IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 10 1/2025 letnik CXXVII Cvetni prah in med sta posamezni živili z znanim ugodnim delovanjem na zdravje in počutje. Na trgu se pogosto najdejo mešanice medu in cvetnega prahu. Tovrstni izdelki lahko imajo celo ugodnejše delovanje na organizem kot uživanje posamezne sestavine. Raziskave se najpogosteje usmerjajo na delovanje sveže zamrznjenega cvetnega prahu. Hranila, ki so v cvetnem prahu (beljakovine, maščobe, vitamini, minerali, fenoli, flavonoidi), so obdana z močno zunanjo zaščitno ovojnico, imenovano sporopolenin. Ovojnica ščiti hranila pred zunanjimi vplivi in obenem otežuje njihovo prebavo in absorpcijo v človeškem telesu. Zato je priporočljivo, da se zrna cvetnega prahu pred uživanjem umeša. Lahko ga zmešamo v tekočino ali jogurt. Možna je tudi kombinacija cvetnega prahu in medu. Tovrstna rešitev je še posebej priporočljiva, saj med vsebuje encime, kot sta invertaza in glukoza oksidaza, ki dodatno pomagajo pri razgradnji ovojnice cvetnega prahu in omogočajo dostop do hranil. Z mešanjem se izboljša tudi bioaktivnost, saj nekateri sladkorji v medu delujejo kot nosilci za boljšo absorpcijo hranil. Kombiniranje cvetnega prahu in medu je ugodno tudi z vidika večje antioksidativne in protimikrobne učinkovitosti. Z mešanjem dosežemo sinergijski učinek na bioaktivne spojine, kot so flavonoidi, fenoli in vitamini. S tem se moč antioksidativnega delovanja poveča. S prehrano si želimo v telo vnašati antioksidante, saj so to molekule, ki nevtralizirajo proste radikale. Prosti radikali so nestabilne molekule, ki nastajajo med presnovo zaradi stresa, onesnaževanja itd. in povzročajo poškodbe celic. Te prispevajo k hitrejšemu staranju in razvoju bolezni, kot so rak, srčno-žilne Je mešanje medu in svežega cvetnega prahu ugodno za zdravje? Ana Janžekovič, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane bolezni in nevrodegenerativne motnje. Poleg tega, da antioksidanti ščitijo celice, tudi zmanjšujejo vnetja v telesu in podpirajo imunski sistem. Tako mešanice medu in cvetnega prahu delujejo ugodno na krepitev imunskega sistema, povečanje energije in dobrega počutja. Tovrstne mešanice prinašajo le majhne možnosti neugodnih učinkov. Možen je pojav alergijskih reakcij na cvetni prah ali med. Cvetni prah lahko povzroči tudi nekaj težav s prebavo, kot je slabost ali driska, če ga zaužijemo v večjih količinah. Če cvetni prah izhaja z območij z intenzivnim kmetijstvom ali industrijo, je lahko obremenjen s pesticidi, težkimi kovinami ali drugimi okoljskimi onesnaževali, ki povzročajo negativne učinke na telo. Bioaktivne spojine cvetnega prahu lahko vplivajo na delovanje določenih zdravil, ki uravnavajo krvni tlak, strjevanje krvi ali delovanje jeter. V teh primerih se je pred uživanjem treba posvetovati z zdravnikom. Foto: Trgovina Babka Foto: Arhiv ČZS 11 1/2025 letnik CXXVII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE / NOVICE IZ SVETA Mešanice medu in cvetnega prahu so naravni vir številnih hranil, ki podpirajo zdravje, dobro počutje in krepijo imunski sistem. Za uživanje mešanic medu in cvetnega prahu se praviloma odločamo zato, da podpremo svoje zdravje in dobro počutje. Zato je še posebej pomembno, da izbiramo kakovostne izdelke. Kronični bolniki se morajo ob uvajanju kakršnih koli prehranskih intervencij predhodno posvetovati z zdravnikom, tudi v primeru podpore zdravja z naravnimi izdelki, kot sta med in cvetni prah. Viri: Aboulghazi, A., Fadil, M., Touzani, S., Hibaoui, L., Hano, C., Lyoussi, B. 2024. Phenolic Screening and Mixture Design Optimization for In Vitro Assessment of Antioxidant and Antimicrobial Activities of Honey, Propolis, and Bee Pollen. Journal of Food Biochemistry, https://doi. org/10.1155/2024/8246224. ChatGPT, OpenAI. Informacije o zaščiti hranil v cvetnem prahu in izboljšanju absorpcije. Dostopno: 4. 12. 2024. Rodríguez-Pólit, C., Gonzalez-Pastor, R., Heredia-Moya, J., Carrera-Pacheco, S. E., Castillo-Solis, F., Vallejo-Imbaquingo, R., Barba-Ostria, C., Guamán, L. P . 2023. Chemical Properties and Biological Activity of Bee Pollen. Molecules, 28, 7768, https://doi.org/10.3390/molecules28237768. Vel´ asquez, P ., Giordano, A., Valenzuela, L. M., Montenegro, G. 2022. Combined antioxidant capacity of Chilean bee hive products using mixture design methodology. LWT - Food Science and Technology, 155, 112982. Avstrija Leta 2022 so v okviru magistrske naloge in s sodelovanjem agronomske fakultete z Dunaja opazili spremembe gozdnega medenja. Hkrati so v gozdovih blizu mesta Gfögl, severozahodno od avstrijskega glavnega mesta, izvedli tudi terenski ogled smrekovih in duglazijevih sestojev ter v obdobju od konca maja do začetka avgusta tedensko opazovali razvoj povzročiteljev gozdnega medenja. Pri tem so našli na smrekah največ kolonij rdečerjave smrekove ušice (Cinara pilicornis), velike črne smrekove ušice (Cinara piceae) ter obeh kaparjev, malega smrekovega kaparja – male lekanije (Physokermes hemicryphus) – in velikega smrekovega kaparja – velike lekanije (Physokerms piceae). Na duglaziji omenjenih proizvajalcev mane niso našli, so pa opazili kolonije doslej v Avstriji nepoznane ušice z latinskim imenom Cinara splendens, ki je sicer doma v Severni Ameriki. Nekatere kolonije so bile tako velike in na njih sesajoče ušice tako med seboj zgnetene, da jih niso mogli niti prešteti. V Evropi so jih prvič opazili leta 2009 na južnem Češkem in verjetno so od tam prišle tudi v Avstrijo. Glede biologije te ušice je še veliko neznanega. Ker so avstrijski raziskovalci videli, da kolonije množično obiskujejo mravlje, so domnevali, da ušice izločajo mano, ostaja pa Novice iz sveta vprašanje, ali lahko čebelarji v prihodnje računajo tudi na dobro čebeljo pašo. Glede na to, da ima duglazija zaradi kakovosti lesa in hitre rasti pomembno vlogo v avstrijskem gozdarstvu, je v interesu čebelarjev, da se opazovanja tega novega povzročitelja mane nadaljujejo. Tudi v Sloveniji so gozdarji že pred leti začeli saditi duglazije, ker rastejo hitro in so proti suši odpornejše kot smreke. Te zdelujejo ujme in gradacije škodljivcev, kar je povezano s podnebnimi spremembami. Naj navedem zanimivost, da raste v mestnem gozdu v Pečovniku pri Celju duglazija, ki je visoka 67 m, njen prsni premer je 150 cm, ocenjeni volumen pa 27 m 3 . Glede medenja duglazij v Sloveniji žal nimam podatkov. Prevedel in priredil Franc Šivic Vir: Ferstl, A. L.: Cinara splendens – ein neuer Hoffnungsträger für die Waldhonigimkerei?, Bienen aktuell št. 5, str. 12, 2024. Foto: Simon Golob Foto: Simon Golob Foto: Simon Golob Rdečerjava smrekova ušica (Cinara pilicornis) Veliki smrekov kapar (Physokerms piceae) Rdečerjava smrekova ušica (Cinara pilicornis)