu Tigra pri začetku NOB in ustanavljanju partizanskih čet,... ter se bolj lotila (z dokaj nizkimi udarci) osebno mene, še par vrstic v odgovor na poizkus moje diskreditacije.
Očitno v pomanjkanju protiar-gumentov sta se zatekla na negacijo Tigra kar počez. Pravita da so moji dokazi o Tigru prepisani iz povojnih »jrisarij« o Tigru. Pa seveda ni bilo tako. Vse dokaze sem pridobi), iz strokovnih, preverjenih dognanj iz devetdesetih let, torej iz časa j>o diktaturi ko-
udrihanju po bližnjih avtomobilih, med njimi jo je skupil tudi advokatov. Pa kaj bi kritizirali, je zabrundal Temni valček, saj na slavnih narodnih nošah, s katerimi se bahate ta stari, ni nič drugače...
~t \a bi bile bodoče cvetlič-I J ne akcije še prisotne, na ;f' .S letošnji so se ljubitelji lepega cvetja skorajda štepli za nekaj deset tolarčkov cenejše sadike, je Frtavčkov Gustelpredlagal, da bi listih šest tisoč sadik, h katerim je občina primakila svoj delež, enostavno razdelili vsakemu gospodinjstvu po eno rožo. Pa bi bil volk sil in koza cela, pa vsaka roža bi bila ob letošnji hudi suši gotovo zalita. V razmislek pa je dal še en pred-, log, naj bi tiste, ki imajo balkone, oprostili davka nanje, za odstopljen denar pa bi morali kupili rože in jih obesiti na balkone...
KRIŠTOFOVPEPEII.
munislovpri nas. Ti dokazi v času sprejemanja zakona o prazniku 27. aprilu torej še niso bili (javno) znani. Te dokaze so zbrali predvsem naslednji strokovnjaki in izvedenci: Ivo Jevni-kar, Zorko Jelinčič, Milica Kacin-Wohinc, Radoslav Premrl, Tone Rular(kiso mu Primorci postavili spomenik), Mira Cenčič, Albert Rejec, Saša Rudolf, Peter Stres, Marko Tavčar, Uda Turk, Alojz Zidar in drugi.
Moje predočenje dokazov o TIGRu nikakor ni izraz sovraštva do NOB, še manj pa do Primorcev (kol sta očitala kri lika), saj so bili vendar tigrovci, veliki borci za slovenstvo, v glavnem Primorci in vsi v veliki večini vključeni v NOB (torej tudi od 1941 naprej).
»Kritika« me tudi nazivata s politikom, čepdv se sam nimam za nič takega in se tudi podpisal nisem kol politik. Priznam pa, da rad razkrijem kaj resničnega, dotlej morda zamolčanega ali napačno inlerpretiranega, da ljudje pridejo do »čistega vina«. Menim, da je politik tisti, ki sejmklicno ukvarja s politiko, ki dobiva za to j>lačo ali pa ima (v naših razmerah) vsaj privilegirano pokojnino ali kaj jntdobne-ga.
Še najbolj bosa pa je ta, ko sta »kritika« ugotovila, da mi je komunizem (po njuno realsociali-zem) omogočil šolanje in dobre službe. Ravno obratno je bilo res! Komunistična oblast me je s tem, daje mojim staršem leta 1948 zaprla gostilno, spravila ob vse potrebne dohodke za šolanje na Univerzi v Ljubljani. Moral sem zavihati rokave in si poslej sam s svojim delom zaslužiti potreben denar. Seveda mije vzelo to j)re^ cejčasa in mi tako podljašalo študij. Ob vsem tem za obisk predavanj skorajda nisem imel časa. Tako sem se le iz samonabavljene strokovne literature samostojno pripravljal na izpite in tako tudi j>o tej plati skorajda nisem koristil od družbe plačanih predavateljev. Službe(>a sem vedno dobil le tiste, za katere so me v podjetjih glede na moje znanje potrebovali Nobenega sine cura mesta, ta so bila liste čase razervirane za ljudi z rdečimi knjižicami. Skratka v šoli je moralo iti brez posvečanja samo študiju, v službi brez udobnega fotelja.
Ob zaključku bi se rad zahvalil vsem, ki so mi izrazili svojo solidarnost ob napisanih hudih besedah mojih obeh »kritikov«, Hvala tudi za izražene čestitke za moj zapis o TIGRu, še posebej za tiste iz vrst nekdanjih borcev NOB. .»Resnično je bilo takrat tako«, mi je rekel ob tem marsikdo.
MILAN WINDSCHNVRER
Po dobrem poldrugem letu, ko smo bili konec leta 2001 v občini na raznih ravneh priča burnim razpravam o organiziranosti, pravnem statusu in gospodarjenju z omrežjem kabelsko satelitskega sistema na območju naše občine, pa se te dni vse začenja znova.1
Povod za to so pisna opozorila oziroma opomini pred tožbo neplačnikom prispevka za vzdrževanje CATV sistema v občini Kamnik, ki jih je razposlala Agencija Izvršba, s.p. iz Maribora.
Zavod za razvoj kabelsko satelitske televizije Kamnik je namreč v juniju letos z omenjeno agencijo podpisal pogodbo o odstopu terjatev za okrog 240 domnevnih dolžnikov z območja Kamnika in okolice. Po tej pogodbi naj bi odstopnik (Zavod CATV) izročil prevzemniku terjatev vse listine, ki dokazujejo obstoj in višino terjatev. Ta pa mora v osmih dneh od vsake uspešne izterjave 94% izterjane glavnice nakazati zavodu CATV, pri čemer vse stroške izterjave nosi izterjevalec. Agencija ima pravico zadržati zamudne obresti na svojem računu šele, ko zavod prejme 94% glavnice posamezne izterjave. Pri tem je treba povedati, da znašajo obračunane zamudne obresti pri posameznem dolžniku tudi do 30% celotnega dolžnega zneska.
Za lažje razumevanje nastalega položaja, ki je med občani, ki so prejeli opomin z grožnjo, da bodo njihova imena objavljena na spletnih straneh, če do določenega roka ne bodo poravnali domnevnih obveznosti, je treba osvetliti nekaj že znanih dejstev. Najprej seveda to, da je maja 1995 od 4345 solastnikov kabelskega sistema izjavo o ustanovitvi zavoda podpisalo 2353 ali 53,6% vseh solastnikov. Kakšen status ima preostalih 2000 solastnikov, ki so prav tako prispevali svoja sredstva za izgradnjo sistema, pa do danes, žal, še nikomur ni uspelo razčistiti. Vem dar je med sedanjimi prejemniki opominov pred tožbo največ slednjih, ki pa nimajo v rokah nobenega papirja o medsebojnih obveznostih med zavodom kot upravljalcem sistema in njimi kot sofinancerji izgradnje omrežja.
Stališče nadzornega odbora in pojasnilo Občine
Naj spomnimo še, da je nadzorni odbor občine Kamnik v prejšnji sestavi 4. novembra 2002 med drugim menil, da je »združevalna, upravljalska in strokovna komponenta zavoda sicer pozitivna, saj do neke mere zagotavlja smotrno koriščenje vloženih lokalnih javnih sredstev (koliko krajevnega samoprispevka je bilo porabljenega za to investicijo, nadzorni odbor zaradi slabega odziva KS ni mogel ugotoviti, op.p.). To pa seveda ne opravičuje odtujitve krajevnih skupnosti kot solastnikov in pravnih oseb.« Nadzorni odbor je priporočil občini Kamnik, naj kljub odmaknjenosti s pomočjo odvetnika preveri možnosti glede prenehanja odtujitve lokalnih javnih sredstev s strani zavoda ter poskrbi za ustrezno dopolnitev v sodnem registru. Hkrati pa je nadzorni odbor priporočil občini, naj po ugotovljenem lastninskem deležu zaradi uporabe javnih sredstev naroči revizijo poslovanja zavoda.
V zvezi s tem smo zaprosili Ivana Pristovnika, direktorja občinske uprave občine Kamnik, za pojasnilo, kaj je v zvezi s stališči in priporočili nadzornega odbora storila občina. Direktor občinske uprave je na podlagi pravnega mnenja odvetniške pisarne poudaril, da je bil glavni problem, po kakšni pravni poti naj bi kot soustanovitelj zavoda
prišla vanj tudi občina, ki je v ta zavod prek krajevnih skupnosti pred leti tudi vložila svoja sredstva. Sodno izpodbijanje sklepa o ustanovitvi zavoda s tožbo ni možno, kajti občina nima pravnih temeljev za vložitev take tožbe. Po nekaterih razlagah bi bilo v takih situacijah možno uporabiti institute stvarnega prava, tako, da bi občina lahko na pr. uveljavljala neobstoj dobre vere na strani ustanoviteljev zavoda, kar bi imelo za posledico, da ti ne morejo priposestvovati svojih solastniških deležev v zavodu. Vendar taka možnost po mnenju odvetnikov ne bi imela izgledov za uspeh v morebitnem sodnem sporu. Priposest-vovanje je namreč inštitut stvarnega prava in ga zato načeloma ni moč uporabiti v statusnem oz. korporacijskem pravu. Ustanovitelji zavoda nimajo položaja solastnikov stvari oz. premoženja, temveč le članske pravice, ki so korporacijske narave. Zato v obravnavanem primeru pride v poštev zgolj uporaba obligacijskih institutov, kar z drugimi besedami pomeni, da bi občini ostal le zahtevek za povrnitev vlaganj javnih sredstev v zavodu. Uveljavljanje takega zahtevka na sodišču pa je že zdavnaj zastarelo, saj se je kabelski sistem v občini gradil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Torej je splošni petletni zastaralni rok po zakonu o obligacijskih razmerjih že zdavnaj potekel. Tudi, če ne bi bilo zastaranja, bi se zaradi neobstoja oz. izginotja dokumentacije v večini KS pokazal dodatni problem dokazovanja oziroma ugotavljanja višine dejansko vloženih sredstev. Ostaja torej le še možnost dogovarjanja z ustanovitelji zavoda, ki pa je seveda odvisna od njihovega soglasja.
Urad župana predlaga CATV sklenitev ustreznih pogodb
Direktor občinske uprave je v imenu Urada župana 9. julija letos poslal dopis Zavodu za razvoj kabelsko satelitskega TV sistema, v katerem je zapisano, da se v zadnjem času številni občani obračajo na Občino v zvezi z opomini, izstavljenimi s strani pooblaščenca Zavoda. Zato se postavlja vprašanje, če so zadeve izvedene v skladu z veljavno zakonodajo glede medsebojnih pravic in obveznosti, ki jih zavod kot kabelski operater opravlja za potrebe naših občanov. Po mnenju urada župana bi bilo potrebno z. vsemi uporabniki teh storitev skleniti ustrezne pogodbe, ki bi bile osnova za izstavljanje računov. Zato urad župana predlaga, da zaradi pritiska občanov zavod zadevo preuči in nemudoma pristopi v vzpostav.itev obligacijskih razmerij 7. uprabniki CATV storitev.
Agencija grozi z rubežem
Agencija Izvršba iz Maribora pa je 11. julija vsem domnevnim dolžnikom poslala skupen odgovor na njihove ugovore, v katerem med drugim navaja, da je iz priloženih pojasnil razvidna »tudi neutemeljenost vašega ugovora, pri čemer ste kot uporabnik in solastnik kabelskega sistema podpisali akt o ustanovitvi zavoda, kar lahko preverite na Zavodu«.
Potem navaja možnost izvensodne poravnave »s poravnavo obveznosti v štirih zaporednih mesečnih obrokih (pri mnogih uporabnikih znaša skupna domnevna obveznost tudi do 100.000 SIT - Op. p.) z odpustom dela zakonitih zamudnih obresti ter brez nadaljnjega obračunavanja le-teh. Nadalje Agencija navaja, da ponudba poravnave velja do 18. julija 2003, če pogodba o poravnavi do takrat ne bo podpisana, bodo na sodišče vložili izvršilni predlog, kabelski operater pa bo izvedel odklop atenskega priključka. Sodišču bodo tudi predlagali, naj vsakemu dolžniku z odredbo naloži, da posreduje^ seznam svojega premoženja. Če posameznik tega ne bo storil, mu bo sodišče naložilo plačilo 100.000 SIT kazni. Na podlagi seznama bo sodni izvršitelj dolžniku zarubil nepremično premoženje, ki bo zadoščalo za poplačilo terjatve. Na koncu Agencija še dodaja, da se bo na tak način zarubljeno premoženje prodalo pod njegovo tržno vrednostjo in da bodo iz tega naprej poplačane visoke zamudne obresti in sodni stroški in »Vas bo zato vaša neprostovoljna poravnava obveznosti zelo drago stala«.
Mnenje uporabnikov
Večina uporabnikov CATV sistema, ki so se znašli na prej omenjenem seznamu meni, da bi bilo treba končno vso zadevo okrog statusa CATV urediti v skladu z veljavnimi predpisi, saj je še vedno skoraj polovica lastnikov kabelskega sistema izven sedaj obstoječega zavoda, ki gospodari s celotnim premoženjem.
Zato predlagajo, da bi se v okviru posameznih KS organizirali posveti, kjer bi s sodelovanjem članov UO Zavoda poskušali razčistiti ta vprašanja, še zlasti v tistih KS kot je na primer Duplica, kjer pristojni zagotavljajo, da razpolagajo z. verodostojnimi podatki o vlaganjih krajevnega samoprispevka v izgradnjo kabelskega sistema.
Sedanje neurejeno stanje je prav gotovo v dobršni meri vzrok za neplačevanje prispevka s strani posameznikov, čeprav se verjetno vsi uporabniki CATV sistema zavedajo, da bodo morali k skupnim stroškom vzdrževanja (ne ustvarjanja dobička, kot menijo nekateri) sistema prispevati svoj delež. Samo »horuk akcije« z rubeži pa k medsebojnemu sodelovanju in ustvarjanju zaupanja gotovo ne bodo prispevale...
F. S.
matična knjižnica kamnik
Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da je knjižnica
julija in avgusta odprta: ponedeljek:   13. do 19. ure
torek: sreda: četrtek: petek: sobota: t
13. do 19. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure zaprto / J
Dislocirani enoti v Šmarci in na Duplici ter potujoča knjižnica so julija in avgusta zaprte.
Po sledeh ustvarjalnosti KATITURK 250 let babiške šole v Ljubljani
V monografiji o kamniški ljudski umetnici in pastirici Kati Turk, ki je tik pred izidom, bo objavljen tudi prispevek, ki ga je sestavila njena svakinja Tinca Spruk. Takole piše:
Kati Turk, z dekliškim priimkom Spruk, se je rodila 26. oktobra 1928 na Hribu 11 nad Kamnikom, po domače na Voki pri Jernačevih. Bila je četrti od devetih otrok očeta Franca in matere Katre, rojene Plahuta. Oče Franc je bil 52 let cerkveni pevec v Ne-vljah in tudi mati je bila cerkvena pevka. Kako so ga ljudje imeli radi, pove podatek, da je bil kar 32-krat krstni boter svojim nečakom.
Oče, po poklicu zidar, je služil le v sezoni, drugače pa so se preživljali z malo zemlje na kajži. Njegovo delo so še vedno dobre obcestne »škarpe« na začetku Tuhinjske doline pri Karotu, v Soteski in na Kavranu, ki so bile narejene pred skoraj devetdesetimi leti. Živeli so zelo skromno, zato so se starši odločili in dali služit na kmete pet otrok, da je bilo pri hiši manj lačnih ust. Med njimi je bila tudi Kati. Bila je zelo korajžno, zvedavo in klepetavo dekle. Pri Ko širjevih na Brezjah nad Kamnikom, kjer je služila skoraj devet let, so jo imeli zelo radi, ker je bila pridna in je znala vse delati.
Kmalu po osvoboditvi se je morala redno zaposliti v tovarni usnja v Kamniku, kjer je spoznala svo jega življenjskega sopotnika Jožeta in se 30.10.1948 poročila. Običaji in šege na vasi, ki jih je svakinja Kati nadvse spoštovala in aidi ohranjala, so zahtevali določeno obredje pred ohcetjo. Med Katinimi dokumenti se je našel tudi papir o prodaji neveste:
Nevesti Kati v slovo! Dragi ženin in nevesta, zdaj se bosta od nas ločila. In mi smo vedno Vaju ljubili. Zato pa ljubljena, predraga, naj srečo Vama Bog odvaga.
Nevesto smo Vam varovali, jo vedno zvesto spoštovali. Zalo pa žalostni smo mi, ker nam, odpeljete jo Vi.
Ko mašnik zvezo sklene in štolo okoli rok Vama dene, blagoslov še Vama da, da za vedno bosta združena.
Sedaj pa ženin Vipremili, se bomo nekaj zgovorili: Še prej, ko se-žvežela, globoko v žep sežite! Saj je v tujini deklet res vseh raznih vrst,
a Vi step le izbrali iz sredine naših vrst!
Kati s svojim, takrat še bodočim možem Jožetom na svojem »konju«.
Pismo naj vzame ženin za spomin,
za nevesto pa zahtevamo dvajset tisoč din.
Veliko sreče v zakonu Vam želimo fantje s Hriba.
Kljub vroči želji ji ni bilo dano, da bi si ustvarila družino. Zaradi bolezni je morala zapustiti službo. S tem je v njeno življenje stopilo mnogo življenjskih preizkušenj, vendar ji je bila njena vedra narava vedno v oporo. Tudi, ko je bila večkrat po več mesecev v bolnišnici, svoje skrbi in bolečine ni pokazala sotrpinom, pač pa jim je z vedro besedo, njenim značilnim glasnim govorom ali pritajenim pripovedovanjem pričarala lepe in vesele trenutke tudi v obdobjih njihovih preizkušenj. Že sama njena navzočnost in prava beseda sta dvigali duha bolniku, da mu je bilo lažje v trenutkih pred operacijo, v času osamljenosti in zapuščenosti. Saj ko je bodrila druge, je tudi sebe prepričala, si vlivala volje in moči ter se prepustila božji volji. Sestram v bolnišnicah in zdravnikom je zelo zaupala in jim posvetila več svo jih pesmi.
Tako si je v spletu želja, hrepenenj in življenjskih možnosti oblikovala svoj značaj, ki so ga odlikovali vztrajnost, pogum in močna volja. Silno je bila navezana na naravo; prepričana je bila, da bi ji le-ta mogla zapolniti praznino, zato je sprejela ponudbo in postala pastirica. Tri destetletja je pasla krave na Gajški planini. To je bio zanjo zdravilo. Delala je tisto, kar je rada počela: pasla krave in bila v naravi, pisala je pesmi, risala planinske kartice in motive za vezane prte, obleke, bluze. Narisala in izvezla je mnogo oltarnih prtov ter jih podarila cerkvam.
I 1
111183 dn»-f.'"
**ri Koširjevih na Brezjah nad Kamnikom je Kati shižila skoraj devet let.
Kati res ni nikdar mirovala. Svoje talente je podarjala na različnih področjih: na zabavnih večerih v okviru društva upokojencev, dnevih narodnih noš, planinskih obletnicah in praznovanjih, folklori in še mnogokje. Od vseh naštetih naslovov in tudi od RTV je prejela pisna priznanja in pohvale. Prvič je javno nastopila, ko je advokat dr. Žvokelj leta 1950 organiziral neko prireditev v tovarni usnja, kjer je delala. Recitirala je pesmi, nastopala pa je tudi s ske-čem, ki je kolektiv spravil v izredno veselo razpolo ženje. Na vprašanje, koliko sliik, na katerih je bilo največkrat gorsko ali poljsko cvetje, je narisala, ni vedela odgovora, bilo pa jih je veliko več kot petsto. Mnogo jih je podarila ljudem, ki jih je imela rada, za spomin.
Sezonsko življenje na planini ji je prineslo tudi številna poznanstva; v stikih z mnogimi izobraženimi gorniki si je nabirala življenjskih izkušenj in iskrenih prijateljev. Med njimi so bili kipar Marjan Keršič, arhitekt Valens Vodušek, ki mu je pomagala pri zbiranju ljudskega pesemskega gradiva. Stari ljudje so po znali mnogo pesmi, predvsem takšnih, ki so jih peli pri mrličih. Vendar jih je bilo težko pripraviti do petja. Kati pa jih je s svojim humorjem in petjem vedno znala vzpodbuditi, da so premagali tremo.
Na kmetijah ali pa v njeni hiši so se tako zbirali pevci in prepevali stare pesmi, strokovnjaki pa so jih v muzikoloških zapisih in posnetkih ohranili kot našo bogato dediščino.
V njenem domu, ki sta ga s pridnostjo zgradila z možem, vanj sta se vselila dan pred Jernejevo nedeljo - »smajno« - leta 1971, so se ustvarjali številni obiskovalci, vsi gostoljubno sprejeti in zaželeni. Bila je odprtih rok, vedno je pomagala pomoči potrebnim. Kuhala je tudi neveljskim župnikom, ki niso imeli urejenega gospodinjstva. Tako je bil France Gačnik, ki je dolga leta poleg Stranj upravljal tudi ne-veljsko župnijo, stalni gost pri Kati in večkrat je pripeljal s seboj znane osebnosti. Pogosto se je dogajalo, da so prišli k njem na pogovor in celo po nasvet tudi visoko izobraženi ljudje različnih poklicev, saj je življenjske izkušnje in svoje talente tako razvila, da je znala modro svetovati vsakomur. Izhajala je iz načela, da ima narava vedno prav.
Župnik France Gačnik je bil tudi zbiratelj starih, predvsem nabožnih predmetov. Kati ga je vodila po njej znanih hribovskih kmetijah. Tako je na poti pro ti Hribu na Kavčevi kmetiji stalo znamenje ž zelo starim rezljanim lesenim križem. S kmetovim dovoljenjem je zamenjal stari korpus z novejšim. Mimo tega znamenja so včasih za veliki šmaren peš romali ljudje iz te okolice v Novo Štifto. Veliko je tudi fotografiral vsakršne stare predmete, domačije, »bohko-ve kote«, znamenja...
Razvajala je tudi nas, sorodnike, ki smo se pri njej redno sestajali po nedeljski sveti maši, kaj popili in pojedli, se pogovarjali in pogosto tudi zapeli. Ta druženja smo imenovali »kofetarski klub«. Središče številnega sorodstva je bila vedno Kati. Pogosto se je spominjala svoje matere in njenih naukov, zlasti misli, da se dobrota vedno vrača, če imaš za dmge, ti zase še vedno dosti ostane. Ob tem nauku se mo ra človek zares zamisliti - in takšpa je Kati v resnici bila.
' Kljub napredujoči bolezni je še vedno upala, da bo ozdravela, a je, preden je odšla v bolnišnico, obiskala tudi nekatere bližnje in daljne sosede in sorodnike, kot da je prišla po slovo. Prosila me je, da sem jo na septembrsko nedeljo popoldne zapeljala v Kamnik gledat sprevod ob Dnevu narodnih noš. Tisto leto je bila prireditev že petindvajse-tič. Njene begajoče oči, kakršne je imela zadnja leta, so želele še poslednjič videti vso lepoto naše bo
...... gate kulturne dediščine, ki je bila prav
tisto jubilejno leto tako zelo raznolika in lepa.
Potem pa se je kmalu približal datum, ko je na ponedeljek zjutraj poslednjič zaobjela s pogledom svojo kuhinjo, previdno stopala po stopnicah in ko sva se poslavljali, sem začutila, da Kati zadnjič stoji na travi pred svojo hišo. Tudi ona se je 'tega dobro zavedala. Ni se bala operacije in uredila je tudi vse potrebno za svoj odhod. V bolnišnici je bila previđena. Mirno in spokojno je ugasnila 7. decembra 1995. Naši hiši sta si le nekaj deset metrov narazen, pa tudi s,icer sva si bili zelo blizu in o poslednjih stvareh se je pogovarjala le z menoj. Veliko krat se je z lepo mislijo spominjam.
(nadaljevanje prihodnjič)
Kamničanki Alojzija Mali, babica in višja socialna delavka, in Slavita Navinšek, profesorica slavistka in ravnateljica, med zaslužnimi dobitniki spominskih priznanj
Ob koncu pouka se radi spominjamo šolskih obletnic, kot so mature, zaključni izpiti, pa tudi častitljivih obletnic šol. Tako je bila v Ljubljani 30. maja 2003 v Filharmoniji slovesna akademija ob 250-letnici ustanovitve Babiške šole v Ljubljani (ustanovljena leta 1753). To je bil velik dogodek ne samo za šolstvo, ampak za vso slovensko kulturno javnost. Slovesnost je potekala pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška ob navzočnosti najvišjih predstavnikov javnega življenja: predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Babiška šola je bila ustanovljena v času reform cesarice Marije Terezije sredi 18. stoletja. Nizozemski zdravnik -porodničar Gerhard van Sivi-eten (1700-1772) je leta 1753 ustanovil na Slovenskem babiško šolo v Ljubljani in v Celovcu, pozneje (1779) v Gradcu in Trstu (1816). V vseh štirih šolah se je poučevalo tudi v slovenskem jeziku: v Celovcu 143 let, v trstu 108 let, v Gradcu 70 let, ljubljanska babiška šold pa je bila izjema, saj je po letu 1924 ostala edina še delujoča babiška šola od leta nastanka. Bila je edina učna ustanova, kije utemeljevala razvoj porodništva kot stroke (babiška šola je delovala do leta 1950 v porodnišnicah), slovenske medicinske terminologije in učbenikov za babice v slovenskem jeziku. Učbeniki za babice pomenijo tudi začetek slovenskega medicinskega slovstva, katerega začetnik je dr. Anton Makovic Prašanja in odgovori čez vše-garstvu, 1782.
Ravnatelji šole in pisci učbenikov so bili vedno zdravniki-porodničarji. Babice co bile od ustanovitve šole Slovenke, redkim kandidatkam od drugod so predavali tudi v nemškem, takrat uradnem jeziku. Naše babice so bile včasih, ko so še sežigali čarovnice, in je bilo ukoreninjeno < vraževerje, zdravstvo ]ia zanemarjeno po vsem takratnem avstrijskem cesarstvu, redke zdravstvene izobraženke, ki so prosvetlje-vale naš narod zdravstveno, socialno in kulturno. V tem je največje poslanstvo Babiške šole v Ljubljani od njene ustanovitve do ukinitve leta 1984, za časa usmerjenega izobraževanja. Danes se babice izobražujejo na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani, na oddelku za ginekološko-porod-niškosmer.
Slovesnosti v Ljubljani so prisostvovale številne medicinske sestre babice Kamničanke, nekdanje dijakinje na Babiški šoli.
dr. Antona Žekša, prorektorice LJniverze v Ljubljani prof. dr. Katje Breskvarjeve, ministra za zdravje dr. Dušana Kebra, dekanov in senatorjev Univerze ter gostov iz. Celovca in Trsta. Za zgodovinsko pomemben dogodek so poskrbeli: senat visoke šole za zdravstvo v Ljubljani, predvsem njen dekan prof. dr. Božo Kralj, dr. med., višji svetnik, ki je predsedoval petčlanskemu odboru za pripravo akademije, zbornika in spominskih odlikovanj.
Babica in višja socialna delavka Alojzija Mali, kije prinesla na svet mnoge Kamničanke, je za svoje bogato življenjsko delo prejela spominsko listino - zaslužna babica
Morda bi ta izjemen kulturni dogodek obšel Kamnik, če ne bi posegla v slovesno dogajanje tudi znana Kamničanka. Prva dama slovenskih napovedovalk Nataša Dolenc je z njej lastno kultiviranostjo'in šarmom predstavila najuglednejše dobitnike plaket in listin, ki jih je podelil senat Visoke šole za zdravstvo, izvročila pa prorektorica Univerze. Županja mesta Ljubljane Danica Simšič, tudi nekdanja Kamničanka, pa je izročila priznanje Visoki šoli za zdravstvo - kipec ljubljanskega zmaja.
Med zaslužnimi dobitniki spominskih priznanj so bili vsi tisti, ki so po letu 1950 posodobili pouk na Babški šoli in vzgojili generacije babic, ki so ponesle ugled le starodavne šole tudi preko meja naše domovine. Mednje sodijo ugledni zdravniki, med njimi tudi znanstveniki, ki jim ni bilo pod častjo poučevati na šoli, medicinske sestre in profesorji splošnoizobraževalnih predmetov ter združenja in zdravstvene ustanove. Priznanja je prejelo 14 medicinskih sester babic, nekatere tudi posthumno.
Spominsko listino - zaslužna babica - je za življenjsko delo prejela tudi Kamničanka Alojzija
Mali, babica in višja socialna delavka. Mnoge Kamničanke je »prinesla na svet« in mnogim mamicam je stala ob strani in pomagala pri porodu. Naj navedemo utemeljitev na proslavi:
»Alojzija Mali je svojo bogato pot babice zapisala pod naslovom Kronika potovanja. Prav gotovo je tudi raznolikost njene izobrazbe (končala je kar štiri šole, tretja je bila babiška) izoblikovala v strokovno odgovorno in pokončno osebnost. Alojzije Mali, babice s toplim srcem in izrednim pogumom, se spominjajo mnoge matere na Gorenjskem zlasti v Kamniku z okolico.«
Topriznanje je gospa Malijeva prejela tik pred 88. rojstnim dnevom, zato ji veljajo naše dvojne čestitke. Srebrna medalja s p< >dO-bo sestre babice z novorojenim otrokom v naročju ji bo gotovo drag spomin.
Spominsko plaketo z zlato medaljo - podobo ustanovitelja Babiške šole v Ljubljani znanega nizozemskega zdravnika in porodničarja Gerharda van Svvietna -pa je prejela tudi Slavica Navinšek. Čeprav je večino let kot slavistka poučevala na Babiški šoli honorarno (zaradi majhnega številka oddelkov na šoli), je bil njen prispevek k ugledu šole razL nolik in pomemben. Naj tudi njeno delo predstavimo z besedami, ki so utemeljevale njene zasluge.
»Slavica Navinšek, profesorica slavistka, je od leta 1964 učila na Babiški šoli slovenski jezik in književnost in bila zadnja ravnateljica Šole za medicinske sestre -babice od leta 1982-1984.
Ne le njeno 18-letno pedagoško delo, ampak njena zavzetost
Profesorica slavistka in zadnja ravnateljica šole za medicinske ses-tre-babice Slavica Navinšek (skrajno desno) s svojimi dijakinjami in maturantskem izletu v Dubrovniku 1. septembra 1984.
Dijakinje Babiške šole na jjrvomajski paradi pred štiridesetimi leti.
za ohranitev izobraževanja babic je segala tudi v čas, ko je bila ravnateljica Srednje zdravstvene šole v Ljubljani. Tudi po ukinitvi Babiške šole je v javnih nastopih in medijih opozarjala, da bo v državi kmalu primanjkovalo babic. S .sklicevanjem na bogato tradicijo zdravstvenega izobraževanja, začenši z Babiško šolo, je utemeljevala in branila Srednjo zdravstveno šolo, ko je leta 1991 tudi tej grozila ukinitev. S* posluhom in s spoštovanjem do Babiške šole je zbrala in ohranila bogat arhiv Babiške šole. S ■■  svojim pedagoškim de-""" '.....     lom je bodočim babicam odstirala lepote slovenskega jezika in knji-*  zevnosti, kot ravnatelji-',   ca Babiške šole pa je presegala   svoje dol-žnosti v prizadevanju '   ohraniti duha in podobo Babiške šole.« "****-""     Proslavljanje 250-let-nice se je začelo že dopoldne s simpozijem pod naslovom Babištvo skozi čas. Med petimi predavatelji je nastopila tudi Slavica Navinšek s prispevkom Pedagoško in kulturno poslanstvo Babiške šole v Ljubljani, ki je objavljen v Zborniku, katerega sourednica in lektorica je.
Nekajpaberkov z Velike planine in njene okolice
Malo za šalo, malo zares
Turistična, planinska in pašna sezona je že na višku. Na planini se pase več kot500glav goveje živine, od tega na Velikipla-nini okoli 350. V Velikem stanuje od 63 stanov obljudenih samo 31, medtem koje živina v 33 stanovih. Ostali stanovi so prazni, ker v večini primerov ni bilo možno dobiti pastirja, nekajpa je že takih, da v dolini ni živine za na planino.
Se pa na planini pozna letošnje toplo vreme spomladi. Vode je trenutno sicer še dovolj, zato pa je vse ostalo nekako pohitelo, kot bi bili že v avgustu, ne pa v juliju. Gričevnik in planike so v polnem cvetu, ranjak je že zdavnaj odcvetel, arnika je v glavnem že odcvetela, borovnic ni, tudi brusnic ne, gob pa zaradi vročine verjetno tudi ne bo...
Prva
letošnja
dvojčka
(teliček
in
telička) takoj po skot i t vi...
... in
teden
dni
pozneje
Sedanji čas je čas hitenja, čas avtomobilov. Vedno se nam mudi, vedno smo v napetosti, da bomo kaj zamudili. Tudi v planinah. Čim hitreje (zato z avtomobilom) gor in nato čim hitreje dol. Ko nam bo bila zadnja ura, se bomo vprašali, kaj smo pravzaprav imeli od vse te naglice, saj tako in tako ne bomo odnesli ničesar s seboj na drugi svet. Tu pa hočemo imeti vedno več stvari, vendar se dogaja ravno obratno - stvari imajo nas in ne mi njih!
Ko pridemo na planino uživat svež zrak in tišino, se prevečkrat zgodi, da se mimo pripodijo motoristi ali pa pripelje avtomobil in »zasmradi« zrak. Počasi, toda vztrajno, kljub vsem odlokom in predpisom, avtomobili osvajajo Veliko planino. »Saj vendar ima vsak pravico, da se pripelje do svoje lastnine, mar ne, pa čeprav je tam samo na počitnicah?« Še malo, pa bo do vsakega vikenda, do vsake koče cesta.
Leseni pastirski stanovi so potrebni rednega vzdrževanja in obnove, kar večina gospodarjev tudi redno izvaja. Običajno najbolj trpi streha, ki jo je potrebno zamenjati po dvajsetih do tridesetih letih. To velja tudi za streho kapele Marije Snežne. Po petnajstih letih je potrebno tudi kapelo obnoviti in na njej zamenjati streho. Ostala bo ovalne oblike in se nekaj časa bleščala v zlati barvi, ki jo bo nato vreme spremenilo v značilno srebrno. Da bo nova streha spet taka kot mora biti, so poskrbeli Ma-lenskifože, Preskarjev Andrej in Škofov Stane.
Ko vstopamo v EU, se sprašujemo, če nam bo uspelo ohraniti svojo narodno identiteto. Zakaj smo tako neprepoznavni, se sprašujemo, da ne bomo kot narod izginili med ostale Slovane,
ob 12.05. Če gondola samo malo zamudi, avtobus pa ne sme počakati, moramo peš ali na avtoštop, da ni potrebno čakati štiri oziroma pet ur na naslednji avtobus. Sicer pa, kdo se bi pa še vozil z avtobusom in gondolo, če se pa lahko z avtom pripelješ (skoraj) na Veliko planino?! Po cesti je razlike komaj dobrih 15 km več, od Ušivca ali Mačkinega kola pa je do pastirjev skoraj enako kot od Šimnovca, pa še ničesar ni potrebno posebej plačati.
Letos prihajajo na planino tudi predstavniki biotehniške fakultete, oddelka za zootehniko oziroma za živinorejo. Da lahko vzamejo mleko prve jutranje molže, se morajo odpraviti od doma že pred tretjo uro zjutraj. Jemljejo pa vzorce mleka za raz-
\3§ UBr......	
MHHkHHBmHIbBGhmHBMM	
Kapela Marije Snežne dobiva novo streho
Germane, Romane in Madžare. Seveda bomo izginili, če ne bomo želeli, hoteli in znali ohraniti svoje, slovenske identitete. Če ne bomo ponosni na to, kar imamo kot Slovenci edinstveno v svetu. Poleg kozolca, potice in še česa drugega prav gotovo sem sodi tudi velikoplaninski ovalni stan. Velika planina, njeni ovalni pastirski stanovi so del slovenske identiete, identitete, ki jo bomo v EU še kako potrebovali, da se ne bomo stopili z drugimi. Kdorje hodil posvetuje lahko videl marsikaj, če je imel odprte oči ne samo za občudovanje tujega, ampak tudi za tisto, kar je doma in na kar je lahko ponosen. In ena od teh reči je tudi ovalni velikoplaninski stan.
Ljudje, ki se morajo prebijati skozi življenje, pač gledajo na vsak tolar in delajo večinoma tisto, kar je za njih trenutno gospodarsko ugodneje. To so na Veliki planini štirioglati pastirski stanovi. Ovalni je pač dražji, ker zahteva več dela, več materiala. Zato bi morala oblast (država in občina)poskrbeti, da naš velikoplaninski ovalni pastirski stan ne bi izginil oziroma ostal samo kot muzejski primerek. Vsakemu gospodarju, ki bi obnovil ovalni stan, bi morala država in občina primakniti vsaka vsaj po 2.500 EUR za razliko stroškov.
Pastirski pomenek
iskave njegove kvalitete. Poleg tega so vzeli tudi vzorce krme. Glede na to, da ima dolinsko mleko običajno okoli 3-4% mlečne tolšče, planinsko mleko pa tudi čez 5%, bo prav zanimivo izvedeti za povezavo med planinsko krmo in kvaliteto mleka.
Turisti prihajajo na Veliko planino z več strani. Nekaj se jih pripelje z gondolo, predvsem tujcev. Veliko se jih pripelje z avtomobili (tudi avtobusi!) do Kisovca, Marjaninih njiv, Ušivca ali Mačkinega kota, čeprav je cesta že »tratatatatrata« (vzboklinas-ta zaradi kopanja koles), tako da so vsa parkirišča polna in še po nekaj 100 metrov cestnega roba je zasedenega. Nekaj pa jih ostaja zvestih hoji prav iz doline. Poslednji so običajno kar dobro opremljeni, kar ne moremo reči za tiste, kijih na planino »dostavlja« modema tehnika. Lahki teniški copati, kratke hlače, majica, od ostale opreme pa morda samo še sončna očala - kot da bi šli na morje. To je v sončnem in toplem vremenu običajno dovolj. Velika planina pa je znana po tem, da se rada zavije v meglo, je pa tudi že dovolj visoka za nevihte in ohladitve v popoldan1 skem času. Takrat pa na mokri travi copatek hitro zdrsne, kratke hlače In majčkapa nista dovolj za temperature}x>d 15° C. Pa odrasli to še nekako prenesejo, zato je pa huje za majhne otroke, za katere neodgovorni starši ne vzamejo s seboj ustrezne obleke. Velika planina le leži 1500 nad morjem in temperatura je močno odvisna od vremenskih razmer, ki se lahko hitro in močno spremenijo. Zato tudi za izlet na to »kravjo«planino ni odveč ustrezna obutev in kakšen kos toplejšega oblačila, ki ga lahko uprabimo tudi za podlogo med sedenjem na travi ali skali.
BOJAN POLLAK
Bomo res svoj, slovenski, avtohtoni, edinstveni ovalni stan povsem zamenjali z »bosanskimi katuni«?
Tudi taka »rana« v naravo se da lepo zaceliti - malo prsti, travnatega semena, dežja in čez čas bo tudi ta kamniti del lahko zelen.
V Kamniško Bistrico in iz nje pelje avtobus med tednom trikrat dnevno, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa dvakrat. Pa še takrat je običajno skoraj povsem prazen. Vozni red avtobusa med tednom (odhodi iz Kamnika so ob 7.10,11.30 in 16.35) je dokaj dobro usklajen z voznim redom gondolske žičnice - ko v Kamniku sedeš na avtobus veš, da boš imel dovolj časa, da boš lahko kupil še vozovnico za gondolo in se z njo tudi odpeljal gor. Ob sobotah pa samo tisti ob 7.20 lepo ujame gondolo ob 8.00,' za tistega ob 16.45 pa je potrebno že imeti kar nekaj sreče. Zatopa je potrebno ob nedeljah in praznikih (odhod ob 07.50 in 16.55) skoraj uro čakati na gondolo. Morda bi lahko, glede na to, da se po dosedanjih informacijah težave pri spreminjanju voznih redov avtobusa, gondola ob nedeljah in praznikih namesto ob 8.00peljala ob 08.10, tista ob 17. pa ob 17.15.
Vozni red iz Bistrice je malo boljši. Kritično je samo med tednom (ko tako in tako ni turistov - sicer pa, kaj bi z njimi, saj nam delajo samo zgago:) z avtobusom, ki gre iz Bistrice ob 8.05 in
Jarška cesta 11, 1230 DOMŽALE
Tel.: 01/72-99-000 ®TOYOTA Kmalu tudi v Kranju!
TERME SNOVIK SO SE ZAPISALE MED SODOBNA SREDNJE VELIKA TERIVtALNA KC3PALISCA
Letošnje poletje je za Terme Snovik zelo živahno in vroče, saj z vso zavzetostjo uresničujejo svojo vizijo razvoja. S sodobnim in atraktivnim zunanjim bazenskim kompleksom, kije 7. julija gostil prve kopalce, s preurejenim in povečanim vhodom z recepcijo, večjimi garderobami, nad katerimi so uredili celo nudistično plažo, z restavracijo s sodobno kuhinjo se danes uvrščajo med sodobna srednje velika termalna kopališča. S preko tisoč kvadratnimi metri vodnih površin lahko dnevno sprejmejo 2000 obiskovalcev.
Pokritemu bazenskemu kompleksu s 500 kvadratnimi metri vodnih površin in različnimi vodnimi atrakcijami, kije pod svojo streho povabil prve kopalce 25. januarja 2002, se je tako pridružil eden najsodobnejših zunanjih bazenskih kompleksov. Do danes je Terme Snovik obiskalo preko 260.000 kopalcev. Z obiskom so zadoovljni, saj od odprtja zunanjega kompleksa na-štejejo povprečno tisoč kopalcev dnevno. Krožno zasnovo, kije značilna za obstoječe objekte, so uporabili tudi pri ureditvi zunanjih bazenov. Odločili so se za evropski trend - izgradnjo bazenov iz nerjaveče pločevine - inox materiala, kar je sicer dražje od običajne gradnje, vendar omogoča večjo čistočo, lažje vzdrževanje In daljšo življenjsko dobo, je na novinarski konferenci ob odprtju zunanjega bazenskega kompleksa povedal Ivan Hribar, direktor družbe Terme Snovik.
Nov zunanji rekeacijski bazen ima 470 kvadratnih metrov vodnih površin in globino vode od 1 do 1,35 metra. V pravokotnem delu bazena so štiri plavalne proge, v drugem delu pa so vodne atrakcije: talni zračni gejziri, vodni topovi in penjalne mreže. Posebna atrakcija sta tobogan z 82-metrskim rovom in 8-metrsko višinsko razliko ter 22-metrska drča z dvema skakalnicama. Poleg rekreacijskega bazena se nahajata čofotalnik za malčke v spremstvu staršev in otroški bazen z drčo, ježkom in dežnikom. V bližini otroških bazenov nameravajo urediti otroško igrišče. Nad bazeni se razprostirajo zelene, travnate plaže v terasah, ob bazenu je manjši gostinski lokal. Prenovljen in razširjen je tudi zaprt bazenski kompleks, ki ima danes preureje in povečane garderobe s 465 garderobnimi omaricami, novo recepcijo. Obisko-
valce bo razveselila tudi ponudba kulinaričnih dobrot v novi restavraciji Potočka s sodobno opremljeno kuhinjo. Glede na razvoj ribogojništva v Tuhinjski dolini, je poudarek na ponudbi sladkovodnih rib, zlasti svežih postrvi in filejev.
Ker želijo Terme Snovik postati tudi zdraviliško središče, so že zgrajeni trije prostori za terapijo, v katerih bodo jeseni pričeli z delom specialisti različnih zdravstvenih strok. Prav tako bo jeseni pričel delovati savna center z eno najbogatejših ponudb savn v Sloveniji. Zgradili so tudi več pomožnih prostorov, kot so garderobe za zaposlene, sanitarije, skladiščni prostori, hladilnice in pisarniški prostori. Pomembna pridobitev je tudi vgradnja ban-komata. Vrednost letošnjih naložb v prenovo in širitev term, ki so jo izvedli v neverjetnih treh mesecih, je 450 milijonov tolarjev, vodilo pa jo je podjetje Zarja Kovis d.o.o. Kamnik.
Po besedah direktorja Ivana Hribarja, si bodo v Termah Snovik še naprej prizadevali z vsemi aktivnostmi slediti sodobnim trendom zdraviliško-termalnega turizma in širiti svojo ponudbo. Tako že potekajo aktivnosti za izgradnjo apartmajskega naselja, ki je predvideno na zgornji strani dovozne ceste, saj si želijo tudi stacionarnih gostov. Predvidevajo tudi izgradnjo penziona s 50 do 60 prenočišči, ki naj bi ustrezala tudi invalidom. Piknik prostor pa bodo razširili še z dvema pomožnima objektoma in večnamensko ploščadjo, namenjeno predvsem rolanju in kotalkanju v poletnem času ter drsanju v zimskem času. Dolgoročna vizija pa vključuje izgradnjo zdraviliško-hotelske-ga dela.
Snoviška dolina predstavlja dragoceno naravno okolje in
projekt Term Snovik je velikega pomena za nadaljnji razvoj Tuhinjske doline in širšega kamniškega področja, zato bo tudi današnji dan s slovesnostjo ob odprtju zunanjega bazen-
skega kompleksa, nove recepcije in restavracije ob 19. uri pravi praznik v tem čudovitem, zelenem kotičku naše občine.
SAŠA MEJAČ
OŠ Toma Brejca prenavljajo
V času šolskih počitnic so se v osnovni šoli Toma Brejca lotili prenove učilnic v pritličju. Podi in instalacije v štirih učilnicah so bili povsem dotrajani. Šest desetletij je dodobra načelo lesene lege v podu, zato so jih zamenjali z novimi, gramoz pa s sodobnimi izolacijskimi materiali. Kot zanimivost velja zapisati, da so doslej dolgočasne stene hodnika s pisanimi pravljičnimi motivi poslikale kar učiteljice prvih razredov. Med njimi bosta jeseni prvič dva razreda z devetletnim programom. FS
Pisani pravljični motivi bodo sprejeli malčke ob prvem obisku šole...
v _
Evropski golf seniorjev v Kamniku - pomembna turistična promocija našega mesta
Marjan Urh, zmagovalec evropskega turnirja v Arboretumu
Kot smo poročali že v prejšnji številki, je od 7. do 11. julija na golf igriščih Arboretum v Volčjem Potoku in na Bledu potekalo XXII. evropsko seniorsko prvenstvo. Na našem igrišču v Golf Arboretumu je nastopilo 126 tekmovalcev iz 21 držav v neto kategoriji - z uveljavljanjem handicapa, na Ble-
du pa so nastopili igralci v bruto kategoriji, kjer se handicap ne uveljavlja. Slovenska šestčlanska ekipa v postavi Marjan Urh, Silvo Lavrič, Miro Matičič, Stanislav Čurič, Robert Žitnik in Silvo Žnidaršič je v neto kategoriji na lepo urejenih igriščih v Volčjem Potoku s skupno 874 udarci zasedla odlično drugo
Aleš Ocepek, direktor Golf Arboretumu in direktor tekmovanja, je okrog 150 golf istov seniorjev pozdravil kar v angleščini, nemščini in italijanščini, kar je udeležence srečanja še posebej navdušilo...
mesto. K uspehu je največ pripomogel Kamničan Marjan Urh, ki je bil najboljši, med vsemi 126 tekmovalci, ki je v treh dneh skupno z 210 udarci napolnil po 18 jamic.
Na začetku XXII. evropskega seniorskega moštvenega prvenstva je okrog 150 udeležencev iz 21 evropskih držav obiskalo Kamnik. Po ogledu kamniških znamenitosti so se podali na grad Zaprice, kjer sta jih pozdravila župan Tone Smolnikar in Aleš Ocepek, direktor turnirja. Kamniški muzej jim je predstavila in jih na ogled povabila ravnateljica Zora Torkar.
Na sprejemu je udeležence pozdravila tudi Stranjska godba, slovensko narodno pesem sta gostom predstavila kamniška kolednika basist Rok Lap in citrar Tomaž Plahutnik. Med zakusko, za katero je poskrbelo gostišče Mlakar, pa so razpoložene goste zabavali štirje mladi harmonikarji z Brezij nad Kamnikom. Vinar iz Slovenskih Konjic je gostom iz številnih evropskih dežel ponudil na poku-šino svoja najboljša vina.
Lepo vreme je dodatno prispevalo k prijetnemu razpoloženju gostov, ki so bili navdušeni nad pogledom na staro mes-
to pod planinami, obsijano z večernim soncem.
Zmagovalec v neto kategoriji seniorjev Marjan Urh (njegov handicap je sedaj 10), nam je po uspešno končanem tekmovanju med drugim povedal, da takega rezultata tudi sam ni pričakoval, čeprav se je na ta pomemben evropski turnir kar dobro pripravil. Golf igra pet let, začel ga je na golf igrišču Arboretum. Na to prvenstvo se je pripravljal dva meseca. Medtem je moral prestati kar pet kvalifikacij, na podlagi katerih se je uvrstil v državno reprezentanco. Letos je postal tudi neto državni prvak in podpr-vak v bruto kategoriji. Sicer pa je samo organizacijo prvenstva na igrišču Golf Arboretuma ocenil kot zelo solidno, saj so jo pohvalili tudi tuji golfisti. Le drugi dan turnirja je dež za dobro uro prekinil tekmovanje. Ta prireditev je po njegovem mnenju pomembno prispevala k promociji našega golf igrišča in turističnega Kamnika.
Prizadevnemu in uspešnemu kamniškemu golfistu Marjanu LJrhu tudi naše iskrene čestitke!
FRANC SVETEIJ
Takole je zmagovalec v neto kategoriji Kamničan Marjan Urh v torek začel svoj drugi tekmovalni dan, koje z 68 udarci poslal žogico v 18 jamic...
Kako dobro poznamo svojo občino?
V prejšnji številki je bilo na sliki Kregarjevo, naselje zahodno od bolj poznane Stahovice, skrito za Gradiščem. Je ravno prav odmaknjeno od glavnih prometnic, da je mir, pa spet tako blizu glavne ceste, da ni »bo gu za hrbtom«. Po cesti je dostop do Kregarjevega iz Stahovice po dolini Bistričice. Takoj po mostu čez Bistričico nas usmeri smerna tabla na levo. Če gremo peš, je več možnosti - od stranjske cerkve, iz Zakala, Bistričice, Zagorice. Vendar sam kraj ni zanimiv kot turistični cilj, zato poti niso opisane.
Izmed pravilnih odgovorov je žreb izbral: Romano Prelesnik z Okroglega 8, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku.
Tokrat se z našim vprašanjem zopet »dvigamo« za skoraj
1300 m nad Kregarjevo, skoraj čisto na SV mejo naše občine. Od kraja, po katerem sprašujemo, je namreč občinska, pa tudi deželna meja oddaljena le kakšnih 250 m. Vprašanje je namenjeno sicer bolj poznavalcem Kamniških.in delno tudi Savinjskih planin, vendar imajo tudi ostali skoraj mesec dni časa, da obiščejo to ravninico, na katero ne vodi nobena označena steza, vendar ni težko dostopna, saj se na njej pogosto pase govedo iz Štajerske, čeprav sam kraj leži še na Kranjskem.
Odgovor pošljite na dopisnici do 27. avgusta na naslov: »Kamniški občan, Glavni trg 23, SI-1240 Kamnik«. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE.
S kolesom po vsej regiji
V zadnjih številkah Kamniškega občana smo že predstavili nekatere projekte, ki so zajeti v Regionalnem razvojnem programu LUR (RRPLUR) ter zadevajo tudi območje občine Kamnik. Tokrat posvečamo pozornost ideji o vzpostavitvi mreže kolesarskih poti regije, ki seje že začela uresničevati.
Pismo o sodelovanju že podpisano
Tudi župan občine Kamnik je lako že pred časom pod])isal pismo o sodelovanju pri pripravi in izvedbi lega projekta, kije vsebinsko močno povezan sprojektom vzpostavitve sprehajalnih [joti po vsej regiji. »Z mrežama kolesarskih in peš poti bomo izboljšali možnosti za kolesarjenje in peš hojo v vsakdanjem življenju, pa ludi nasploh za rekreativno udejstvovanje prebivalk in prebivalcev regije. Ob tem-se bodo, še posebej na podeželju, jiojavile tudi številne nove poslovne priložnosti,« je prejmčana Uljana Re-sinovič, direktorica Regionalne razvojne agencije LUR.
Kolesarstvo vse bolj priljubljeno
Dejstvo je namreč, da postaja kolesarstvo tudi pri nas v zadnjem času vse bolj priljubljena rekreacijska dejavnost. Še več: zaradi gostote in negativnih okoljskih vplivov motoriziranega prometa postaja tudi vse bolj zaželena oblika prevoza v službo in med naselji, Vendar obstoječa kolesarska infrastruktura v Ljubljanski urbani regiji h kolesarjenju ne spodbuja.
Veliko cest in poti zaradi svoje ozkosti in slabe kakovosti ne omogoča varne, neprekinjene ali udobne vožnje, dostop do nekaterih pomembnih turističnih območij in območij z naravnimi znamenitostmi pa sploh ni zagotovljen. Kolesarji so iako večinoma še vedno prepuščeni lastni iznajdljivosti, ponekod v zaledju in v nekaterih turistično najbolj zanimivih predelih regije pa je kolesarjenje celo povsem onemogočeno.
Regijska kolesarska mreža
{'Regionalnem razvojnem programu LUR je zato tudi projekt. »Mreža kolesarskih poti regije«, katerega namen je organizirati celovito kolesarsko mrežo na območju vseh občin LUR. »Vokviru projekta bomo pripravili in ovrednotili pregled obstoječe kolesarske Infrastrukture ter pripravili predloge za izboljšanje stanja in dodatne kolesarske poli. Predlagali bomo tudi lokacije izhodišč in počivališč ter informacijskih tabel, ki bodo kolesarjem omogočale boljšo orientacijo, hkrati pa jih opozarjale na regijske znamenitosti ob poti in na razgledišča,« nam je razložila Lilijami Resi-novic in dodala, da bodo kolesarske steze speljane tako, da bodo čim bolj ujmštevale obstoječo infrastrukturo regije in se bodo izogibale prometnim potem ter se />ovezovale s kolesarskimi potmi v sosednjih območjih,
Mojca Drevenšek
Podajte svoje mnenje, pripombe, predloge:
Regionalna razvojna agencija LUR
www.rralur.si
e-pošta: lur@ljubljana.si
tel. 01/306 19 02, faks: 01/306 19 03
OHRANIMO NAŠO DEDIŠČINO
Mokriška jama
Mokriška ali Medvedja jama je znana predvsem kot paleontološka in arheološka lokaliteta v Kamniško - Savinjskih Alpah. Na Zavodu RS za varstvp narave, OE Kranj jo uvrščamo med geomorfološke podzemeljske naravne vrednote državnega pomena. Razsežni vhod v jamo se odpira v zgornjetriasnih apnencih Debelega hriba južno od Mokrice na nadmorski višini 1535 m. Vodoravna jama je deloma erozijskega nastanka deloma pa posledica zakrasevanja. V ledenih dobah jo je oblikoval rečni tok, ko je ledeni pokrov segal 1000 m nad današnjo dolino Kamniške Bistrice. Zaradi delovanja notranjih zemeljskih sil in dviganja gorovja v geološki preteklosti je jama »obvisela« više kot poteka sedanji rečni tok Kamniške Bistrice.
Na jamskem stropu in stenah lahko opazimo t.i. »jamsko mleko«. To je mehka prevleka na stenah, prašnato ali močnato izločanje minerala kalcita, ki je zelo občutljiva že na dotik. Siga se na stenah in stropu izloča tudi v obliki kopuč, cvetači podobnih oblik. Prisotnost kapnikov je majhna, najdemo predvsem stalagmite, a so žal precej poškodovani. Zaradi širokega vhoda je vpliv zunanjih vplivov s površja precejšen. Kjer seže v jamo sončna svetloba, so prisotne alge. Jama je zatočišče za živali s površja pajke, hrošče, metulje in tudi življenjski prostor za jamske živali kot so netopirji.
ltWWtKYm'!WMM^t
Medvedja jama je poleg znane Potočke zijalke druga znana, visokogorska postojanka ledenodobnega človeka v Sloveniji. V vzhodnem delu 40 metrov dolge jame so potekala izkopavanja, pri katerih so našli koščene konice in kameno orodje, ki sodijo v mlajši paleolitik. V jamo se je zatekel človek zaradi nevarnosti ali zaradi vremenskih neprilik. V jami so našli tudi kosti jamskega medveda, precej kosti tudi drugih ledenodobnih živali, na primer volka, svizca, kozoroga.
Jama je bila prizadeta z izkopavanji, nadaljuje pa se nenadzorovano ropanje živalskih kosti, uničevanje jamskega mleka in sigastih tvorb, kar je problematično z vidika ohranjanja narave. Zaradi visokogorske lege je vstop v jamo težko fizično zapreti in tako omejiti obiskovanje in nezaželene dejavnosti. Zato lahko le upamo, da bodo obiskovalci, raziskovalci in domačini jamo ohranili kot naravno vrednoto za naslednje rodove. Potrkajmo na naravovarstveno vest in zavest!
MAJA BROZOVIČ, univ.dipl. geog. Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj
ZASTOPNIK OTROKA PRI KRSTU
AVTOR: JOŽEF CAJHEN
VERA V DUHOVE
SKDPLJEN PETELIN
MESTO
v baCki
KR. ZA TELEFON
ORANZADA
OTOK V PRE-ŠPANSKEM JEZERU
NAGROBNI NAPIS
MARATONSKI TEK
ERI TAKASE
BREZALKOHOLNA PIJACA
MILANSKI NOG.KLUB
SL KEMIK (MIHA)
PRAVOSLAVNI ŠKOF
ADAMOVA DRUŽICA
NAJVEČJA ZVEZNA
drŽava v braziliji
PUBLICIST (ANDREJ)
VRTNA ZELIKA. LISTI ZA KOMPOT
v;
VRSTA BOLEZNI, PR0TIN
PRITOK R. DON
RIMSKO NASELJE LJUBLJANE
KOMANDA, POVELJE
LESK0VAC
KEMIČNI ELEMENT (Fe)
NAŠ POPEVKAR EN
PIJAČA ST. SLOVANOV
NEKD. RUS, VLADAR
DOMAČA VAJA
PREBIVALEC IRANA
ZIDARSKA 2LICA ■
KONEC MOLITVE
GALATEJIN LJUBIMEC
IDA KRAVANJA, ITA
OTROŠKO VOZILO, KOLO
KRAJ NA
KOČEVSKEM
SIN (LJUB.)
AVSTRIJ. SLIKAR (W0LFGANG)
ŠALE
KARTA
PRI TAROKU
PECIVO Z NADEVOM
IVAN TAVČAR
JUTRANJA PADAVINA
SRŠENAR
PRETEPAČ RVAČ
KR, NAŠE NEKDANJE ARMADE
ED NELS0N
NAŠ VESLAČ TUL
IVO PETRIČ
JUŽN0AM. DRŽAVA
"ČASOVNO OBDOBJE
PEVKA (MIRJAM)
STR0K0VN. ZA IRANSKE JEZIKE
NAŠA SOSEDNJA DRŽAVA NA ZAHODU
AZIJSKA DRŽAVA
ŠPANSKA PRINCESA
G0G0LJEV JUNAK BULJBA
TURISTIČNI
CENTER NA POHORJU
JADRANSKI OTOK
KOTNA FUNKCIJA
NAJEMNIKI ZEMLJE
AM. FIZIK
(VAL L0GSD0N)
HRV. PESNIK (VLADIMIR)
DEŽNIK
SREDNJEVEŠKO IME ZA CELJE
NAJVIŠJA GORA
V TURČIJI, AGRI
(5158 m)
TELIČEK (NAR)
STRIČEVA ŽENA, TETA
NAŠA TOVARNA SMUČI V BEGUNJAH
NAROD NA TAJSKEM
MAR0GA (MANJS.)
KISELKAST VOJAŠKI KRUH
LIST ZA DIŠAVO JEDEM
STRIM, STENOGRAF, KI JE ZAPIS0 VAL CICERON,
GOVORE
SEKRETAR OZN K0FI
PROF, METALURGIJE (CIRIL)
NORDIJSKA POVEST
ŽIVALSKE USTNICE
ANGL, PLOŠČIN.
VZKLIK NA BIK0B0RBAH
DAVNO LJUDSTVO V ITALIJI
NEŽA PO ŠPANSKO
HRV. PEVKA N0VAK0VIĆ
PREDMET, STVAR
OLGA RATEJ
H0LMIJ
KRAJŠE
IME ZA IZIDOR
ZNAČILEN PREDSTAVNIK VRSTE
STGR, FIL, USTANOVITELJ STOIČNE ŠOLE IZ ELEE
ŠIBENIK
0TMAR PEČK0
DUMAS0V MUŠKETIR
DALJŠA DOBA
PRIMOŽ TRUNK
MERA ZA TEKOČINE
NENASIČEN OGLJIKOVODIK, ETILEN
SKRAJNI VZHODNI
DEL OCEANIJE
P0LOPICA
■ Z MADAGASKARJA
NAŠ PIANIST (TOMAŽ)
AVŠA, NEUMNA
Ženska
PREDSTOJNIK SAMOSTANA
SLOVARČEK: ACIS - Galalejin ljubimec; BATOMETER - globinomer za merjenje globine rek, jezera ali morij; BERANEK - Mirjam - pevka; EPARH - pravoslavni škof; FITCH, Val Logsdon - ameriški fizik; 0NEK - kraj na Kočevskem
PRIPOMBE na predlog odloka o zazidalnem načrtu območja K 26 Schlenk
I. OBVEZNOST PRESOJE IN POROČILA O VPLIVIH NA OKOIJE
V času do 7.8.2003poteka javna razgrnitev odloka o zazidalnem načrtu območja K 26 Schlenk na podlagi sprejetega programa priprave ZN za območje K26 Schlenk (UL RS, št. 117/02). Zeleni Kamnika imamo nekaj (bistvenih) pripomb s področja varstva okolja, za katere menimo, da jih je treba vključiti v obravnavani odlok
Izhajamo iz ene od »izvirnih nalog občine«, ki glasi (9. točka 11. člena statuta občine; UL RS št. 47/99): občina izvaja (zlasti) naloge, kijih določa zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja.
Krovni zakon o varstvu okolja (ULRS, št. 32/93) določa v členu 55-63presojo vplivov na okolje s katerimi se ugotavlja sprejemljivost posameznih nameravanih posegov v okolje glede na njihove posledice za okolje. Gre za tis-te posege gradnje, spremembe, obratovanja in odstranitev objektov in naprav, ki bi lahko občutneje vplivali na okolje. Podlaga za presojo je POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE, kije (mora biti) sestavni delprojekta za jmdobi-tev dovoljenja za poseg v okolje. S povzetkom poročila o vplivih na okolje je treba tudi javno predstaviti.
VVL. točki obravnavanega odloka »Varstvo okolja in merila terpogojiza bivanje in delo«, v členih 911, investitorju ni naložena obveznost presoje vplivov na okolje oziroma poročila o vplivih na okolje! Tako bi morala že vsebina besedila odloka le zadnjega stavka 11. člena pogojevati okoljevarstveno presojo nameravanega investicijskega posega; ta glasi: »Posebejje uskladiti ukrepe za zavarovanje'pred negativnimi vplivi sosednjega območja vprimerih nekontroliranih reakcij njihovih proizvodnih procesov«!! Sosedno območje je (1) {proizvodnja eksploziv in drugih nevarnih proizvodov vKIK-u, dalje je (2) preko K. Bistrice kemična tovarna Belinka Kemostik potem so (3) vsega 100 m vzhodno vstran obstoječi stanovanjski objekti v Mekinjah in (4) ne dosti več vstran predvidena stanovanjska gradnja na območju K22 Košiše ter končno (5) v neposredni bližini republiška cesta in (i6) Kamniška Bistrica.
II. TEHNOLOŠKI VIDIK PROIZVODNJE
Predlog odloka je (navidezno) zelo natančen pri naštevanju funkcionalne celote posameznih dejavnosti glede gabaritov objektov, v manjši meri glede namembnosti in (skoraj) nič glede tehnoloških postopkov. Iz navedenih namembnosti objektov namreč občanu na javni razgrnitvi ni moč razbrati pravega namena proizvodnje. Na primer v točki pod A (2.1) v objektu lusk. verjetno ne izdelujejo kakršnihkoli (kamnitih, milnih, ribjih?) lusk, dalje (4.1) skladišča odpadkov (kakšnih odpadkov?) dalje (4.3) proizvodnja zdroba (kakšnega?) dalje (6.1) aluminijasti produkti (kakšni in koliko obremenju-jočiza okolje?) posebno nevarno skladišče in rokovanje z iveitspiri tom (7.4) in še druge pomanjkljive navedbe; tudi parcelnih številk,.
Glavna pomanjkljivost odloka pa je - poleg izpustitve okoljske'presoje - iz-jiustitev tehnoloških procesov v navedenih objektih.
Prvotno celoviti KIK, potem pa Kamnik-Schlenk d. o. o. ima {proizvodnjo, ki nemalo obremenjuje okolje. Temeljito so morali sanirati zlasti dekašir-nico aluminija (odločba o sanaciji z dne 16.1. 1998 in izdelan terminski plan izvedbe z dne 26.10.1998. Sanacija celovite proizvodnje pa se predvideva šele z obravnavanim investicijskim posegom. Zato jepotrel> no PRED POSEGOM zagotoviti s presojo in poročilom varno proizvodnjo za okolje! V primeru, da bi pokazala okoljevarstvena presoja z vidika upoštevanja okoljevarstvenih predpisov nemajhne stroške, je tveganje celotnega posega najmanj oporečno če ne (zelo) sporno.
V preliminarnem razgovoru (29. septembra 1999po končani delni sanaciji s filtri) z najpristojnejšimi predstavniki Schlenka iz Nemčije (dr. Bock, dir. A. Friderich; Flis) in občine Kamnik (Smolnikar, Mlakar) ter Zelenih Kamnika je bilo posebej naglašeno, da bo moral Schlenk pri morebitnih investicijah v širitev okoljevarstveno obremenjujoče proizvodnje v celoti upoštevati vse predpise - tudi najnovejše Evropske zveze, še posebej s področja varstva okolja. Na pristojen način je bilo tedaj sporočeno tujemu lastniku, da v Kamniku - ki ima kot član alpskih mest razvojne ambicije turistično opredeljenega območja in še posebej čim manj obremenjenega z industrijskim onesnaževanjem - nismo pripravljeni podpreti širitve umazane proizvodnje s (pre)poceni delovno silo, ko inkadar nas »razviti« marsikdaj obravnavajo kot »črnce« na vzhodu ali jugu.
Naj navedemo nekaj ugotovitev iz poročila mariborskega Inštituta za varstvo okolja (str. 22-23) izpred nekaj letpred dosedanjo le delno sanacijo stanja:
Meritve emisije v zrak so pokazale, da so bile prekoračene vsebnosti prahu, ogljikovega monoksida (CO), organskih spojin (TOC) in kovin!
Rezultati meritev kažejo, da je zgorevanje v peči (dekaširnice) relativno slabo (visoke koncentracije ogljikovega monoksida). Koncentracije emitirane količine CO nihajo v odvisnosti od vrste papirja, kije na Al foliji. Tehničnih možnosti za vplivanje na učinkovitost zgorevanja pri sedanji izvedbi (tehnologiji) skoraj ni. Z občasnimi meritvami pa je potrebno preverjati razmere z emisijami ogljikovega monoksida (CO) in organskih spojin (TOC).
Se posebej škodljiv je plastificiran in lakiran papir in pa oporečna lepila. Tvorijo ter sproščajo se strupene snovi, ker se ne zažge jo do neškodljivosti, to je do ČO +H,0). Strupene snovi gredo nato zaradi (tedaj še zelo)pomanjkljivega filtriranja bodisi v zrak z visoko vsebnostjo ogljikovega monoksida (CO) in finega prahu aluminija in drugih kovin; ali pa kot topne substance v odpadne vode, ali, kar je hujše, v podtalnico. Predlaga se (tudi) kontrola učinkovitosti multiciklona in mokrega pralnika (suhega in mokrega filtra) z meritvami emisij prahu in kovin. V primeru, da bodo emisije (še naprej) čezmerne, bo treba načrtovati učinkovitejši sistem odpraševanja. Z optimiranjem obstoječega in načrtovanega novega sistema odpraševanja je treba zmanjšati emisije prahu pod mejno vrednost. Do realizacije sanacije je potrebno z občasnimi meritvami preverjati emisije CO in organskih spojin (ter prahu).
Tako je bilo. Delna sanacija je precej izboljšala stanje, vendar ne povsem. Še vedno izgorevajo v peči premalo kontrolirane snovi (j)odlage AL folij - plastificiran in lakiran papir, lepila), ki močno onesnažuje okolje. To je med drugim občasno. (19.9.2002) ugotovil tudi direktor Kamnik-Schlenk, g. Flis. Direktorje dal celo svojo mobilno telefonsko številko, da se ga lahko obvesti o nekontroliranih onesnaževanjih z namenom, da se ugotovi vzrok in da sega po možnosti tudi odpravi. Tako je bilo v krajšem razdobju (avgust-oktober 2002) pet pozivov (2.8., 12.8., 19 9, 7.10., 17.10., 21.10. pisno; pred tem pa tudi pisno opozorilo zali. in 12. j. 2001) zaradi občutne zaznave onesnaženega okolja, zlasti smradu, verjetno od organskih snovi. Zelo moteč je tudi hrup, zlasti ponoči; dela se v dveh pa tudi ob treh izmenah ter občasno v nedeljah in praznikih - ko je kontrola še težavnejša!
Na razgovoru Zelenih Kamnika z dir. Flisom (21. 5. 2001) je bilo obravnavanih večokoljskih vprašanj. Ugotovljeno je bilo (tč. 4. zapisnika), da bi bilo potrebno zmanjšati hrup ventilatorjev, da je življenjska doba peči 2-3 leta (zadnja zamenjava peči 4.8. 2000), da bo treba do sledeče obnove peči razviti boljšo tehnologijo; v Nemčiji imajo že hladni postopek ločevanja papirja od Al folije, da bodo do konca leta 2001 (!) pridobili oko-Ijevarstveni certifikat ISO 14000, da bodo ob vstopu Slovenije, v Evropsko zvezo uredili okoljevarstveneprobleme, čeravno bodo nemajhne težave. Katera vprašanja so razrešili po več kot dveh letih?
III. PRISTOJNOSTI OBČINE
Glede na predpise, tako Zakona o varstvu okolja kot množice podzakonski haktov, dalje predpise s področja inšpekcijske dejavnosti, predvsem j)a glede na občinske predpise, so pristojnosti občine pri posegih v prostor zelo zavezujoči.
Program pripprave PUP občine Kamnik (november2002) program priprave Z.V K 26 Kamnik-Schlenk (december2002), srednjeročni plan občine
Kamnik (zadnja objava v UL RS, št. 90/02) predvsem pa statut občine in se-ve še drugi ureditveni predpisi.
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega jiana Občine Kamnik za obdobje 1.9861990 - dopolnitev 2002, ki gaje Občinski svet občine Kamnik sprejel na 31 seji dne 9. 10. 2002 določa v točki 4.4.1.5. »Zasnova proizvodnih dejavnosti« med drugim tole:
Cone vzdolž Kamniške Bistrio.' so namenjene proizvodnim dejavnostim, ki so integrirane v urban prostor. V teh območjih so prepovedane dejavnosti, ki (med drugim):
•onesnažujejo zrak (kemično, biološko in mehansko), razen če zagotavljajo nivo čiščenja izpuhov do te mere, da ne obramenjujejo okolice z drug-čano namensko rabo prostora,
• povzročajo smrad,
• povzročajo hrup, razen če zagotavljajo nivo protihrupne zaščite do te mere, da ne obremenjujejo okolice z drugačno namensko rabo prostora,
• izločajo nevarne odplake, razen v primerih, ko je že zagotovljeno - kanaliziranje odplak v primerno čistilno napravo,
• so zaradi možnosti eksplozij nevarne za okolico,
• so zaradi požarne nevarnosti nevarne za okolico,
• gabaritno moteče vplivajo na mestno sliko.
Območja so načeloma ločena od pretežno stanovanjskih območij in Kamniške Bistrice z varovalnim zelenim pasom.
Navajamo še del besedila iz zapisa o razgovoru na občini Kamnik, med predstavniki občine (B. Mlakar, M. Veternik.) in Zelenih Kamnika (D. Kova-čič, dr. S. Uhan), dne 8. januarja 2002, točka 2. industrijski onesnaževalci:
• v območju KIK-a se predvideva nov zazidalni načrt K 24 Kamnik-Schlenk s tremi zazidalnimi otoki: KIK Schlenk in Mačja gora, objavljeni v UL RS št. 117/02; kar zadeva Schlenk bo potrebna študija ranljivosti okolja in celovita presoja vplivov na okolje (po zakonu o varstvu okolja, čl. 51/ 61), saj sedaj dekaširnica pogosto izjnišča v zrak škodljive snovi;
• vse boljše bliža leto 2012, ko bo moral KI K preusmeriti sedanjo proizvodnjo ■ v skladu s sanacijskim načrtom;
Najprej vjavni obravnavi (21. 7.2003), potem pa po zaključku javne razgrnitve (7.8.2003) bi.se moralo ugotoviti, ali je predlog odloka o zazidalnem načrtu območja K 26 Schlenk skladen z VSEMI PREDPISI, predvsem pa z najnovejšim nazadnje navedenim predpisom, z 3 L seje Občinskega sveta - v teh pripombah zelenih Kamnika??
IV. MEJA OBMOČJA
V2. členu Odloka o ZN območja K 26 Schlenk, drugi odstavek, je navedeno katere parcele zajemajo območje ZN, v nadaljevanju obrazložitve pa niso zajete sledeče štev. parcel: 491/2, 491/4,493/2,494/3,494/14,497/7,487/ 11,499/7 ter delepracel št. 1453/1,1453/2,1457/2 in 1497/4.
V. ODSTOPANJA
Na podlagi dosedanjih izkušenj, predlagamo, da pri 15, členu, za besedo dovoljenje, brišete vejico in jo nadomestile s piko. V celoti pa brišete sledeče besedilo: »razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo. Spremembe lahko odobri občinska strokovna služba, pristojna za okolje in priostor na podlagi strokovne presoje in ob soglasju pristojnih mnenje dajalcev ter pod pogojem, da se ne spominja glavni namen oz. funkcija območja in se s tem ne poslabšajo pogoji za bivanje in delo na območju posega v prostor«. Na območju občine Kamnik, imamo izkušnje, da so posamezna podjetja izkoriščala dobronamerna besedila v odlokih in se s posameznimi uslužbenci dogovorila za spremembo po merilu jmdjetja ter s tem zanemarila odločanje prebivalcev bivalnega okolja.
VI. KONČNE DOLOČBE
Pri poglavju X., za členom 17., dodati nov 18. člen, ki se glasi: »investitor, projektant in izvajalci so dolžni upoštevati vse zakonske in podzakonske akte varstva okolja«. »Naveden 18. člen postane 19. člen«
VII. STROKOVNE PODLAGE
Poleg razgrnitve ZN bi morale biti na razjiolago dokumentacija o strokov nih podlagah. Ali so v resnici bile izdane kot predhodnica k ZN, ni bilo mogoče ugotoviti, zato napovedujemo dodatne pripombe k ZN območja K 26 Schlenk
Enako velja pri točki 8.2, v kateri ni razvidno katera mejaša sla mišljena, saj je [m vsej verjetnosti več mejašev.
Iz razpoložljive dokumentacije, točka B, stran 117, ni razvidno, kako je zamišljen zeleni preduh.
V spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin občine Kamnik, je bilo na severnem delu predvideno središče regionalnega pomena ob katerem se oblikuje novo središče in zaradi katerega se zgostijo zaledna stanovanjska območja. Zaradi povečanja industrijske jwoizvodnje, načrtovanega kolodvora in avtobusne posluje, se bo žeto povečal promet po Cankarjevi cesti. Ob celotni trasi so zgrajene individualne stanovanjske stavbe, zato nas zanima kako bo urejeno zmanjšanje hrupa na lem delu. Ravno tako nam ni znano katere ustrezne ukrepe za{preprečevanje misij hrupa ali tresenja bo izvedel investitor oz. izvajalec? Glej v Odloku o pogojih za izvedbo prometnegastran 118, točka 1. L.
Zeleni Kamnika: Predsednik sveta dr. Stane Uhan, Daniel KovačiČ
00 ZLSD Kamnik opozorila na koristnost zdravstvene reforme
»Da bi se Slovenija pridružila krogu najbc >lj razvitih držav v Evropski uniji, mora slovenska vlada sprejeti nekatere med ljudmi .nepriljubljene ukrepe,« je v uvodnem govoru na peti konferenci stranke v Bovcu povedal predsednik ZLSD Borut Pahor. Zato, da bi se pridružili razvitejšim državam, se mora vlada odločiti za odgovorno tveganje pri sprejemanju nepopularnih ukrepov, sicer državi grozi socialna in politična nestabilnost.
Na konferenci je tekla beseda predvsem okoli bližajočega se koalicijskega posvetovanja. Pahor je dejal, da bo ZLSD na tem posvetu predlagala paket varčevalnih ukrepov, S tem bi se slovenska politika odpovedala ugodjem v upravi in politiki. Stranka se med drugim zavzema tudi za pregledno in Evropski uniji prilagojeno davčno reformo. Kot socialdemokrati pa na posvetu ne bodo pozabili postaviti v opsredje vprašanje zaposlenosti in vlaganja v človeške vire.
Na konferenci je sodelovala tudi Območna organizacija ZLSD Kamnik. Članica OO ZLSD Kamnik in tudi članica nadzornega odbora Občine Kamnik mag. Julijana Bizjak - Mlakar je na konferenci spregovorila o procesu zmanjševanja dostopnosti do zdravstvenih storitev za manj premožne in bolj bolne. To dela naš zdravstveni sistem nepravičen in je po stopnji tveganja, da gospodinjstvo zaradi posledic bolezni obuboža, uvrščen na raven Romunije ter Bosne in Hercegovine, kar je daleč za državami EU.
Poudarila je, da se je proces zmanjševanja pravic prebivalstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pričel pred desetimi leti z uvedbo prostovoljnega zavarovanja za doplačila in z izločevanjem pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nobena država EU ni izvedla tako drastičnih ukrepov v zdravstvenem sistemu kot Slovenija, ki je iz obveznega zavarovanja izločila pravice, ki za prebivalstvo pomenijo osnovno zdravstveno varnost in to ne glede na ekonomsko ali socialno stanje prebivalcev. Uvedba dopolnilnega zavarovanja je povzročila neracionalno izrabo sredstev, ki jih prebivalci namenjamo za osnovne zdravstvene pravice. Medtem ko ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vedno večjo izgubo, imajo prostovoljne zavarovalnice letno 12 milijard presežka nad stroški zdravstvenih storitev. Ta presežek pa je .porabljen za dobičke, plače, večanje kapitala, ne pa za uporabnike storitev.
Julijana Bizjak-Miakar je stranko pozvala k podpori zdravstvene reforme. Njena uresničitev bo namreč omogočila racionalizacijo, dostopnost in pravičnost zdravstvenega sistema na ravni držav ELI. Izpostavila je, da reforma predvideva vrnitev pravic, ki so bile z uvedbo doplačil izločene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ponovno v obvezno zdravstveno zavarovanje in s tem vrnitev sredstev, ki jih plačujemo za te pravice, ponovno med javna sredstva, s čimer bo na letni ravni dosežen prihranek za okoli 12 milijard SIT. Ta denar se bo tako vrnil nazaj med uporabnike in si ga ne bi razdelile uprave prostovoljnih zavarovalnic. Zavzela pa se je tudi za podporo reformnim ciljem, ki prinašajo večjo kvaliteto zdravstvenega sistema, okrepitev javnega zdravja ter za zdravstveni sistem po meri bolnikov.
Njene ideje je posredno podprl tudi predsednik ZLSD Borut Pahor, ki je v uvodnem govoru dejal, da načeloma zdravstveno reformo ocenjuje kot dobro, saj nosi v sebi socialdemokratske cilje.
SAMO TRTNIK Predstavnik za odnose z javnostmi OO ZLSD Kamnik
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA NA KAMNIŠKEM
Slovenska ljudska stranka, ki deluje na Kamniškem, je konec junija na svojem izrednem volilnem občnem zboru, ki se ga je udeležilo lepo število članstva, prenovila svoje vodstvo in si zadala nove naloge. Vzdušje prisotnih je bilo ustvarjalno in usmerjeno v boljše delovanje v prihodnosti. Izredni volilni občni zbor Slovenske ljudske stranke so s svojo prisotnostjo in vzpodbudnimi predlogi počastili tudi gostje, med njimi predsednik stranke, predsednici OO SLS iz Komende in Moravče ter predsednik OO SLS iz Domžal.
Po predstavitvi poročila o delu in poslovanju stranke je bila dosedanjemu vodstvu, ki je v preteklosti kljub mnogim oviram opravilo veliko pomembnih nalog v dobro kamniških občanov, izglasovana razrešnica in izvoljeno novo vodstvo OO SLS Kamnik.
Za predsednika OO SLS je bil izvoljen g. dr. Anton Svetlin, za podpredsednika g. Franc Orešnik in g. Vid Kadunc.
Novi predsednik dr. Anton Svetlin, ki ga na kratko predstavljamo, je bil rojen v Podgorju pri Kamniku. Blizu očetove domačije si je zgradil hišo in si uredil življenje, kjer tudi danes živi. Izobrazil se je za veterinarja in tudi delal kot veterinar, kot vodja veterinarske obratne ambulante, vodja laboratorija, vodja uvoza in prodaje zdravil v Jati Reja. Uspešno je opravil magisterij, zagovarjal doktorsko disertacijo in pridobil naziv doktor veterinarskih znanosti.
S strokovnimi prispevki je aktivno sodeloval tudi na več svetovnih veterinarskih in perutninskih kongresih, številnih simpozijih in v domačih in tujih publikacijah.
Od leta 1990-1994 je kot predsednik uspešno vodil KS Podgorje, od 1994-1998 je bil član odbora za varovanje okolja in od 1994-2002 član občinske statutarno pravne komisije, v letošnjem letu pa je bil imenovan za člana nadzornega odbora občine Kamnik.
V preteklem mandatu, v vladah dr. Janeza Drnovška in dr. Andreja Bajuka, je bil državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po tem je bil na istem ministrstvu imenovan za direktorja Urada RS za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oz. živil in urad vodi še danes. Je poročen in oče treh otrok.
Kot novi predsednik OO SLS Kamnik se je zahvalil za izkazano zaupanje in v svojem nagovoru poudaril, da se bo zavzemal za politično delovanje v korist občanov naše občine, za delovanje pravne države ter za upoštevanje in ohranjanje tradicionalnih vrednot na temelju spoštovanja človeka, družine, doma in domovine.
V programu svojega dela daje prednost sodelovanju in delu z ljudmi ter pripadnosti usmeritvam, ki jih stranka v našem prostoru zastopa in uresničuje, še zlasti pri razreševanju tekočih perečih problemov. Poseben poudarek namenja ekologiji, skrbi za človeku prijazno okolje, pridelavi varne neoporečne in kvalitetne
hrane, ustreznemu prestrukturiranju v proizvodnji in dopolnilnim dejavnostim, kar naj bi omogočilo ljudem dostojno preživetje v prihajajočih časih s tržno orientirano proizvodnjo ob odpira-
nju trga EU, kamor se je Slovenija odločila vstopiti. Tranzicija in vključevanje Slovenije v EU prinaša novo stanje, s katerim se bo potrebno resno spoprijeti.
ANTON TOMEC
Slovenska ljudska stranka OO Kamnik in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - izpostava Kamnik, organizirata
PREDAVANJE NA TEMO:
HRUŠEV OŽIG
Predavanje o znamenjih bolezni in možnostih varstva pred bakterijskim hru.ševim ožigom bo v ponedeljek, 28. 7. 2003 ob 19. uri
v sejni sobi občine Kamnik
Predaval bo strokovnjak s tega področja v
g. Vojko Skerlavaj, univ. dipl. inž. agr.
iz Kmetijskega inštituta Slovenije, oddelka za varstvo rastlin
Vabljeni ste vsi lastniki sadnega drevja, in vsi, ki vam ni vseeno, da bi se nevarna okužba tudi zaradi naše nepozornosti še bolj razširila!
KGZS Izpostava Kamnik Anton Kadunc
SLS OO Kamnik Dr. Anton Svetlin
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Slovenska ljudska stranka Občinska organizacija Kamnik
Igramo se s soncem
Kot že naslov pove, smo se v skupini »Ribice« in »Ježki« WZ Antona Medveda VVE Rožle igrali s soncem. Da pa naša igra ni bila kar tako, smo v vrtec povabili zunanjega sodelavca, ki v prostem času rad opazuje nočno nebo in seveda tudi sonce. Tako seje vse skupaj začelo.
Še prej smo prelistali kar nekaj, knjig avtorja Marjana Pro-
Pločevinke smo najprej pobarvali lo in črno
sena in se odločili, kaj vse lahko sami preizkusimo. Naše igrišče seje spremenilo v »igrišče eksperimentov«.
Osnova vsega je bil poskus -opazovanje sonca, s katerim pojasnjujemo nekatere osnovne pojme in pojave, s tempa korak za korakom spoznavamo skrivnosti narave.
In tako smo se začeli »igrati« s soncem, brez katerega na našem planetu ne bi obstajalo življenje. Najprej smo si ga seveda želeli ogledati. Ker pa je sonce naša najbližja zvezda, ki nam sveti in nas greje, moramo biti pri tem izredno previdni. Nikakor ga ne smemo opazovati s fm>stimi očmi, ker lahko oslepimo. Opazujemo ga lahko samo skozi varilno steklo ali s posebnim filtrom, ki ga pritrdimo na teleskop. Kar nekaj časa je trajalo, da smo se vsi razvrstili, in z zanimanjem opazovali sonce
malo drugače kol sicer.
Naša naslednja naloga je bilo opazovanje sence. Lepega sončnega dne smo na igrišču postavili palico čimbolj navpično na tla. Palica meče senco. Vsake pol ure smo položili kamen na tla tam, kjer je bil konec sence palice. Z zanimanjem smo opazovali, kako se dolžina in položaj sence spreminja glede na jmlo-žaj sonca.. Vse smo si tudi zabeležili v preglednici, ki smo jo natančno izpolnjevali v času našega malega eksperimenta.
Tudi sončna ura ni od muh, izvedeli smo namreč, da so na ta način naši predniki nekoč merili čas. Seveda smo morali toipre-izkiisiti tudi sami. Iz lepenke smo izrezali kvadrat in ga označili. V sredino kvadrata smo nalepili ravno palico in ga postavili na tla. V sončnem vremenu senca palice kaže čas. Sončne ure lahko opazile tudi na nekaterih starejših hišah in zvonikih.
V času, ko veliko govorimo o ekologiji, smo tudi mi želeli prispevati svoj kamenček k. mozaiku. Odločili smo se za zbiralnik sončeve energije. Pripravili smo dve enaki prazni pločevinki. Eno smo pobarvali s črno, drugo pa z belo barvo. Obe smo napolnili z vodo in ju postavili na sonce.
Res je voda v črni pločevinki toplejša
Čez čas smo ugotovili, da je v črni pločevinki voda toplejša, ker je zbrala več sončne energije.
Na koncu pa smo se igrali z zrcali. Na zrcalo pada sončeva svetloba. Zrcalo odbija svetlobo, kipa-de nanj. Lahko se igramo - rečemo, da delamo zajčke - vendar si ne nagajamo, ker smo prijatelji/
Vsi ti poskusi so bili in so še vedno namenjeni zvedavim otrokom, ki jih zanima mnogo stvari, najbolj pa nenavaden in skrivnosten svet astronomije. Astronomija je veda, ki nas uči o zvezdah, soncu, luni, planetih in drugih vesoljskih telesih, kar nam je povedal Tilen, ki se je jmjazno odzval našemu povabilu in smo mu za vse prikazano izredno hvaležni!
S tem kratkim opisom smo želeli tudi v vas, starših, vzbudili veselje do opazovanja in raziskovanja - skupaj z otroki. Vse imamo okrog sebe, le ozreti seje potrebno in hoteti!
Mi smo vsekakor uživali!
Vzgojiteljica: EDVARDA ČADEŽ
MIŠKE NA VLAKU IN V VOJAŠNICI
»Mi pa zajčke delamo!«
Na obisku v Domu starejših občanov
Torek, 17. junij 2003. Bil je lep poletni, pravzaprav pozno pomladanski dan. Večja skupina otrok je v vročini počasi napredovala proti Domu starejših občanov v Kamniku. To so bili mladi recitatorji, ki jih vodi mentorica Dragica Kovačič Lukner, in otroški pevski zbor-ček Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik pod vodstvom učiteljice Veronike Božič. V zadnjih šolskih dneh sp se odločili obiskali dedke, babice, sosede, znance...
Pravzaprav smo se na ta obisk pripravljali kar dolgo časa, od meseca aprila, vendar nam zaradi številnih šolskih obveznosti nekako ni uspelo iz-
vesti nastopa že prej. Vsekakor pa smo čutili ta naš obisk kot neke vrste dolg, saj smo v lanskem šolskem letu obljubili, tla bomo zopet prišli.
Skozi celo šolsko leto smo bili na šoli izredno dejavni, tako recitacijska skupinica kot tudi oba pevska zbora, otroški in mladinski pevski zbor. Priredili smo kar nekaj proslav in sodelovali tudi na javnih prireditvah.' To nam je bilo tudi v spodbudo, da smo se odločili, da, z našim programom, ki smo ga pripravili za Dom starejših občanov v Kamniku, pokažemo, kaj vse pripravljamo skozi celo šolsko leto. Program smo razdelili v tri različne sklope. Pripravili smo
recitacije Prešernovih pesmi v počastitev slovenskega kulturnega praznika, sklop pesmic za mamice ob materinskem dnevu in pesmice v pozdrav pomladi. Pesmi so recitirali: Klara Kopše, Neja Podbevšek, Eva Močnik Pečevnik, Blaž Petek, Nastja Po-ljanšek, Klara Štupar, Klavdija Slanovec, Neža Spruk, Nace Koncilja, Anže Slana, Manca Vrhovnik Sebasatijan Kokalj, Lejla Pantič Šindrič in Martina Milic.
Recitacije so bile prepletene z različnimi glasbenimi in pevskimi točkami. Instrumentalne točke sta izvajali Polona Rems na klavirju in Nastja Poljanšek na flavti. Poleg otroškega pevskega zbora, ki je zapel pesmice MfiMmmm Ej topla pomlad, Bče-I lice brnijo, Zbadljivka I in Križ kraž Matjaž, so ljudsko pesem Kukavica zapele Manca Vrhovnik, Nina Uršič in Polona Rems. Program sta povezovali učenki Klara Kopše in Neja Podbevšek.
Po nastopu smo bili vsi prijetno utrujeni. Ni ga večjega zadovoljstva kot po napornem nastopu videti množico zadovoljnih in srečnih ljudi.
DRAGICA KOVAČIČ LUKNER
Bila je čudovita, sončna sreda in za skupino Mišk iz WZ Antona Medveda, enote Pestrna, prav poseben dan, saj nas je čakal kratek izlet z vlakom. Z Duplice do mesta Kamnik.
Po malici v vrtcu smo hitro obuli vsak svoje čeveljčke, se postavili v pravo, ravno vrsto in drug za drugim odkorakali do železniške postaje na Duplici. Usedli smo se na klo|xe in prav mirno čakali, kdaj pripelje vlak. Med čakanjem smo se pogovarjali o nevarnostih, ki pretijo, ko po progi drvi vlak. In končno, v daljavi smo zagledali vlak in nastala je prava evforija navdušenja. Vlak je ustavil, sprevodnik je odprl vrata in eden po eden smo splezali na vlak. Prišel je sprevodnik in nam razložil, da potrebujemo karte, kaj se zgodi, če se na vlaku neprimerno vedemo in nas pohvalil, kako smo pridni. Vmes se je vlak ustavil še na eni postaji, nato pa je prisopihal do naše postaje, kjer smo izstopili. Prijazen sprevodnik se je slikal z nami, vendar je moral nazaj na vlak,Jcer je vlak odšel naprej. Mi, MIŠKE, pa smo odšli v parih, v vrsti skozi Kamnik, vmes smo se posladkali z najboljšim sladoledom, se poigrali na igralih našega prijatelja Egidija, ki stanuje v Kamniku, nato pa šli do druge postaje, kjer smo spet čakali na vlak, da nas popelje nazaj v vrtec. Dopoldne je bilo zaokroženo z zasluženo pijačo in s kosilom v vrtcu. Zahvaljujemo se prijaznemu osebju SZ in jim obljubljamo, da se ne bomo nagibali skozi okno na vlaku, spoštovali bomo varnostne predpise železnic in da bomo sedež vedno odstopili starejšim.
To pa še zdaleč ni vse! Teden dni pozneje smo obiskali še vojašnico Franc Rozman Stane v Ljubljani. Ko smo prispeli tja, so nam prijazni vojaki v sprejemni-ci odprli ograjo in z avtobusom smo se zapeljali kar na ozemlje vojašnice. Na velikem parkirišču smo se skobacali z avtobusa in se kar naenkrat znašli med čisto pravimi vojaki. To je bilo' nekaj! Tako kot vedno, smo dokazali, da smo vzorni in pridni, se hitro postavili v vrsto in drug za drugim odšli na ogled vojašnice. Najprej so nas prestregle prijazne vojakinje, nas posadile na mizo, nam dale papir in barvice in začeli smo risati. In veste, kdo je risal z nami? Sam Božo Kos, ki ga poznamo iz Cicibana in Petke! Ko smo končali s svojimi umetnijami in se nanje podpisali, smo sj ogledali vojaško policijo in se celo smeli usesti na motor, ki ga uporabljajo za spremstvo vojaških vozil, konvojev. Sledil je ogled vojaškega vozila prve pomoči, nato pa smo si ogledali vojaške pse in prijazen vojak nam je predstavil vso opremo za dresuro psov, nam razložil oznake, ki jih nosijo psi med reševanji, zasledovanji ... lahko smo celo poskusili čelado in zaščitno dresurno obleko, seveda pa pobožali tudi enega izmeti psov, ki nas je bil prav vesel. Nadaljevali smo z ogledom transportnega oklepnega vozila, kamor smo lahko splezali in spet nam je prijazen vojak pokazal delovanje 20 mm topa. Ogledali smo si še arzenal pehotnega orožja, od pištol do protiletalskih strojnic, vso pehotno opremo s plinskimi maskami vred, se seznanili s 120 mm »havbicami« in pot nadaljevali z ogledom hummerja in telekomunikacijskega oklepnega vozila. Pot nas je nato zanesla do poligona za metanje ročnih granat, v čemer smo se tudi sami preizkusili z metom granate v cilj, za kar smo prejeli celo priznanja. Spoznali smo vojake v bojni opremi, s čeladami in maskirno barvo na obrazih ter šli mimo vsaj petnajstih, v ravno vrsto parkiranih vojaških vozil, tovornjakov, do oklepnih
vozil - valukov, ki so nas poj^e-ljali na nepozabno vožnjo, po ravnem in luknjah, da smo vsaj približno dobili občutek, kako trese vojake v njem. Prav utrujeni in od vročine skoraj kuhani smo se odpravili proti avtobusu, kjer nas je čakala še kako zaže-ljena malica. Vsem vojakom, vojakinjam,
poveljnikom ... skratka vsem, ki so se zelo potrudili, še posebej pa gospodu majorju Videtiču, ki nas je povabil v vojašnico, iskrena hvala! Resnično je bilo zelo poučno, zanimivo in vredno ogleda! Drugo leto, ko bomo leto dni starejši, pa bomo spet z veseljem prišli!
V imenu mišk - Lara H. K.
MIŠKE: Rok, Lucija, Luka, Darja, Gašper, Anja, Enej, Lara, Lov-ro, Gaja, Matic, Danijela, Luka, Sara, David, Maša, Amel, Anes, Enis, Janez, Monika, Domen, Sara, Egidij ter vzgojiteljici Melita in Nada so se popeljali z vlakom, čez teden dni pa obiskali čisto pravo vojašnico in vojake
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/ 99, 40/01 in 68/03) in 2. člena Pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 57/03) župan občine Kamnik objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE MLADINSKIH PROGRAMOV V OBČINI KAMNIK ZA LETO 2003
1. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali programi za leto 2003, namenjeni mladim v starosti od 14 do 29 let.
2. Na razpisu lahko kandidirajo organizacije ali skupine mladih, ki delujejo neprofitno, in sicer društva, zveze društev v lastnem imenu ali v imenu tistih društev, ki jo za to pooblastijo ter mladinski sveti.
3. Osnovni pogoji za kandidiranje: kandidati morajo predložiti podroben opis prijavljenega programa in načrt za njegovo izvedbo; kandidati morajo predložiti jasen finančni načrt, iz katerega je razviden delež lastnih prihodkov v skupni finančni konstrukciji; kandidat mora za izvajanje projektov zagotoviti najmanj 50 % delež sofinanciranja programa iz drugih (neproračunskih) virov; kandidat ne sme imeti neizpolnjenih pogodbenih obveznosti do naročnika za preteklo leto.
4. Obseg razpoložljivih sredstev: 2 milijona sit.
5. Merila za izbor mladinskih programov: delež lastnih sredstev za izvedbo programa; število mladih, vključenih v programe; struktura mladih, vključenih v programe (vključuje mlade z manj. priložnostmi, z manj privilegiranega socialno-ekonomskega okolja, mlade iz ogroženih družin, npr. odvisnosti v družini, fizično in psihično nasilje, šolske osipnike, invalide); reference prijavitelja pri izvajanju programov za mlade; sodelovanje z drugimi skupinami, organizacijami in institucijami v programu; program bo izveden na občinskem, medobčinskem, regijskem, državnem oziroma mednarodnem nivoju; obseg in kvaliteta predlaganega programa; spodbujanje sodelovanja med mladimi; spodbujanje medgeneracijskega povezovanja (prostovoljno delo); inovativnost programa oz. inovativnost pristopa k reševanju problemov z različnih področij življenja lokalne skupnosti; spodbujanje osebne avtonomije mladih; spodbujanje učinkovite izrabe prostega časa mladih; program spodbuja neformalno izobraževanje mladih; program oziroma projekt omogoča doživljanja pozitivnih izkušenj, pridobivanje pozitivne samopodobe mladostnikov in spoznavanje lastnih možnosti za napredek; preventivna narava programa (zloraba dovoljenih in nedovoljenih substanc, čustvena in fizična zloraba v družinah); spodbujanje družbene integracije mladih; program pomaga odpravljati različne oblike diskriminacije ter spodbuja boljše razumevanje bogastva različnosti; program je v korist lokalne skupnosti.
6. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik (Glavni trg 24, Kamnik), soba št. 48, v času uradnih ur, in sicer od ponedeljka, 28. julija 2003, do roka za oddajo prijav.
7. Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do ponedeljka, 8. septembra 2003, do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika.
8. V roku prispele, popolne in pravilno izpolnjene vloge bodo ovrednotene v skladu z merili za sofinanciranje mladinskih programov v občini Kamnik.
9. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 45 dneh od odpiranja vlog z odločbo župana Občine Kamnik.
10. Z izbranimi izvajalci mladinskih programov bo župan sklenil pogodbe o sofinanciranju.
11 .Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINANCIRANJE MLADINSKIH PROGRAMOV V OBČINI KAMNIK ZA LETO 2003 - ne odpiraj!«.
12. Podrobnejše informacije lahko dobite na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik, in sicer pri Nataši Bider (tel.: 8318-122).
Številka: 41404-21/2003-4/5 Datum: 17. 07. 2003
ŽUPAN
Anton Tone Smolnikar 1. r.
Alpinistični tečaj na Kamniškem sedlu
Od srede, 2. julija, do nedelje, 6. julija, je bil na Kamniškem sedlu vseslovenski začetni alpinistični tečaj. Udeležilo se gaje 17 tečajnikov z Jezerskega, Kamnika (Boršlnar, Kastelic, Kramar, Le-lekova in Močtlnikar), Kranja, Radovljice, Slovenske Bistrice in Tržiča. Vodji tečaja, Matjažu Šerkeziju izAO Kamnik sta pri vodenju pomagala še dva inštruktorja iz Idrije oziroma Godoviča (Ku-rinčič in Bizjak), trije iz Kamnika (IIolc, Pollak, Vrabec), dva iz Kranja (Marenče in Zupan), in eden izžirov (Tišler). Poleg njih je bil na tečaju ves čas tudi načelnik, odbora za vzgojo in odprave Nepalske [planinske organizacije. Da Gombu Šetpa, nekaj časa pa tudi Marko Petek, pripravnik, iz kamniškega AO. Tečaj je obiskal (podpredsednik PZS Tone Škarja in pri tem splezal štiri smeri.
Udeleženci tečaja so bivali v Koči na Kamniškem sedlu, kije za take namene zelo primerna - ima poseben prostor, elektriko, dovolj prenočitvenih kapacitet, prtljago je možno prepeljati z žičnico, prijazno osebje in razumevajoče planinsko društvo. Tudi smeri v Hrani in Planjavi so za začetnike zelo ustrezne, saj imajo kratke dostope in sestope, [m tudi njihova višina in težavnost niso previsoki obenem pa imajo že večino značilnosti smeri v hribih.
I deležencem je sicer mulo nagajalo vreme, kije bilo tudi nepoj sredni oziroma posredni vzrok dveh nesreč (padca kamna na glavo in pa udara strele), ki sta se pa obe srečno končali. Vsak je bil tudi enkrat dobro namočen od dežja in vsi so okusili razliko med plezanjem vplezališču ali na umetni steni in pa v hribih. Opra-i 'ili so 104 vzpone od prve do četrte težavnostne stopnje, poleg tega pa poslušali predavanja o nevarnostih, meterologiji, orientaciji, opremi, si ogledali diapozitive o kamniških planinah, T/an Sami, tečaju vManangu in odpravijahak, ter se /pogovorili spravim Šerpom.
V smeri Sjjodnji steber v Brani
Izlet na Triglav
Ob stoti obletnici ustanovitve prve podružnice Slovenskega [planinskega društva bo PD Kamnik organiziralo tridnevni izlet na Triglav, od S. do 10. avgusta. Tura se bo začela na Rudnem poj I ju na Pokljuki, od koder bo (potekala mimo Velega polja na Kredarico. Sledili bodo vzpon na vrh Triglava, še isto popoldne alipa naslednje jutro, odvisno od razmer. Naslednji dan bomo šli mimo Doličd v dolino Triglavskih jezer, zadnji danpa čez Kontno do Koče pri izviru Savice. Prijavite se lahko na PD Kamnik, kjer dobile tudi ostale informacije. BOJČ
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MLADINSKI CENTER KAMNIK
Šutna 38, KAMNIK
GSM: 041/957 609
POČITNICE Z MLADINSKIM CENTROM
ROČNO USTVARJALNE DELAVNICE
Poslikava majic, serviet, tehnika na različne materiale, izdelava drobnih daril
SLIKARSKO-RISARSKA DELAVNICA
Portret, figura, vedute Kamnika
NAKIT IZ PERLIC IZDELAVA MAKET
SOBOTNI OTROŠKI BOLŠJAKI
Druženje filatelistov in drugih zbiralcev
MAGIC ARENA v Mercatoriu
Vsako sredo od 1 6. do 20. ure Vsako soboto od 10. do 14. ure
MALA ŠUTNA. od 25. avgusta do 30. avgusta
Teden ustvarjalnosti različnih generaccij (likovne, lutke, delavnice)
INFORMACIJE IN PRIJAVE NA: 041/957 609 Termine prilagodimo vašim željam!
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, tel.: 831 76 62, 831 76 47
E-mail: marko.kumer@guest.arnes.si
Sobota, 6. septembra, ob 20. uri
Mia Žnidarič & Steve Klink Trio Vstopnina: 1000 SIT, otroci brezplačno
Informacije in rezervacije vstopnic: Kulturni center Kamnik, Muzejska pot 3, tel.: 831 76 62, 831 76 47, faks: 01/839 74 4 7 E-mail: marko.kumer@guest.arnes.si
Športni trud dijakov ŠCRM kronan z uspehom
Tudi letos so naši dijaki dokazali, da niso samo lepi, ampak tudi prvovrstni tekmeci v boju za najvišja mesta. Najprej šolsko, nato regijsko, kot vrhunec pa udeležba in dobra uvrstitev na republiškem tekmovanju: to so sanje vsakega športnika in mnogim našim sošolcem je to izvrstno uspelo. Seveda dober rezultat ni enak produktu lenoba krat televizija, ampak je sad mnogih ur fizično in psihično utrujajočega treninga. Nekega dne, ko bodo slavni, bomo lahko govorili: »Ja, veš, jaz pa poznam tistega iz reprezentance. Sva bila kolega...«, pa čeprav nas je tisti nekdo videl le enkrat v življenju... V letošnjem letu so bili uspešni v osmih kategorijah in pranje, da predstavimo vsako ekipo posebej in njihove rezultate.
ODBOJKA
Znano je, da je kamniška odbojkarska reprezentnaca ena najboljših v Sloveniji. Tudi mi imamo svoje favorite in favori-tinje.
Torej, fantje so se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je bilo v Ljubljani. Osvojili so i. mesto, saj so premagali večno tekmico Športno gimnazijo. Uspeh jih je j5ovedel na republiško tekmovanje, kjer so uspešno premagovali nasprotnike in si na koncu delili 7,-(S. mesto. Ekipo sestavljajo: Dejan Matjaševič, Jure Sitar, Matej Kališnik, Luka Rejc, Ti-len Leban, Dušan Živanič in njihov kapetan Mevludin Mehovič.
Tudi naše dijakinje so se uvrstile med regijsko tekmovanje v Ljubljani in na koncu dosegle 5. mesto. Ekipo sestavljajo Sabina Durakovič, Nadja Hribar, Angela Mekič, Karmen Plevel, Kat-
ja Zaje,Tanja Erkič in MarušaJa-kopič-Plešnar.
KOŠARKA
Tudi košarkarji so odlično obvladali rdečo žogo in so na regijskem tekmovanju v Ljubljani premagali Gimnazijo Bežigrad. Ekipa ki jo sestavljajo Grega Kajnih, Klemen Tavčar, Damir Gu-bernič, Mark Kavčič, Rok Urbane!?, Miloš Spremo, Gregor Šer-cer in Luka Ambrož, je dosegla 5. mesto in dokazala, da bomo o njih še slišali.
Da pa ne boste mislili, da predstavnice lepšega spola niso uspešne! Dosegle so 3- mesto na regijskem tekmovanju v Ljubljani in v četrtfinalu republiškega tekmovanja 3.-4. mesto. In sicer so ta uspeh priigrale Tina Heferle, Evelin Kolar, Anja Pohlin, Barbara Čop, Anja Lu-kan, Mateja Majdič, Lucija Krži.š-
nik in Špela Sentrprimožnik
Dijaki odbojkarske ekipe ŠCRM s prof. Izidorjem Perhavcem in prof. Gašperjem Ribičem.
Dijakinje odbojkarske ekifte ŠCRM s prof. Izidorjem Perhavcem
STRELSTVO
Nanje bi bil ponosen še sam Robin llood. Na regijskem tekmovanju so dijak} Jure LJgovšek, ki je osvojil 3- mesto, Simon Podgoršek 9. mesto in Grega LJgovšek 13- mesto, ekipno v ljubljanski regiji doseli 1. mesto. Na vrhu stopničk so ostali tudi na področnem tekmovanju; ekipno so osvojili 2. mesto, Jure Ugovšek je bil 1. tudi posamezno.
Na republiškem-prvenstvu pa si je Jure LJgovšek pristreljal še 9. mesto
KROS
Ker nas nikjer ne manjka, smo letos imeli dva predstavnika tudi v tej disciplini, in sicer Ano Veršnik, kateri je pripadlo srebro in Bernarda Jarca, kije osvojil 4. mesto.
LJUBLJANSKI MARATON
Najprej čez drin srtn, potem pa med ljubljanske ulice. Ana Veršnik je v teku po beli Ljubljani dosegla 7., Bernard Jarc pa 5. mesto.
GORSKO KOLESARJENJE
Kolo je najboljše prevozno sredstvo, ker ima vgrajeno naravno klimo in deluje na kalorije. Gorsko kolesarjenje je vsekakor nekaj drugega kot izlet do trgovine: ne glede na vse napore, je na republiškem tekmovanju' Luka Kodra dosegel S. mesto in Mohor Vrhovnik 11, mesto.
PLAVANJE
Tu ni spokojnega plavanja, masažne kopeli, ampak le glave, ki jih nekaj časa vidiš, naslednjo sekundo pa že izginejo v penečem se vrtincu. Prosti slog na 50 m je Tini Alpner prinesel 5. mesto, Aleš Kolenko pa je na SO m prsno dosegel 6. mesto. Skupno so dijaki v štafeti 4 x 50 m dosegli 5. mesto.
ATLETIKA
Kot zadnja pa še kraljica Športov - atletika. Fantje, ki so ekipno osvojili 14. mesto, so blesteli tudi posamezno: bronasto kolajno je dosegel Bernard Jarc v teku na 2000 metrov. Robert Hribar si je na 100 m pritekel 11. mesto, Dejan Burkeljca pri teku na 400 m 18. mesto in tekač Tomi Hajdič pri teku na 1000 m 10. mesto. Damir Gu-bernič je pri skoku v višino dosegel 9. mesto, Ilič Vladimir pa je v suvanju krogle dosegel 15. mesto.
Vidno uvrstitev je dosegla tudi Merima Hadžič v teku na 100 m in to 5. mesto, skupno pa so se atletinje uvrstile na 22. mesto.
Šport je pomemben za zdravje in samozavest, udeležba na športnih tekmovanjih pa dijakom omogoča, da se izkažejo.
Čestitamo jim!
MILAN MANDELJC, 1. č.
Kegljači društva upokojencev Kamnik
Z odliko končali sezono
Kot že nekaj sezon doslej, smo se tudi v sezoni 2002/2003 udeležili Domžalskega občinskega ekipnega tekmovanja v kegljanju, ki se je odvijalo na kegljišču Repovž v organizaciji Športne zveze iz. Domžal.
Prijavilo se je pet ekip s po štirimi tekmovalci, med njimi tudi ekjpa ŠD »CALCIT« iz Stahovice. Zaradi slabe organizacije je bilo tekmovanje tako, da niti ne" vemo kakšen je vrstni red ekip, saj so zapisniki odigranih srečanj ostali še dolgo po končanem dvokrožnem tekmovanju v skrinjici, kamor smo jih vlagali.
Za nas vemo, da smo bili prvi, saj smo premagali vse ekipe in sicer: 6x6:0 in 2x5:1.
Tekmovali smo v disciplini 4x120 lučajev mešano, kar je novost v kegljaškem športu po svetovnem prvenstvu 2002 v Osijeku. 120 lučajev pomeni 4x30 lučajev mešano in sicer 15 lučajev v polno in 15 lučajev čiščenja.
Za primerjavo prejšnjih 200 lučajev mešano naj bi zdajšnji rezultat množili s faktorjem 1,67, tako 540 podrtih kegljev pomeni prejšnjih 900 podrtih kegljev.
Na tem tekmovanju je od naših tekmovalcev v povprečju najboljši Vojko Poljanšek s 487 podrtimi keglji iz. 8. nastopov, sledijo mu Franc Novak s 484 podrtimi keglji iz 6. nastopov, Drago l.eben s 183 podrtimi
keglji iz 7. nastopov; in Karel Černe s 462 podrtimi keglji iz 4 nastopov. Kot že omenjeno, uradnih rezultatov ni, kljub temu pa smo z našimi nastopi zelo zadovoljni.
V letošnjem januarju je zaradi finančnih težav odpadlo ekipno tekmovanje v spomin na Dražgoško bitko, ta pokal smo v preteklosti osvojili kat"9-krat.
V nadaljevanju sezone smo se člani DU Kamnika maja letos, udeležili veteranskega državnega prvenstva v Celju kot kegljači KIK »Calcit« Kamnik. Pogoji na celjskem deset- stez-nem kegljišču so bili zelo slabi, saj smo od vročine in vlage komaj dihali, tako, da so tudi ti vplivali na rezultate tekmovanja, ki se je odvijalo v disciplini 2x50 lučajev mešano.
Pa naj začnem po starostnih kategorijah in sicer veterani od 50—55 let, v kateri je nastopil Vojko Poljanšek in z rezultatom 400 podrtih kegljev osvojili 28. mesto med 46 tekmovalci. Tu velja omeniti veterana Darka Bizjaka, državnega reprezentanta, ki je s 480 podrtimi keglji osvojil /lato odličje.
V kategorijah veterank od 56-60 let je zelo dobro nastopila Jožica Vidic in s 390 podrtimi keglji osvojila 6. mesto. Do.bro-nastega odličja so ji manjkali samo j keglji, do zlatega pa 12 kegljev. V tej kategoriji je tekmovalo I i veterank.
V kategoriji veterani nad 66 let je nastopil Drago Leben in z zelo dobrimi 431 podrtimi keglji osvojil odično srebrno odličje, do zlatega mu je zmanjkalo 9 kegljev. V tej kategoriji je tekmovalo 17 veteranov.
Ob tej priložnosti moram pohvaliti vodstvo KK »Calcit« Kamnik, ki nam je kljub financ-' nim težavam in prizadevanju, da končno la sport zaživi v Kamniku z dograditvijo kegljišča, omogočilo enkrat tedensko trening na razmajanem kegljišču pri Repovžu v Domžalah.
Na tradicionalnem Troboju v Slovenj Gradcu, na srečanju kegljačev DU Slovenj Gradec, DU Ravne in DU Kamnik, ki se odvija že vrsto let, nam ne bi šlo vse po načrtih, saj smo načrt tovali drugo zaporedno zmago, vendar smo za ekipo DU Slovenj Gradec zaostali /a 59 podrtih kegljev.
Nastopili smo z 10-člansko ekipo na borben način. Ker v Kamniku nimamo kegljišča je tudi kegljanje v DU Kamnik zamrlo, razen kegljačev in keg-Ijavk, ki so vključeni v KK »Cal-cit« Kamnik, kjer tudi redno trenirajo. Zaradi tega ni možno sestaviti desetčlanske ekipe in smo si pomoč poiskali pri domžalskih upokojencih.
Pri tem načinu se keglja samo na čiščenje, če se naredi preveč rib (krogla brez. zadetega keglja) pa ni rezultata. To se nam je zgodilo na prvih dveh stezah, kjer smo podrli samo 324 kegljev. Na drugih smo kegljali odlično ter podrli 402 keglja, kar nam je prineslo dru-
go mesto. Za kegljači DU Slovenj Gradec smo zaostali za 57 kegljev.
Najtežji nastop nas je čakal 28. maja na kegljišču Triglava v Kranju, kjer je bilo organizirano regijsko ekipno prvenstvo Gorenjske, iz katerega se prvak uvrsti na jesensko državno prvenstvo za leto 2003. Naj vas spomin, da smo lani osvojili tretje^mesto. .
Letošnje tekmovanje je bilo organizirano tako, da smo tekmovali v disciplini 100 lučajev na tekmovalca in sicer 25 lučajev na steno z. 10 lučaji v polno in 15 lučajev čiščenja, kar je popolnoma izenačilo pogoje za vse tekmovalce, saj smo vsi kegljali na vseh štirih stezah. Nastopili smo v postavi; Franc Novak, Vojko Poljanšek, Drago Leben, Rudolf Vidic in Jožica Vidic kot rezerva.
Pričakovali smo rezultat blizu 1600 podrtih kegljev, vendar je bilo že 1555 podrtih kegljev več kot dovolj za zmago, saj smo drugouvrščene kegljate DU Železniki s 1478 podrtimi keglji premagali za 77 kegljev. Ker pa se rezultat posameznika v ekipni tekmi šteje tudi kot posamična uvrstitev sta Kamniča-na Vojko Poljanšek s 414 podrtimi keglji in Rudolf Vidic s 425 podrtimi keglji osvojila naj-žlahtnejši odličji. Drago Leben je osvojil 7. mesto s 170 podrtimi keglji, Franc Novak pa 22. mesto s 338 podrtimi keglji.
Zadnjo regijsko zmago poklanjamo v spomin nedavno preminulemu Slavku Šuštarju, ki je bil naš dolgoletni vodja, ki je dal vse od sebe za ta šport.
RUDOLF VIDIC
19. srečanje harmonikarjev pod Repanškovimi kostanji
Prvo julijsko nedeljo so številni obiskovalci od blizu in daleč spet napolnili prostrano dvorišče Repanškove gostilne na Homcu, da bi prisluhnili že devetnajstemu srečanju harmonikarjev iz občin Kamnik, Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Sedemčlansko, ocenjevalno komisijo, v kateri je bil tudi Lojze Stražar, znani režiser Poletnega gledališča na Studencu, je vodil nekdanji dolgoletni ravnatelj kamniške glasbene šole, skladatelj in pedagog Franci Lipičnik.
Na odru pod starimi kostanji se je ob duhovitim in šaljivim komentarjem Kondija Pižoma zvrstilo 51 harmonikarjev, ki so se potegovali za kar najboljše ocene, poleg tega pa se je izven konkurence predstavilo še 11 godcev iz drugih krajev Slovenije in zamejstva.
Že tradicionalno prireditev,
ki jo vsako leto organizirata Vido in Andrej Repanšek, sta tudi letos poleg ostalih sponzorjev podprli občini Kamnik in Domžale ter obe izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na začetku je zbrane pozdravil domžalski podžupan Vinko Juhart. Večerna podelitev priznanj najboljšim pa je pripadla našemu županu Tonetu Smolnikarju, ki je skupaj s Francijem Lipičnikom in Vidom Repanškom podelil tudi lepe nagrade, med njimi sta bila tudi gorsko kolo in zlata harmonika v obliki obeska.
V skupini harmonikarjev do 15 let je že petič zmagal Matjaž Poljanšek iz Kamnika, ki si je tako nadel naziv častni godec gostilne Repanšek. V skupini nad 50 let pa je bil po oceni komisije najboljši Marjan Rozman iz Komende. Med godci od 15 do 50 let pa si je prvo mesto
priboril Robert Osolnik iz Suhadol.
Kot najboljša godčevka se je izkazala Breda Horvat, najmlajši med nastopajočimi je bil Uroš Poljanšek, največ let pa si je nabral 73-letni Ivan Lindič, med najboljše začetnike pa so uvrstili Uroša
Čeprav je tudi to nedeljo pritisnila huda vročina, je bila ta zanimiva prireditev, o kateri »glas seže že v deveto vas«, izredno dobro obiskana, posebno mladi harmonikarji pa so tudi pokazali viden napredek. Vsi udeleženci srečanja pa so se nato še pozno v noč poveselili ob zvokih ansambla Razpotniki.
Tuhinjsko dolino je na srečanjih harmonikarjev zastopal Miha Žibert.
Kot nam je ob zaključku povedal Vido Repanšek, že sedaj razmišljajo o nekaterih dodatnih popestritvah na prihodnjem jubilejnem 20. srečanju godcev pod Repanškovimi kostanji. F. S.
PREŽIVELA UDAR STRELE
Za letošnje poletje so v naših planinah značilne tudi precej pogoste nevihte in udari strel. V juniju je strela na Lepenatki ubila 10 krav, treščilo je tudi v slovaška planinca na območju Mojstrovke, a sta na srečo oba preživela. In še kod drugod je prišlo do »bližnjega srečanja« z »naravno« elektriko. Tudi na vrhu Planjave 3- julija letos je bila okoli pol dvanajstih močna razelektritev - strela, kar se na srečo ni končalo tragično, čeprav bi lahko ugasnilo šest življenj.
V okviru alpinističnega tečaja, ki se je odvijal na Kamniškem sedlu, se je naveza dveh tečajnic iz Radovljice Polone Tomazin in Saše Dolenc, pod vodstvom alpinističnega inštruktorja Blaža Vrabca iz Kamnika, okoli sedmih zjutraj odpravila plezat JZ greben s Sukalnika. Pri vstopu v smer se jim je pridružil še pripravnik AO Kamnik Marko Petek. Vreme je bilo na začetku lepo, zato so vstopili v smer. Čez čas so se začele nabirati megle, ki so obetale dež, zato so hoteli že obrniti, vendar se je nato vreme malo izboljšalo in so nadaljevali. Malo pred vrhom jih je ujel dež in so se, zavedajoč se možnosti strele, pripravili na sestop, ki pa gre preko vrha.
Vreme se je nato začelo spet boljšati. Ko so bili na vrhu, se jim je pridružila še naveza, ki je plezala SZ greben. Takrat se je zabliskalo in zagrmelo.
Strela, pravzaprav je šlo bolj za razelektritev, je oplazila Sašo, nato pa še Marka. Sašo je malo opeklp po obrazu, Marko pa je čutil samo močno tresenje v nogi. Pri tem je Saša izgubila zavest za kakšno minuto in padla kot spodsekana. Blaž jo je prisebno ujel za nogo, da je ni odneslo v Logarsko. Hitro so jo prenesli v škrbino in nato sestopili na označeno pot. Vodja je poklical GRS, ki je ponesrečenko s helikopterjem prepeljala v Kamniško Bistrico in od tam z reševalnim vozilom v bolnišnico. K sreči si je povsem opomogla in naslednji dan zvečer je bila spet na Kamniškem sedlu, da nam je lahko povedala, kako je bilo ob njenem ponovnem rojstnem dnevu.
Pravi, da je gledala dokumentarec o ljudeh, ki so preživeli udar strele in so o tem pripovedovali: kako je, kakšen občutek so imeli, kaj so doživeli. Takrat si je rekla, da bi to bilo zanimivo videti, seveda, da preživiš. In želja se ji je uresničila.
Spominja se samo, da so
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vabi
v Poletno gledališče Studenec pri Domžalah na
III. Kulturni poletni festival Studenec
Domača gledališka predstava ZENITEV (N. v. Gogolj)
petek, 25. julija in sobota, 26. julija, ob 21. uri in ob 24. uri (polnočna predstava); nedelja, 27. julija, ob 21. uri; petek, 1. avgusta, sobota, 2. avgusta ob 21. uri in zadnja predstava 3. avgusta ob 21. uri.
Simpatična dramaturška stvaritev komedije sega v čas stare Rusije. Režija in priredba komedije Alojza Stražarja vključuje tudi ples in petje s klavirsko spremljavo v živo ter še več drugih spektakularnih zanimivosti.
Koncert THE GOLDEN GATE QUARTETA in NEW SWING QUARTETA, 22. avgust ob 20.30
Sloviti THE GOLDEN GATE QUARTET s svojimi značilnimi pesmimi že 68 let širi radost in veselje po vsem svetu. Sestavljen iz štirih moških glasov je v dotedanji svet spirituala in gospela prinesel nov glasbeni izraz.
NEW SVVING QUARTET je v letošnjem letu slovesno in delovno obeležil 35 let neprekinjenega delovanja. Občinstvu v Sloveniji in v tujini je približal lepoto Bogu predanih pesmi iz cerkva ameriškega juga.
Glasba treh dežel 2003 - mednarodni koncert 30. avgust ob 20.30
Letos bomo, kot že doslej, k sodelovanju povabili znane ansamble in glasbene skupine iz Italije, Avstrije in Slovenije. Tako sodelovanje prinaša v osrčje Slovenije občutek povezanosti med ljudmi in prijateljstvo.
Prodaja vstopnic (Vstopnice so oštevilčene): VELE, trgovska družba, tel.: 01 721 83 31, Trgovina Nakup Kamnik,
Šutna 48, tel.: 01 839 70 81, KAVARNA VERONIKA, Kamnik, tel.: 01 839 11 43 in dve uri pred predstavo v poletnem gledališču.
Saša, zadaj Planjava. Vrh, v katerega je treščilo, je v megli.
splezali smer, stali na vrhu, prihajala sta še dva. Rekli so, tla ju bodo počakali, nato so pa kar naenkrat šli dol. Hodila je za Šerkijem in vedela, da mu mora slediti. V začetku ni videla povezave, potem pa se je začela počasi zavedati in se spraševati in si odgovarjati: kdo je, zakaj zdaj tukaj hodi, kje je, kaj je in podobno. Počasi se ji je začel vračati spomin, ni pa vedela, kaj se je zgodilo, to so ji pozneje povedali ostali, ker jo je zanimalo, kaj se je pravza-j?rav dogajalo. Z zavedanjem je začutila tudi nekaj vročega na levi strani obraza. Malo jo je peklo, kjer je bila opeklina, Potem ji je bilo zelo hudo, da so jo poslali na helikojiter, ker se je počutila čisto v redu, vse je bilo normalno, pač ni razmišljala, da so lahko tudi takšne posledice. V bolnici je bila 24 ur na opazovanju, pa je bilo vse v redu. Ni bilo nobene vstopne in izstopne točke, ki so ju iskali, če bi bila strela. Le ožganim. . Marko jo je odnesel še bolje.
Medtem, ko je bila Saša kakšno minuto v nezavesti in se je šele čez kakšne pol ure povsem zavedla, je Marko videl močno iskro, ki je švignila od Sašine glave v njegovo nogo. Začutil je samo tresenje in že je bilo vse mimo.
In še nasvet iz ust udeleženke bližnjega srečanja s strelo: »Se je kar za paziti,   ni za podcenjevati tele narave. Če je tako slabo vreme, pa ste kje na grebenu ali vrhu, čimprej v zavetje, sestopati čim prej, ne čakati. Čeprav strele ravno ne sekajo tako naokoli, se lahko zgodi, da kakšna pride in človek še sam ne ve od kod.«
Toda v planine, v stene Saša ne bo nehala hoditi. To je dokazala že s tem, da se je naslednji dan vrnila na Kamniško sedlo. Bo pa previdnejša ko se bodo začeli pojavljati oblaki in bo megla zavila vrhove, saj ni nobene garancije, da bi preživela še kakšno bližnje srečanje s strelo. Eno dodatno življenje je,že izkoristila, pravzaprav že dve, saj je naslednji dan brez ene same praske preživela poclor skalnega bloka, nihče pa ne ve, če ima še kakšno življenje »na zalogi«, na srečo se pa ni zanašati. Morda so ji pa planine ravno s tem, da je preživela, pokazale svojo naklonjenost?
BOJAN POLLAK
Mali oglasi
Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57,041/322-571.
GROUP
ŽSSS^ Kemijska industrija KAMNIK d.d.
Fužine 9, Kamnik
-   oddamo v najem opremljeno trgovino v poslovni stavbi pri vhodu v kompleks KIK za neživilsko dejavnost z možnostjo prodaje tudi KIK-ovih izdelkov.
oddamo v najem več pisarniških prostorov v istem objektu
Informacije na tel. 830 38 00/705 ali 041 664 754
POMOČ PRI ODLOČANJU
O SANACIJI
VAŠE KOTLOVNICE
Na zastavljena vprašanja, ki se pojavljajo ob predvidenih sanacijskih ukrepih in so vezani na njihovo smotrnost ter gospodarnost, je možno odgovoriti le po natančni analizi posamezne zgradbe.
Načeloma se držimo pravila, da izvedemo najprej:
• ukrep, ki je najbolj ekonomičen
• sledi ukrep, katerega uspeh ni odvisen od drugih izboljšav
• končno imejte v vidu, da ukrepe navežete na potrebna sanacijska dela na zgradbi.
Neodvisen institut v Darmstadtu je v ta namen izdelal seznam. V njem se sanacijska dela delijo na ukrepe, ki so gospodarni le, če se povežejo s potrebnimi sanacijskimi deli (npr. zunanja izolacija zgradbe pri potrebnem renoviranju fasade), in neodvisne ukrepe, ki so gospodarno smotrni tudi brez povezave z drugimi deli.
Načeloma se postavlja vprašanje, po katerem vrstnem redu naj se izvedejo ukrepi za posodabljanje ogrevalne naprave in toplotne izolacije zgradbe, da dosežemo optimalno korist. Brez dvoma se doseže največji prihranek energije, če se istočasno s posodobitvijo ogrevalne naprave izvede tudi toplotna izolacija zgradbe.
Če se iz finančnih razlogov lahko izvede le en ukrep, naj se najprej zamenja ogrevalni kotel.
Sodobni nizkotemperaturni ali kondenzacijski kotli preko širokega območja izkoriščenosti izkazujejo konstantno visok izkoristek. V primeru, da je kasneje izvedena še toplotna izolacija zgradbe, to vodi k predimenzioniranju ogrevalnega kotla, vendar ostane visok izkoristek ohranjen.
Če pa se najprej izvede toplotna izolacija zgradbe, pade izkoriščenost obstoječega ogrevalnega kotla. Tedaj se praviloma slab izkoristek še poslabša. Del prihranka energije, ki se-je dosegel z izboljšano toplotno izolacijo, se izniči s slabšim izkoristkom kotla.
Neodvisno od vrstnega reda ukrepov se doseže s posodobitvijo ogrevalne naprave ugodno razmerje med stroški in koristjo.
Pri izbiri načina ogrevanja je bistven izbor energenta in v primeru, da obstaja priključni plinovod na objektu, se lahko vgradi sodoben plinski kondenzacijski kotel. Ta dosega potrebno visok izkoristek, istočasno odpade potreba po skladiščenju in naročanju kurilnega olja, pa tudi stroški vzdrževanja kurilne naprave se znižajo.
Če se izbere kot gorivo zemeljski plin, je naslednja izbira med talnim in stenskim ogrevalnim kotlom. Plinski stenski kotli so grajeni v modulni tehniki, tako se lahko sestavijo različne variante naprav z integriranim ogrevanjem sanitarne vode ali brez.
V sodelovanju z Adriaplinom je prispevek pripravilo podjetje I.S.P. d.0.0. Kamnik.
JOŽE OBLAK, v.d.i.s.
LJUBLJANA
1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL (+386) 01 23 42 100, TEL/FAKS: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaDlin.siol.net/. E-mail: adriaplin@siol.net
VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA
ISP
d.0.0.
Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik tel.:(01)839 45 87, fax:(01)839 45 88, e-mail: isp@siol.net, www.isp.si
Kot največji zastopniki opreme VIESSMANN poleg dobave vseh vrst plinskih kotlov omogočamo našim strankam: -takojšnje posredovanje okvirnih ponudb
- svetovanje in projektiranje,
- izvedbe plinskih instalacij
ZA IZVEDBO PLINSKE NAPELJAVE VAM POLEG VISOKE KAKOVOSTI NUDIMO NAJEM UGODNEGA KREDITA, POPUSTE TER VRSTO DRUGIH UGODNOSTI
PRI NAS POSKRBIMO ZA VAS z VIESSMANNOM z roko v roki!
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h
Kamniški OBČAN
24. julija 2003 15
USLUGA TAPETNIŠTVO
SPRUK DUŠAN s.p.
Krivčevo 25, Stahovica, tel.: 8325-819,041/239-008
ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAMO SLEDEČA DELA:
• preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur,
kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov ■ tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo.
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
VSE VRSTE KRMILza purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
UMETNA GNOJILA
sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
SEMENA TRAV
- travnik II., lucerna,
- enoletna trava
Cene za krmila so tovarniške.
VINSKA KLET R0ND1Č
Točimo: -
rdeča vina:
• Cabernet sauvignon
• Merlot   • Barbera
bela vina:
• Sauvignon
• Rebula
Proizvodnja in prodaja kisa
¥     • vinski kis      • kis ?a vlaganje
PRiNC • jabolčni kis    • olje ?a cvrtje in
solato
Dd. Čas: 9" - 12", 16" - 19", SOb.: 9" - 12"
Šmarca, Kamniška 28/c, Kamnik Td.: 01/831 11 18, gsm: 031/840 391
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
ALA, KONTAKTNE
l'OIU SI Vil .J A DO 31.U8.2tm*
, MASKE , PLAVALNA OČALA GOTOVINSKI POPUST
OD 15 - 30 %
NA VSA SONČNA OČALA
Perovo 26,1241 Kamnik Tel. 01 831 49 51
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
1 'II
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
H
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve jI
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
II
Nt srhrt tisto, kar nas loči in življenje ni kar druži nas. So vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas,
ZAHVALA
V 47. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mami, stara mama, hči, sestra, teta in tašča
JOŽICA VRHOVNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njenim sodelavcem iz Svilanita in našim sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Mileni in patronažni sestri Jani za požrtvovalno pomoč na domu, župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču in govornikom za besede slovesa, Žalujoči: vsi njeni Julij 2003
ZAHVALA
V 39. letu življenja nas je zapustil naš sin, brat in stric
MIRO HRIBAR
iz Prvomajske 8 v Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cVetje, sveče, darove za maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku ze lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, julij 2003
Rože uvenejo, lica usahnejo,
v srcu le sanja otožen spomin.
ZAHVALA
V 89. letu življenja se je za vedno ustavilo srce
MARIJE PERNE
iz Godiča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Antonu Bcrčanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem zbora France Gačnik za zapete pesmi in trobentaču. Vsem iskrena hvala. Žaluoči: vsi njeni Julij 2003
Rože uvenejo, lica usahnejo. V srcu ostane otožen spomin ...
ZAHVALA
V 65. letu nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož in oče
TONE PALČIČ
iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sošolcem in sosedom, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem duhovnikom in frančiškanom, še posebej patru Marku Novaku in gospodu Štefanu Steletu za" lepo opravljen obred. Hvala tudi MePZ Cantemus, Sebastjanu, Barbari, KS Tunjice in vsem Tunjičanom, filatelisličnemu društvu Ivan Vav-potič in tunjiškim gasilcem. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: Maruša, Rok in Metod
_Julij 2003__
AVTOBUSNI PREVOZI
VRANKAR - BUS, d.o.o.
BUČ 20, 1219 LAZE telefon: 01/834-60-23 faks: 01/834-60-24
VRANKAR-BUS, d.0.0. organizira: NAKUPOVALNI IZETI: Lenti, Trst (vsako 1. sredo v mesecu) ROMANJE: Medžugorje, 22. 7. 2003 KOPANJE v Izoli: 26. 7., 2. 8., 9. 8.
IZLETI: Gardaland (1 dan) 2. 8. 2003, Rudnik Mežica in splavarjenje (1 dan) 9. 8. 2003, Goli otok, Rab (2 dni) 29. in 30. 8., Plitvička jezera (1 dan) 30. 8.
Organiziramo izlete za skupine po domovini in tujini. Pokličite na telefon: 01 /834-60-23. 01/834-72-03
Kamnik, Maistrova ulica, prodamo trgovski lokal v obratovanju, 220 m2, v celoti obnovljen leta 2001, klimatiziran.
Cena: 55.000.000,00 SIT.
Metropola, d.0.0., Ljubljana, Parmova 37 Tel.: 041/676-585.
SIL
EST
NOVA poslovne storitve
• urejanje vseh vrst delovnih razmerij
• vpis stanovanj v zemljiško knjigo in izdelava etažnih načrtov
• druge poslovne storitve
Steletova 8a, Kamnik tel.: 01-83-10-960 faks: 01-83-10-965
ItUUU SVOJ DMR KOPOmi NMCtHMl!
TEHNIČNA TRGOVINA
Usnjarska 9, Kamnik
(nasproti nekdanje tovarne Utok), tel.: 83-17-203
UGODNI NAKUPI HLADILNIKOV, ZAMRZOVALNIH OMAR
IN SKRINJ, BARVNIH TV
u i
ZA VODOVODNE ARMATURE *> ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE
UGODNO! KLIMA NAPRAVE GORENJI
NOVO!
CD ii Slo +tujlh Izvajalcev
NAJUGODNEJŠE CENE BELE TEHNIKE GORENJE
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO ODPRODAJE ZALOG.
- BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI - KREDITI GA 1+6, 1+12,1+24 MESECEV
/a Teboj ho ostala
praznina poštenega človeka, ki je do zadnjega sledil dogodkom časa.
Cenil si sedanji napredek, ki pa je v celoti pozabil, kot si velikokrat dejal, na malega delovnega človeka,
ZAHVALA
V 95. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast, deda in pradeda
ALOJZ LOŽAR
čevljarski mojster v pokoju iz Kamnika, Medvedova 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili besede sožalja in ga  pospremili  na  njegovi  zadnji  poti.  Hvala vsem sodelujočim pri izvedbi pogrebnega obreda. Posebna zahvala dr. Pfajferjevi za skrbno zdravstveno pomoč.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, Basel, julij 2003
PRIŠLA
v Modno hišo Kamnik, v Novo modo Kamnik in v Otroško modo
POPUST
od 21. JULIJA do 8. AVGUSTA 2003
Blagovnica Vete Domžale. Dom oprema Kamnik, Univerzal Kamnik, Trgovski center Vele Mengeš
pri nakupu kamp opreme in vrtnega pohištva
pri nakupu kosilnic in koles
POSEZONSKA
o>ZPRO£>Aj^
poletnih oblačil
od 21. JULUA do 11. AVGUSTA 2003
POSEZONSKA
^AZPRODAj^
obutve
od 21. JULIJA do 11. AVGUSTA 2003
d cm
o%
v   ^Orcan »01/8391311,
Kamniški UdLAIM 041/662 450
Kamnik, Glavni trg 23,1, nadstropje od 18. avgusta dalje
(zgradba med občinsko hišo in sodiščem)
TRGOVINA ŽGAJNAR			
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48			
UGODNA PONUDBA!			
- paprika I. kvalitete, na vrečo, 1 kg 150,00		- negazirana pijača Presad	
- kis za vlaganje, 3 1	229,90	- 4 okusi, 1,5 1	129,90
- alpsko mleko 3,2% m.m., ti	139,90	- Radenska, 1,5 1	129,90
- pizza šunka, 1 kg	599,90	- rastlinsko olje Cekin, 2 1PVC	459,90
- sir Jošt, 1 kg	999,90	• krompir, 10 kg	999,90
- piščanec zamrznjen, 1 kg	499,90	- pivo Smile, 0,33 1	139,90
- mesni narezek Belmur, 200 g	199,90	- pivo Bandidos, 0,33 1	149,90
- Rio mare 3+1	599,90	- Laško pivo, 0,5 1	149,90
- namaz mesnina, 400 g	199,90	- toaletni papir 2-sIojni, 8/1	189,90
- šampinjoni Mikado, 400 g	149,90	- kava zamorček, 100 g	89,90
- sirup - več okusov, 41	799,90	- zemlja za rože, 50 1	599,90
Vse cene so v SIT.	V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure,		
Ponudba velja do prodaje zalog.	ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.		
PEUGEOT SERVIS
očutite seikot doma.
#vw.peogeou»
		■■■jje.po standardih, ki čas	ovno normi	r-;o v,*.	ak najmar-<4: servisni poseg
	mobOv. 2	■ ■ je cena naših servisnih	pskecsv v-	i i)	lana in fiksna. Kur ^s>e pr,
	26--"	-    3sni«no h.hV 3        : •-. ■"r^f•:- -		mil	ti vključujejo material, delo S »«1 NAS VESTE, PRI ĆEM STE:
RODEX d.0.0. - Rova, Rovska cesta 2,1235 Radomlje - tel.: 01 722 70 10 www.rodex.si
^nična trgov/fe
-{e»""~-----v~*in$
Ljubljanska 3/c, Kamnik (bivši market Zaprice) telefon: 01/839 47 97
•BELA TEHNIKA,
• AVDIO VIDEO TEHNIKA,
• MALI GOSPODINJSKI APARATI,
• RAČUNALNIŠTVO
• TELEKOMUNIKACIJE...
svetovanje '» do 20 km brezplačna dostava »
5ENZAC10NAINO)
Možnost nakupa na 2U obrokov na položnice
miercator
POSEBNA NOVICA!
V hipcrmarketu Meraitor v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in blaga s trgovsko znamko pripravili še izjemno ugodno ponudbo:
I i
c
B
>G
■O)
O
Sir Gaudar 45% m.m., cena za kg v kosu, Ljubljanske mlekarne
Družinski sladoled Polar v lončku, vanilija, 6 x 100 ml
Voda, 1.5 litra, Dana, Mirna
Multivitaminski nektar, 1.5 litra, Dana, Mirna
Deit limona, 1.5 litra, Kolinska, Ljubljana
MERCATOR TEHNIKA
Akcijsku ponudba izdelkov vetja do prodaje nalog. Vse cene so v SIT.
929r
469-
74r
147r
135r
Steklo keramični štedilnik Gorenje EC77004 v beli barvi 89.900;-
MERCATOR PE^v/Tl Qv7E
GIVENCHY vam ob nakupu 100 ml moške toaletne vodice podari deodorant v spreju!
Si Itevtatmnajboljši sosed \