IZVESTJE 19 • 2022 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN C504-2240 19 • 2022
Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC
SAZUvNoviGoriciznaslovomZahodnaslovenskanarodnostnamejav luči sprememb
časa, ki seosredotočanazgodovinske raziskavevzahodnemslovenskemprostoru,
njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na
preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje
socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem,
globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih
ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in
gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora.
RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI
VSEBINA • Uvodnik (Katja Mihurko Poniž)• VOJKO PAVLIN Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in
družina Kobenzl • ROBERT DEVETAK »Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von
Záhony•BRANKOMARUŠIČDijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskemgovoru
(1873) • DANILA ZULJAN KUMAR Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu • PETRA TESTEN
KOREN Goriške perice pred prvo svetovno vojno • PETRA KOLENC Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah • NEVA MAKUC Drobci iz
novogoriške predzgodbe: goriško pokopališče na Grčnimed ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika
Tume • BARBARA ŠATEJ Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine •
KATJA MIHURKO PONIŽ Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objektmode – oblačilna kultura Brik iz zapiskovOrlove terenske ekipe• ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini • JASNA
FAKIN BAJEC Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice • Poročilo o
delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022
Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica:
znanstvene sodelavke in sodelavec:
doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG
doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22)
doc. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21),
dr. NevaMakuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24)
dr. Vojko Pavlin – Zgodovinski inštitut Milka Kosa
dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20)
dr. PetraTesten Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23)
višja strokovna sodelavka:
dr.Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26)
prof. dr. BrankoMarušič, znanstveni svetnik v pokoju
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume:
Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26
Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si
Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostnameja v luči sprememb časa,
ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica.
KAZALO VSEBINE
Fotografija na naslovnici: Branjevki odhajata iz Gorice, julij 1916 (št. foto 28623, hrani Goriški Muzej).
ISSN C504-2240
Tisk: Birografika Bori
Naklada: 500 izvodov
Naslov uredništva:
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica,
Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica
Tel.: 05 335 73 26
Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2,
p. p. 306, 1001 Ljubljana
©2022, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje
Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc
Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc,
doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc,
prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin,
dr. Petra Testen Koren, doc. dr. Danila Zuljan Kumar
Jezikovni pregled: Anja Mugerli
Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk
Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU
R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I
1 9 • 2 0 2 2Izvestje
MESTNAOBČINA
NOVAGORICA
Uvodnik (Katja Mihurko Poniž) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
VOJKO PAVLIN
Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in družina Kobenzl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
ROBERT DEVETAK
»Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von Záhony . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
BRANKO MARUŠIČ
Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskem govoru (1873) . . . . . . . . . 13
DANILA ZULJAN KUMAR
Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
PETRA TESTEN KOREN
Goriške perice pred prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
PETRA KOLENC
Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah . . . . . . . . . . . . . . . 30
NEVA MAKUC
Drobci iz novogoriške predzgodbe:
goriško pokopališče na Grčni med ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume . . . . . . . . 36
BARBARA ŠATEJ
Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine . . . . . . . . . . . . . . . 43
KATJA MIHURKO PONIŽ
Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objekt mode – oblačilna kultura Brik iz zapiskov Orlove terenske ekipe . . . . . . . . . . 53
ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini . . . 60
JASNA FAKIN BAJEC
Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . 64
POROČILO O DELU sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od
1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
ČLANKI ���
Izvestje 19 • 2022
48
Pisma Primork v elektronski
zbirki PISMA1
KATJA MIHURKO PONIŽ | Univerza v Novi Gorici, Raziskovalni center za humanistiko
katja.mihurko.poniz@ung.si
Izvleček: V prispevku je predstavljena zasnova, zgodovina razvoja, obseg in pomen elektronske zbirke
PISMA. Razloženo je, zakaj so pisma pomembna v humanističnem raziskovanju. Posebna pozornost je
usmerjena v pisma žensk, ki so živele na področju Primorske.
Ključne besede: pisma, korespondence, aleksandrinke, druga svetovna vojna, elektronske zbirke.
Lettere dell donne di Litorale nella raccolta
elettronica PISMA (lettere)
Riassunto: Il contributo presenta il contenuto, la storia dello sviluppo, la portata e l’importanza della
raccolta digitale di lettere PISMA (Lettere). Inoltre, l’articolo spiega perché le lettere siano importanti
nella ricerca umanistica. Particolare attenzione è rivolta alle lettere delle donne del Litorale.
Parole chiave: lettere, corrispondenza, alessandrine, seconda guerra mondiale, collezioni digitali
Pisma nudijo intimen in avtentičen vpo-
gled v posameznikova oziroma posamezni-
čina razmišljanja, saj običajno niso namenje-
na širši javnosti. Pogosto vsebujejo številne
podatke o različnih ljudeh, publikacijah, do-
godkih in še o marsičem, kar zadeva življenj-
sko in delovno okolje (glej Dumont 2016),
zato so dragocen vir informacij.
V elektronski zbirki Pisma (https://pisma-
rch.ung.si/) pri projektu Raziskovalnega cen-
tra za humanistiko Univerze v Novi Gorici so
tudi pisma, ki so jih napisale ženske, rojene
na Goriškem. V članku bom predstavila zbir-
ko, razložila, zakaj je pomembno, da pisma
zbiramo v elektronskih zbirkah, kako jih digi-
taliziramo in opremimo zmetapodatki, kako
jih lahko vključimo v znanstvene raziskave,
kako prispevajo k boljšemu razumevanju
kulturne dediščine, zakaj so tovrstni projekti
zanimivi za širšo javnost ter kako zbirka pri-
speva k boljšemu poznavanju in razumeva-
nju ženskih življenj na Goriškem.
O zbirki
Zbirka obsega ob številnih pismih različ-
nih posameznikov dve zaključeni korespon-
denci iz družinskih arhivov, ki omogočata
raziskave zgodovine vsakdanjega življenja:
korespondenco med aleksandrinko Felicito
Koglot Peric in njenimmožem Francom Peri-
cem ter korespondenco družine Kremen-
šek, ki poleg pisem družinskih članov vklju-
čuje pisma redovnic katoliškega reda sester
1 Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa
Historične interpretacije 20. stoletja (P6-0347), ki ga
sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejav-
nost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
49
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Nôtre Dame, pa tudi pisma prijateljev in
znancev družine. Zbirka vključuje tudi kore-
spondenco literarnega omrežja avtoric slo-
venske moderne (Ivanka Anžič Klemenčič,
Elvira Dolinar, Vida Jeraj, Zofka Kveder, Ma-
rica Nadlišek Bartol, Ljudmila Poljanec, Mari-
ca Strnad, Kristina Šuler) in tistih avtorjev, s
katerimi so si dopisovale (Anton Aškerc,
Ivan Cankar, Josip Murn Aleksandrov). Ta pi-
sma hrani Rokopisni oddelek Narodne in
univerzitetne knjižnice Ljubljana.
Zbirka nastaja v okviru programske sku-
pine Historične interpretacije 20. stoletja
(P6-0347) in projekta Transformacije inti-
mnosti v literarnem diskurzu slovenske mo-
derne (J6-3134) ter kot participativni pro-
jekt, saj pri prepisovanju pisem sodelujejo
tudi prostovoljke in prostovoljci.
Iz pisem zberemo metapodatke, kot so:
pošiljateljica oziroma pošiljatelj, prejemnica
oziroma prejemnik, kraj, iz katerega je pi-
smo poslano, kraj, kamor je poslano, datum
prejema pisma, spol pošiljateljice oziroma
pošiljatelja in spol prejemnice oziroma pre-
jemnika. Za vsa pisma določimo največ pet
ključnih besed iz naslednjega seznama: anti-
feminizem, aleksandrinstvo, branje, cenzu-
ra, dom, domoljubje, družabnost, Dunaj,
druga svetovna vojna, delavnost, dvojna
morala, erotika, feminizem, finance, gledali-
šče, gospodarstvo, gospodinjstvo, izobraže-
vanje, kmetijstvo, kulinarika, kultura in ume-
tnost, kulturno posredništvo, literarne revi-
je, literarna kritika, ljubezen, materinstvo,
migracije, moško prijateljstvo, običaji in pra-
znovanja, oblačila, očetovstvo, osebna raz-
merja, otroštvo, podeželsko življenje, politi-
ka, poroka, potovanja, Praga, prva svetovna
vojna, rastlinski svet, religija, samocenzura,
slovanofilstvo, smrt, spolnost, sreča, starše-
vstvo, šport, topofilija, Trst, učiteljstvo, ure-
dnikovanje, vreme, Zagreb, zakon, zdravje,
ženske revije, žensko-moško prijateljstvo,
žensko prijateljstvo, živali.
Pomen korespondenc za humanistične
raziskave
Raziskave in obdelave korespondenc kot
pomembnih dokumentov za razumevanje
intelektualnega horizonta predstavnikov ter
predstavnic določene dobe so pomemben
dokument za (kulturno)zgodovinske in lite-
rarnovedne raziskave (prim. Gilroy in Verho-
even 2000). Pisma pomembno zaznamuje
dialoški odnos ter vpetost v socialno in ko-
munikacijsko mrežo, torej kdo je povezan s
kom, kakšna je narava te povezave in kako
ta povezava vpliva na delovanje posamezni-
ka (prim. MacFadden, 2009). Izsledki preu-
čevanja korespondenc omogočajo širše,
globlje in bolj natančno razumevanje različ-
nih družbenih ter kulturnozgodovinskih fe-
nomenov, procesov in konceptov.
Korpus pisem je v literarnozgodovinskih
raziskavah pomemben tudi za literarno-
znanstveno ovrednotenje avtorja: pisma
omogočajo vpogled v literarne zglede oziro-
ma vplive, bralne navade in tudi medbesedil-
ne navezave (prim. Scherber 2018). Pismo
torej ni zgolj medij, kanal komunikacije, tem-
več je ob nastanku in recepciji povezano z
najrazličnejšimi načini razumevanja literatu-
re ter kulture. Prav tako so pomembna in
dragocena pisma oseb, ki niso delovale kot
javne osebnosti, lahko bi jih imenovali »ano-
nimneži«, saj nam ta pisma nudijo vpogled v
zgodovino vsakdanjega življenja, še posebej
zgodovino čustev, ki je z zgodovinskimi viri,
kot somatične knjige in drugi podobni doku-
menti, ne moremo celostno raziskati. Pisma
iz preteklih obdobij lahko nenazadnje razkri-
jejo izvor naših kulturnih identifikacij, dilem
in tudi težav, njihovo raziskovanje pa nam
lahko pomaga pri soočanju in premagovanju
tistih, s katerimi se soočamo sami.
Preučevanje pisem je zahtevno, saj po-
novno sestavljanje raztresenih črk, celo ene-
ga samega znanega posameznika, ostaja iz-
redno naporen postopek, ki včasih zahteva
vseživljenjsko delo skupine strokovnjakov
Izvestje 19 • 2022
50 ČLANKI ���
(glej Hotson 2019). Tudi zato je pomembno,
da tovrstni projekti potekajo v veliki ter in-
terdisciplinarni skupini raziskovalk in razi-
skovalcev, še posebej s področja digitalne
humanistike. Sodobna tehnologija omogo-
ča digitalizacijo, vendar to ni dovolj, četudi
je zelo pomembna, saj omogoča uresničeva-
nje cilja, ki je opisan v dokumentu Skupna
programska pobuda o kulturni dediščini in
globalnih spremembah: nov izziv za Evropo:
“Digitalizacija kulturne dediščine prispeva k
ohranjanju krhkih artefaktov in spomenikov,
saj njihova reprodukcija omogoča, da lahko
postanejo dostopni prihodnjim rodovom in
shranijo izvirnike. Da bi digitalna kulturna
dediščina postala bolj dostopna, uporabnej-
ša, prenosljiva in trajnostna, so nujne razi-
skave o digitalizacijskih metodah, modelira-
nju, interoperabilnosti vsebin, terminologi-
jah in dolgoročnem hranjenju” (http://jpi-ch
.eu /). Da bi dosegli vse te cilje, moramo digi-
talizirana pisma opremiti z metapodatki in
jih shranjevati tako, da so v celoti dostopna
raziskovalni skupnosti in v največji možni
meri tudi širši javnosti.
Zgodovina zbirke PISMA
Pred zasnovo zbirke smo pregledali in
preučili različne elektronske zbirke oziroma
digitalne repozitorije, ki vsebujejo pisma.
Med temi zbirkami smo kot najustreznejšo
za izhodišče zasnove slovenske zbirke pre-
poznali zbirko Letters 1916-1923.
Zasnovo zbirke smo testirali s prvo elek-
tronsko zbirko podatkov (http://sipk-pisma.
ung.si/), ki je nastala v okviru projekta Digita-
lizacija kulturne dediščine Primork in No-
tranjk v programski shemi “Projektno delo z
negospodarskim in neprofitnim sektorjem –
Študentski inovativni projekti za družbeno
korist 2016–2020“ (glej tudi Mihurko et al.
2020). Naslednja izvedba je potekala v letih
2021–2022. Študent Poslovno-tehniške fa-
kultete Univerze v Novi Gorici Maksim Goj-
ković je pod mentorstvom izr. prof. dr.
Anete Ivanovske zasnoval novo elektronsko
zbirko, v katero so bila prenešena pisma iz
prve izvedbe in dodana številna nova pisma.
Vnašanje in opremljanje novih pisem je v ve-
liki meri potekalo v okviru projekta Transfor-
macije intimnosti v literarnem diskurzu slo-
venske moderne, ki elektronsko zbirko upo-
rablja kot virtualno raziskovalno okolje.
V zadnji tretjini leta 2022 smo zbirko pre-
novili tudi oblikovno in ji dodali še nove mo-
žnosti iskanja.
Pisma žensk iz Goriške
Poleg že omenjene korespondence med
Felicito Peric Koglot in Francem Pericem so
v zbirki tudi pisma Ane Bizjak različnim na-
slovnikom in nekaj pisem, ki so bila poslana
njej. Ta pisma je v prepis posodil gospod
Darko Žnidarčič iz Solkana. Del te korespon-
dence, ki sicer še ni prepisan, je v italijanščini
in je zanimiv za raziskave o taboriščih, saj jih
je Ana Bizjak pošiljala iz taborišča Fraschet-
te. Dragocena so tudi pisma, zapisana v pri-
morskem narečju, ki ji jih je pošiljal prvi mož
Jožef Bizjak, saj razkrivajo čustvovanje pri-
morskega fanta, ki sicer ni imel visoke for-
malne izobrazbe, a je želel v pismu izraziti
svojo ljubezen. Med pismi iz te podzbirke je
še posebej pretresljivo pismo, ki ga je napi-
sala Antonija Kobal julija 1943 hčerki Ani Biz-
jak v taborišče, četudi ji je pisanje šlo težko
od rok:
Draga mi hčerka,
naj prvo te prav lepo pozdravim jast kot
usi ostali v družini ne zameri mi ki ti tako po-
retkoma pišem ki veš da se teško k temu pri-
pravim zatoraj bom pa kar pa soje napisala
ki drugače že itak ne znam. Najprvo ti nazna-
njam da Tvoj dragi sinček se nahaja pri naj
bolšem zdravju in zadovolnem srcem nič ti
ni treba imet skrbi vem da za te je teško a bo
že boljše le kar korajžno saj vendar usaka reč
ima en konec. In nadalje ti bomo pomagali
kar je v naših močeh učeraj smo ti poslali
51
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Spletna stran elektronske
zbirke PISMA, dostopna na
https://pisma-rch.ung.si/.
kišto prosim te da nam takoj odpišeš ko hi-
tro dobiš [manjka del pisma] pa mogoče da
jo dobiš pa še poprej kot to pisemce poslat
ni mogoče druzega kot obleko in sadje pa bo
že šlo useglih saj tekne use. In ti draga hčer-
ka piši kako kaj gre? Tukaj pri nas je ponava-
di sedaj je košna saj si moraš misliti kako jo
kosimo. Zdravi sma in tako želimo tudi tebi
piši če še kaj potrebuješ. In druzega poseb-
nega tukaj pri nas ni in zato končujem z naj-
lepšim pozdravam do tebe ki nimam časa da
bi ti kaj več napisala.
Pa še ukratkem kaj lepšega.
Pozdravla Tvoj sin Ivan
Z Bogom Ančka
Izvestje 19 • 2022
52 ČLANKI ���
Korespondenca Ane Bizjak je še v obde-
lavi, v celoti pa je v zbirko vnesena kore-
spondenca med aleksandrinko Felicito Ko-
glot, poročeno Peric, in njenimmožem Fran-
cem Pericem (glej Koglot et al. 2022). Ta ko-
respondenca je izšla tudi v knjigi s spremni-
mi študijami, zato bi morda kdo pomislil, da
je njen vnos v zbirko manjšega pomena.
Vendar nam zbrani metapodatki omogoča-
jo, da v pismih z le nekaj kliki odkrijemo, ka-
ko so v Egiptu praznovali različne praznike.
V šestih pismih namreč opisuje, kako so bile
obdarjene za novo leto, kako je obdarila Fe-
lička svojegamoža za god, kako so se pripra-
vljale na praznovanje božiča (»Ob nedeljah
imamo pevske vaje vsako nedeljo 1 ½ popol-
dne sedaj se učimo in ponavljamo pesmi za
Božič in za sveti večer mislijo napraviti božič-
no drevesce in se bomo naučile nekaj dekla-
macije tudi jaz in nekaj pesmi ter upam da
nam bo minul precej veselo sveti večir v tujini
ako nas bodo pustili za tisti večir gospodarji
ven!?«), pa tudi kako je v tujini mislila na svo-
je drage pokojnice in pokojnike ob vseh
svetih.
Pisma v elektronski zbirki so zaradi zbra-
nih metapodatkov ne le dragocen vir za hu-
manistične raziskave, temveč tudi za vse, ki
jih zanima zgodovina vsakdanjega življenja
ljubiteljsko, saj ob prebiranju pisem ne izve-
mo le, kako so doživljali različne intimne in
politične dogodke v preteklosti, temveč tu-
di, kako so jih izrazili_e, kako so kljub skro-
mni izobrazbi našli_e prave besede, s kateri-
mi so polepšali dan naslovniku ali naslovnici.
V Raziskovalnem centru za humanistiko si
želimo, da bi naša zbirka rasla, zato vabimo
k sodelovanju vse, ki imate čas za prepisova-
nje, urejanje in vnašanje pisem v elektron-
sko zbirko ali bi želeli pisma, ki jih hranite,
vključiti v zbirko. Pišite nam na naslov:
pisma@ung.si.
VIRI IN LITERATURA
Rokopisni vir:
Pismo Antonije Kobal, osebni arhiv Darka Žni-
darčiča, Solkan.
Literatura:
Dumont, S. 2016: “correspSearch” – Connecting
Scholarly Editions of Letters. Journal of the Text En-
conding Initiative. Issue 10, 2016 (Open issue). Selec-
ted Papers from the 2015 TEI Conference, https://
journals.openedition.org/jtei/1511 (dostop 24. 10.
2022).
Gilroy, A. in Verhoeven, W. M. (ur.), 2000: Epis-
tolary Histories: Letters, Fiction, Culture. Charlottes-
ville in London: University Press of Virginia.
Hotson, H. inWallnig, T. (ur.) 2018: Reassembling
the Republic of Letters in the Digital Age. Göttingen:
Göttingen University Press.
Mc Fadden, M. 2009: Golden cables of sympathy:
the transatlantic sources of nineteenth-century fem-
inism. Lexington: University Press of Kentucky.
Mihurko Poniž, K., Bovcon, N., Trajanov, A. in
Smrekar, T. 2020: Digitalizacija kulturne dediščine v
dveh projektih programa Študentski inovativni pro-
jekti za družbeno korist. V: Fišer, D. (ur.) in Erjavec,
T. (ur.). Jezikovne tehnologije in digitalna humanisti-
ka: zbornik konference: 24.– 25. september 2020, Lju-
bljana, Slovenija = Proceedings of the Conference on
Language Technologies and Digital Humanities:
September 24th - 25th 2020, Ljubljana, Slovenia. 1st
ed. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 66–73.
Koglot, F. in Peric, F. 2022: Ljubezen v pismih: do-
pisovanje med Felicito Koglot in Francem Pericem:
Aleksandrija-Bilje: 1921–1931. Nova Gorica: Založba
Univerze.
Scherber, P. 2018: Cankarjeva pisma v kontekstu
njegovega celotnega opusa: nove oblike in možno-
sti elektronskih edicij pisem. 37. simpozij Obdobja:
Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in ti-
ski. Perenič, U. (ur.) in Bjelčevič, A. (ur.), Ljubljana:
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani. 279–84. Obdobja 37. Starejši mediji sloven-
ske književnosti: Rokopisi in tiski, 279–284.
Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica:
znanstvene sodelavke in sodelavec:
doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG
doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22)
doc. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21),
dr. NevaMakuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24)
dr. Vojko Pavlin – Zgodovinski inštitut Milka Kosa
dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20)
dr. PetraTesten Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23)
višja strokovna sodelavka:
dr.Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26)
prof. dr. BrankoMarušič, znanstveni svetnik v pokoju
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume:
Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26
Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si
Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostnameja v luči sprememb časa,
ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica.
KAZALO VSEBINE
Fotografija na naslovnici: Branjevki odhajata iz Gorice, julij 1916 (št. foto 28623, hrani Goriški Muzej).
ISSN C504-2240
Tisk: Birografika Bori
Naklada: 500 izvodov
Naslov uredništva:
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica,
Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica
Tel.: 05 335 73 26
Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2,
p. p. 306, 1001 Ljubljana
©2022, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje
Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc
Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc,
doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc,
prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin,
dr. Petra Testen Koren, doc. dr. Danila Zuljan Kumar
Jezikovni pregled: Anja Mugerli
Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk
Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU
R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I
1 9 • 2 0 2 2Izvestje
MESTNAOBČINA
NOVAGORICA
Uvodnik (Katja Mihurko Poniž) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
VOJKO PAVLIN
Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in družina Kobenzl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
ROBERT DEVETAK
»Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von Záhony . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
BRANKO MARUŠIČ
Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskem govoru (1873) . . . . . . . . . 13
DANILA ZULJAN KUMAR
Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
PETRA TESTEN KOREN
Goriške perice pred prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
PETRA KOLENC
Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah . . . . . . . . . . . . . . . 30
NEVA MAKUC
Drobci iz novogoriške predzgodbe:
goriško pokopališče na Grčni med ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume . . . . . . . . 36
BARBARA ŠATEJ
Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine . . . . . . . . . . . . . . . 43
KATJA MIHURKO PONIŽ
Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objekt mode – oblačilna kultura Brik iz zapiskov Orlove terenske ekipe . . . . . . . . . . 53
ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini . . . 60
JASNA FAKIN BAJEC
Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . 64
POROČILO O DELU sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od
1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
IZVESTJE 19 • 2022 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN C504-2240 19 • 2022
Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC
SAZUvNoviGoriciznaslovomZahodnaslovenskanarodnostnamejav luči sprememb
časa, ki seosredotočanazgodovinske raziskavevzahodnemslovenskemprostoru,
njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na
preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje
socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem,
globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih
ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in
gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora.
RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI
VSEBINA • Uvodnik (Katja Mihurko Poniž)• VOJKO PAVLIN Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in
družina Kobenzl • ROBERT DEVETAK »Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von
Záhony•BRANKOMARUŠIČDijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskemgovoru
(1873) • DANILA ZULJAN KUMAR Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu • PETRA TESTEN
KOREN Goriške perice pred prvo svetovno vojno • PETRA KOLENC Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah • NEVA MAKUC Drobci iz
novogoriške predzgodbe: goriško pokopališče na Grčnimed ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika
Tume • BARBARA ŠATEJ Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine •
KATJA MIHURKO PONIŽ Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objektmode – oblačilna kultura Brik iz zapiskovOrlove terenske ekipe• ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini • JASNA
FAKIN BAJEC Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice • Poročilo o
delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022