PRO
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE %J ED NOTE
^TO^VEAR XVI
■onon t«. III«, *t «te
« ÄTtflS Chicago, 111., pondeljak, IT. docombra (Dm. 17), 1923.
••Hy
1,100 STEV.—NUMBER 296.
»»	rtu^ pMtait^ñM far U ••«tU» 1103, A«« •« OH. 3. IS1?. «ribaaM — J— 14. ISIS.
»IL IZIIIIITH
VOJAŠKEEA_BOHUSA.
■bo vendar pustil kongresu proste roke.
jo
X 0.
«SS
MoKINUE LOOO ZA
Pregled dnevnih dogodkov.
Amerika.
Veleslepar Koretz je imel tudi ljubavne afere z Ženami svojih žrtev.
Val predsedniški kandidatje ie zanašajo na volilce na zapadu.
Coolidge ne bo oviral uzako-uitve vojaškega bonusa.
V kongresu fic vedno vlada kon-tuzija.
Lokalna stavka antracitiiili rudarjev v Penni končana.
VSI PREDSEDNIŠKI KANDIDATJE SE ZANAŠAJO NA ZAPAD.
Prvi republikanski kandidat, ki si je upal povedati javno, kako misli o poslanici predsednika Ooo lidga, je senator U FoUette.
Wa»hington, D. 0. — Predsed oik Coolidge ne bo poizkušsl po gttviti svoje osebe zgodnji uzako-uitvi vojaškega bonusa v napotje.
Kakor je priMo koncem zsd .Ls tedna na dan, tudi ne na-Berav» narekovati kongresu, po kateri poti nsj gre, ko pride davč-aa revizija na vrsto*
Dssi je proti vojaškemu bonu-aa in sa Mellonovo davčno revi-¿jo, vendar vztraja pri tem, da naj'ima kongres v oW.h zadevsh popolnoma proste roke, in glaanik Bele hiše je izjavil, da se bo predsednik zsdovoljil t vsal^m načrtom, ki bi etremil za izveftbo davčnega znižanja.
Poslanec J. C. McKenzie iz II-linoisa, ki je uvedel zakonsko o-snovo za vojaški bonus, se je petek zglaail v Beli hiši ter si po-roenkovsl s predsednikom o načrtu, kako spraviti vojaški bonus pred davčno revisijo na vrsto. Predsednik je iznova poudarjal, ds je proti vojaškemu bonusu, a li obenem pa je zagotovil poslsn-ca McKenzieju, de ne bo oviral hišnega programa. Kaj pa bo predsednik naredil z bonusovo' predlogo, ko pride predenj v pod pis, o tem se nista nit pomenile. Ali splošno mnenje prevlsduje med adm inistraoi j sk i m i voditelji, ds jo bo vetiril.
Predsednik bo <H||tgsigjp, ^e proč tnal od opora in prepira radi tega, kdo bodi imenovan za zna posebnega proračunskega odseka v poslanski zbornici, |
Tefroče v dokončanju hišnega organiziranja so prisilile poslsn ca Greens, ki je načelnik hišnega finančnega odseka, k temu, da je naznanil odložitev razmotrivanja davčni reviziji.
Čeprav ni nobenega poaebnega
prepira radi članov v finančnem odseku, bo vendar organiziranje tega odseka zadržano vsled spora radi odseka sa hišni ršd.
Predsednik narodne zveze les nih trgovcev John W. Blodgett iz m«*t/i Grsnd Rapids, Mich., je o dob ril adminiatracijaki progaam m davčno znižanje.
Blodgett je pisal finančnemu tajniku Mellonu, da jc lesna in dustrija za njegov davčni načrt 'o njegovem mnenju bomo Ime večje blagostanje v deželi, če bo prejet Mellonov davčni načrt. "Zmanjšanje davkov na mezd t* dohodke je zadeva pravtffio fi," jc dejal Blodgett.
OHIOAQO BO OLAVMI STAN IN TORDWl ŠTIRIH TEKME CEV V BORBI L. 1924.
Inoaematvo.
Mehiški proletsriat se je dvig nii proti vstaškim reakcionarjem. Obregon zmaguje.
Oaemurni delavnik odpravljen v Nemčiji. Vlada odslovi pol mi-ljona državnih uradnikov. c Ameriški politični agent je odkril načrt velesil za razdelitev Kitajske.	•
Laboriti v Angliji nameravajo anulirati vojna posojila, ko pridejo v vlado. ,
VOHUN JE NASLIKAL STRAŠNO NEVARNOST".
2ELEZNIÖAMKA POGAJA NJA. .
• M
Britski "ekspert" o komunizmu je odkril grosno nevarnost, ki preti od rudarjev v Illinolzu. Sredstva sa odpravo "nevar nosti" so adaj na prodaj.
La Salle, 111. — (Fed. Presa.) — Vohun iz Anglije, katerega je na jela trgovska zbornica, potuje po malih mestih v Illinoisu in plaš okalne bankirje a komunisti in komunizmom. Njegovo "delo" je plodonošno. Kamor pride, dob denar od bankirjev-in drugih podjetnikov za "veliko pretirdečo
mM »l
New York, H. t. (Fed. Press.) ~ Nepotrjene govorice gredo po Mu. da so prišli na pogajanjih r"fd železniškimi uradniki in še-lezničai-^kimi bratovščinami Že do Mlage za kompromis. Strojniki, »prevodniki, kurjači in zavirači r « izpustili T pogajanja s za-d s morajo biti mesde in Msvsk«. razmere, ki eo bile v vejici v smislu sklepa vojnega do-freketra »»veta z dne ju maja 1920 ^postavljene,
400 000 železničarjev je zainte-F*»ranih v izid sedaj se rršečih pwjanj. Med delavekirai sastop-
*» predsednik Werren g"« h strojnike; predeedaik D.
| Rolfrrtson za kurjače, preil-*d«»k L. K. Kheppard ze izpre-in Pa W. H. Doak za dru-
I*
sija pa je, da agitira za državno policijo, ki je že dvakrat propadla r illinoiski zakonodaji. * Pred nekaj dnevi je ta mož go voril na sestsnku lassllskih mag natov, katerim so ae lasje ježili ko so ga poslušsli. DejU jc, da je 70 odstotkov ameriških rudarjev komunistov in John L. Lewis ter drugi gl. odborniki — ki k sreči še niso komunisti imajo težko delo braneč inije, da jih ne po goltnejo rdečkarji. Komunisti zdsj osvsjsjo šole, šenske klube cerkve in troše tri miljone^olsr jetf za spreobrnitev zamorcev, po mislite!
Ko je bila grozna slika dovrše ns, je govornik prešel k denarne mu vprašanju. "Gospodje, mi ra bimo vzgojno propagando, rabimo govornike, rabimo denar 1"
MoŽ se imenuje polkovnik Chos. O. L. Smith, briteki vojaški detektiv, čc ga pa vprašaš, ti rad za-upa ,ds to ni njegovo pravo ime in da bi zanj pomenilo toliko kot ssmomor, ako bi razodel svoje pravo ime. Smith je neksj čssa vohunil v Rusiji, nsto ps je pri šel na čiksško fronto in od tam; bil poslan na deželo, kjer zdaj na skokuje hleve in msle bankirje,
Lasallska "Tribune", večerna kislica, katero urejuje W. T. Bed-ford, je dala Smithu prvo kolono na prvi strsni z debelim naslovom preko šest kolon: "Le Sall»» je slišal svsrilo".
FRANCIJA JADRA V ÖASI
DVORNIH NORCEV.
Washington, D. 0. — Zapad bo
glavno pozorišče v bitki za pred sodniško nominacijo v obeh večinskih strankah, in v ČikaŠkcm mestu bi imel vsak kandidat glav ni stan svojega generalucga št« ba.
Ropublikauski načelnik je naznanil. da bo glavni atan za pred sedniško nominacijo predsednika Coolidga ustanovljen v čikaškeni mestu dne 27. decembra. Butlcr bo vrhovni poveljnik v Coolidge-1 kampanji in bo prebil največ časa v Chieagu.
Vsi strategiki za vse kaudidate so si izbrali poljane nezadovoljnih kmetov na zapadu za bojišče in pričeli že abirati svoje sile v neposredni bližini. Frank Ilitch-cock že ustanavlja glsvni itan aa lirama Johnsons v Chieagu. Me Adoojevi stroji imajo avojo olek trarno tamkaj^ih tudi Underwood bo postavil -avoje šotore glavnega urada v 4ikaškem mestu, bržko si sestavi komitej za kampanjo.
Senator Wadaworth iz Naw Yorka j>e jc odrekel kandidaturi, kar pmle prav predsedniku Coo lidgu. Ta senator je za nomine eijo predsednika Coolidga ter prerokuje, da bo imel Coolidge večino emndevetdraetih newyor-ških delegatov. Kakor prevladuje mnenje v tem mestu, se bivši guverner Lowden ne bo vdeležil U linoiških primarnih volitav. Tako bosta le Še aenetor Watson iz In
New York, N. T. — (Feder. Prese.) — Pet let je minilo po veliki zmagi Francije sa demokracijo, toda frauooako ljudstvo se še danea drši tako klalo, da je morala vlada razplaati nagrado tistim, ki znajo naj-bolj rasvoselitl občinstvo. Kakor poročajo is Pariaa. je (ran-eoaka vlada podelila akodemič-no nagrado trem klovnom, bratom Fratellini, ki snajo dobro zabaveti ljudi. To je prvi slu-čaj. da vlada odlikuje klovue, odkar je minile doba dvornih šaijivcev.
Proletariat Mehike podpira Obregona.
Delavci, ogortsrii vslod eksekucijo predsednika sindikatov v Vera Cnisu, so pograbili s« orožje in so pri-družili Obrogonovi armadi. Zvosno čete poraailo vstašo y mnogih krajih. Prodiranja avoanih sil proti , glavnim postojankam vstašov.
cateeas je sopet pod kontrolo KITAJSKO BODO RAZ-
zveznih čet. Tako brzojavlja general J. O. Escobar. Kl Paao, Tex,, 13. dec. — Pred
DELILI!
KflNFC OSE II URNIKA Obregou i« u» boj»! črti, Anglija vsama Turkestan ia Tibet, v««.7i.nmiifi|kJep vodl	kt.| faitffa 9áx%h% Vnnaaa in
V NEMČIJI
tere |k>U poveljstvom generala | Amara prodirajo proti Uuadaja-rl drugemu največjemu mestu v mehiški republiki. . Mehiški konsul v KI Pasu j*|
Japonska pobaše Mandžurijo.
Hangaj, 15. (lee. — Neki Ski politični agent, ki se je rev-nokar vrnil la uotranjščiue Kitaj-
golijo, katera je te okupirana po sovjetsklk šeUh.
Aneksljsko delo se še Angleški lntersel so še od ingtonakc konference aktivni ▼
vHU. waah-
BOŽI0NO DREVO IZ MICKI O ANA V OHICAOU.
aholua plaOujr dolo.
Calumat, Mich. — Pred nekolikimi dnevi ae, je zbralo velika množica ljudi ob priliki, ko ao odpeljali iz bakren* d#»š*le naj-večje božično drevo na svetu v Cbieago. kjer so ga še jK»stavili r Grenth'arku.
Velikanski drevo, za čigar pre-vos je bilo treba dveh po 60 čev. Ijev dolgih voz, je zspuMilo Houghton sednji pondeljek rjo 11 raj. V Chicego je doepefo *r<»di zadnjega tedna.
diane in pa govemer Pinchot Pennsylvonije edins mOžns favo ritna ains. Potemtskem se bosta razen v Pennsylvsniji ln Indiatt trgala za nomiuacijo na^epubli kanski strsni predsednik Coolid gc in senstor llirsm Johusou.
Prvi republikanski ksudidat, k se bo potegoval za nominacijo na podlagi predsednikove poslanice do kongreaa, je aenator La Fol lette iz Wisconsina. V izjavi, jo je podal ta senstor koncem zsdnjega tedna, je rečeno tole»
"Prva predsednikova poslanica do kongresa jc zelo izvrstna, natančna in jasna predstavitev nazadnjaške in reakcijonarne vladne teorije,
"Cc bodi korajža zagovarjati Železniške interese, profitsrja, premogovno msgnate in vse druge nadlorde proti masam našega ljudstvs, potem moramo kar naravnost priznali, da zasluži pred, sodnik za avojo korajžo pohvalo, ki so mu jo izrekli tsko prisrčno mnogi listi te dežele.
Prav ničesar ni v poslanici, ksr bi moglo užaliti nsjrehločutnejše kapitalistične intereae. Le malo ps je v njej, kar bi moglo zadovo. Ijiti msa« ameriškega ljudstva.
"Predsednik zagovarja K*<-h-Cumminaovo poetavo, ki jo je zavrglo in obaodilo ljudetvo v vsaki državi in ki je odgovorna za sedanje pretirano vjaoke železniške voznine, naaletijajoše se aa umetno zvišano oeenltev železniške poaesti.
4'Mellonovo davčno revizijo, po kateri bodo veblntere»!. ki ao ne-znansko narastli med vojno,'opro-ščeni prispevanja k vojnim stroškom, je predaednik brezpogojno odobril. Predsednik Coolldg«- je
Bankrotirana nemška vlada od-slovi pol miljona javnih name-	................... ..........
šdenoev do konoa januarja. 1 danes prejel poročilo is Mehiškega 1 ¡J,""],' VáaVril presenetljiv naért Saksonska vlada je podala +lta, da so se delavci v Vcrn yt\M[\ n roldelitev Kitajske, Ako osUvko.	IWrusu dvignili proti reekelonar- w nt6rt lmWf >0 kitajska repub-
Jeni ,ki so se sačaano poUstili tegn Uk> §krW v rotjhen koi wwJ inft.
Berlin, 15. dee. — Osemurnl de- pristanlščnega meata tu neksterih aWnl Moy¡ ki wekufi oklepali avnik, kateregs so nomškl delav- delov verakruške dršave. Na ti- iUr0 oetsrstvo. cl pridobili z ^evolucijo leta 1918., »oše delavoev je izpraznilo Vera p<| lwn |wi(rlu Vcllka Brije Sel. Vse večje strokovne orgs- Cruz In odhitelo proti glavnemu Unijft Turkeatan ln Tibet, ki «izaeijo so včeraj podpisslo po- mestu, kjer upajo dobiti orošje i^ I mejit« s Indijo, Franeija vaame godbo s ministrstvom dela zs se pridrušltl Obregouovi armadi, bogsto' provinco Yunnan In js< devet In deseturni delavnik. De- Tekstilni delavei v Mehiškem L^k* bo koutrollrale Mandšn« lavel * šeleaarskl in jeklsrski In- mestu so Še mobillslrsnl In posle- rij0 Hualja mogoče olnlršl M on dustriji bodo odslej delali deset ni ua fronto proti vstašem gene ur dnevno, premogarjl v Šlezljl ln rala Sanokeaa. Delavol po vaej re Saksonski pa devet ur.	publiki eo ogorčeni vsled skseku
Nemška vlsda je včeraj skleni- eijc predsednika delavskih slndi la, da v teku enes* meseca od- katov v Vsra Crusu, ki je bil u
slovi 500,000 državnik uradnikov, I streljan pred nekaj dnevi ua po-1 Tibetu In konQlkt s kiUjsklml katerih nima s čim plaševsti. Vsi velje vstaških voditeljev.	oblaetml je na dnevuem redu. Ta
nemški uradni« dobe 17. dtoem- Župan v Teaiutlanu, ki je bil konflikt ss konča nekega blišnega bra le polovloo plače, nakar bo obenem poveljnik ondotno sveane ko Anglija prevsame tibe-vlada absolutno bres deuarja. posadke, js hotel tla bl se posad- tanakc zadevo v svojs roks ln dn-llankerot vlade je adaj popolen k« pridružila rebele», toda vojaki h^i „ovo mejo. Nato se prlkljušl Rszmere, v katerih ss nahajajo ga nlao hoteli ubogati, paš pa eo Tibetu še sspadnl Hserhwan, ki beraško plačaui državni uradniki, aretirali poveljnika iu ga izročili j«,, bogat na rudah, potem pa pri« so neznosne, toda ooi M zdaj is- sVegnim oblaatem.	de ua «rato Turkestan
gube slulSe, bodo stredall, da bo Negales. Arla. — Obregottove Francija je tudi še na dsla v groza.	fata so včeraj reokuprrale Topic, Yunnanu. od koder ao iaključeni
Vlada se hoča adaj Isnobiti glavno mesto dršsve Nayarit In verski, socialni ln komercialni dršavnih Šelezulc, rudnikov, to-1 pognale rebele v beg. t vezne šete | Interesi veek drugih aršav. pilnie in soinlh jam. Kakor isgle- zdaj prodirajo šes Jalisco preti de, bodo železuloe prodane grupi postojankam vstašov. kapitalistov, katerim nsfteluje Monterey, Mehika. 18. dse. — Stinnes. Pruska Vlada bo dale Cenzura v Mehiškem mestu js bile rudnike, topilnice in solne jame dvignjena vderaj ln tukajšnji pri-privatnl delniški drušbl.	ataši vlade ao ae oddahnili, ko ao
Dresden, 15. dee. — Saksonska Izvedeli, da Obregonovs šats sms
KAKOJis rroiOAJknn RU-
Mow York, N. T. (Fed. Press.) Tiati ruski priaeljonei ua KI*
socialistična vlada, ki jo nssledilal gujejo na vseh frontsh. Zdaj pro llfjJbru' iueseouTr/kT ^^iiričako
^	.	1	d>	U veli, da bodo odposlsnl v Kana-
........ ' ' "	* " " .................v'do sadnji teden, sopet ne vede,
kakšna usoda jih čaka.
munistično ministrstvo, js padala ostsvko.
všrraj| Huertova revolts potlačena enem tednu.
Obregon ima okrog 8000 mož ual p0 rasaodbi zveznega sodnika zspadni fronti ob jeseru Chspola. Knoza je povečane novemberska Čete prodirajo proti Oiiadajalari, ruska kvota od B,2M na 4M1, in kjer se nabsja rebolnl vodja prlpuščenih bl moralo biti okoli Katrada s okrog 0000 tnoŠml. MOOO tistih, ki ao bili de|>ortlra« Šilo, da adali delavska vladal Zvezna kavalerija ja pomotla re- nI. Potemtakem bl morsll biti pri-odpustiti posojlU Anglije. ' | Me is držev Zaeatecaa in Nayarit puššeni v to deželo s« vsi tisti,
in mnogo vstašov jc olik|alo I ki ae pridršeni na Kllls lalendu Ne vshodul fronti j« | iu ki so imeli Iti v Kanado, kakor sblrsnja svssnili
anolrski laboriti sa črtanji DOLOOV?
Francija se baje sanima aa poro-
jo bilo določeno v domenku mad dslavsktm depsrtmentom In ks-nadakimi priaelniškimi oblastmi "V smislu priznanj od strani ko-
London, 15. doc. — Iz gotovih n,rtv,h• virov se poroča, da je bil Poinca- Puebu -redlščc rc informiran, da ima J. Kaosa? ¡¡f«	i»»^«»»^ w ponudili!
MacDonald načrt za zplošuo ann- Obrogoia 2000 prostovoljcev.
liranje vaeh vojnih posojU, ki Jih	— Tukajšnji	,
je dala Anglija zaveznikom medli|,*vnl vstašev poroča, da ao mlaarja Hualianda pridejo vsi ti-vojno. Angleška delsvaka vlede,p^rogonova Šete izpraznile prelaz stI Husl, ki ao sedaj pridržani ns ki ae pričakuje prihodnji meaaa, Hai1 Msr^os v hribih Orizabc, ka Klll/Maudu pod kvoto In bl mo-baje namerava postaviti sploSnupto 70 milj vzhodno od Mehiškega iell biti pripuščonl v deželo, ne črtanj« voinlli dolaov kot nrvoI mf»ta- Obregouovel ao ac umaknili pa odgnanl v Kanado," js rekel
v Aplzeeo. Dalje poročajo vsUškl Ulegel, ki zastopa «lokaj ruskih voditelji, da so rebelne šete osvo- priseljencev. Medsj je okoli 400 jile šalaanUko središče Lruepsm v ruskih priseljensev ne Kllis ls. državi Miohoaeau iu Acembaio v j državi (iuayanato.
črtanju vojnih dolgov kot prvo točko avojega mednarodnega programa.
Ž8NSKA IMRNOTANA ZA NA OBLNIOO HliNBOA
I s udu.
PITI cija sa forda.
Washington, D. O. — Vprvič bo ženska imenovana, za načelnico kongreanega odseka. Republiken
Poinoare, podiralec kabinetov.
Pariz, 15. dec. — Socialistični I voditelj M. Blum je v včerajšnji
— Peticijo, da bi prišlo ime Henrike Forda ne
aki odaek za odaeke v poaUnski p*beH v freneoeki zbornici nazval demokrgtsko glaaovaieo na pred
zbornici ae ja odlošil imenovati Poinearaje "nsjvečjegs podirel
go. Mae K. Nolan Iz Sen Franela-"e kabinetov". Dejsl ja. ds je
ca za načelnico odseku zs poštne Pflneere str mogla vil Lloyds (Jeor-
izdatke
ni vsakdo TIUBM TILL. Pfceenlxvilic, Pa. — Da poka
York, N. X* — Anglija je J 'Nombra plačala prvi obrok dolge Združenim 1'lsČUo s obrestmi vred W.WJOQQ. Toda anglešks ** i" plačala to vsoto v llberti-Lh'" l;»f"ro je lraplla pod par ,a'in prihranila
proti izplsčsnjo primerne odškod. rnocniavuia, ra. ~ wa poaa nine tistim, k. so se Urili v vojni> tvojo ««¡rjenost v streljanju medte«, ko ao v,lekapitalisti greli* hotii Patrick Walsh, star 4..
mad tli In kopičili sve je br»gat stvo.
predsednikova priporočila gl^ de na poljedeUtvo so značilna. V j
blat vit pravi, naj a. kmet^ p, maga ■ WflM| ^ M{ -foJ,a-.
m« i» « «« «vWa ia zag. ,	^
kamor g. je spravila čudna poU- « *	£
ti
Cbieago in okoliea. - - V torek oblačno, zmerna f temperst ure m lahki menjajoči se vetrou. Tem
In jih Í4 ur t najvišja
Bl olnee izid« ob
let. a kroglo is (Mišk« zbiti klobuk s glsve avojemu svaka MIh »i ln OTo«ltt iz krajs Cromby. Ali aa-mesta klobuka mu je rezatrelil možgana. Pa/ ni vsakdo Viljem
vojsk strašne babel, kake izvrstno zna streljati.'
gs, lionar Lewa In Baldwin* v Angliji in Wirtha, Cuna ter Stre-aamanne v Namšfji.
"//lej delujete, da atrmoglavile še Coolidga v Ameriki. Proaim va% storite Coolid g u, kar ate atorili Baldwinu in drugim,*4 ja rekel Ilium, obrnjan proti 1'oinaerejii,
peraturs f
-A najnižja M
M, za)^ ob I -
»n
tika. Baeh-4 uinmiasova |wsta*si
in drugi akti zvezne vlad«	^mmmmmmmmmrnmmmmmmmmm^
"Ko je predaednik Coolidge j lrry.i v ivlo hišo. »e wu je nmil- IHI uao.ki z rtakaíjmiaiwí avaj« I. l»ps prilika da poa.aga naše-|laatae stranke, ki jih ljudalva na
mu Ij^l-tv«. íMIVÍI pa ae >
d# f še dežele kratkomalo ae mere.
"Normalni odnošajt ' med Fraa cijo la Nemšije,
Pariz, 15. dee. — Franeotka vlada j« naznanila, da zdaj, ko ao nemški indaetrieiai v Porurju in Nemčiji izvršili potrebne pogoje, se iebko vpostavi normalno raz-merja saed Nemčijo in Frsneljo. PoíneJre ja danes konferlral z nemškim poslanikom dr. Iloe-sehem
r\
noatiih primarnih Volitvah maae. ea aprila prihodnje leto, ja vložil pri drževnem tejniku demokrat James A. Ilelme is Adriana. Na peticiji jc 107 podptaor. Treba jih pa je samo 100.
Pozneje ae je i»kezclo, da ni dvajset oseb navedlo poleg eve-jik Imen tudi »lanovenjake naalo-ve, kar dela podpUe neveljavne. Državni tajnik ja dajal, de koča o tam obveetiti Jamesa A. Helma ter pridržati patieljo, dokle» aa dobi nadaljnlk (»odpiaov.
Fordova konvencija aa bo vršila v mesecu januarju r Chieagu, Ht, Louiatt, ali pe v Kansas <'Hy.
Poljska priaaala sovjeteke
republika.
Veršava, 11. dae. — Poljaka vlad« fa danes |>ri/na!a v'm sov« jeiske^e publike.
Polagoma jc ta red prevzel vi« I inkvizitorake poele. Izvrševal Je I te posle svaato, dokler ni moč in. I kvizieije ngaanile in m ljudje m. •o več dali aakujskati proti ljo. dam, ki sa bili droge vere ali pa aplok niso imeli vere.
Najprva naloga tega rade je bila, da psftdiga as grm* proti kri-voveretvu. • Dominiksnci so ubogali ravno taka, kakor pea ubogi svojega gospodarja. Bili «o dodeljeni kot pomočniki škofom in semintje eo pfi sestopanju škofa postali inkviaitorji. Po sskljnc. kik seikssmsgn sbora leta 1229 ae ustssmvili stalne Btofovske in-kvisitorske naprave. T tem Sam ao nekateri škofje imenovali dn. kovne denrimkanakega reda ia*: kvisitorjenL. Naj prvo je bilo sa-mo mala psBiirs iosunikancer, ki je opravljalo inkvisiterske po-sle. Na to jik js bilo veš, sčasoma je bila inkvizicija v rokah domi-u ik s nekega reda. Demiuiksnri a> mali peč izrabiti položaj in ps-stavili ao ee so ssagečneše, pred katerimi es ja trasi ves svst ia prek katerik ja ssgala ls oblast
¿iti ljudi s ns «nosnim i pokorami. Nekaj la» Je fio bees gedrnjsnjs,
kanfun so sa pa Ijodje naveličali ffffmim;v*"*fc;i> jerebov in spodili ao oba is mesta» ko sta komaj ds» bro leto reševala ljudi pekla is vie io jim pripravljal* pet v ne-
Papeš Gregor IX. je imel strss-no rad dominákanee. Vzljubil jik je ki je veliko naaje zidal. V leta 1235 je isdel forman, v katere« je aer*^ da aaj èsssiniksnci zs- j pet privedejo krivoverse v raznih mmtik na pravo pet riassks eer kS. Kljub temu je bilo v tiste» ¿aso veliko dragik dukovnov. ks-terim je büa poverjeno oblast, da iavrinjejo inkvisitorske posk Med njimi je bilo peeebno preeej menihov drugih redov, katen» ni bile pravniČvieŠ,
pa°potbka v ozadja. Msd msniški-mi rodovi je ravno teko evetris nevoččljtvost, kot kraljuje «sed drugimi Ijodmi.
Ampak v sedlo so prišli dow-nikaaeiiele e leta 1248.. ko jt papaftsvel Inooeneij IV. V krst-kem forman u ne demimkzses Bajmunda Psnaforskegs js s*-snenfl, da ae je edfečil isročio » kvisitorske posle éeednikansks-mu reda, do ee istrebi krrrov* etvo. Pešeg je le omenfl, dam* la delovanja redovnikov pr*p«y I HI, de so najbolj sposobni njeveti ta peesi
pripetilo, ie kdo ve kaj pojasni-! ti, naj ss torej oglasi. Če brat Uj-čič sam lita, pa aaj iapu|ri svojo | dolžnost, do ne bo preposnoi
— Goapa Štorklja se js priplazile šea hribe k rojaka Vekarju n mu pustila krepkega sinčka. Čestitamo ter želimo oboam »drevja in novorojenčku udobno življenje.
Naj končam sa deaee, kajti v Chiesgu je zima in urednik rabi papirja za kurjavo. Pa vseeno o-! pem, da bo sagledal dopis beli daa, kajti jas ne pišem vsaki dan.
Veeele praznike in srečno leto 1934 želim vsem naprednim rajnikom, Pm«tvi»ti pa veliko število novih naročnikov m obilo uspeha jed noti. —» P. O.
Oaieoa, Kane. — Majhna je ta naeolbine in mak) Slovencev je tu. Čakala tem vendar, da ae bo kateri oglaail, a minilo ja že leto dni, ker je bU sada ji moj saaH dopis od ta. Pa ves js tiho.
9*. w
PROS VE
tirJ^c^usr,
-fKOSVITAT
do deje b.l najv-čj. vzrok, da se nihče a* ogiaeil, kes je bil vsakdo zapoolen. Dele* so dooedaj vsak WÊÊ dan po božjih zapovedih. Saj gm~ ga ni sood bog je rekel: loot dni delaj.
HniiniiriMMiHT
Tr-f*»?--1. g Î jjrrr*?!
se ravnali tu. Od sedaj naprej npam, da se bo oglasil is kde drugi kajti dobiH se gfee, do ao vsak drugi kar pa ni prav, kar kršijo nozja pravila. No, pa gospode delodajalk pokušati in se Hoasa s.
Tako js sa
໫»
njega iSe<iaj. Nič dela ni
ČiteSstts Praevete delavčeva ieaa S. F-
ADVOKATJI» DUHOV», nUDICAlJI ITD. TREBM ZA OBSTOJ ČLOVEŠKE DRU2K.

Tako je bi-
nai ae
vaa je
lic i,¿ja


Bsomr City, Pa. - Že dve leti bo. odkar nisem pšaat v noben »In venski Ust. Opisati hočem od
ma je t» pesse* mile, ssmo MO tu neoddaljeno uaaelbino je helj pogosto. f>	run in mesto Clyswr, ki je le 15
Čltela sem dopšs is Barbour milj od Snperuaa. Na povabilo Ce., W. Ve., o barbertoaski üsft. brsta ^orvata ter Fabijana
mi je nekoliko o sojene» ae odeval r sobot» 8. decembra in prepiru med hčerjo in hčerinim na ielje brata Fabijana ki nove-
in hujskanju hčera per m oís. PsČ aramota je za I ter, ki kače držati hčer
mm*m

to 1324.
podporne jod-
•iol.ua
Zamorca «publika Liberija ja najbolj« dok**, dal go advokatje, duhovni, pridigarji, meŠetarji, prekupci in L, ^ Bj€fD¥i ^ ^ kčc», drugi taki ljudje, ki ss oprimejo podobnih poklicev, H*	r ^ ^
pptrabni sa obstoj človeške družbe i« da sa celo težko L^ je takih n^nja* breme sa vsak narod, aka sa ijodja oprijemljejo k ftakfr k* »M", čeprav so njih pakBcrr, opuščajfpa poklice produktivnem dala ali če rgSk. M ^ ^ so ioia tako urejAie, da sa mladina na oprime produktov- U, m moj otrok star is*t nag* deia,ampak stremi «takimi pakiki, W -o
in na ustvarjajo produktov.	; Ujeti in straliti, naj dam
Lib«rij« j. M» u—anj«. . po«o^ MS.
kolonizatopridne družb«. Frvf nawljMiU ao bili oproščeni I u j p nwiU , urk>, k^tit. Do-samonki fuinji, Id «o at naaaifll u obražjo ta nboda» kiu jOMj* «gn, Um * in vpadno od Monrovija, glavnega masta, ki sa «taja K ob ust ju rake JuniL Tu so WM nakod ihti kavW naaadS v^a dan! jeho«» v in kava iz Liberije jt bila mana po vasm svatu, «inl »fitSttlff S naseljeniki, ki so bili nakod suinji in so xnaH dsiati, sčietili in preorali divjino. Zgradili so ftflb, v katerih je živelo dokaj prijetno. Ta svat Ja hOš počasi razpadajo. __
Zakaj? Potomci tdl naaeljenikov aa vajfo postali „ w ONMK	pridigar^, praf-ijonalni g^lj^^-J^
mtšctarji ia prekupci, kakor da bi obdafevaH plantaža in|>fo ^^ ^^ ^pijeircev, skrbeli, da močvirja ostanejo osnim, toki rak travna* |* verojejo v nekaj, kar nieo niti
_ člana Hačiča Vinaena (Kaj-mr) smo PU v nekoliko kil Dobv E smo devet novih članov, no vili novo druitvo in go priklon pil) k na« dični materi SNTJ.
Izbrali aa si začasni odbor in dati so aovessa druitvu ime "Napredni radnik". eem se prepričal in avidel, de kot nikjer po aeeelbinek Hvu ti ljur dj«; v največji slogi in Šaljivi ao bt veseli. Ko j|m
si znajo pomagati e lami. Taki ae vsi pa vinti h PeSadijli "
tudi prijetelja Fabijan in Kajssr nista pri sadnjib, kalifornijskik dobrot jim
' ..	« r,, ~ „ , . ;.. . ± ,	. leni se kdo drugi le nftdar videli
ki da pol jt rodi Kajti med njimi jt prevladovalo mnenja, ^ „jMar ne bodo. in dokler hoda ja tinti gospod, Id na dala aH ki st poavati neproduMdo is verovali v . dogme, bo tivnemu poklicu, tisti, ki dala in s svojim dak» skrbi, da' knajo ljudje življenske udobnosti, je pa hlapac ali suženj, de pridobimo s novim letom le
— -- ! več novfli članov. Druitvo nepre-
Mislim, do do v bodočnosti, k novemu dru-«vn p natopili le drugi ia bo tm-di	oddelek gotovo na-
predoval Želeti js le večjega na. predka.
Kakor sem poisvadel, je v «tu Cljassr vel ofdmsn m todi druge industrije. Premogokopi najboljše obratujejo pri New York Central drufti, ta je po pel dni na tsdem AB nelo a K m T. js bolj od muh. Deta ae risbo k sa mrtvo delo bosi kaj neradi
ali do so se isredni dogodkJ takoj pa njeasvem
Ibsmiuik ni bil navadnimi ■Njegova ¡a«.
.0 pripavedovala, da je vi,i« čudne reft v aanjah. Takrat h i sanje le aekaj veljale, akoravaJ Is niso imeli loterije, kakršno so uvedli v stari Avatro^J ■jMUjnjile v kaji.
■glavnemu urada 3NPJ. požrtvovalnost, dalje vsem Ustim ki ee imeli kaka dele in m moje zadeve. T dokaz je t»4
člani in odborniki jo, da ja treba in ga opašeta*, ko
un ee, da ele storili zame herojsko dale, kar ad
P|o ja. Zato priporočam SNPJ. tistim, ki le niee nje člani, i
k nji kskorhitro jim ja kajti eno bo skrbelo sanje kakor prava mati sa svoje
ke, ne »mo vMg ti, temveč tadi v Rojaki, moja bo v dokaz, kako SKFJ. skrbi ee-la sa fc
kis»
in
prosilec, sedaj <lanji élan
Bivši jetnik
uuksiss
in nekateri *«| jik beJ$ fitali kot ev. pimao ali ka.
Ia tako je a; J ■ »vela, v fevojaga kot pea s bakljo r gobcu po sveta okoli, a katero je zapaiul .OHseeet. OSa atoar o ssnjah j« ftj peipevwlka. a«
e deia» irai» jatiae, ako pri^
ssaajie fine Dominika, (vj m Domiaika in njegov mimkanoe m da lahko i*, j ia latinskih bsssd "doaiai ' To eemoai asepodovi pa.
m niso taka rekli, da « lovakjúpá, b to m ■ ako ss vpoiteva njih is. in preganjanja krivo.
plevel In visoka trava. Osui« % vodo, Htruge rek in potokov so v njih zastaja voda, da se lahko mnoše vsakovrstni kndil^^VLTS^0^?«I afrilki komarji, ki so raznašaki mrzlice in dragih bolezni | takoj egiaai. Mogoče soma jokaj
Tako propada dežela, katero Ja narava bogato obdarila s svojimi darovi, da ja imela najlepšo bodočnost pred sabo. In tako bo U dežela propadala ie nadalje, dokler bo v nji raariirjeno mnenje, da so tisti navadni hlapci, ki izvrfeujejo produktivno delo.
Ameriild misijonarji izdajo v tej deželi vsako leto do $250,000. Ustanovili so precej iol in cerkev, ampak vta U denar je vržen v vodož ker iz miejonekft iol izhajajo zopet advokat je, duhovni, pridi#rji in drugi taki ljudje, kateri se ne pečajo s produktivnim delom.
Liberčani vidijo, da se kot advokat, duhoven, poli-tičar aH meietar aedaj prijetno živi in udajajo se tem po-klicem. Seveda bo to prijetno življenje trajalo le ie to|^o časa za nekatere Liberčane, dokler nc bo dežela popolnoma obubožana in spremenjena zopet v divjino, in dokler se bodo med belop6ttniki v dragih deželah naili ljudje, ki podpirajo afriške verske mieijone. Konec pride prav zanesljivo, o tem ni dvoma, ako bodo Liberčani ie nadalje smatrali produktivno delo za poniževalno
Pot, katero gre afriška republika Liberija, lahko ahiži vaem narodom sa zgled, kam prida dežela, v kateri ae delavci smatrajo'ka nižja bitja. Delavci, ki delajo s rokami aH z umom v poljedelstvu aH industriji, so tisti element, brez katerega ne more obetati človeška družba. Za to pa vaak narod tira samega sebe v goapodarako smrt, ki ne prizna delavstvu tistih gospodarskih in političnih pravic, ki jih imajo drugi stanovi Pravzaprav je dolžnost . vsakega naroda, da s socialnimi zakoni in preuredbo gospodarstva dela na to, da so delavci v vseh zadevah enakopravni z drugimi atanovi.
Liberija pokazuje, da najlepše fraza o ohranitvi civilizacije in kulture ne ohranijo kulture in civilizacije, ako ae ponižuje delavstvo, ki je noeitelj kulture ia civilizacije.
Vsi govori in pridige liberijskih advokatov in duhovnov ne morejo pripraviti ene same kavine plantaže do tega, da bi rodila dobro kava Vse mešetanke navihan oet i ne morejo oaušiti enega samega barja v Liberiji Vse potese liberijskih profeeijonalnih političarjev ae morejo tira\ nati eno same potofcke struge. Ampak taka dela izvrlc lahko le dMavci. Ta fakt govori, da ao delavci tisti i steber, na haterem »Ioni člove&a družba in ¿a se ta steber pod»iv, raapado tudi Človeška družba.
Ta js slabo radi dela. 6e tleti, ki delajo ss vosije po 4 do 9 milj daleč in čakajo od dne do dne, kdaj bo priUka sa delo, ker dsle je le po dvakrat na teden, via-1 tie aa
sik pa samo enkrat. Kaka naj M ' podeedniks. Rojak torej i*vi »iromak, ki issa veliko! je ie tretjič družino 9	■ IflH
Zadnji messe sa na Ceresd po «tavljeli ogiboe progo. Tedaj je I œneve izvoljen maelav de bo Careoe Is veliko mlaJK. meato. Traíaice ao poeUvljene ia tpati js, de bede sedaj ja sopet- vss tiha, nič val ni al delovali o korist dišati, kdaj be Caieae srastle v|har jsbilo videti da ssdej.
Ob zaključka tega dst
Is »M IsViM It Imsfsm ask valiti rojekeo^ _ ^
hvalai dan js nastaU velika ne-]ae ee f* mene naročili In mi peilvi, ftpeeijl. ali v Hita in izgledala je, da na bo j dela pomagali, ka eem ae pedal v|v katerih ee p brea anega ta be še prišla koda J tekmo sa aova oaročotke sa Fto | gosiovasd, i
zima. Ali paaijalo js garke sote-	...........,__'
oe, sijalo dva dai in Is ni nttlkem v Gilberto, o katerimi ssm ! tje v Kwapi s val allele po simi.	imel «stike e prijaznih arah. Pa ae | ¿a moč rimak<
Včaaih aa v starem kraju fan- ! »sme riti, ker afessm ísyntoB, da M tje »b spomlednih večerih zapet m bU odeleiU Igro, ki ste Je aa vasi, ko js bila sadoe drevja i stavtysK zadnji sseeee. Nisem l-v cvetja ia ss js kamtiČ nadejal seal laea.
dobre ktžte. Lepe osead (kotov 1 Od M«ft, ee. getfk aa» peč-[tMHI so ma krepile opoajs; ssnego «t larjev wd je
ka aJamJa več moči, da bi vali po svoji volji, laskale dslev
Stvo,
ksssla
I ^^IL 10M ^„^	Jadstvo, Is
» njegovi Ptlinteftji m JT^tMknrsraini¿te^ jft, kaj M storm,^oj^Wa, kl slafije
s» Serom jeeno^ a t kst«|» ,.,.-« kttftsiage kot samege o
aa inkvizicija ^
iz
ši
Sklicarje Izredni kes- Psrsžlla Iz Jagoslavl]a. veselje H. H. Z. I
^pEHPK. IT- PECEMBRA. 102».
ItlavstoMil"-
(Federated Pre««.)
»udarji to fcrts déla.	Kakor posnemamo ia nasnanila, j
h in« 111 -Izmed 67 pre P"občenega t "Zejedai*irju." Seville, III. ww i w ^ urtdn0 gUèUo Narodne Hr
^oruikov v tém * j I vat eke Zajednice, sklicuje glavni
Ä 24 p^iva. Budarji delajo po- odbor v amUlu resolucije aa adru-
^no po dva * t#dnu*	hrvaških podpornih organi-
PROSVBTA
▼oMka poplavo v Sloveaiji. » •Iritar Ja marl.
tukaj sastsvkalo več
zacij izredno konvencijo, ima vršiti dne
ki ae
Ljabljana, 80. aavaaabm.—Pred
litimi dnevi je oelo Slovenijo pokril preoejšen aneg, ki pa je valed zadetku tega tedna akopnel in
msa
irÄ til	J924,nenadne spremembe v remella ▼
Konvencija a« anide v Pittaburg-1 valed obllncfa ^ ki ^ ^
vea ta teden, eo vee reke nenado-
hu, Pa., kjer ima Narodna Hrvat-
ZaitrapIjMj« vtlttf po-barvanja čevljev.
New Tark. (Jugoalovaaaki od-
delek P. L. I. 8.) Oddelek aa leko-slo v jo in etrupoelovje vrlaeonain-ake univerze poroča o raznih alu-Osjih zastrupljanja valod nevar-ne nepravilne rabe berv aa usnje. Nekatere aedanje metode pobsr-vaaja čevljev ao pravcata nevar-noet za javno zdravje. Tako trdita Dr. Muehlberger in Dr. Loe-
Slovenska Narodna
Ust« i
1
a aprile
J 1
Podporni Jcdioti
uv.ro i? laat
v 4rU* IIIIMIO.
It i INOIS.
QLAVNI STANi l«8T U SO LAWNDALE AVE.. CHICAGO
Isvršavalni odbori •
UPPRAVNI OOStKi Pr«S.«4*<k Vloeeat CeUkar.	Amdr^w Vttrtak S P, D
Î.
tliôé „morskih in dvesto belo Uka Zajednica gUvni aedež. To je I ma lilno narsatle, uko da amo I venhart od gori omenjenega aa-
...	si_____- I npvt kmiIh* lrAo.Mit.ii. i« ..I I . . ... ______.	I . t i	<.	% %___1__
ponesrečena stavka.
X«bile, Als. - Pwd d»ema me a«ema je
,mih priatanilšnlh delavcev za I P™ izredna konvencija te naj-|dobili velikansko ' poplavo, ka1 voda, ki pravita med drugim: mezdo ia krajši delavnik. veT hrvfuk«	koršne še (Uvao ne pomnimo. ^ "Imamo dane. nekatere ana-
1 itk nadomestili	^ fUbno Sava je ua Kr^jakem tako | šilec čevljev, ki oglašajo: ttsrva-
skupščini bodo delegati in dele- 0bilB0 nirMtU in povzročila ve- mo čevlje, dokler čakata. Zgodilo gatinje aklepali o nameravani ukaneko škodo. Pa tudi na fcta- ae je tudi, ds ao MU čevlji povar-spojitvi vseh hrvaških podpornih jerakem ni v tem osiru nič bolje. I veni na nogah klljents. Barve pa organizacij v eno veliko Za jed-1 p„.f bno Svinja ja wj0 narasti*. I vsebujejo anilin iu nitrobeaziu in
Prodajalci sa jlb nadomestil« ^urkokazi in atsvka je bila te dBj končana a porazom.
Zahteva radarjev, llerrin. 111. — Reaoluclja, apre-w 10. decembra aa konvenciji Lajžnjrgs subdlstrikts rudarske določa, ds distriktnl, držav ni in glavni odborniki unije ne
nie o.
KAKO JI Y NAâXM KON-GRMU.
Im ai. Jak««««* Pa.. gl. taraikMatlkew Turk, tnaik kalaUh a» au» N.T.k. gl kl»aa)atk Jako V.trUk, oredäk |la«IU Jcftt Za*a«aih.
»itoij at«*iu

POHOTNI OOSIK i
tako da ao spodnji kraji vsi pod I bi ae moralo čakati vaaj 24 ur, vodo, poaebno mesto Celje. Drava da ae barva posuši, prodno se čtv pe je doeedaj še normalna. Naj- lji obujejo. večja povodenj pa je na Ooreaj- '' Bdini način, ds ae odpravi ne-skem, kjer je Sava Bohinjka Is- varnost sedsajega hitrega načl ° . .	«i.a. I Washington, D. 0. (Ffderated I «topiU veled obilnih hudourni- na pobarvanja, je v tem, da ae
rjemajo v bodoče nobeneptace I Prem.) - Burbonaki demokrat- kov, ki derej* iz gorovja. V Bo- pri tem ne rabijo nevarni barvni j » it« stavk«- SA.xn0i.s,roÄkl "cjski voditelji v kongreeu á sila hinju je vzels voda a aeboj vsčj* .trupi, ki jako radi prodirajo sko-! jim povrnejo. Resolucija ae prea- raibnrjeni in obupani. Ko-jc se- množine leu, nad Jeaenioaml pa si tcleaao košo. Upstl je, da se ' lofl bližajoči ae dwriktni ta med. nator ig Montww prote«tiral pro- dva leaena moata. Pri poetaji Pod bo potom sakona vredUo Isdelovs „rodni konvenciji rudarjev. ti Mgl(uni irvoi|tv| duševnega o- »srt je Sava ob izlivu Tršiike nje, zaamkovaaje In raapečava Druge zahteve rudarjev ao, da {eta E^h-Cumminaove poatave Bietrice razjedla šeleaniško progo nje tek priprav aa pobarvanje ujavrfe sedanja točka uatave Cumm¡ngft u načelnika senatne- v dolžini 200 metrov in je valed čevljev." glede predstavništva unii na kon- Ua odseka za meddršavno trgo tega železniški promet zspsti pyoUkali eo trojs barv sa ua-venciji in «prejme stara'točka, na vino jc utrl pot dolgi del€. Ravnotako je v nevarnoati šelez- nj«, ki ae na prodaj, In anallaa je podlagi katere ap unije volile na gftt0V( ki 0betaj0 tme¿o starim ö^ka proga pri Kranju, kjer je pokaaala, da je bUo v njih barvil vaakih sto članov enega delegata; tradicijam strankine diacipline in voda poplavila veo ravnino, kjer 6 do 10 adato, etllnega alkohola po novi točki je treba 500 članov prete prineeti dejanske nagibe	Ceškojugoelovanake tvo^ 50 do 6Ä odeto, la anilina In altro-
t» enega delegata. 01. odboru ae wnatorjcv in poalancev na dan. nicie tk»nln svoje nove tovsrne lo ^naina 23 do 40 odela odvjame moč imenovanja raznih «'Veate, zelo dobro je alediti »tanovanjeke hiše. Celo etavbitte Anilin ia nltrobeasln prodira uradnikov in organizatorjev; iz-LVc¡jemu voditelju," je jezno i« v<w*« i» i« voda odaeaU s tt mnj«, nogavice ia košo Tolijo naj v aplošnem gUaovanju. vzkliknil neki senator z juga, ko velike mnošine stavbnega v	M	sastrupljenjs
Rudarji dalje zshtevsjo, ds jc Montačan izsilil posamično niaterijala. O kakih večjih neare- pojavijo par ur potem, ko je člo-kompauijc poatavijo vozičke za glaaovanje o Cumminsovem na- H^k P1 nimamo poročil. Pa tu- vek obul par sveše pobsrvsaih nakladanje na delovno mesto in čelništvu. In Robinaon ia Arkan- dl ljobljanaka okolica je vea pod Uavljev. Uatalee In aoktl poetane-ae več k vhodu kot je zdaj v na- 8asa ae je strašno jezil, da al upa Ivodo' po^bno Zalogu preti veli- j0 plavi. Kmalu vee obras ia vse radi. Kj^r je pot pod zemljo tiaoč novinec prezirati 'gentlemanaki' kanaka katsatrofs. Rssen nevede- tei0 poetsne plsvsato sli škrlsts-čevljev dolga in več, se morajo sporazum, na čigar podlagi bi naj nül wk je naraitla tudi Krka, ki lto. Ob enem ss doatlkrst pojsvi rudarji voziti.	| bile lepo rszdeljene rssne nsgrs- <>d ure do ure efrsbovito narašča. g|aboat v šelodeu, omotles ia fls-
de. Po dvorsni je šumelo In šušte- Tudl P'0«1	Wssaiaa ls UokaL Pojsvi ss splošna utruja-
|lo atrmenje, in naslednji den je Ljubljene proti Zidenemu mostu noit in pri otrooih saapaaoat. , «rt» Wheelerjev zsled svoj aad v nevarnoati. Okcllca Zagrebs m^o pPOtl temu je t sesuti I Scranton, Ps. — 17,000 fudsr- L Um da • büo d^f( glaaov öd. U« vss pod vodo. Skods, ki jo čevlje, na ksr poalcdice sastrup K uposlenih v sntrseitnih ro- danih ti ime00 vanju bivšega U* in jo bo »spravila povodenj, ijenja kmalu Uginejo. vqi Lehigh Valley kompanlje v Lenatopja KeUogga za ameriške- ni	P» tudl 0 ^veškik1
Jobo Ueierwoed.	OOT W Hay H. Mm^J ¡J¡;
bloeaikor, loi ITS. B.rWrt.*, Ôkl* Pr^ A Vèdot.	J^úíílSr
Joka TtfMlj a«, aa.	Pa« Ma fertok. 414 W. Noy »U
SpriagfteM, III*
BOLNIŠKI ODSKKi OMKONJI OKROKJKi Ma*
Cbèaaaot M. •
VKNOONO OKKOSJKi J«eob A»Wr*M4. B.« ISS, Mm, »••. P« 1 T	J«ka OmI«IJ, I4SII PtMMr Av^. a«velaad. O
CAPADNO OKKOUKi AoIm lnUr, Km |c4._Otoes, Kaaa.. ea loaeeopaj.
Maa Move, laa. Kobl, Mita« eaeee~*»p«A Mike t.H, S4SS ». WlaebMftM Si., Msmy, Utek
Nadsoml odbori
Pfoak ZoHe. prW»e4»llt. Maa W N»k St.. Im^lT^ Aten Clevelead, 0„ WHHeio lltler^
Zdmftitvani odbori PvoMalki Ptoak Aleš. lias a*. CrawferJ Avoh CkU«s*. ni.
JošE o»*«, saaa w tail, au chu.e«. w.
Joe. S Irak. S404 OtUe Cl.. Oevclaad, OMo. VRHOVNI KDRAVNIKi O»* P. J. Kera, SS1S il. Clair Ae. Ctevole**. a POIORI—Kerosaeodeswe e gl* •abor^M. M delejo e
i
CkUeeo, HL Fvaok 1er, S«04 Si CU4r Si .
Stavka antradtaih radarjev * imaiimL
Moosic-httaton di«tnktu> k, so velepoelanika aa Angleškem. ^v^Je »! nobenih	X	-....Jaralrl
aatavksli pred enim tednom radi I Ntjmanj še enkrat toliko senator-1 P«^*» povodenj je blU le- CtUtlltlll gOSpOOlrlKI
lokalnih sporov, je v petek od- jev bi lUo ^ovalo proti Kel- u Veliko neuri« ^ bUo glasovalo, ds ae vrnejo v ponde- h0ggn, če bi ne bil apiavil aenator di ob AdrW v	P^»«^««
VSA PISMA, M so aoaolojo ao 8» r*4t*¿?}U Pve4ss4a*lleo S. N. P. J., taSf-SS So. Uw«dÄe Avo^ CWeey^UI^ ^
•Utee
VSK KADKVK KÖLN I IKK POOPORK SK M^SLOVK. o s. N. p. J« asir-sa t*. uw«a«u a»o. CMeaa^ »»
DENARNE POIIUATVK IN JTVARL M eo Mo|a re lo M«*te e«kle se aaalevai TaJaUlvo S. N. P. J*
dala Ave* fktaaga. |K H
VSK KADKVK V ZVKZI S KLAOAJNIftKIMI POSLI se ao«llja|e ao •oslovi Rlaaajouiv« S. N. P. J., «SST-SS So. Uvadalo Ave* Ckleoao, IK.
" Hse aaj pašKjajo «sni» i Joka Uader-
Vso adtoško alado oealoeaaja e gL I^Hoo^l. _ Pfoab ZeJlae, pvedsodolk« aadoorae«e •dbero. User oeslo« h H—t>
Vsi ovtalvl aa «I. yoreloi odMk se aaj »oliljejo ao wood, 407 W. Hay Su Syrl.illeM. IH.	■
Val deplel la dragt spM. aaasmaSa. o«lesl, aerošaUe la sylek oso bje 1« e evMl e ftetllMM leSaole, aej m po«Ujo ao aesloei -ProsvoU". saSV«SS So. Lasrodole A»«., Ckleege, 111.
llčlne. (Leta 1022 je letina allv nejša je bUa njegova »oš in znsšsls 850,000 metričnih • ton), vatrsjnoet, ds jih prevladuje. Letošnje letina piealcc bo glasom Zdi as, ds js rsvno v tem, v poljedeUkega mlnlatratva znsšs-, vatrajnoall proti bedi pridobil la priblišno 1, «84,000 toni 1.1022 moč svojega duhs. je snsšals 1,210,000 ton lu l 1021 y mHdeaetem letu evoja dobe,
ljek 17. decembra na delo.
8LKPAS KOKXTZ ŽIVIL DVOJNO ŽmJBNJB.
, ,	rf » *fv V
Shipatead ia Minneaote v evojem\k{*r B0 ***	ltf
tajni aeji ,ila0 n»ril,tle. S*1* d anea ss J4 nebo sjsaailo ia upamo, da povo-
pregled a Jugoslaviji.
uvodnem govoru na ivprašanja o ligi narodov v o»| j spred je. Regularni demokrat js eo glasovali za Kellogga, ker vedo,
Chicago, Hl. — Zasliševanje | da je zagovornik lige narodov. In prié v itdevi velesleparja tn, ki je osmukal svoje prijete-
denj as bo asrslčsls imo položili.
pisateljsko grobnico o-1 P0"
New Talk. (Jugoalovsnakl od-delek P. L. I. S ) Pod tem nsalo
pri sv. Kri" I-, »^St^
vsnjc ds je zsgovornik lige narodov. In*'«	Ä StA ^ ^ poročlU ameriškega kon-
Korc- če bi jim ga bilo »oditi le kot po-^epok. ^eUaJori^ m* ^ v £lgrsdu, K. 8. Psttons, rijste- rsšenega politikarjs in glssa&a ^»¿.S ^¿Tut^Zl Ooapodarake rsamere v Jugo-
Ije in sorodnike za kakih $5,000,- korporacijakih mogotcev, bi bilo	^ p^' ^ «A.uvS elaviji sa četrtletje od L julljs do
«K, ker jim je prodajal delnicc dosti demokrstov glsaovslo protiJ	J" » Pf J*^ 80. aeptembrs ksšejo as aUlno
mopičnih oljnih vrelcev, ae nsds- njemu.	° '^ S kot nrof^r «nsncijslnl
Ilsjejo v pisarni državnega prav-| Tretji dan, , , dne 12. djgK
Sïl rzz: L* rs Zi čTkot lani In letina je dobro ks-Z infill i r^iZit « íií ssls. Dršsvnl monopoli in lelssnl-
Ms. In med tem zaališavanjem ^ c ^ članov Progre«vnc ™	'preduje .
k prišlo n. dan, da je živel Ko- gku'^ ^ M popre i1^^ ^	T eirkuUciji ^e je le ne-
ntr dvojno življenje, v katerem za ^ KeUetU, prestopil" na de- ' i^^^TloU	IiVOi ^ bU vt'
«t. igrala milijonareki dom ns LoUrstako atran ter gluovalo ss|novI1 MUdik° * 1870,1'«	^
*v^ru in stanovanje na jugu ** demokratskega kandidata Sml-Mko vlogo. Priče ao Istovetile thft 8kiiCevaje ae na to, da je
loretza a severne strsnl sa "Al gmith nssprotovsl Bach^ummin-1 ^ "nr^rfičV' iT'dii^^vlWkUl'
Bro^nsona" na južni strani. ^ „ko^ki osnovi. Bruce U «¡JZ\ Dršsvnl dohodki tokom prvih ^ rvezi s tem dognsnjem je bi- Msrylsnda, ki ao ga fipančni in- L rafVOia vtakratni alovenaki deaetih mesecev flakalnega leta
Is rars. Salo Anerbach, ki je še- tereei izvolili na demokratakem L ■ T ' Njo,0va deU ao ne* (t j. I- »*guaU do * bogatega gledališkega lsatni- LolUnem listku, je obrnil hrbet "¿^J^JgJ poMbno ta M») M	6t» b>m
ka. pozvana v pisarno držsvncgs gmithu ter oddsl avoj glss m J , J^j MUdiks, Zvon, Du »Hjonov dinsrjev, ksr je sa 2« pravdnika pod kaznijo.	Cumminaa. Smithu je manjkalo !jgkl sonet'i 2orln f0ipod| Hi- »iU^iov več kot se js prlčekovs-
Koretrovo dvojno življenje je aamo enega glaau. Norria in Ho- L^oWd godaikovi, Pod lipoJte P° Poračunu aa Uto dobo. Dr-bilo razkrito s preiakavo, ki>jo je kell iz Nebraskc ata aama še na- zim,ki	jagode in Lešniki, lavni stroški sa »ato dobo so sos
todil pomožni dršsvnl prsvdnik dalje glaaovala za La Kolletta o- b , ^^ frdafa VM. šali ekoraj S,606	dina-
Stanley Klarkovski. Ta je do- piraje se na dejetvo, da nI P^L^na ni mogel biti tak, kot gs je rjav, ksr je aa 273 miljonov manj «nal. da je Koretz prebil noči na Hmith nobene obvezne izjave, v i ^^ pokojnlk je živci do le kot po prorsčunu. DrUvnl do. domu s svojo ženo, s mnogo dni ksteri bi obljubil, da hoče še ss- ip0mlsdl v Aspangu pri Du- bodklso preeegsll Isdstks ss m,-stsnovanju na naprej izpodbijati EUch-Cnmmin- ^ja Vpokoja, odkoder g. je de mU* dinsrjev. Drlsval mono
Pe je preživel.
Južni strani z ženo nekega^boga I »oyo ^stivo. Ali poročeno po j« I^im^rsvTu v Rogsško Blati- Pol) (Jobsk, aol. petrolej, vligall-
T bilo, da bi bil Couzens iz Mšchl-1° da ^odpočije ns atsre dni.h lMi«»retn„i	J f°
tina.
'MATI'
— 1,410,000 ton. Letina jetmena se oeal aa 312,000 mstri*nlh ton naaproti 841,000 ton L 1922 in 291,000 ton 1. 1921. Letina ril ae oeal a^J50,000 metričnih ton na-»proti n4,000 ton L 1922 lo 150,-000 toa L 1921. Ovi« ae oeal na 291,000 metričnih ton ' na»proti 65,000 L 1922 ia 975,000 L 1921, Letina korase ae eenl aa 1,1928 na priblilaa 24150,000 metričnih ton tobA na približno KI,000 ase-tričnih ton naaproti le 10,000 ton sni.
Jugoslovanski Isvos js tskom prvih petih mescev 1, 192S zna-šal 1,018,805 metričnih ton v skupni vrednoeti čez 2,240 miljo, nov dinsrjev priblišno enako 22 In pol miljonov dolarjev.) lavo-silo ae je torej, ksr se tiče kvsn tlte, akoraj ss 40 odeto vsi kot v enskl dobi lsnaksgs leta. lavoi
al je Jurij Btenhenaon lshko nabavil toliko knjig, da je izpopolnil avojo Isobrsabo. Nsjrsjs is js bsvll 1 vprašanji, kako Ispopol-nit I atroje, da js veš noči prečul pri knjlgsh ia o tem rtsmllljit>
Leta 1828 js prvič ssvrts! nje-gov parni atroj, ki ga je sam vo. d 11. Blromsšen delsvse, ki ao gs zsmetsvsll podjetniki, js končno prebil vae aspreke In postal js i* den prvih vellksnov Angleške.
Spominjajo ae, ksko je bil n* bolen In ksko kruto je bilo asnj '.I vi jen Jo, ko je bil sprejet kot de-lsvee v rudniku In ksko mn je znsajs prošilo roko v arečo, je Htepbensoa, ko js poatsl bogat, ugladsn in alsvsn, prišel aldstl šolo In knjižnioe as delsvakl sloj.
Njegove smrt lets 1848 js bila prava nesreča ia Angleško. Sa
bo letoa olajlan radi veíjega ite-1 nekdsnjlm alromslnlm delsveem vita voaov In lokomotlv, ki ao bl-' ao ss isvill v érno v tnsk tugóle nskszsns as prevos poljedel- vsnja miljoni ljudl, ves narod in
akih pridelkov.
Juri) StiphiRioR.
V'malem sslu ns Anglelkcm je UU 1781 uglsdsl luč šivljenjs v* liki isnsjditalj izpopolnjene lokomotive Jurij Mtephenaon.
Njegovi roditelji ao bili eilno dromsinl. Drušins js štele veli ko število članov, ds js bil Jurij še od mlsdegs prisiljen šivati v bedi In pomanjkanju, kar njegovi borni roditelji eo komaj pri
vsa Kvrops Js sočuatvovslg s Aa* gladko.
življenje, dAo In uapekl Jurija Stepbenaona lakko alulijo v vzgled zlasti oalm, ki pravijo, 4a radi bede ne morejo lapopolnltl evojega znanja.
Razno«
gana pripravljen puetltl Cummin- ra, b|lo JSj^dolgo kiti med	« sas^uliU čisti prebiuk od še»
JONW V WAKHINO ss na ccdilu ter glasovati za svojci; bolezen ga je epravlla '	u ataln0
TONU. tha, in če bi še več reakcijonar- b Pečivaj v miru v avoji zem-	» iîLtÎria do JunUa _« nih demokratskih senatorjev a-L.,	zboljšaU od jfnaarja do junija
Washington, D. O. (Federated tegnilo priskočiti Cammlnaa na. --Povprečno je 10 000JlMrJsv oa-
-—Znana aagovornioa pomoč, potem bi precej pri««- SUDAON.	^ ^^Ti^iaJlS'
Pravnih delavcev "mati" aivnih demokratov oddslc svojFMDOK I^B»	^u^a^U^aîlô Ker^
Sn Jinuktj v - ^ « FoUetU/ f t ^ NSW Tark, N. T. - Dokoaša-	f^Vs^šLr3^sl^ vpUv5o
^'h n. Obenem ee koča po «va- Ta borbs zs kontrolo nad odm- yelikaDaktga pr#dora pod re-	^ p^kTu^no na trgovino,
a svojimi prijatelji glede kom, ki bo piml železniško legle-M ^ ^	ug g
¿Unjs knjige o deUvskem gi- Učijo, ni prsv M všeč J^Ç L. , državo V Um*, ba^	g p,ÎSÏÏÛ v2a£ zopet dol, ta-
"^ I,dati jo namerava v krst- di, sU še uaodnejša pa ^.M ^ ladvajeeU podzemeks lila v veli-	^ ,0#000 dinsrjev veljalo
** Knkor pravi, sa jI ns bo mo- derwoods, ki * burbon^ pred-1^ omwi.u	*
. vdcležitl premogarake kon- sodniški kandidat, pa za Robineo- dpg- N#w y^ M	^ septembra je dL
^ v jodlanapolisu, kl m vrti La, Kings, Pilimm. ^ij^ razne'.Irani. ^ ^	^ria vita zope't šla gor -
Prihf>'lnji mesec, čeprav jo zelo države Sew Mesieo in droge na- p^ teh je pa -----
»""na Mowatova zadeva in pa mdnjakc.	amatov.
vprašanje o javnem lasiniitvu, ki
j« b dalj časa ssfovarjala.___
Umi mošmi. in dieelpina je že raz-1 ^ mmi0 Ba »vetu.
Is dsžsla assUjs. V Mirsadola,
v Oornjl Italiji ae je agodll sls-deš strshovli Šla. Neko mladolei-- -f j no dekle je bUo poelljeao od ae-alužUi, ds ae je družina preživa-, Biuntga starec Dekle is js nsto IJala s suhim kruhom.	Uznebllo otroka s detoihorom. Na-
ttedemnajet let Je bil eter, ko je| ^ ^ bU 0še dekleta poavan v fa-stopil v rudnik kot pomafl*. Ker lovsko mllleo, kjer eo ašUlš v
na
v bolnišnici, alovenekl zdravnik v
I p T n Zavertnik, kl je študl «Girino na Nuah Medical «edaji petek pradal ■^J« "Iravnilka Izpita. Zdaj bo
Ç1«"- raí enaJgM
^•jnovf jijB
r^riki jr m#D4t tod4 „aj.iaj«; 26 let. Joha Zavertnik je * j bv. Jožeta Zavertnlka. ^ 1	lists. - RlcbsH
k 'U)hnor brat Je- tadi KJnJr"' t- dni ia postal bakalar r Nadaljeval bo ltad> L . Svetil pravoešovju. Hi-
petnsjst povp^nih ai09 in je sUlno na-I .	,„	. ralčala do 20, oktobra. Clrkula-
Nobenega aknpnege sporazuaaa 8 ^^ prodori la mœtovi I novéan^ sa je povečala le se nsjbrž ne bo dslo doeeč» ^ | se ne mon ponašati nobeno dra-1 wgliall>0, 22. aprila je bilo v pro-
meta aoVšaale
rahljana Uko, da bl ise*le epo-nzumIjenja med voditelji starih etrsnk v »cnstu prav malo vred-
^Tdia je todi v poaUnakl zbor-alei. Manjšinski vodja O.rrett ae
lshko aporazuas* «J^f^X diUlJe« Longwortbom. da bi bUe gotove zadeve aoglsano
¡¡e pod etreho. Ali 5s nsjd, ts sli
aai^okmdovoljraziog.^a
govsrjsnje, p^e« mVo ruk tsk ilft izjalovil In Nelaonera ska-
pina republikaoUihprofr^voev
pačlanor k-^ko^UvOie ^
k« bo imeU ^
ne bo tvor**1
_______5,420 miljonov
No.tovi eo priblišno po onajet j d¿¿fjfv [a |f, septembra za milj dolgi in predori pa po trt „nj^ov. četrtine ene milje, filkupoo aosijo obrat ¿ršavaik železnic za I. štirilnšmtdeset železnic, podse« lfg in u pfV0 polovico 1928 je skik elektrlčnik šelesaie, aedal š kp|ia| g	prebitkom za dr
nih ia eeetnlh prag, ki se rtzpU tov0 Ta pr.biiak je 1. 1922. zna-tajo na vsTetrsai z MaahatUns.	w miljeaov diaarjev ia
Vrhtega ao prek awetov še poU|v p|TÍ polovici ukošoga leu #es
sa navadno vprego.
Italija dobi vêM . Rim. 15. dee. - "Corriere d' Italia" poroča, da bo RovjeUka Rusija v aameao » prisaaaje dala Italiji velHie kooeeeije v premoga t Doaccu, Ukrejlna.
102 miljoas
O lasom trgovske zbora lee Belgrado Ugleda letiaa jako po-voljno PriSakujc se. da Šgasrfli anatas količine pšealoe.
a ia flšoU. Letiaa aUv je labilna ia boljša kot Uni toliko I glade kakaveatl kolikor glade ko-
je bil razumen deček Je kmslu do-bil boljše delo pri et roju, po ka-Urern ao arkali vodo la rudnika. Ker ai imel eredetev, de bi al nabavil knjiga la pUčsl učlteljs, se nI mogel naučiti šitsnjs In pisanja, kar ja sala šelel. Ps ss Js ttUpbeneon umlalil nekaj drugega. Po noči Je sačel krpati Čevlje svojim tovarišem Ur si tsko postrani zaslužil lo aa ušli pisanja. In res Je v svojtm devetnajstem Utu še zasl zapisati svaje tm
Mladi delavec je bil tako elro-mašen. da je svoji ljubki v po. k Ion daroval psr zskrpanib čev. Ijev, katere je ponoči aam popra vil.
IHephensons je obiskovala ne-sgoda aa nezgodo. Kadarkoli Je
trihranll kak vioar, de al nabavi ajlge, se je zgodlU v hiši rodi	.
Uljev keks n^srečs, pa je avoj i Mlad a/lvokat ¡o moral aagovarja prihranek dal roditelje«. Mssa-I" ki Je bil obsojan blgsm»
njega, da prisas sebs kot ošsta
otroka, da Je torej on aam poel-lil lactno hčer. OŠs tegs aeveds nI kotel storiti. DrugI dsn eo ge as-411 mrtvega ns nllel. Humi ae, dn je poailil dekle fašlat In ds Js (s-šist tadi ubil ošets. Vsi odborniki Umošnjogs (aŠistovakega društva ao tališ aretirani. Taka Ja tš\ šlstovaks kultura I
BlsktolSaa lal — brez aičas ns-peljsve Je Izumil češki elektro-tehnik Pavličvk. 1'avliček astrja-je, da ae mu je poarešllo sprsvltl k Urenju potom male lirczšišae liostsje električne šsrnles na od* dsljenost 5 kilometrov v moči 21 avel. IsumlUlJ bo dal avojo Is-nsjdbo, ki Je naravnost rpohalae važuoetl, panteniirell.	v
Največja kaaea bigamleta
krat «u je oelrpel Oče, hreaiUlJ drušlne la v v. Ilkl meri je sdaj U aalogs aadla na Jurija, ki pa je aaJel «Uliti ladi nae#.
Junaški je bil. al klonil nlil aaj tež j im aapreka«. Njemu kakor vm« vcliketi'i« je bila beda življenja ošiuljlea, kl mu je krepiU zkačej In voljo, čimveč U» so biU aaprek* la akrM, toliko ali-
ja to i* 4 volenti va. Ktr eo blU vel dokazi ajegove krivde jetai, Je Slo aamo za lo, da bl doaegel advokat aa obtož*nea najnižjo ka-Obrnil ae je zato ra neevet
sen.
aa snemmitege advokata lo v|»rsšal, katere > nsjnlžjs as bigsmiets Vprašani «u je
to cabo odgovorili "To, da dve žeail"
É¿ií
Moore,
0 kateri m Kras
tokU 191t
Sestavil froc Kotel.
hnštnei, s njihovimi efekti al» a aaHiéi, at aaerajo rake raikuÜtl s
karboloTO kislino. V prostoru, t katere» je eka-
[loí* ne »aae biti jestvm. Tndi naj neokuftrad e takih prostorih ne jedo ia aa pi)».- - t , Zlasti pa je vso poaoraoet obračati na razkuženja ia éíiéenja o-bkhe, perila ia poateljn« oprav« ^^■ia na talero um r Lih.
odnesti ix bolniških prostorov. Perte« asorajo Unko perilo prati v poaebnih. zanalašč pripravljenih posodah, pralnice pa morajo biti pod policijskim nadzorstvom. Razpošiljati s« takšno
(Dalje.)
Pripravljeni morajo bit» pos*h- j okužene*v «1 lokali, da ne ostanejo Ure* za- pred raikasenje» jih vetja tiati, ki jih j« policija prisiljena pregnati u kovega doeedanjega Pripravljena mora biti za<lo«Uu salaga raskuieralnih »redstar in
sdraviL	_______
V vsaki občini se mora .»Uriti perila, obleka itd. sploh ne sme, posebna zdravstvena komiaija, v i prav tako je ▼ okoienih krajih katero je odpcalati zdravnika, ta-] prepovedano nabirati ia prenašati knika ia primerno število sposob- etinje, ponošeno obleko itd. nih krajanov. Predsednik tej ko [ .^tanovališča, v katerih so bili ssieiji j« krajevni predstojnik ali | okulenei, sa morajo razkoiiti, njegov namestnik. V velikih kra-' pr^jno »e kdo zopet vanje naseli jik treba te koasiaije deliti v poaa-; Mrli*e je čim preje odatraniti asesna sekcije ali oddelke. Poli- j | ¿pojavljati jik javne m a ogledo-tična oblaet mora njihovo poalo-1 y prepovedano. Prav Uko vanj« natančno nadzirati.	tud« žalujoči preoetali ne smejo v
Kakor hitro se je kje pojavilai stanovanje umrlega. Pokop naj se koters, mora obČinaki predstoj- i uvrši čim preje, nik o tem nemudoma obvestiti pri Zdravstvene komisije morajo stojno okrajno glavarstvo, in ai-, poaiovati, dokler se ni nrsdno do-eer brzojavnim ali aieer aajkraj- fnA]0| fa j« kolero popoinoau štm potem. Obenem mora ob»"in- preac4A|Af in poleg dragih svojih
«ki predstojnik brez oboUvljanja «klicati zdravstveno komisijo iu ukreniti vse, česar treba, de je o-knienee ločen od neokoieoeov (i-zoloeija). Okrajni zdravnik mora takoj k bolnika. Ker je vaino, da se takoj ispošetka z vso gotovostjo dolene. da H ima v resniei opraviti s azijsko kolero, mora zdrav-
poalov oskrbovsti javno dobro-tvornost.
Izdajati je lahko nmljive, poljudno poučne epise
Obrambna sredstva pa nikdar ne smejo biti Uko obaešna. da bi ovirala promet in povzročala draginjo.
C. kr. trgovsko ministrstvb j«
»tvena polieija raztelesiti vs« prve p^g U¡ÍM i/dalo normo, ki med mrliče, ki so bojda zapadli koleri, drugim določa, da morajo izpre-
in jih bakurijološki preiskati.
Vsak novi slnčaj kolere mora predstojnik goepodarstva (posestnik kiše aU najemnik stanovanja) nemudoma naznaniti občinski o-blasti, prav Uko tudi poslujoči zdravnik.
Za kolero obolele je v njihovem sUaovanjo izolirati (ločiti od ne-oknšeneev); v slučaju, da neugodna sUoovaajske razmere take izolaeij« n« dopuščajo, treba bol-nika spraviti v bolnieo. Če pa je bolje, da bolnik oaUne v avojem stanovanju, treba deloiirati (iz stanovanja spraviti) neoknlenee.
Za prevoz bolnikov se ne smejo uporabljati javnemu prometu sluteči vozovi.
Osebe, ki pridejo v dotiko s o-
vodniki vsakega potnika, ki bi med voinjo kazal znake obolenja, nemudoma izolirafi. Če bi potnik med voinjo umrl, se mora njegovo truplo takoj na naslednji postaji spraviti is vlaka.
Listi so s zadoščenjem prinašali pomirjajoče veeti, objavljali poučne oklice ia eadaj upravičeno zatrjevali, da občevanje z oku-ieneem ni opasao, Še amo oprezni. Paziti moramo na to, da ne pride-mo nezavarovani v neposredno dotiko z njegovim trup^gpn, s njegovimi otrebki, niti ^eTefekti, a katerimi je bil bolnik v dotiki. 8naga In pridno izmivanje z raz-knševalnimi sredstvi, zlssti a kar-bolovo kislino, so učili, so najboljši varuhi, »variti pa jc^udi pred
dl da jo neprevMas
b sli ps
kot pijačo, za ka j nesli »nega okošanan «s hjs* ftf vode. pa Slu tadi r isaUča» m* * akt. p-
sa izpiranje. 8aj ja j mrl, aa sker ukaj P*4«"' so da ae razširjevake ko. bili bele»» «paaaafc paakrheli sa
len najlagje vzdriuje v vlagi. Io tasaeljito razkuienje in ko soja kako lahko s* okuii voda. na med pn.ilje.ei pOJ*** ječa ali tekoča! Z vlago vred vi slučaji kolere, prekinili vsa poaieajo bacili v zemljo ia'kršno občevanje z okušenim oo-SejTod tod lahko v naše delkosa; 1*. okt. pe» nekega za 5JhT vodnjak«, v pptoks faldrmko obolelega reke. tolmane in jezera in jih oku-4 vili v omenjeno sobo m ga U a*. Jik. da utegne piti a»rt. kdor sa-jodpastili kot jame svojo pijačo iz njih. in iz- pa ae je isti maš 24.oktsaraA pirati a kuinino, kdor izpira s U- driska vrnil v isto bolniško sobo ko vodo. Se legije zanesejo vanjo in ».okt. umrl, je v*™»**™ kulno snov naši g<*podarski od- «tatir.1, da je moiapobrsla kole padki. ki jik advajaaao v vodo ^ Najbrž ae je bil ob svoja»
prvem bivanju v tej sobi okuül in jo takrat, ko je kival med dr* gimi, zanesel mad svoje tovariše
Sum, da je voda okaiena. je Um utemeljenejši, čim veš imajo ljudje Ž njo opraviti, bodiai da toče —.	, _ mimo človeških seliš« ali da plove- ;Kajt5 it 23. okt so se zgodili nov, E^H^Mi^H " ^slučaji kolere, m sicer, kar je sa-
nivo. med prisiljene! iz razlk nih delavnic in. različnih spelnie, loči» od paznikov ni obolel uiti leden. Vsega vknpoj je do ¿9. nov., m j« posrečilo uaUviti epide-obolelo 18 mož, umrlo pa jih
11.
v prisilni delavnici je povzro^aU precej pa* 'skrbi. Iw>rrn so bolnike na ukaz
jo po njej. Zato bodite previdni s vodo! Xe rabite je neprekal»-ae, glejte, da spkh ne pridete v dotiko z njo, predno ni prekn konjem razknšena.
Nepobitno dognal o je, da kolero nalezeaso ali nepoeredno, ako pridemo v dotiko z bolnikom od-noano z efekti, ki so bib i njim v dotiki (Kontaktinfeetion, oku e» dotika», ali p<
17- BBCEMBHA iva
et
prii.
• Ns Vrhniko se kolero toga kU aanaaU dvakrat — »- «apt. je na
Vrhniko is Trata prišol aokdo, ki je še naslednjega dne umrl sa U k-*-* boleznijo. 12. in IS. aU m Rjavila še dva druga slučaja, pota» pa ja kolera pojenjak. — Drugič jo je na Gorenjo Ligojn.. sanea«! klavec, ki je imel opraviti v Trstu. Mož je po daljši bolezni umrl 22. okt. Kmalu so v kratkih presledkih oboleli njegovi sorod aiki, od katerih se je bolezen Uko razširila, ds ao do 18. nov. v krsjn šteli 18 obolelih.
V ljubljanski okolici so se pojavljali posamezni slučaji kolere, ki oo vsi končali s smrtjo. fKonoe prihodnjič.)
(Dec. 31-23)
žen je pote»
sred oran jem vode.	; deželno, vlade prenašali v mestno
TI trezni pouki so imeli uspek, }>olnieo sa kolerome. Toda mestni da je ljudstvo to pot oatalo dosti magistrat je Ukp prenašanje mirno in da je bolj nego kdaj kmalu ustavil, ker ao se prebival-prej zaupalo svojim voditelj«», j	• '• *	; * '
zdravnikom in javnim oblaatvo»
Slučsj v loškopotoški občim pa L 1866. ni oetal oaamljen, kajti kolera ae jo naenkrat pojavila tudi na Igu med tamkaj deUjošini prisiljeni iz ljubijanake prisilne delavnice. Bržčas ao prišli v dotiko z deUvei iz Loškega^ Potoka. Prvi prisiljenee jo obolel 2. oktobra. Ker bolezni niso Ukoj spoznali, ao ga apravili v Ljubljano r prisilno delavnico, kar je tnkaj povzročilo domačo epidemijo.
Na Igu je kmalu izbruhnik e-pidr inija, ki so je oaejila skoro samo na priailjenee. Od 60 jih je za kolero obolelo 22, in aker je najhnjo oboki oddelek prieiljen-eev, ki Je stanoval v neki ob aastl in na močvirnatih tleh stoječi dočim je oddelek, ki je stanoval v hiši, stoječi na kamenitih tleh, trpel le mak. Torej s* je tndi v tem slučaju izpričalo^ kako zelo je razširjanje kolere odvkno od kakovosti tal. ' -
V ljubljanski prisilni delavnici, kamor eo bili iz neprevidnosti pre
Alu» lista na
j«
I jam, kar ni W . ja raš Ust platem fta prejmete, je loogožs Hm,	MiMiMo
pilit, nun «loo Un ico m
i* àn$> X»-
Visoška kronika.
IVAH TA VC AH.
DR
(Dalje.)
"Ko so bili zabodli goapoda WallensUina, smo prišli pod grofa Oallasa. Ta kapiUn je rad pil in ni akrbal, da bi bilo kaj v sklsdiščih. Zatorej smo večkrat trpeli kkot, Uko ds svs » ga s Lukelem asveličsU in da sva v tihi noči odrinila k ftvadom. Tam ja tedaj zapovedoval vojvod Bernard, ki se ja imenoval po nekem nemškem mestu, katerega ime mi jc ušlo. Bil je hudič v človeški podobi, a vem, da ni veroval n« v hudiča, ša manj pa v Boga. Podil nas je od batalje do batalje; ena je bila čednejia od druge. Dobro amo živeli. Vsakemu, najsi jc bil pspist, najsi je bil protestant, smo vzeli zsdnjl vinar. Res, bili so časi, katerih se jezdee red spomiuja!
Od Bernsrda smo prestopili pod Torstensona, ki jc vselej vedel sovražnika zagrabiti na pravem mestu. Pa ju bil hud gospodar, ki te jc za naj-inanjšo reč izročil profosu, da *i v hipu stal na lestvi pod vislicami in da ao ti spodvzeli pr« j kot si mialil. Vse to ni ugajalo ne mrni. ne LukeZu. — 1'ri Jenikovu na Peinakein smo premlatili cesarske iu jih na tinoč« položili v travo. Midva a l.ukeiem sva imela srečo, da sva dobila v pest ae-«srskt ga generala. ■ Še danes dobro \etu, da mu j« bilo ime llatzMt. Da sva mu izkazala pardon, j« tiaina moral* položiti sto trikih zla tov. katere »ia pošteno delila.
tldtlej se pričenja moja nesreča! V ta rumeni denar sem se /asledal in polastila sc ine p. lakomnost. T« h petdeset rumenjakov s< m spravil v usnjalo moAnjo in jo nosil na vrvici okrog vrata, tako da jc bila akrita in varna pod mojim ki-rasoiu. Kavno istegsdelj ml je tako dobro v »po m.iiu ostalo, da je bila bstalja pri \asl, ki so jo in.citi>i ali Jenikov. Mošnja je odtedaj s plenom ia ropom postajala teija in tefja. in ohilokrst mi j» oluiils kolo. ko srno se v skoku podili nad ee-as rake.
l'a tudi Torsteusous »\a se i Lukeirm nsal-til«. Preatopila s\a v vrat t- Baillera, ki tudi ni bil dosti pridu. Zatorej sva jo prav kmalu ml n j« ga odkurtla ter se ropet udinjala pri ersarskib. l.jer jc hllo manj itrapara in \eč mensi« l*rej ■va »•- vojaho>ala tu sveti evangelij, «rtlaj to|>et m sveto katoliško stvar. Ne • )Hiset»no srečo. Kjer «mo trčili ns Avede, ao iisk naklestill. in tu in tsm Mno izgubili genersle in topo\e.
\ t i» t c» čam a«* je mani m I.ukeJu pridrutil kaiuerad. ki je trdil, da ac pišr »., J.«ta Hrliaam-ko|»|« rja in da jc doma L K\ri«houna. nekje tam. kjer leàl iiira'•» 1'a^aii. l«o\«irU jc, da je oi«. njen iu ds >• puMil v domači v«*i i«>no in otroka hoir«' si pridoluti v voj*ki knj denarja Ni pil, nI igral, m fwtoMt tudi on no«ll p.>.| kirasom laiku mošnjo. Hil je človek »tarejčt «»d na ju. y^eai tau ia »nanj odkritoerčt n. da ti ni rad po gledal oh» v oko.
Pri Dsehauu na Švabekem smo navsezadnje
zopet enkrat Švede potolkli. Z Lukežem ia Schwarskoblerjem smo zajahali, ko smo podili so-vrašnlka, v njegovo bagnio. Tam amo npknili . vojno bUgajno, katero amo a tešava prikrili tovarišem. Vendar se nam je poerečilo, da-smo jo spravili ns v srno in ds smo jo zakopali v zemljo. Ravno ko smo bili z delom pri kraju, je sprožil neki Šved, ki je ležal ranjen pod polom-ljenom vozom, avoj samokres na naa ter Lukeia težko ranil. Da sva s 8chwarzkoblerjem atrelea takoj zadušila, mi lahko verjameš!
Nekaj dni pozneje je ffrišlo sporočilo, da ao eeaar in kralji sklenili mir in da je končana vojska, katera ae je menda vlekla trideaet let in pri kateri sem imel sam opravka ekoraj osemnajst let
Tudi nam je bilo prav, da ni bilo več vojake. Gospodje generali so hiteli, da nas odpravijo, ker sedaj, ko se ui smelo več krasti in ropati, soldat ni mogel, več živeti. Dobili smo potrebne spise, da naa med potjo gosposke niso zadrževale. Jezdecem, ki so plačali malo odškodnino, ao se prepustili konji in še celo vojaška oprava z oroljem.
Lukež je še vedno ležal v lazaretu. Izročil se in mu neka^ denarja in mu naročil, da naj pride pozneje v Kkofjo Loko, kjer bo ie izvedel, kje me je dobiti. 8 Hehwarzkoblcrjem pa sva se bres odlogs podala na potovanje. Kupila sva si tovornega konja ter ga obloi^a s vojno blagajno in a drugo šaro, ki je človek sam noelti ne mara.
Od Dachaua naprej je mrgolelo po eeati in po poti znancev in kameradov, ki so — ta na konju. oni peš — hiteli proti svojim domovom. Sre-čavali amo sc s tujci, ki so prihajali od sevsra in o<l izhoda. Ogovarjali so naju v najrazličnejših jezikih; ker pa nisva govorila ne Španskega, ne francoskega, nisva dsjsla odgovorov. Veliko jih js gledalo na tovornega konjiča ia čutila ava, da je v teh pogledih tičala nevoščljivo«*. Posebno pešci so bili nadležni ter ao poudarjali, da dva človeka ne potrebujeta treh konj In bi torej vsaj enega lahko odstopila, tako da bi Čaaih tudi pošten pešce zlezel v sedlo ter ae oddahnit Te pri-pom!>e so sc družile a temnimi pogledi, a sile delati si ni upsl nihče, ker sva tišala v močnih ki-raaih ter sva tskoj v roksh imela napete samokrese!
Nikomur nisva zaupala,-a zaupala tudi nisva drug drugemu. Tskoj, ko «va v Dsehauu aedla ns konje, ata s« nama pridružila dva hudiča. Kden je sedel k meni, drugi k Joštu. Že prve dni sva postajala zamišljena ia prav malo sv« govorila. C« sem pa pogledal po njegovem zamišlja-nem obrasu. aem čutil takoj, da šepeU hudič Jostu na uho i "Čemu ti j« treba deliti f Samokres imaš. bodalo imaš, in samotnih mest ja as vsaki eeatl veliko; tudi jarkov je dosti, da vržeš truplo v katerega, kjer ga do sodnega dne nikdo ittsknil ne bo!" C« pa je J oš t Hehwsrskobkr «posoval moje ramišljea« oči, j« tndi vedel, da hudič aa mano ne molči In da polni tndi moj« u šea« 4 napetimi «aaiokreai. o» t rimi bodali, «amot-niml mesti ki a jarki, kamor s« lahko za kopij«
(Dalja prihodnjič.)
Naši
s trem
stooniki. ari
» Naročnina $5.00 in aa pol Ui Clam S. N. P. J. plačajo
^ Uta $1^0 ima Wo lato
$3 JO.
Za maslo Chicago ja sa leto HM, pol lala $3Ä
ta $4.00,
radnjk stase sa E^opo 70. člaai doplačajo
SOc si
Naročnino lahko tudi saasi oosljete na naslov:
UPRAVNlSTVO
"PROS VETA"
»67 S. Lawndnle Ave.,
CHICAGO, ILL.
KAŠELJ
k a«,
Uživaj ta
SEVERA? COUGH BALSAM,
Cana U la SO caotor. VprafajU po lakarnah.
SO
• tvej
s drugimi
'liiišsu ta U mnog«
ijdeé v
_________ i je .
»rt Enjiisiai matid 81
-
▼«h« vojn« Dob mattd S K p ;
Pn ui n«
ZA KUHANJE PIVA DOMA ■■
laso v zalogi slad. h«ulj | BMUiia«. Poakj
Oa je donu
■laaajboljaiB nejia. Dobiti Ja tudi ib-.rk stekleak ia rasnih loncev, »tj]
Mi vam doatarimo ŠO. točno v ram kraj«-
Groccrijass, aladčičarj^m .n vi dajaln« Ukanina daaso primerjal pri jetjih «aroiili! f',^
FRANK OGLAR|
mm, Clev»ian4,
ro^üo p®
PKVA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TVKDKA PUSTNIH PtEKA-JENIH KSANJSK1H KLOBAS V AMERIKI '
kater« razpošiljamo po v««k Zdruie nik driavak po 10 centov fant, ako a naročilom
pošljet«
asi poštnino. Po poštnei C. O. D. plača poštnino vñk Ako Ijabita dobro delikatas« praznike
VsM isradno mnogih naročil, na» j« bflo mogoč« Znižati ceno. Poiljemo od 6 fantov naprej. Pišite š« á«ys
JOE LESKOV AR, SIS — I4»h Straat. Raeía., WU.
sssososoaooooooooooaoooaoo
V JUGOSLAVIJO V » dnecl
■a saiUk »SilMft. ki v«uj«
AQUITANIA.........45.M7 t«
MAURETANIA.......30.704 t«
52.022 t« haSia* a» tv«t««aa ura S 2. 4. S «MSatjami. liram
ka*Bw« to po4ivali;a Mi«
•Skr»»J« h.ra, aaSkr»vi«.
m ispl^illfl « Jeeeetoriâj kitr*. «ara* ia ■utl.ir,. ■
Z« p«tai Itotak ta Inf« Wimmmitm wnkjto ah sus-afaai >l*it« *
»nnuns.
Up «Un-
KALENDAR
sa lato 1SS4 in ga vsskomu, ki asi poilje svoj naslov
BREZPLAČNO
pošljam. Daparne poihjatva sa
BOŽIČ m NOVO LETO
hitro .fh yotovo.
• Piiite pa moj eenik.
EMIL KISS BANKIR,
133 Second Av«., HEW YORK CITY
POTNIŠKI ODDELEK! HRANILNI ODDELEK I
POSOJANJE DENARJA
ZA BOŽIČ
Književne Matice S.N.P.J.
sjsm
MJatva Mira la tolas
D*«aar lahlia asèlisasa POTOM POSTE im POTOM SRZOJAVNE-GA PISMA.
eaa Ja l»»
»LOVENSKA SANKA
Za krajše k * Ceinrk, re ~ o» a—h Maa-flgÉfc N. T
Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je >dsla in ima v sslo&i sledeče knjige:
Pater Malavantiira. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezbs. Cena s poštnino vred $1.50.
Slovaosko-angleška slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezbs« Cena $2.00 s poštnino vred.
: if fins. Spisal Upton Sinclair, enil Ivan Molek. Povest & življenja
Jimmic Hi
amerttkeica proletsrijats za čsss velike vojne, u Cena Jl.00 s poitnino vred.
Zajadaki. Spisal Ivsn Molek. Povest iz doslej skritega'kow življenja slovenskih 'Iglavcev v Ameriki Trda vezbs- Cena $1.75 s poitnino vred.
ikon biofeneziia. Spisal Howard J poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga.
____laČi mnoge nsturne zakone in poka
zuje, kako ae sploéni razvoj ponavlja pri po* fizično in duševno. S slikami
M____A« »A ___». *-- - »IM u rl
mnoge ni se splošni samezniko fizično in uukvhv. » Trda vazba. Cena $1^0 s poštnino vred
Zadnji dve knjifi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarle. Vas zadnje Mri knjige dolarjev. Vredne so! ' A
Naročbe, • Jcaterimi je poslati denar sprejema
Književna Matica
• So. Lawndaia Ava, Ckkago, DI