V torf k. fftrt»k in ■, o I... 1 > uhaja iu vlj.i t Mariboru hrti pošiljanj* na
Hoin nVMlMt H |)< — k, /i» pol IMa . . 4 ,, — ,. U htfl IMa , t „ M m
l'n pusti : Za «.<■■ Mi 10 gl. - k, M pol Ifta .     ,,   — ,, M • otrt l*ta 2 ,.  CU ,.
V rejništvo i" upraviiiitvo je t [tosponkih uH.ah
(ll»««ii|,'»»*e) it. 117.
I NAROD.
st. »rs.
V Mariboru IS. novembra 1HC>H.
Oznnnlln:
Za navadno ilf«*.»topn* trato »a plaiaja K k:    r >. na tUnc i kr at A kr. c>     tiala »krat. 4 kr. 1» «• ti.ka 3krat-ftll piimtnkf 9« plaru j»jo po prostoru.
Za nt)| MM j* plaćat' kolfk (attmptlj)   ;a Jo L
llok.,|)i,i ,,. na vračajo, dopisi naj s« blagoToljno frankujajo.
Te6a.j I.
V Mariboru 10. novembra.
Dozdaj sta nam znana le đva slučaja , v kterib moremo biti glede m.rodnvih in jezikovih pravic, z našimi nemškimi in inagjarskirai sodržavljani enib in istih misli. Ta dva slučaja pa sta tako mogočna in imata tako prepričavao moč, da se brez vsega prepira, brez vsega razgovarjanja in posvetovanja kar mahoma zedinimo iu složimo o stvari, o kteri smo si prej leta in leta v laseh bili. Se ve, da je to zedinjenje v teoriji, v principu in se navadno ravno tako hitro razruši, kakor je hitro nastalo. Prvi slučaj tega čudnega prijateljstva nastane, kedar BO Nemcem v narodnem obziru kje samim krivica zgodi. Naj le kje ne le v Evropi z narodi in narodiči pomešani, ampak tudi V daljni Afriki ali Ameriki kak mogočneji narod količkaj koščeku nemškega naroda na rep stopi, tekoj zacvili cela ,,zcdinjena Nemčija" ; nemški časniki vseh strank pišejo vsak svojo „ tujčevo peto4 in kličejo razžaljeno pravico na pomaganje. Kakor da bi jih bil viši duh razsvetlil, razjasno se jim načela narodnih pravic, ktere vedo razpeljati do najmanjše in najslednje konsekvencije. Kakor že mnogokrat imamo ravno v tem trenotku zopet priliko opazovati tak čuden prestroj nemškega mišljenja. Pod krono sv. Štefana živi v malih jezikovih otokih ali v većih narodnih oddelkih nekoliko tisočev Nemcev, kterim pa gospodarji le-te dežele njih narodne pravice ravno tako odrekajo, kakor jih n. pr. odrekajo Nemci tikraj Litve svojim sodržavljanom Slovanom, in odrekajo z ravno isto pravico. Mislimo, da ostanemo svojemu programu in dolžnostim do svojih bralcev zvesti , da se pa ob enem izognemo nevarnostim naših „svobodnih" tiskovnih razmer, ako v sledečem navedemo popolnoma opravičeno tožbo, v kteri poštanski dopisnik N. fr. Presse" v 1500. štev. tega lista takole opisuje razmerje med Magjari in magjarskimi narodi, zlasti Nemci:
Postavo o narodnostih zdaj že zametujejo oni, za ktere je bila prav za prav napravljena , da bi jih pomirila in varovala. Vidijo namreč, da jim ta postava njih pravic ne zagotavlja, da jih ne spravlja samo v nevarnost, ampak da jih s kratka zatira. A tudi niso posebno pri volji, kar tako meni nič tebi nič trpeti namenjeno jim magjariziranje. Postava o narodnostih ni Je dobila zakonske veljave in že se je jela proti njej obračati agitacija, ki obetu vse pred nego kaj dobrega za prihodnost, Kakor nam pripovedujejo dohajajoči glasovi, izgubila so je tišina, ki jo nekoliko časa bila med narod-nostimi, in jela so se kazati znamenja protečo nevihte. Kedar bo ta ne vihta svoje moči razvila, potegnila bo seboj v grob maisiktcin lepo napravo. Naj se nikar lahkomišljeno ne trdi, da so se nemagjarske narodnosti krivo storile zunajnih zvez. Poslanci narodnosti sede v ogerskem deželnem zboru, oni ne delajo prepovedanih zvez in spletck, ampak javno in odkrito izrekajo, česa je po njih mnenji treba, ('o se jim pa namesto obljubljene svobode njih trupla uklopajo v železno srajco magjarizovanja, če se jim namesto pravičnih postav postavlja nož na goltanec, potem imajo pač pravico, da se na postavni poti toliko časa branijo, dokler še morejo količkaj sopsti in kričati. Ne preziramo, da jih je med narodnostnimi poslanci v deželnem zboru tudi nekaj, ki proti svetemu Kremelii svoje oči obračajo in kterim se sanja o veliki Romanski državi; pogledi in sanje pa so le tedaj najbolj živi, ko jim voda, izvirajoča iz prizadevanja vzeti jim njih narodnost, že skoraj v grlo teče,
In te vode so zadnje čase prav visoko narastle.   Magjari za nameček še zasmehujejo nemagjarske narodnosti, kedar se poganjajo za rešitev
svojega jezika, iu tudi najmanjšega odrezljaja jim nočejo privoščiti, da bi si z o^kiui plaščem za silo pokrili golo truplo.
„V inagjarskih krogih se je dozdaj rado rekalo, da bi bili v Cislaj-taniji prav lehko ustregli željam neneniAkih narodov glede šole in srenje, ker bivajo ti narodi v posebnih kronovinali, ločeni od Nemcev. S tem so nam skoraj na jezik položili tirjatev, naj se po tem načelu ravna tudi zErdeljsko. Poslanci Saksov, kterim se njih nemštvo s tremi pripomočki na enkrat spod-kopuje — s postavo o narodnostih, o združenji in o municipijih — zdaj zahtevajo, naj ne velja nova postava o narodnostih tudi za Erdeljsko, ker so tam posamezne narodnosti strogo ločene, iu ker torej ni treba, da bi gospodarile naključne večine s pravicami manjšine. Magjarski listi bodo to tir-janje gotovo nepostavno imenovali iu ga s kratka zavrgli. — Kakor je pa videti, rešilo se bo vendar narodnostno vprašanje drugače, kakor je bilo žo določeno. Mi obžalujemo vboge službene in one nemške listo, ki za hiper-magjarizniom stopinje poberajo, kteri si s potnim obrazom prizadevajo, da bi zdravo človeško pamet osramotili in svetu dokazali, da je Magjarov volja, skazati neinagjarskiin narodom pravico in pravičnost. Zdaj je očo Deak vso te male borike zavrnil in nam pritrdil; kajti tudi on je spoznal, da sedanja osnova postave o narodnostih ne more zadostovati narodom. Seveda jo tudi zdaj še čakati, komu bo podoben Deakov nasvet, in ali ne bo le v drugo obliko prelil, kar jo pričujoča osnova tako jasno in odločno obetala nomngjar-skim narodnostim: njih magjariziranje! Zanimljivo je, da zdaj žo tudi opozicija drugače žvižge. Ona je jela glede narodnosti nekaj bolj prijazno govoriti, da celo prikupuje se jim in dolži državni zbor, da je tesnosrčen. Resnično, resnično, dandenes se gode čudeži in znamenja!"
Gotovo ne more imeti noben pošten človek ničesar proti temu, da so poganjajo nemški listi za pravice svojih rojakov na Ogerskem. Razžaljena pisava proti Magjarom pa jim prav slabo pristoje, če premislimo, da so Magjari vprašanje o narodnostih vsaj v pretres vzeli, in da je pri javni diskusiji vendar le mogoče — kakor se zdaj tuli res kažo, da se bo neinagjarskiin narodom kolikor toliko ustreglo; nemška cislajtanska večina pa se za to vprašanje še ne zmeni, ona ki na eni strani svoje „izvršenje decembersko ustave" tako daleč tira, da je n. pr. določila celo rubrike in formo žonitvanskih knjig, da pa je še vedno brez „izvršilne postave" pustila razupiti§. 19, ki jo brez te postave mrtev, kar kažo vsaj djansko življenje več ko dovolj.
A tudi Magjari se včasi povzdignejo in priznavajo svojim sodeželanom precej obširne narodne pravice, obširneje kakor so jih Nemci kedaj priznali. Slovanom.   To nam kaže Klapka.
Klapka je razglasil v „Szazadunku" nekoliko določil o jezikovi ravnopravnosti na Ogerskem. Pa določila so bili izdelali leta 1HG0 Kossutb, Klapka in Lav. Telekv. Rližajo se precej željam nemagjarskih narodov, a so zelo različna od osnove, ktoro so o narodnostih izdelali odbori skega drž. zbora.   Glase se:
1. Vsaka srenja si določuje sama svoj uradni jezik. V tem jeziku se spisujejo zapisniki, se izdelujejo poročila in pisma na komitat, vloge na vlado in državni zbor.
2. Vsak koinitat določuje z večino glasov n svojem upravnem jeziku. V tem izvoljenem jeziku spisuje svoje zapisnike, v njem dopisuje vladi, in v ravno tem jeziku dobiva naredbi! in odgovore od vlade.
3. Udje ogerskega državnega zbora se smejo v parlamentu posluževati kterega jezika koli.
ogor-
Gospodu J. P. k Gorenjskega odgovor.
(Konec.)
Da bi se v zadevi „naučnoga slovnika" zbor lehko bil dal od odbora, kteri je izdajo takega dela že bil zaključil, majorizirati, to jo jasno ko beli den temu, ki je čital sporočilo o zadnjem zboru. Na str. 34 tega sporočila, kjer je o izdaji naučnega slovnika govor, stoje sledeče besede: „Napo-sled sporočevalec g. dr. Gosta spregovori rekši, da je to odborov nasvet ali predlog, toraj gotov; da bi ga odbor sicer sam smel z vrši ti, vendar je zarad velike važnosti hotel predložiti ga občnemu zboru v končni sklep, — Jaz sem že tudi preje dokazal, da zbor po sedanjih pravilih ne bi mogol ne enega odborovega sklepa podreti.
Prizadevši si dokazati potrebo, naj so v odboru vse znanosti iu umetnosti zastopano — nepotrebno prizadevanje kritikovo, ker k mojim razlogom ni ničesar novega pridejal — imenuje kritik moj način izbiranja odbornikov nepraktičen, in pristavlja na konci, da se bodo odseki še „po kakem drugem poti" dali voliti. Nezmožnost kritikarjeva se tu, kakor na več mestih njegove kritike, kaže v vsem svojem blesku. Čemu pa ni povedal kakega praktičnoj Šega načina? Kdor na mesto starega ne ve kaj boljšega po staviti, ta naj ne kritizira, ta naj molči in se naj zadovoljuje s starim. Tožiti: to ne velja, to ne zadostuje, to je nepraktično, v tem bi moralo bolje biti i. t. d., to, moj dragi kritikus, se pravi „zdihovati" in „tarnati", kar on meni očita. Kaj boljšega je treba nasvetovati; drugače je taka pritožba — babja ali pa otročja pritožbn.   Možem, kterim to ali ono ni po godu, se
pravična jeza ne šteje v greh; ali vijanje rok in zdihovanje — to je njih nedostojno, to se jim ne prizanaša. Delati ali pa tiho trpeti, kedar ni zmožnosti kaj storiti, to pristaja možem. Puščice, ktere s temi glagoli, moj kritik na mene spušča, obračajo se tedaj na njega nazaj, kajti jaz sem povsod po moji najboljši pameti tudi sredstva nasvetoval, kako bi sedalo na bolje priti.   V tem leži razloček kritike od kritikarstva.
Kur sem o spremembi imena „Matice" govoril, to jc stvar, ktera spada k ukusom. O tem ne premenim ne ene besedice tega, kar sem povedal, da nikogar nisem hotel s tem prepričevati, da bi tako moralo biti. Kar pa zadeva prekrstjenje Matice v „akademijotu jo je moj kritik po svoji navadi hotel zaviti. Smisel mojega nasveta v V. ('lanku jc jasen. Tam sem jaz napisal: „Imenujemo (Matico) slovensko akademijo znanosti in umetnosti". To je gotovo, da sem jaz mislil na „Matico", kakoršna bi imela po mojem mnenji biti, ne pa, kakoršna je zdaj. Da pa jaz nisem na samo pre-delanja imena, ampak tudi delavnosti ali na presno vanj o v viši zavod mislil, ki potrebuje več denarnih in dušnih moči, nego samo založništvo knjig, to kažejo moje končne besede: „Združeni in edinih misli postavimo si akademijo, zavod, dostojen slovenskega naroda". Smisel je jasen: gledirao, da iz Matice naredimo viši zavod t. j. zavod s širšem delokrogom, kakoršni so „akademijo". In k temu je treba več pripomočkov, nego jih Matica sama ima. Zato kličem rojakom: „Na noge'! namreč naj te pripomočke preskrbe ali iz svoje ali deželne mošnje. Meni očitati, kakor da bi jaz menil, da bi s „samim" naslovom akademije, bilo že kaj višega storjeno, tega bi se naj bil moj kritik, ako bi mu bilo za resno kritiko kaj mar, sramoval. Tako očitanje je preotročjo.
Kar nadalje moj kritik o „literarnom društvu" —kakor da bi ravno
4. Postave se morajo razglasiti v vseh jezikih, kteri se rabijo v srenjah in komitatih.
5. Vsi deželani se smejo svoji narodnosti na korist združiti v velika narodna društva, oni se sinejo v rediti kakor jim drago, sinejo sklicavati manjše iu vcče zbore , si voliti zastopnike . ki se smejo shajati k svojim sejam. Tudi si smejo izvoliti vojvode, gospodarje ali kakor koli se že imenujejo njih glavarji. (Ti zbori bi imeli samo narodne zadeve, nikakor ne političnih pretresavati).
G. Z velikim narodnim kongresom sinejo, ako jim drago, združiti tudi cerkveno in šolsko upravo; svoje cerkvene predstojnike si smejo svobodno izbirati in jih patrijarhe, metropolite ali kako dmga2e imenovati.
7. Sami si smejo ustanoviti pravila, po kterih se ima vrediti njih narodni kongres, in njih druge narodne ter cerkvene zadeve.
8. Država le želi, da so seje in zapisniki javni.
Seveda ima tudi ta elaborat svojo veliko politično mnrogo. Izdelali so ga leta 18G0. Klapka, Kossnth in Ladislav Teleky, in ga poslali knjezu < 'usi, da bi ga s tem pridobili na svojo stran in ga pripravili, da bi bil ž njimi v zvezo stopil, v zvezo, ki je bila namenjena — razpadu Avstrije. To je torej drugi slučaj nasprotnikove pravičnosti proti Slovanom, ktere bi radi ž njo za seboj potegnili v razpad.
Govor poslanca L. Svetca
v 140. seji državnega zbora o postavi, h kiero so določujejo časne in krajne izjemo od veljavnih postav.   (Po stenograf, zapisniku.) (Dalje.)
Tudi ni tako potrebno in nujno dencs že to postavo potrditi. Najnujnejši primeri jaj , kterega si moremo misliti, bila bi vojska. Po mojem mnenji pa še za ta slučaj ne bi bila izjemna postava tako potrebna. Saj vemo, da je bila vojska leta 18GG ena najvećih, kar jih je Avstrija kedaj imela, a tudi vemo, da se ni pred njo nikakoršna izjemna postava oklicaln, in da se tudi med vojsko posebno tiskovna svoboda ni nikakor ne zmanjšala; ako se prav spominjam , znano nam je iz najvišega prestolncga govora samega, da časopisje nikakor ni delalo državi v kvaro, da posebno še so se priznale zasluge časnikarstva zarad njegovega domoljubnega vedenja. Torej tudi z ozi-rom na vojsko ni izjemna postava opravičena.
Pa porečete: „ Češkega gibanja ni mogoče drugače ukrotiti". A tudi tega ne verujem. Mislim, da se da češko gibanje tudi brez izjemne postave v redu držati. Da Vam to dokažem, opomnil Vas bom na razloge, ki so po pričujočem sporočilu vzročili izjemno stanje na Češkem. Proti izrečeni uradni prepovedi so imeli 4. okt. ljudski zbor v Pankracu; shod je moralo vojaštvo razgnati; nekoliko razpodenih fantalinov so jo izgubilo v mesto in jc pri nemškem gledišči in nemški kasini potrlo nekoliko oken. Tako je s kratka ves dogodek popisan. Zdaj pa prosim, da pomislite, koliko so tega dogodka krive odpravljene temeljne pravice. Ali družabno pravo? Kaj ima družabno pravo pri teh honiatijah. V poročilu nisem našel nobenih razlogov o tem. Ali zborsko pravo V Res da jc bil zbor, ali ta zbor so ni našel na podlagi postave, ampak je bil naravnost prepovedan. Če pa se morejo zbori shajati prepovedim vkljub, ali so no bodo mogli tudi potem, ko bomo imeli izjemno postavo? Ali so more reči, da je takih zborov kriva postava, a ne drugi vzroki? Po mojem mnenji je lahko zborsko pravo popolnoma veljavno, a vendar ni treba, da bi se morali ravno le zarad tega prava naredi dogajati. In pa časnikarstvo? kaj je to zakrivilo? Vsaj tega nisem bral, da bi bilo časopisje tu nerede zakrivilo. Dakako se mi bo reklo, da je časopisje že mnogo mesecev sem šuntalo; konečno so se strasti raznele in prišli so neredi. A to dela vsako opozicijonalno časopisje, vsako govori proti dotični ustavi in vladi; ako so torej opozic.ijonalnemii časopisju ta pravica vzame, potem  pač neba biti opozicijonalno.   Da bi bilo pa časopisje na Češkem k
MM——a—Mirni mm iih limunu 111» m h« mu inairmr »j^an^tBi^r.oa^JRkjiiciAi':';-^. - it ■ ■: t- -, - ■ i:
Matica no bila literarno društvo! — piše, in o njegovi sličnosti z „akademijo", to vse kaže, da moj kritik tudi tu ni doma. Zavračanje novega literarnega društva prepuščam svobodno svojemu prijatelju g Jurčiču, ki se je oglasil zoper, in drugim.
Proti koncu svojega sostavka nam kritik podaja še eno modrost. Prav po Monteeueculski vpije: „Kteri so zmožni, naj pišejo, pišejo — in še enkrat ponavljam — pišejo!" Jaz vsakega treznega človeka, ki ni pisanja pijan, vprašam: Tedaj s samim pisanjem pridemo na bolje.-' Kaj pa z drugimi vrstami delovanja? In kaj pa odgovori moj kritik na vprašanje: kaj in kako in za koga naj pišemo? — Dobro, pišimo,ali glejmo, da bodemo narodu primerno in za njegove potrebe pisali. Kaj pomaga Matica narodovi obrazovanosti, ako tudi do „zadnjega vinarja" vse za spise izda, kakor moj kritik prerokuje, ako pa brez pomisleka knjige izdaja, samo po slučajnih ponudbah pisateljev? Ali če menj važne knjige izdaja, na najpotrebnejše pa niti ne misli? Tako so ravna zdaj tjc v en dan. kakor pregovor pravi, brez načel, brez prav potrebnega premisleka, komu in kaj se naj piše. Ako bodem utegnil, hočem tudi to stvar nekoliko osvetiti.
Da na koncu kritikarjevega spisa klica k slogi ne menjka, to se pri rodoljubih neko vrsto t. j. tistih, kterim je vse dobro, kar se le narodno imenuje, samo od sebe razumeva in je prav ceno. Ti možje se hudujejo na kritiko, ker bi ali radi, da bi je no bilo, ali pa, da bi jo sami smeli upo-trebljevati, drugi — misera plebs! — pa ne. Ali črez take baze ljudi prejde zgodovina na dnevni red.   Tega si bodi vsak zvest, ki kritiko prezira.
II koncu šc nekaj malo besedic. Da je prosta diskusija o Matici mogoča, to se imamo zahvaliti vredništvu „Slov. Nar.", ktero svobodomiselno pripušča v svojem listu dejanjsko kritiko o vsem, kar jo narodovega. Drago pa, kar bi šc rad povedal, je to, da me veseli kritika moje »Besedice" da je resna, ne pasem ter tjc taka, kakoršna je ravno ona mojega kritikarja Z resno in pošteno kritiko pridemo naprej.
V Mariboru na sv. Bogomira den 1HU8. \.
neredom spodbujalo, da bi bilo bomatije izrekoma podpiralo, to ni niti dokazano, niti sploh resnično. Dakako sem slišal v odboru, da je časnikarstvo k prepovedanim zborom s tem pomagalo, da jih je razglašalo. Taki razglasi pa niso bili le v čeških, ampak tudi v Dunajskih listih iu se niso razglasili le /a nerodnese, ampak tudi za policijo, ktera bi jih bila po tem takem lahko ubranila.
Nadalje so ugovarja: „Časopisje ni neredov obsojalo, ampak ravno nasprotno še navedalo — razlogov, ki so jih zagovarjali". Tudi to ravnanje je za opozicijonalno časopisje popolnoma naravno. Da bi bilo pa nerede izrekoma hvalilo in priporočalo, ni dokazano. Ko bi bilo pa to tudi storilo, saj so državni piavdniki, ki ga bodo gotovo zgrabili, da ne odide zasluženi kazni.
č'c se mi pa pravi: Storjene naredbe so imele vendar le dobre nasledke, ker so na ueskem zopet red napravile, moram na to odgovarjati, da ti nasledki m' i vi rajo iz tega, da so se postave ob moč dele, ampak ker so se rabila primerna sredstva. Ko bi bili o pravem času rabili vojaštvo, kakor se jc rabilo 4. oktobra, ne bilo bi po mojem prepričanji nikdar tako daleč prišlo in tudi zdaj — vsaj jaz zase sem o tem prepričan — le vojaška moč nerede zadržuje. Odvzemite vojaštvo, in izjemne postave vam ne bodo nič pomagale in nasprotno — če tudi ne bomo imeli izjemne postave, moglo bo vojaštvo red varovati. Torej mislim, da ni bilo treba temeljne pravice na Češkem ob moč devati. A ne le nepotrebno tudi ugodno ni bilo, Ali mislite, da boste s tem deželo upokojili; da si jo boste pridobili za ustavo? Ne verujem. Tako samosvest, tako krepek nurod kakor jo češki se no da s takimi sredstvi ustrahovati. To je res, dokler stoji vsa avstrijska armada proti njim, ne bodo ničesar opravili; niti ne bodo poskušali; kaj storiti. Ali vprašati se je treba: Bo-li zmerom mogoče vso avstrijsko armado proti Cehom rabiti? Kuj potem, ko bi to ne bilo mogoče, ko bi bilo vojske kje drugje treba?
A ne la neugodne, ampak celo pogubljive so mi te naredbe. Zakaj ? Ako so kteri stranki odvzemo sredstva in pota , po kterih bi mogla svoje m n cnj o , svoje želje postavno izrekati, potem je prisiljena po krivih, tajnih potih težiti do svojega cilja. Naj so n. pr. uniči časopisje na Češkem, kaj bo storilo? Saj smo že to dni po časnikih brali, da se selijo češki časopisi na Dunaj. Torej češkim listom niste prišli v okom, iu ako jih hočete neškodljive storiti, morate izjemno stanje tudi za Dunaj oklicati. Pa uničite češko časopisje v vsej državi. Kaj bo storilo? V zunajne dežele se bo proselilo in če mu pošto prepoveste, skušali bodo svojo mnenje z brošurami in drugače po deželi razširiti. Tega menda pa vender vlada ne bo mogla vbra-niti, razen ako celo česko spremeni v policijsko hišo.
Tudi razlogi, s kterim! odborovo poročilo podpira postavo, in s kte-rimi posebno zagovarja izjemno stanje na Češkem, zde se mi neveljavni. Tu beremo, „da je na Češkem, posebno v glavnem mestu Pragi že mnogo mesecev široko razpeljana proti ustavi agitacija itd." Široko razpeljana agitacija! To jo vendar naravno. Kajti tako močna stranka, kakoršna je na Oeskem, kjer se tako rekoč cel narod protivi in stoji v opoziciji proti ustavi, mora biti agitacija široko razpeljana. To je izraz, kije bil o Bachovem času na svojem mestu, ki je pa dan denes zelo nevarno-dvounieii. . . .
Na dalje stoji v poročilu: „dobro nacrtan upor proti ustavni vladi". Ali so gospodje odborniki ta črtež našli? Ali jo črtež znan? Če pa ni znan, tudi ni dovoljeno govoriti o dobro nacrtanom (osnovanom) uporu. Kajti, to je vendar naravska stvar, da bo jih mnogo eno in isto storilo, kjer je mnogo onakomislečih v deželi. Naravnost pa govoriti o dobro nacrtanom uporu, to vender ni na pravem mestu. (D. prih.)
Ločitev tržaške okolice od mosta.
Prošnja, ktero so sklenili vso tržaške okolice zastopniki: naj se loči okolica od Trsta, glasi se takole: Visoko c. k. ministerstvo!
Na podlogi temeljnih državnih postav, po kterih ima vsaka od kake druge občine odvisna soseska pravico, ločiti se od njo in napraviti lastno, neodvisno občino, ali županijo, ako dokaže, da se more sama ohraniti, prosimo podpisani deželni poslanci in zastopniki vse okolice:
naj blagovoli visoko c. k. ministerstvo v spolnovanji državnih postav zaukazati kar je potreba, da se tržaška okolica v občinskih zadevah loči od mosta Tista in kakor samostojna občina s posebno občinsko gosposko v eno telo združi.
Vzroki, ktere tn navajamo, SO postavni in tako temeljiti, da naše prošnje Bpolnitev ni v korist samo nam, ampak tudi državi, t J lavni ti vzroki so:
1. Da tržaška okolica z vsemi k njej spadajočiini v deželne knjige vpisanimi deli, lehko sama zase skrbi, o tem ne more biti dvombe, ker zdaj plačuje veliko vcče občinske davke, nego bi jih plačevala potem, ako postane samostojna.
2. Okolica je vedno bila in hoče tudi vprihodnje biti zvesta pre-svitlemu cesarju in Avstriji. Ker so pa že od leta 1848, vzlasti pa od zadnjo vojno prizadevajo nekteri občinski in tuji ljudje, kteri niso okoličani, sejati tuje seme po okolici, zato nam mora biti skrb, da tako ljudi odvrnemo in se ubranimo tacega tujega semena. Če je bila do sedaj okolica skala, na kteri je tako seme oglušelo, vendar je njena dolžnost braniti, da se v prihodnje ne seje več tako seme; kajti tudi skalo sčasoma trnje obrasle. Nase rodoljubje do Avstrijo in državna modrost tedaj zahtevati, naj se tržaška okolica loči od Trsta. — Dokazov o naši zvestobi nam ni treba navajati, znani so vsacemu; v najhujših časih je okolica hranila najlepši red v Trstu; njeno vojaštvo se tudi sovražnika ni balo.
S. Zarad prav zdaj imenovane kreposti in zvestobe si je nakopala okolica sovraštvo neke za tujo namene delajoče stranke v Trstu, ktera, če tudi večidel iz tujih krojev, vendnr le vspešno dela v pogubo Avstrijo in
polaSčenje slovenskega naroda na Primorskem. Dogodbe meseca julija so temu dovoljni dokaz, in prav iz tega vzroka so stopili aaJj svetovalci in poslanci iz mestnega svetovalstva iz deželnega zbora. — Ločitev tržaške okolice od Trsta bi tedaj rovarjem postavila mejo; še več: ona bi jih celo zadušila, ker razmere med Trstom in okolico so take, da njuna ločitev v dve samostojni občini zaduši ves ogenj, kteri se jc o tej zadevi unel. Da je temu tako, pričajo vse namere te stranke, pričajo marsikteri govori, sklepi, naredbe, ukazi itd., ktore vsak previden človek dobro vidi in po vrednosti ceniti zna.   Tu sem spada tudi mestnega starešinstva sklep:
4. naj se rapusti naš narodni bataljon, ktercga zvestoba do Njegovega Veličanstva, se tako jasno sveti, kteri je bil stoletja brambaTrstu, kteri je v Badnjih letih po sklepu mestnega starešinstva, ktero po vseh skušnjah ni moglo vzdržati javne varnosti, prevzel iz dobre volje, ne i/, dolžnosti in tudi ne v svoj dobiček in v prid tržaške okolice, javno varnost v Trstu, ter naglo tatvino in javne roparske napade na ljudi po ulicah zatrl. Ves Trst jo poln hvale o tem; velike trgovske hiše so v ta namen celo denarno pri-pomoč dajale. Vse to dobro ve visoko c. k. ministerstvo, iu zato nam ni treba razlagati in dokazovati, zakaj se je kar naglo zagnal hrup zoper naš bataljon :   Proč ž njim ! križaj ga 1
f>. Mestno zastopstvo, ki je tudi deželni zbor, ne spoštuje naše narodnosti. Naši očetjo so bili Slovenci, mi smo tudi Slovenci iu želimo, da ostanejo tudi naši otroci Slovenci. Mi smo za njihovo odgojitev odgovorni državi in Bogu. po temeljnih državnih postavah smemo spoštovanje narodnosti IfthtOVaAi, AH mostno starešinstvo na to ne gleda; ono popolnoma prezira naše prošnje in naše dol.ro. Duhovnikov, za ktere prosimo, ne dobivamo; učitelji, zoper kture protestujemo, ker nimamo"zaupanja do njih, ti nam se'dajo; mestni magistrat nima nobenega uradnika, kteri bi dobro znal naš jezik; magistrat nam pošilja skoro samo laško razglase, ukaze itd., kterih mi večidel nič ne umejemo. S tem pa se nam godi velika krivica, ker se zatira materijalno in duševno naše blagostanje in spodkopajo naša narodnost.
0. Ako zoper to ali ono tožimo, odgovarja se nam: nuj bomo hvaležni za dobrote, ktere vživamo od mesta. Kake dobrote pa vživamo od mesta, naj dokaže razen žo povedanega še to-le:
7.   Mi plačujemo z meščani enake občinske davke.
K. Mi plačujemo zoper vžitninsko postavo od leta 1869 najmanj 100.000 gld. nepostavne vžituine na leto, in prosimo naj se da ukaz finančni gosposki, da to zadevo preišče, krivico odvrne in da se nam povrne krivično iztirjeni davek.
9. Mi v okolici nimamo nobenega zavoda za uboge in bolne, medtem, ko jih ima Trst, ter jih vdržuje z dragim denarjem.
10. Razen nektorih vaških šol nima vsa okolica nobene druge šole; samo v naših predmestjih so glavne normalke: ali te so čisto laške, kakor tudi vse srednje šolo v Trstu, v ktere moramo pošiljati naše otroke, da se nam polaščijo, izneverijo, nas zasramujejo in sramote.
11. Za povzdigo obrstva, umetnosti, gospodarstva sploh, za razna društva, znanstva, gledišča izdaje se veliko veliko denarja, kar nam, če tudi za vse to plačujemo, prav nič ni koristno, ker je vso to samo za Lahe, ničesar pa ne za nas Slovence.
12. Za povzdigo našega kmetijstva, obrtstva in sploh za naš napredek se malo meni mestno starešinstvo:
13. Za mestno svečavo, mestni tlak, kanale, javne vrte, sprehajališča itd. se vsako leto sila veliko potrosi. Kaj imamo mi od vsega tega V Nič.
14. Naših potov, vodnjakov itd., če tudi o teh govori mestni ustav, ali jih celo ni, ali so pa v tako zanemarjenem stanji, da prvemu trgovskemu mestu v Avstriji nadelajo časti; resnica je, da jih večidel zoper občinski ustav moramo sami s tlako delati, ako jih hočemo imeti.
16. Vsa okolica nima ni enega krajcarja za občinske potrebe, kar njo napredek strašno ovira. Okoličnih županov volitve se ne razpisujejo, kakor veleva cesarska postava; kdor je magistratu po volji, ta lehko vse žive dni župani; župani so pa sicer tudi le magistratni služabniki; oni imajo samo ime, celo magistratni služabniki jim ukazujejo!
10. Vse prošnje, ktere smo že več let sem ponavljuli: naj da mestno svetovalstvo račun okolici o dohodkih in stroških, ostale so brez uspeha. Mestno svetovalstvo o tem neče nič slišati. Mi zastopniki iz tržaške okolice, kteri imamo vendar pravico račun zahtevati, ne moremo tega zamolčati, in sicer toliko manj, ker dobro poznajemo medsobno denarno stanje mesta in okolice.
Te in enake pritožbe nas silijo, da prosimo visoko c. k. ministerstvo: naj se loči okolica od Trsta v občinskih rečeh, in to toliko bolj:
17. ker smo zbrani zastopniki v postavnem zboru na Občinah podali mestnim zastopnikom pismo miru in sprave v najlepših besedah, ktero pismo pa oni s prva šc sprejeti niso hoteli, potem pa ga očitno zasmehovali:
18. ker mestni zastopniki naše promemorije, ktero so naši izbranci na dan slavno bitvo pri Kustoci podali v posvečene roke Njegovega c. k. apostolskega Veličanstva, in ktera promemorja, kakor je visocenm c. k. mi-nisterstvu znano, nikakor ne more biti nepravična, ter jo je sprejel presvitli cesar tako blagodušno, — ker te promemorje tržaški deželni zbor celo v posvet ni hotel vzeti;
19. ker jc deželne naše poslance v deželnem zboru laška večina popolnoma ignorirala, brez ozira na našo ustavne in narodne pravice ravnala, ter jih žalila, da so bili prisiljeni izstopiti iz zbora, in
20. ker sta nas mestno svetovalstvo in deželni zbor dolžila vseh ro-varstev, ktera so so godila meseca julija t. 1. v Trstu, mi pa smo o tem popolnoma nedolžni:
zato nikakor no moro biti ni Trstu, ni nam, ni državi koristno , da Trst z okolico ostane v eni občini, ker velik nemir bi utegnil iz tega izvirati, prepir bi mogol seči tako daleč, da bi celo državi bil nevaren.
Prosimo tedaj visoko c. k ministerstvo: naj blagovoli te razloge pre-udai.ti m potrebno zaukazati. da se po postavnem potu izvrši to, kar smo zgoraj prosili.
To prošnjo ponese* okoličani sami na Dunaj V tržaški okolici dne 22. oktobra 1868,
Poslanci iu župani okolice. („Primorec")
I) o |i i s i.
Ik Slovenske Bistrice, !t. nov. |Izv. dop.| (N'aša nova čitalaca) se |(. včeraj konstituirala: Volili smo začasni odbor, naročili h slovanskih in (I nemških časnikov, in sklemli vsaki mesec vsaj eno besedo napraviti. Vpisalo se je tudi že nekoliko kmetov iz okolice, in tako se je nadji.ti. d:, n;(ša čitalnica bode dosti pripomagala, da se tudi med prostim ljudstvom širi narodna omika in narodna zavest.
Naj bi se podvizali tudi ostali slovenski trgi in mesta, ki šc nimajo takdi narodnih zavodov, in jih skoro utemeljili, (iotovo da bi so povsod lehkn zilr/.evali samo da se začnejo.
V mali primorski deželi s 150.000 Slovenci je ir, čitalnic, in na vsem slovenskem Stirskem z 400.000 Slovenci jih jo z našo vrod le 0. Rodoljubi brežkega mesta, bi h ne bt-li si osnovati svoj narodni dom? V Zavri, Mozirji, na Vranskem, v Središči, Ormu ž i, šo celo v laškem trgu. morebiti tudi v Vojniku dale bi se napraviti čitalnice. Rodoljubi, na nogel Začetek je res tu pa tam težek, vendar nikjer pretežek.   l,o pogum, in zmaga bo povsod naša.
Ia Dunaja, 6. nov. flzv. dop.] (Državni zbor 143. seja.) (Konec.) Posl, Ore u ter nadaljuje, da bi se nikakor ne smelo izjemno stanje vpeljati sarad uporov zoper ustavo. Nedosledno je, če se hote cerkvene dogme preme-niti, zoper dogme nove ustave agitirati pa se zaznamlja kot veliko izdajalsko! Mir lehko s silo naredite, pa miru nam ni treba, lo pomirjenja. Mi smo v posilnom stanji, in le ona politika je zdaj v Avstriji: „Tiček žri, ali pa umri". Iz zgodovine se ni vladna stranka ničesa naučila, sicer bi vedela, da nanuli pod tlačenjem krepkeji postajajo. Narodne stranko so faktor, s kterim so mora številiti. Kuka svoboda je na Češkem V Vsi tabori so se prepovedovali, ker so bili zoper ustavo; „besede" so se razpustili, ker se jo tam izgovarjala »avtonomija*. Govornik potem razklada razmero časopistva in no-številuo pravdo. Kar je časopisom mi Dunaji dovoljeno, to ni v Pragi. Na Dumiji je vse dovoljeno in veseli smemo biti, da so v listih žo no govori o nekem gospodu Francu Jožefu". Te besedo Greuterjcve zbude strašen hrup v zbornici. Greutor vzame svojo besedo nazaj, prvosednik ga kliče „k redu" in mu naposled vzame besedo, Grouter odide iz zbornice.
Za njim govori grof Diirkhe i m. Obrača se zoper „narodnjake" in jim očita podzemeljsko politiko. Vendar pravi , da se miljoni Čehov no dade dolgo s silo zatirati, in da bi prisiljen pokoj ne bil dober za državo. Zato svetuje naj bi pravdoslovci in državniki iz obeh taborov skušali sporazum-ljenje in mir skleniti.
Dr. Pa uhan s pravi, da spoznava vladno naredbe na Češkem za opravičene. Taji, da bi bilo na Oskeni med Nemci iu Slovani kako razprtje in razklada državopravno opozicijo na Češkem, to so ve da po svoje. Da bi bila opozicija samo politična, no narodna, dokazuje z omenjenjem vodnika te opozicije (Palackega) ki ni katoličan (temuč protestant). On obžaluje, da vlada že ni prej na noge stopila zoper to upornost. Naposled kliče Čehom, naj pridejo, da se pokaže, kdo jo miroljuben. — Sindler govori po svoji navadi, Čehe in Slovane opravljajo z neslanim očitanjem potovanja v Moskvo itd. Njemu kratko odgovarja posl. Svetec, ter pravi, da bi Nemci ravno tako svojo narodnost branili, ko bi nemški jezik v Avstriji ne bil kulturni jezik, kakor jo branijo zdaj drugi; daje že šega postala cele narode sumničiti, in jo Sindler podoben policistom; Nemcem, ki nam Moskvo očitajo, pove, da so v Pragi peli prusko himno (klici: ni res!). — Govori šo Oiskra in poročevalec. Izjemno naredbe v Pragi se pri glasovanji odobre. Zoper odobrenje so glasovali Slovenci, Poljaki in Tirolei.
V Pragi, '•>. listopada 18(!h. |1zv. dop.] Veliko smo čuli, kako se ravnil po drugih deželah, veliko smo sami skusili, vendar pa stopijo lasje po koncu vsaoemu, kdor sliši, kaj se je godilo včeraj v glavnem našem mestu. Na vse smo si; privadili, vse pretrpeli, veliko skusili, slišali smo glasove v državnem zboru, ki so. akoravno „liberalni", v največem smislu ravnali „iieliberalno", vendar pa še nismo čuli, da bi se bila godila taka krivica osebni svobodi kakor m. t. m. v naši Pragi. Voditeljstvo slavne policije je pokazalo kaj zna. Cujte:
Znano Vam je, daje bila H. listopada 1. 1(120 bitka na Beli gori. Znameniti dan v naši zgodovini, od ktercga je zginila svoboda češkega naroda. Dosibmal smo praznovali ta dan, kakor se mu pristujc. Naša slavna policija je mislila, da tudi letos hočemo javno obhajati znameniti dan. Zato je ža dan poprej preskrbela polk vojakov, ki imajo 8 dni čuti za mir na beli gori", ki ga gotovo ne bo kalil drugi, nego kakšna divja zver, če se še ktera tam nahaja. Ni dovelj. Tudi Praga mora biti preskrbljena. In to jo bila. Celi dan so se sprehajale čete vojakov po pol kompanije z bajoneti na puškah, po ulicah. Pred vsako cerkvijo pa so stale patrolo 10 — 20 mož žandarjev in novih „državnih policistov", ki imajo nalogo vsacega zapreti, ki ima flor na klobuku, ali pa če je oblečen v črni obleki. In spol-nilo se je vse to natanko.
Zjutraj od 7 — 8 so zajeli trije bataljoni vojakov cerkev na „slovan-skeni vrhu" ali na Kmavsu, in so vsakega, ki je imel flor na klobuku, zaprli. Dobili so jih kacih 80, Pri sv. Jakobu so se godile šo čudnejši reči. G. Vaclav Lauka, naseljen meščan in kupčevavec, pošten narodnjak (morda njegova najhujša pregreha) ki žaluje po svoji umrli materi, zapustivši corkev, hoče razpeti svoj dežobran, ko ga, vsak za eno roko, primeta dva komisarja z besedo: Vi greste z nami!   Na vprašanje za kaj, se mu jo odgovo-
rilo: ker imate flor na kloliuku. Na enkrat ga obstopijo 4 žandarji. in ko se je hranil iti z njimi, ker ni vedel zakaj. M nm jeli žugati z puškami (gola resnica vse!) in ... . kmalu mu pridružijo šo 7 družili spoštovanih gospodov, in „marš" z 19 /andarji na policijo. Tam so jih hoteli zapreti, ker ni „nobenega komisarja doma. da bi jih zaslišal". Se le potem so bili spuščeni tisti, za ktere so prišli sosedje, ki lo med tem ali sami videli, ali pa zvedeli kaj se je zgodilo, zanje pričat. - (I. Tučan. meščan in mesar, prileten mož, se ic komaj sprosil. da so ga spustili. — G. Rvpnta . meicanskJ sin, je bil zaprt od H. ure zjutraj do II. zvočer. Obsojen je bil koj na policiji na 14 dni, in donos so ima ogla.-iti, ako če rekurirati ali ne. —
Pri Tinski cerkvi sta prijela dva komisarja dve gospe, ki ste bilo v črni obleki. Gospe poprašani, po čem žalujeti, odgovoriti: „Po naši materi". „Kdo sti?" „knj sti?" „kjc stanujeti?" itd. Ko sti na vse odgovorili, zapo-vesta komisarja žandarjem. da jih peljejo na policijo, iu zgodilo bi se bilo, ko bi jih jok ne bil rešil.
Takih dosti. Veliko ljudi ki žalujejo po svojih, in so zjutraj brezskrbno zapustili svoje stanovanje, mora prenočiti donos med pustim zidovjem policijskega urada. Kakor sem slišal, jih je čez 200. Zdaj pa premislite, je li mogoče „liberalnejše" živeti kakor pri nas.')
Politimi razgled.
„\Vien. Ztg." razglaša cesarsko pismo, vsled ktercga so delegacije preloženo na IG. den t. m.
Ministraško zbirališče državnega zbora bo po dognani bram-bovski postavi zopet razpadlo.   Der Mohr bat seine Schuldigkoit itd.
10. t. m. so je pričela v državnem zboru posvetovanje o bram-bovski postavi. Poročevalec večine dr. (iross je rekel, da je poroče.vanjc le zato prevzel, ker je moral, da bo pa z odborovo manjšino glasoval. Poročevalec manjšine dr. Rcchbauer je dokazoval, da je oboroženi mir sramota za civilizacijo. Splošna brambovska dolžnost je nož na dve plati brušen, ki je le tedaj državi koristen moč, ako so vrši ta dolžnost na demokratični podlagi. Govornik je spodbijal nadomestivno reservo, dolgo službo, visoko število vojakov in lOletno veljavo postave.   Posvetovanje še ni končano.
V predlogih, ki so namenjeni delegacijam, so je povsod spremenilo ime državni minister v ukupni minister. Tako od dno do dno zginuje, kar bi lo količkaj imelo opominjati na nekdanjo celokupno državo. Naša država se bo imenovala „avstrijsko-ogerska država".
Dr. G iskra se jc neki namenil na pot po vsej Cislajtaniji, da se prepriča, kako novi uradniki svoje dolžnosti spolnujejo.
Pravijo, da postane sedanji predsednik gosposke zbornice knjez Gol-loredo predsednik ministerskega svetovalstva.
Vlada jo neki gotova, da se jej potrdi brambovska postava, kor bodo razen mioistraškega shodišča za nje glasovali tudi Poljaki, Tirolci in Slovenci. Poljaki hočejo neki v tem dokazati, da so kos svojo deželne potrebo prezreti, kedar to tirjajo državne koristi. Kaj bodo doma rekli k temu dokazovanji, za to se niso vajeni brijati poljski Poljaki. Poznamo še eno bazo takih ljudskih zastopnikov.
Bela gora pri Praga ni imela zgodovinski dan belogorske bitke nobenih obiskovalcev, nego vojake.   Tudi Praga je bila popolnoma mirna.
Iz Brna se brzojavlja: General knjez \Vindischgratz je šel na Dunaj, da bo v imenu stanovnega plemstva protostoval proti upeljavi splošne vojaške dolžnosti.
KarloVŠki patrijarh je dobil od vlade dovoljenje, da sme sklicati srbski nacijonalni kongres, kteri naj bi vravnal cerkvene zadeve s Komnnci, ki so tudi žo izvolili svoje zaupno može. Kongres bi se smel sniti do novega leta.
Poljski časniki so zelo nezadovoljni s dosedanjim vedenjem svojih državnih poslancev. Posebno jim očitajo, da so pri svetovanji o izjomnem stanji veliko premlačno zastopali prave koristi ustavne svobode in da so le zarad lepšega nektere zinili. ,.Dz." pravi, da jim je zopet nekaj pod roko obljubilo, in da so se zopet vsedli na limance, na kterih so bili že dvakrat obsedeli.
Lvovski „Czas" zopet govori o federaciji, ktera mu je edina rešilna idoja za Avstrijo, avtonomija pa potrebni prehod k federaciji; zatorej jo treba poganjati se za najbolj obširno avtonomije.
Roško vprašanje je toliko, kakor rešeno. V ogerskem drž. zboru se jc namreč bral kraljev reskript, ki pravi, da je Beka samostalno, k Oger-ski spadajoče obljastje; deputaciji naj te torej o tej stvari prijateljsko pogoditi. Med tem pa nič ne ovira . da bi ne obveljala ogersko-hrvaška nagodba, ki naj so brez odlaganja v potrjenje predloži.
Lcvičnjaki ogerskega zbora hočejo svoje mandate kot delegati
položiti.
Iz Londona so brzojavlja: Disraeli jc rekel, da vlada nikjer ne vidi niti resničnega niti izmišljenega razloga za vojsko; vse vlade so mirnih misli. Modro posredovanje bo tudi razmerje med Francijo in Prusijo spravilo na dobro pot.
Iz Palormo se čuje o prizadetjih zopet so ločiti oi!Italije. Policija je zasačila skriven odbor in pri njem oklic, ki ima napis; Živila siciljska avtonomija.   Mnogo so jih v zapor deli.
Iz Peterburga naznanja telegraf: Časopis „Invalid" bo nehal Carjev ukaz jc zapovedal, da ima izhajati od 1. januarja počenši vladen list „Moniteur", ki bo edini organ vseh ministerstev.
Pariški ,,Moniteur" razglaša cesarski dekret, po kterem bo imela stolica za slovansko jezike in literaturo na Colloge de France naslov: stolici1 jezikov in litoratur slovanskega izvora.
Bpanjsko ministerstvo pridno imenuje više urndnike.
General Pri in, generalni kapitan vse špunjske vojske, je razposlal okrožnico do potamesnih vojnih oddelkov, v kteri jo opominja , da armada nima nobene druge mornlične ali materijalne moči , nego ono, ktero zajema iz enacega mišljenja in delanja , kar se kaže po disciplini. da pa so samovoljna razodevanja in dela posameznih škodljiva, ker mogočno roko ar-madino izročajo stranskinemu podpihovanju. Trrej se ne sinejo vojaki, ni posamezno ni združeni vdeleževati nobene manj ali bolj javno zveze ali društva , ktero bi imelo namen izrekati kako politično misel ali kak političen namen. —• G. general jc hitro pozabil, da ga je za to kar je, naredila ravno ista armada, kteri je zdaj jezike in roke zvezal.
Iz Bima se poroča, da se bo tam vlada in uprava reformirala. Večidel uprave ima priti nedubovnikoin v roke; duhovnim bi imelo ostati le ministerstvo prosveto.
__9
Razne stvari.
* (Tolsta Martinova goska.) Dr. Giskra je bil v svojem zadnjem govoru povabil poslance, naj 80 iz spisov prepričajo, da se na Češkem ni bilo več izogniti izjemnemu stanju. Kakor zdaj poroča ,.\V. Tgbl." je šlo nekoliko poslancev gledat te spise in so iz njih razvideli. „daso bile agitacije in konspiracije že tako daleč prišle, da so bili že ustanovili začasno vlado." To so pravi že naglavne grehe delati na račun lahkovernosti svojih bralcev. Da bi se bilo kaj enacega zgodilo, vedeli bi že tudi imena, kazni itd., onih „za-časnikarjev".
* (Nov slov. abecednik.) V zalogi šolskih knjig na Dunaji je prišel na svetlo nov slovenski abecednik za I. razred čisto slovenskih ljudskih šol. Z ukazom ministerstva pr osvete 4. okt. t. I. se je zaukazalo, da se ima ta nova knjiga vpolja'i na Koroškem, Kranjskem, Štirskem in Primorskem. Nismo sicer še videli tega Miklavževega darila, vendar ga priporočamo vsem, ki opravljajo javne službe, pa dozdaj še slovenski brati ne znajo. S časom izda visoko ministerstvo morebiti že še slovenski pravopis za prvence vsake baze.
* (Zupani iz tržaške okolice) so pretekle dni dobili svarilen ukaz od mestnega magistrata, naj se ne zbirajo. (Kader so so zbrali, zbrali so se postavno.) Ker je bil ta ukaz v laškem jeziku, poslali so ga magistratu nazaj s pristavkom: naj se piše v slovenskem jeziku, kakor zahteva §. 19 temeljnih postav.
* (Poročilo brambovskega odbora) nam pripoveduje o številu vojakov, s kterimi denošnje evropske države varujejo „mir" v malem in večem. Avstrija hoče po tirjatvi vlade povzdigniti svojo vojaško moč na blizo 1,053.000 mož, res število, ktero imenuje ministerska odborova večina sama „wahrhaft exor-bitant" (resnično kričeče), iu ki bo gotovo zadostovalo po najnovejših izjemnih postavah po svoje „resiti" ne le češko, ampak če pojde dalje tako, še marsiktero drugo vprašanje. Od teh mož pride jih 800.000 na skupno armado, na.000 na vojaško granico, 200.000 na deželno hrambe obeh deželnih polovic. — Severno-nemška zvezna armada šteje vsega vkup 1,028,94G mož, in sicer N43.:)94 stoječe vojske iu 185.562 deželno hrambe; južna Nemčija vsega vkup 200.171; torej vsa Nemčija v zvezi 1,229.117 mož; Francija vsega vktip 1,850.000; Rusija 1,467.000; Italija 480.4(!1 mož. Bes v tem moramo biti z odborom ene misli, sedanje politične evropsko razmero so naj« večega obžalovanja vredne.
* (Tajnik kardinala nadškofa) v Pragi je zarad pridige o civilnem zakonu obsojen na 14 dni sedeža.
* (Beseda mariborske čitalnice) v nedeljo 8. t. m. zarad slabega vremena ni zbrala toliko čitalničnih udov, kolikor bi so jih bilo smelo pričakovati, posebno zato, ker žo dolgo nismo imeli nobeno društvene zabave. Gosp. prof. Šuman je bral obširen govor, v kterem je spodbijal trdilo: Svoboda je nad ali pred narodnostjo. Po govoru je bil ples. Pri besedi smo pogrešali pevcev!
* (Sodba proti vdeležnikom uboja knjeza Mihajla) se je 10. t. m. v Belemgradu razglasilo ob 4. uri popoldne. Dr. Stojanovič, Rakičič in Kuz-manovič so zarad pomanjkanja dokazov rešeni tožbo, a postavljeni so 5 let pod policijsko nadzorništvo, Majstorovič je obsojen na smrt, Antonovič, Stravkovič iu Peričič na Dietni zapor.   Majstorovič bo o svojem času ustreljen.
* (Giskra locutus est). V seji državnega zbora, v kteri so je govorilo o izjemnem stanji na Češkem je izrekel dr. Giskra besedo, vredno „ustavnoga" ministra. „Na podlagi čeških taborov in onih taborov, ktere so jeli v neki drugi deželi snovati, nikdar se ne bo prišlo do zaželjenega cilja". Jamaisl Nikdar! To besedo je izrekel g. minister že dunajskim delavcem, ko so tirjali naj se volilno okrožje razširi Izrekel jo je še nekdo, ki ni ustaven minister, kar dokazuje ta beseda: .Tamais! Kot odgovor na ljudske tirjatve ni poseben pridevek ustavnega, ali meščanskega ali liberalnega ministra. Nikdar! Naj je potem že mislil, na ktero deželo je hotel, beseda ni liberalna, nikdar!
: (II. občni zbor društva v hrambo narodnih pravic) jc zbral kakih 50 udov. G. dr. Bleivveis sen. sprejema predsedništvo in povdarja slogo kot tisti baldakin , pod kterim naj se zbirajo in napredujejo branitelji našega naroda. Iz tajnikovega poročila izvemo, da šteje zdaj društvo 510 udov. Po dolgem razgovarjunji k sreči obvelja nasvet, naj se društvo imenuje „Slovenija".   Nckteri so mu hoteli dati ime „Ilirija".
Dunajska l>or#.a od II. novembra.
*)   Konec jo tudi     nas — molčanje. Vrodn.
f>°,'0 metalike   58 11. 20 kr. .r>°/o metalike z obresti v maji in nov. 5% narod, posojilo   03 II. 80 kr. 1800 drž. posojilo   87 II. 80 kr. Akcije narod, banke 818 (1. — kr.
Kreditno akcijo 221 (1. 80 kr. u B.2fi London   117 U. — kr. Srebro   110 fl. — kr. Cekini   5 11. 03 kr
Izdatclj in odgovorni vrednik Anion ToiiinIč.
I. Dr. Jože Voitnjnk iu dnini.
'rukar Kduard Jnii/it-.