glasilo delavcev sozd revirski energetski kombinat edvarda kardelja Celje - skladišče D-Per 539/1980 III 1119801510,11 COBISS 0 mvember ’80 leto XVI srečno Ob 29. novembru-dnevu republike Čestitamo vsem delavcem kombinata, drugim krajanom in občanom TER BRALCEM NAŠEGA GLASILA, PA TUDI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM! Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, poslovodni organi, uredniški odbor glasila Po več kot dveh letih vojskovanja, po zmagoslavnem boju petih sovražnih ofenziv so predstavniki narodov in narodnosti Jugoslavije kot edina sila osvobodilnega boja v domovini in organizirano ljudsko oblastjo v vseh krajih, v Jajcu s svojimi odločitvami odprli družbene in politične perspektive, ki so u-s.trezale najglobljim demokratičnim in svobodoljubnim težnjam množic v osvobodilnem boju. Rojevala se je nova Jugoslavija. V skladu z revolucionarnimi spremembami v njenem življenju in s smerjo po kateri je krenila pri urejanju svojih notranjih odnosov, se je širila tudi njena politična akcija v mednarodnih odnosih. Sredi boja se je začela še bolj neposredno pojavljati nova Juugoslavija kot demokratični, revolucionarni in napredni dejavnik v mednarodnih razsežnostih. Boj za uveljavljanje resnice o Jugoslaviji, za mednarodno priznanje vsega tistega, kar je bilo storjenega z odločitvami v Jajcu, je bila glavna naloga zunanje politike. To je bil težak politični boj zaradi odpora konservativnih sil v svetu in nerazumevanja, ki je glede tega po- Metod Lavrini: Pred. Terezija rovom, linorez membnega vprašanja trajalo zelo dolgo tudi med zavezniškimi silami. Postopoma in s težavami je ta resnica zmagovala še v času borbe na naših tleh in. glede na razvoj položaja v mednarodnih razsežnostih. Vsekakor je bil to rezultat močnega razmaha naše revolucije in zmag nad fašističnimi okupatorji in njihovimi ustaškimi, čet-niškimi in drugimi domačimi izdajalci in hlapci. Narodnoosvobodilno gibanje se je od svojih prvih korakov in med vso oboroženo vstajo bojevalo za uresničevanje pravic narodov, ki žive v Jugoslaviji, za resnično samoodločbo, za dosledno spoštovanje njihove samobitnosti ter enakopravnosti v skupni domovini, za mednarodno priznanje nove Jugoslavije, ki se je na široki fronti razvnela zlasti na drugem zasedanju AVNOJ in pri tem vključevala načelo, da je notranja ureditev naše države izključna pristojnost naših narodov. V vseh bojih, prizadevanjih in naporih, so korenine politike, navdahnjene z izkušnjami iz oborožene revolucije in z avnojskim duhom. Tudi dane se odlikuje dejavnost socialistične neuvrščene Jugoslavije v svetu. Ko bomo letos proslavljali 37-letnico nove, demokratične, samostojne, svobodne in neodvisne federativne Jugoslavije, ko bojujemo boj za stabilnejše ekonomske odnose tako znotraj kot tudi izven naših meja, moramo biti odločni in nepopustljivi, pa če tudi na rovaš nekaterih osebnih odpovedovanj. Razvoj samoupravnih socialističnih odnosov širom naše domovine dobiva iz leta v leto večji pomen, večjo veljavo, zato je naloga vseh delovnih ljudi, da složno, z ramo ob rami uresničujemo zadane naloge in stremeti moramo, da jih bomo izpolnjevali tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Velikokrat proslavljamo obletnice, letos jih je bilo kar precej. Proslavljamo dogodke, obletnice osebnosti in slavne datume. Navadno pridejo takrat do veljave vse tiste izjemnosti praznika, njegov sijajni vpliv na nas. Malo, ali pa nič pa pri tem ne mislimo, da skoraj vsak praznik s časom izgublja ta svoj sijaj, da lahko njegova prvotna moč usiha. Sedemintrideset let od drugega zasedanja AVNOJ je vsekakor precej velika razdalja, ki jo lahko občutimo kot mejo — ločnico generacij. Poleg udeležencev in sodobnikov tega pomembnega dogodka sodelujejo ob njegovem praznovanju danes že zreli ljudje, rojeni in odrasli v novi Jugoslaviji, ki je dobila svojo podobo prav s sklepi AVNOJ. Tako v tem trenutku lahko, kot pripadniki različnih rodov vidimo in občutimo, da je poslan- V petek, 14. novembra tl. je od 8. ure dalje potekala 4. seja delavskega sveta SOZD REK EK. O vsebini razprave in sprejetih sklepih na kratko poročamo v posebnem prispevku. Ob 11. uri pa se je seja tega sveta nadaljevala ob navzočnosti častnega člana kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja, tovariša Mihe Marinka, člana sveta federacije, narodnega heroja in velikega revolucionarja, ki izvira iz naših revirskih vrst. Na sejo ga je delavski svet povabil z namenom, da mu posebej kot častnemuu članu kolektiva kombinata čestita ob njegovi 80-letnici rojstva, ki jo je sicer praznoval v začetku septembra t.l. in mu zaželi še mnogo zdravih in trdnih let. Tovariš Marinko se je vabilu z veseljem odzval in je prišel na sejo v svečani rudarski uniformi, ki jo je prejel od našega kolektiva pred desetimi leti, ko stvo AVNOJ ne le živo in aktualno, marveč da bo tudi v prihodnje ostalo kot trajna sestavina v zgodovinski usmeritvi in akciji na naših tleh. Znano nam je, da je odločnost in globoko razumevanje tedanjih razmer zmagalo v odločilnem trenutku za usodo naše države. Ta zgodovinska izkušnja mora biti navzoča tudi ob vseh morebitnih sedanjih in prihodnjih preizkušnjah na naši poti, te zgodovinske izkušnje pa bodo zagotovile tudi trajnost in neminljivost avnojskih sporočil. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi SOZD REK Edvarda Kardelja ga je kolektiv imenoval za svojega prvega in doslej edinega častnega člana. Poleg slavljenca so se dela seje udeležili tudi poslovodni organi vseh štirih delovnih organizacij našega kombinata ter: Franci Grešak, sekretar revirskega komiteja ZKS, Henrik Pušnik, predsednik skupščine občine Trbovlje, Karel Vukovič, sekretar komiteja občinske konference ZKS Trbovlje in Ivan Maleš, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Trbovlje. Tovariš Jože Žitnik, predsednik delavskega sveta SOZD REK EK, je ob navzočnosti vseh naštetih dejal: »Dragi tovariši delegati, spoštovani tovariš Marinko! Danes smo se zbrali na posebnem zasedanju delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja. Čutimo se počaščene, da v Miha Marinko v rudarski uniformi na seji delavskega sveta REK EK 4. zasedanje delavskega sveta SOZD REK EK se je udeležil tudi častni član kolektiva Miha Marinko. Predsednik delavskega sveta ga je v imenu celotnega kolektiva kombinata toplo pozdravil in mu izrekel najboljše želje ob njegovi 80-letnici rojstva. Foto A. Bregant Tovariš Miha Marinko se je v svečani rudarski uniformi fotografiral po končani seji delavskega sveta skupno z delegati in nekaterimi družbenopolitičnimi delavci in poslovodnimi organi. Foto A. Bregant sklepnem delu našega zasedanja sodeluje tudi častni član našega kolektiva, član sveta federacije in naš rojak ter bivši sodelavec, tovariš Miha Marinko. Dne 8. septembra letos je naš dragi tovariš izpolnil 80 let življenja. Njegovo obletnico smo vsi re-virčani že počastili 5. septembra v Delavskem domu v Trbovljah na posebni proslavi. Ob tej priliki mu je predstavnik združenega dela v imenu nas vseh delavcev v revirjih izročil v spomin in zahvalo Batičev kipec: Slovenski delavci. Kljub temu, da smo posredno in neposredno sodelovali že pri omenjeni proslavi, pa smo se odločili, da našega častnega člana kolektiva, katerega članstvo traja že 10 let, posebej počastimo. Ponosni smo, da je zrasel iz naših tal tako spoštovan in tako cenjen tovariš, kot je naš današnji gost. Vsa leta svojega življenja je posvetil delu in življenju delavcev, in končno se lahko veseli skupno z nami vsemi rezultatov svojih prizadevanj in svojega dela in tudi rezultatov dela njegovih sodelavcev. Čeravno je bil zaradi značaja svojega dela pred leti odtrgan od revirjev, pa je z nami kljub temu vedno živel ter nas občasno vzpodbujal tako pri delu, kakor tudi v številnih akcijah, ki smo jih v predvojnem, vojnem in povojnem času izvajali na našem območju. Mnogim delovnim organizacijam, ki so zašle v težave, med drugimi smo bili večkrat tudi mi, je naš jubilant pomagal v kakršnikoli obliki. Včasih zaradi svoje visoke funkcije ni mogel direktno poseči v reševanje nekaterih perečih problemov, vendar je bil nam vsem v revirjih vedno naklonjen, vedno nam je pomagal in vedno se je, če mu je le čas dopuščal, zadrževal v naši sredi. Tovariš Marinko! Vsi člani kolektiva našega kombinata, vsi delegati v številnih samoupravnih organih, člani družbenopolitičnih organizacij in poslovodni delavci, vam želimo tudi v bodoče krepko zdravje in dobro počutje, hkrati pa izražamo željo, da bi še dolgo lahko sodelovali z nami in skupno prispevali k nadaljnji gradnji in rasti — socialistične samoupravne skupnosti! V spomin na današnje srečanje vam člani kolektiva kombinata poklanjamo majhno darilo, skulpturo, delo našega rojaka J. Krežeta — likovno stvaritev: Rudar pri indiciranju metana v jami, izdelano v lignitu. Naj rudarska svetilka nam vsem po- meni dolgo in varno življenje ter svetlo prihodnost. Takoj zatem sta mu predsednik delavskega sveta in generalni direktor izročila omenjeno skulpturo in velik šopek cvetja. Jubilant se je za besede, pozornost in darilo toplo zahvalil, nato pa je na željo vseh navzočih nekaj več pregovoril o svojem delu in življenju. Sveže se je spominjal še svojega sedemletnega dela v jami Kotredež, dela v francoskih rudnikih, vrnitve v Slovenijo in njegovega revolucionarnega dela, osvobodilnega boja, povojne obnove, precejšen del svojih spominov pa je namenil dogodkom leta 1958, prvemu štrajku v Jugoslaviji pri takratnem rud.niku Trbovlje —Hrastnik. Ker se je pojavilo v spominih nekaterih tovarišev napačno pojmovanje te prekinitve dela, ki je bila v bistvu opozorilo, da je treba dejansko Ob zvišanju cen premoga za široko potrošnjo in industrijo 15. septembra tega leta je v marsikaterem okolju prevladovalo mnenje, da je s tem rešeno vprašanje pridobivanja primernega dohodka v premogovništvu. To mišljenje je seveda posledica nepoznavanja dohodkovnih razmer v premogovništvu, kar pa za širšo družbeno skuPnost ni čudno, je pa presenetljivo to nepoznavanje za delavce v revirjih in celo v kombinatu. Premogovništvo je vrsto let nazadovalo v vsem svetu zaradi uničujoče ekonomske tekme z nafto in plinom. V Sloveniji je bil ta učinek izgubljene bitke še večji, ker so liberalistične sile potisnile Slovenijo v ekonomski razvoj, v katerem ni bilo prostora za bazično in težko industrijo. Po streznjen ju, ki ga je povzročil skokovit porast cen nafte pa v zadnjih petih letih tudi ne najdemo načina niti meril, kako do energije. Programiran je razvoj domače energije, v katerem ni mogoče mimo premoga, saj imamo edino le-tega v Jugoslaviji toliko, da bi lahko zagotovili večjo neodvisnost od tujih energetskih virov. Rezerv premoga je namreč v Jugoslaviji 22 milijard ton in v Sloveniji 540 milijonov ton. Ocenjeno je, da bi lahko Proiz- začeti samoupravljati in ne administrirati, je predlagal, da bi nekomu zaupali delo in da bi razjasnili celotno problematiko, ki se je pojavljala v takratnem obdobju in zaradi katere je nastal nato »kratek stik«. Pri zapisovanju dogodkov bi bil pripravljen tudi sam sodelovati. Želel je, da bi bila analiza čim popolnejša in čim stvarnejša. Pogovarjali so se tudi o sedanji problematiki, s katero se sre- vodnja premoga v Jugoslaviji že leta 1985 dosegla okrog 80 milijonov ton letno, toda naknadni izračuni so pokazali, da ob planiranem razvoju gospodarstva do leta 1985 lahko porabimo le nekaj čez 60 milijonov ton. Vseeno pa je to skok na skoraj še enkratno proizvodnjo kot doslej. V Sloveniji imamo manjše možnosti, zato ker imamo samo eno večje ležišče premoga v Velenju v Šaleški dolini. Ostalo pa so ležišča premoga raztresena po vsej Sloveniji, ki so v glavnem izčrpana. Vseeno načrtujemo nekoliko višjo proizvodnjo pri rjavih premogih, medtem ko naj bi lignit proizvajali v istih količinah kot sedaj. Za doseganje, ali bolje rečeno ustalitev proizvodnje pa je potrebno predvsem sanirati finančni položaj Premoških organizacij združenega dela. Kot že rečeno je premog v tekmi s ceneno nafto izgubljal mesto v gospodarstvu in široki porabi. Na površini se je držal le še z nizkimi cenami proizvoda in roparskimi metodami pridobivanja. Posledica tega je, da so premogovniki z redkimi izjemami slabo in neprimerno opremljeni z zelo slabim kadrovskim sestavom ter neraziskanimi in največkrat tudi na najbolj ce- čuje naš kombinat, s posebnim ozirom na proizvodnjo, produktivnost, stabilizacijo, varčevanje, disciplino, kritje izgube, organizacijo dela, kadrovska vprašanja, itd. V razpravi je sodelovalo več tovarišev. Po končani seji so se vsi delegati, skupno s častnim članom kolektiva in drugimi gosti fotografirali pred upravno zgradbo SOZD REK EK. (tl) nen in pomanjkljiv način odprtimi slojišči. Zaostalost slovenskih premogovnikov lahko takoj ocenimo, če primerjamo s kakšno vrednostjo dela slovenski rudar nasproti drugim v Jugoslaviji. Nabavna vrednost opreme izračunana na delavca v letu 1979 je bila v Zasavskih premogovnikih 178 213 din, v Velenju 291 908 din delavca na Kosovem pa 834 672 din ter v Kolubari 508 105 din. Povprečna starost delavca v Zasavskih premogovnikih je 43 let, in zato ni potrebno nobene razlage kakšen je interes za delo pod zemljo. Ti pokazatelji niso nova stvar .V zadnjem času pa se Položaj spreminja vsaj v pogledu nabavne opreme, ki je je z vsakim dnem več. Zelo težko pa se prebijamo na boljše na finančnem področju. Že leta 1974 je zvezna skupščina sklenila, da je ob začrtani politiki cen treba določiti razmerje med posameznimi energijami zato, da ne bi stalno Prihajalo do zaostajanja cen premoga. Tega do danes nismo uspeli opraviti, pač pa je politika cen prehajala v direktno dogovarjanje proizvajalcev s porabniki. To se je odrazilo v Sloveniji tako, da se v okviru Interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije že od ustanovitve REK leta 1976 pogovarjamo o cenah premoga za potrebe električne energije. Na ta način je proizvodnja električne energije prevzemala dodatne stroške proizvodnje Sele v zadnjem trimesečju normalizirane cene premoga premoga tudi za premog za široko porabo in industrijo, ker je ta zaostajala ob cenah, ki so jih določali v federaciji. Situacija je bila za premogovništvo toliko bolj neprijetna, ker so se od leta do leta večale, in sicer ob planiranju za naslednje leto, obljube za dokončno rešitev, ki pa smo jih vsako leto odmikali na konec leta. Tako že štiri leta Zasavski premogovniki planirajo obljubljeno višino dohodka na osnovi obljubljene korekcije cen, na koncu leta pa se pogovarjajo o izgubah oz. pokrivanju izgub, ker nameravane korekcije iz takšnih ali drugačnih razlogov nismo izpeljali. Tako je bilo doseganje dohodka koncem leta popravljeno tako, da so Zasavski premo-grvniki dobili leta 1976 50 272 din, leta 1977 73 732 din, leta 1978 93 827 din in leta 1979 258 236 din dotacije. Dejansko dosežena cena premoga je tako bila leta 1976 346,98 din, leta 1977 409,19 din, leta 1978 554,00 din in leta 1979 783,69 din. Tudi sprememba v odločanju o cenah premoga, ko se je ta pravica prenesla iz zveznega na republiške izvršne svete, ni prinesla slovenskemu premogovništvu v lanskem letu odnosov, ki bi omogočali normalno Poslovanje Zasavskih premogovnikov. Na začetku letošnjega leta se je zvrstilo več sestankov ob udeležbi Komiteja za energetiko, Komiteja za trg in cene, sindikatov, zbornice ter samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva ter elektro in premoških organizacij združenega dela. Na teh sestankih so ugotovili razmere v premogovnikih in določili predloge o višini cen. premoga, in sicer v sklopu elek-rične energije in za široko potrošnjo ter industrijo. Na tej osnovi so Zasavski premogovniki planirali za leto 1980 1 400 milijonov dohodka od proizvodnje 1 400 000 ton, to je s ceno 1 000,00 din po toni. Obveljalo je tudi stališče ISE, ki je vztrajala, da naj odnos cen med premogom za potrebe energije in premogom za široko potrošnjo in industrijo temelji na kvaliteti in naj bo enaka za kalorično vrednost. Iz prejšnjih planskih osnov izračunano je cena 342,67 din/GCal ali 81,85 din G J oz. 1 005,74 din/t. cena za energetski premog 875,86 din za tono, za premog za široko potrošnjo in industrijo pa 1 299,75 din na tono. Povišanje cen napram lanskemu letu bi bilo za vse količine premoga v Zasavskih premogovnikih 29,5<>/o, pri energetskem premogu bi ostale cene iste, za široko potrošnjo in industrijo pa bi se morale cene podvojiti. Že takrat pa smo ugotavljali, da bi bil takšen dvig cen premogu za široko potrošnjo verjetno pretiran, zato naj se cene postopno dvigajo s tem, da se na polovici leta pokrije celotna bilanca oz. reši plačilo nerealiziranih cen skozi nižje povišanje kot je potrebno ali pa kompenzacijami. Razvoj pa je krenil drugo pot. Znano je, da je interesna skupnost elektrogospodarstva znižala dogovorjeno višino cen za elekrično energijo in s tem tudi premoga, ki je udeležen z enako stopnjo ri-zika v skupnem prihodku iz prodaje električne energije. Ker je obveljalo tudi načelo, da naj se z enakim odstotkom povišuje tudi cena komercialnega premoga, je tudi ta daleč zaostal za predvidenimi cenami, ki bi omogočile pridobivanje dohodka za normalno poslovanje. Nekaj časa je prevladovalo mnenje oziroma upanje, da bo mogoče ob polletju dvigniti cene električne energije in premoga na nivo, ki bi skozi ceno kompenziral izpad v prvem polletju. Ta dvig cen bi bil še večji, in torej še manj sprejemljiv, kot je bil v začetku leta. No, in končno je le prišlo septembra do sprememb cen za tekoče leto, kar pa nima na poslovanje za preteklih devet mesecev praktično nobenega vpli- va več. V devetih mesecih poslovanja so Zasavski premogovniki dosegli ceno 773,85 din/tona, kar je skoraj pet starih tisočakov manj kot lansko leto, ko smo dosegli 783,69 din/tona. Tona premoga za energetski premog je bila planirana 79,74 din/G J oziroma 815,56 din/tona in pri tem pri vsaki toni izpad 216.85 din/tona, na komercialnem premogu pa je planirano 81.85 din/GJ oziroma 1 316,07 din/tona in pri tem izpad 361,29 din/tona. Razumi j vo, da povišanje cene električne energije in premoga v zadnjem trimesečju ne more pokriti nastalih stroškov in izpada dohodka za preteklih devet mesecev, saj so Zasavski pre-mogovnki z zvišanjem cen premoga dosegli višino, ki so jo planirali za leto 1980. Torej devetmesečni izpad dohodka je 285 586 451,40 din, in sicer od tega 208 541 145,70 din izgube ter za sklade 77 045 305,70 din ostane nespremenjeno. Poslabšal pa se bo zaradi tega, ker v zadnjem trimesečju delamo vse sobote, in so zato stroški za osebne dohodke, ki predstavljajo več kot polovico stroškov, skoraj za 10 Vo višji in zaradi izpada proizvodnje v vseh premogovnih TOZD, razen v Ko-tredežu ter odpiralnih stroškov za dnevne kope. Skratka, letos smo na istem kot že vsa štiri leta. Zaradi neučinkovitega administriranja in poseganja v samoupravne osnove med potrošniki in proizvajalci smo v samoupravnih skupnostih energetike, predvsem TOZD obeh kombinatov v Sloveniji, spet uvrščeni med slabe gospodarje, sicer brez posledic, ki bi vplivale na osebne dohodke, vendar z učinkom, ki sili delavce v REK (saj so delavci v termoelektrarni na istem) v mezdni odnos in vse dalj od samoupravljanja in gospodarjenja. Kljub temu se vsi delavci REK zavedamo lastnih slabosti, ki jih je treba čim hitreje odpraviti s ciljem, za doseganje večje, kvalitetnejše in cenejše proizvodnje. Brez tega prizadevanja pa tudi nobene, še tako visoke cene ne morejo rešiti gospodarske zagate katerekoli TOZD v REK. mgr. Srečko Klenovšek Izpolnjevanje proizvodnih nalog v letu 1980 in plan proizvodnje za leto 1981 Za letošnje leto smo proizvodnjo načrtovali v isti višini kot za leto 1979 t. j. 1 400 000 ton v 265 rednih delovnih dneh ali 5 283 ton/dan. V proizvodnem načrtu je bil med drugim izdelan tudi plan potrebne delovne sile v posameznih premogovnih TOZD, ki jo občutno primanj- je znižanje za 33 šiht/dan. Pri planirani odkopni storitvi 13 10 ton/šiht za 1. 1980 pomeni to izpad proizvodnje za obdobje I.-X. v višini 103 000 ton. Doseženi proizvodni rezultati za obdobje I.-X. 1980 so razvidni iz naslednje tabele: TOZD Prvotni plan Doseženo RAZLIKA Pr. Hrast. 255.380 238.876 — 16.504 Pr. Ojstro 226.410 216.682 — 9.728 Pr. Trb. 480.650 378.598 — 102.052 Pr. Ko. 181.510 205.400 + 23.890 RŠC 16.500 27.854 + 11.354 ZPT: 1,160.450 1,067.410 — 95.140 kuje predvsem za širokočelna V primerjavi z istim obdob- delovišča. To velja za TOZD Hrastnik, Ojstro in Trbovlje. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se število izvršenih odkopnih in jamskih šihtov iz leta v leto zelo znižuje. Tako je bilo v letu 1969 še 659 odkop-in 2006 jamskih šihtov (ZPT), leta 1979 pa samo 395 odkopnih in 1336 jamskih šihtov, kar je zmanjšanje za 40%, pri jamskih šihtih pa za 33%. Pri tem pa seveda res ne smemo prezreti dejstva, da se stopnja mehaniziranosti širokih čel postopoma le veča (Becorit, Marr-el-Hydro, Salzgitter), storitve pa odgovarjajoče ne naraščajo. Odkopna storitev je v letu 1969 znašala 8 42 ton/šiht, jamska pa 2 94 ton/šiht, v letu 1979 pa 12 30 ton/šiht in jamska 3 65 ton/šiht. V letošnjem letu (povprečje I.-X. 1980) se je število odkopnih šihtov znižalo na 387, v proizvodnem načrtu pa je bilo predvideno 420 šiht/dan, to jem 1979 je letošnja proizvodnja manjša za 37157 ton oziroma se je dnevna proizvodnja zmanjšala od 4694 ton/dan (235 1/3 obratovalnih dni) na 4466 ton/dan (239 obratovalnih dni). Največji izpad proizvodnje izkazuje TOZD-Premogovnik Trbovlje v višini 102052 ton. V tej iami so se tudi storitve občutno V jami Trbovlje široko čelo v Zgornjem 7. polju z Becorit podporjem ni dalo pričakovanih rezultatov. Skozi celo leto, razen v mesecu marcu in aprilu, so bili na tem čelu težki pogoji, t. j. dotoki vode, s tem pa nastajanje zablatenega premoga, ki je povzročal težave pri transportu in bunkeriranju ter na sami separaciji, pogrezanje podporja, močno zdrobljene ši-rokočelne stene in strop, defekti na transportni mehanizaciji itd. Vse to je pogojevalo, da je bil izpad proizvodnje iz meseca v mesec večji. Iz omenjenega razloga smo se odločili (verjetno precej prepozno), da pristopimo k pripravam za demonta-žo in ga demontiramo do 10. 12. 1980, obenem pa vzpostavimo v obratovanje široko čelo s klasičnim podporjem na isti etaži, t. j. ca 25 m pred Becoritom ter za klasično čelo uredimo novo transportno pot. Omenjeno čelo že obratuje od 3. 11. 1980 dalje, Zaradi pomanjkanja delovne sile (Hrastnik, Ojstro, Trbovlje) je bilo v proizvodnem načrtu predvideno, da se iz Geološkega zavoda Ljubljana (GZL) zaposli ca. 170 ljudi, prva skupina 50 ljudi že v februarju. Vendar pa se je prva skupina zaposlila šele v avgustu, ko sta bili pripravljeni dve stanovanjski baraki v Hrastniku za vselitev, ostali dve in ena v Trbovljah, bodo pripravljene šele koncem letošnjega leta. Trenutno je iz GZL zaposlenih znižale, kar je razvidno iz na- v jami Hrastnik in Ojstro 50 slednje tabele: ljudi. Jamska III. Rudniška II. Plan Dosež. Plan Dosež. Plan Dosež. Hrast. 13.10 15.48 3.30 3.17 2.45 2.45 Oj. 13.50 14.00 4.40 4.39 3.45 3.22 Trb 15.00 11.18 4.70 3.79 3.68 3.05 Ko. 7.30 7.23 2.34 2.20 1.66 1.54 ZPT 13.10 11.98 3.96 3.46 3.04 2.65 Hrastnik in Ojstro imata od-kopno storitev večjo od planirane, vendar sta oba pod proizvodnim planom, ker je bilo med drugim tudi premalo odkopnih šihtov na širokih čelih. Za izpad proizvodnje je še več drugih vzrokov, med drugim tudi slaba organizacija dela, zelo pogosti defekti na transportni mehanizaciji, nepravočasno naročanje raznih rezerv- JL Površinski kop »Ret j e 80« — nakladanje premoga z nakladalcem v tovornjake TOZD Avtoprevoz »Zasavje«, ki odvažajo pridobljeni premog na separacijo Zagorje. Sneg in dež sta v začetku novembra nekoliko zavrla redno proizvodnjo zaradi razmočenosti terena. (Foto A. Bregant) nih delov, zakasneli transporti določene opreme iz jame (od-kopni stroj itd.) v popravilo, nekvalitetna remontna dela, neurejena dostava praznih vozičkov (zablatenost premoga, defekti, sunkovita proizvodnja itd.). Že dalj časa je bilo očitno, da proizvodnega načrta 1 400 000 ton z jamsko proizvodnjo zaradi prevelikega primanjkljaja ne bo mogoče doseči. Iz omenjenega razloga smo pristopili k pripravljalnim delom za odkopavanje premoga iz površinskega kopa Ret j e in Ojstro v zadnjih treh mesecih. V septembru je bil izdelan rebalans proizvodnega načrta, in sicer jamska proizvodnja 1 342 000 ton, iz površinskih kopov pa 58 500 ton, skupaj 1 400 000 ton, kot je bilo načrtovano v prvotnem planu. Pri rebalansu plana se je dosežena proizvodnja v obdobju I.—IX. upoštevala kot plan za vse premogovne TOZD, tudi za tiste, ki imajo izpad proizvodnje. Proizvodni rezultati za obdobje I.—X. v primerjavi z rebalansom plana so naslednji: Hrast. 243.272 Oj. 217.729 Trb. 413.916 Ko. 207.130 RŠC 28.087 ZPT: 1,110.134 Plan proizvodnje za leto 1981 Za leto 1981 planiramo proizvodnjo za 100 000 ton več, kot znaša letošnji plan, in sicer iz jam 1 410 000 ton, iz površinskih kopov Retje in Ojstro pa 90 000 ton, skupaj 1 500 000, 238.876 — 4.396 216.682 — 1.047 378.598 — 35.318 205.400 — 1.730 27.854 — 233 1,067.410 — 42.724 kar je v skladu s srednjeročnim programom 1980—1985. Zaradi še nerešenega vprašanja delovne sile planiramo obratovanje poleg 264 rednih delovnih dni tudi v 20-tih obratovalnih sobotah. Vendar pa kljub temu 20 obratovalnih sobot ne bo nadomestilo za manjkajočo delovno silo. Analiza obstoječe in potrebne delovne sile je pokazala, da bo v Hrastniku, Oj strem in v Trbovljah vseeno primanjkovalo ca 120 ljudi. Odkopne kapacitete za 1. 1981 so zadostne TOZD Plan-rebalans Doseženo Razlika V planu in v doseženi proizvodnji je upoštevana tudi sobotna proizvodnja in proizvodnja iz površinskega kopa Retje, ki je znašala v oktobru le 2.100 ton. Zaradi obilnega deževja ni bilo mogoče doseči planirane proizvodnje 12.000 ton. Proizvodnja iz površinskega kopa Ojstro je planirana za november in december — v skupni višini 23 000 ton. Do vključno 19. 11. 1980 znaša dosežena proizvodnja 1 124 000 ton. Ker je od tega dne do konca le še 33 delovnih dni, vključno s sobotami, bi za doseganje proizvodnje v višini 1 300 000 morala znašati dnevna proizvodnja 5 333 ton/ dan. Panorama površinskega kopa »Retje 80« v Trbovljah, kjer so z močnimi buldožerji odkrili ostanke premoga. (Foto A. Bregant) v vseh jamah. Le v jami Trbovlje se je pokazalo, da bo potrebno zelo forsirano vršiti pripravljalna dela v Vode polju, vzporedno pa izdelovati raziskovalne vrtine za določitev konture etaže in določitev jalovih vložkov. Odkopavanje te etaže se mora pričeti že aprila 1981. Razdelitev jamske proizvodnje v posameznih jamah in/planirane storitve je naslednja: TOZD t/dan Hrast. 1.326 Ojstro 985 Trb. 2.027 Ko. 871 RSC 133 ZPT: 5.342 V dnevni proizvodnji 5 342 t/dan so upoštevani le redni delovni dnevi. Če pa vključimo še 20 obratovalnih dni v prostih sobotah, se ta jamska dnevna proizvodnja zniža na 4 965 ton/dan. V planu proizvodnje 1 500000 ton je tudi proizvodnja iz površinskega kopa Retje 45 000 ton in Ojstro 45 000 ton — skupaj 90 000 ton. Dnevna proizvodnja pri 284 delovnih dneh bo morala znašati 5282 ton/dan. Naj večja stopnja mehanizirano-sti čel bo v jami Hrastnik, kjer praktično ne bo klasičnega pod- t/leto odk. st. jam, III. st. 350.000 16.0 3.40 260.000 14.0 4.50 535.000 14.0 4.60 230.000 7.9 2.40 35.000 — — 1.410.000 13.2 3.80 porja. Na širokih čelih bo vgrajeno Becorit, Marrel-Hydro in Salzgitter, delno pa tudi klasično podporje. Isto velja za Ko-tredež, kjer bo klasično pod- porje v P-73 (prva etaža), kjer bomo odkopavali s splavnim zasipom, in sicer 84 000 ton, kar predstavlja 37 % celotne proizvodnje Kotredeža. Iz tega razloga praktično ne bo mogoče sprostiti ljudi po ukinitvi jame Loke in jih razporediti v druge jame Največ klasičnega podporja bo v jami Trbovlje, in sicer eno čelo v Vode polju, delno pa še v Zgornjem 7. polju ter v A-B polju. V naslednjem letu nas čakajo precej težke proizvodne naloge. Če bomo hoteli doseči proizvodni načrt, bomo poleg drugih problemov morali intenzivno reševati problem etažnega, horizontnega, kakor tudi skupnega prevoza po Savskem obzorju do separacije. Alojz Pavčnik 0 poteku priprav za sprejemanje planskih dokumentov za obdobje 1981-1985 S sklepom DS SOZD REK dobje 1980 — 1985 v REK-EK EK dne 29. L 1980 je bila Trbovlje, sprejeta analiza dosedanjega razvoja in ocena razvojnih Po programu aktivnosti za pripravo srednjeročnih planov v okviru SOZD REK-EK smo do sedaj realizirali naslednje faze planiranja: V skladu s sklepom DS SOZD REK-EK z dne 15. III. 1979 o nalogah za pripravo srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 smo pristopili k izdelavi srednjeročnih planov. Od sklepa za pripravo srednjeročnega plana smo v L fazi pripravljali analizo o uresničevanju srednjeročnega plana 1976—1980 in oblikovali analizo razvojnih možnosti za naslednje srednjeročno obdobje 1981—1985. Po predhodnih obravnavah izdelane analize in ocene razvojnih možnosti smo v mesecu novembru 1979 predložili preko vseh štirih delovnih organizacij v TOZD in DS predlog teh dveh planskih aktov v razpravo in sprejemanje stališč. možnosti za srednjeročno ob- V času od februarja do maja 1980 smo pripravljali smernice in elemente za samoupravno Geološki zavod iz Ljubljane izdeluje v Brnici v Hrastniku vrtino na premog z oznako Br. 2/80. (Foto A. Bregant) sporazumevanje o temeljih plana za posamezne TOZD in DS delovnih organizacij ZTP, TET, RGD in IMD v okviru SOZD REK-EK Trbovlje. Istočasno z oblikovanjem smernic in elementov je v okviru občin in republike potekalo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o vseh elementih, ki se povezujejo v družbene plane občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter v plane ISE-SRS in PPS za premog SRS. Usklajene smernice, elemente in osnove temeljev plana za samoupravni sporazum o temeljih plana DO in SOZD je izvršilni odbor SOZD REK-EK s svojim sklepom dne 26. septembra 1980 posredoval v javno razpravo vsem TOZD in DS. Javna razprava, ki je potekala v mesecu oktobru je zaključena in skupno s pripombami je dana osnova za sestavo temeljev plana TOZD za samoupravni sporazum o temeljih plana DO in SOZD. Drugi del aktivnosti, ki nas še čaka za realizacijo sprejema plana za nasledje srednjeročno obdobje 1981 — 1985 SOZD REK-EK Trbovlje pa je naslednji: Priprava predlogov temeljev plana TOZD za obdobje 1981-1985 in sprejem teh na referendumu 28. novembra 1980. Izdelava samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO in SOZD za obdobje 1981-1985 na osnovi temeljev plana TOZD in programa dela DS. Ta planski dokument sprejemajo na samoupravnih organih (DS) 10. decembra 1980. Dokončna oblika plana, ki vsebuje vse elemente temeljev plana in vsebino somoupravne-ga sporazuma v svojih delnih planih, sprejemajo samoupravni organi (DS). S tem sprejemom plana bodo zaključene aktivnosti za pripravo srednjeročnih planskih aktov za obdobje 1981-1985 in se na podlagi letnih planov zagotavlja kontinuiteta planiranja 30. decembra 1980. Namen te informacije o poteku priprav za sprejemanje planskih dokumentov za obdobje 1981-1985 je, da vsi odgovor- Na 4. zasedanju delavskega sve ta SOZD REK EK v tej mandatni dobi, ki je bila 14. novembra t.L, so delegati potrdili poslovne rezultate za obdobje januar— september dosežene v posameznih TOZD, DS DO in SOZD. Zadolžil je strokovne službe DO ZPT, da v čimvečji meri realizirajo njihov proizvodni načrt. Potrdil je investicijo v izgradnjo novega počitniškega doma na Rabu in v ta namen predložil v javno razpravo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo tega doma. Javna razprava traja do 30. XI., nakar bo, na naslednji seji delavski svet sklepal o predlogu sporazuma in postopku za sprejemanje. V zvezi z izgradnjo ceste do počitniškega doma na Rabu je sprejel novo predračunsko vrednost v višini 5073992,00 din kot delež REK EK pri financiranju izgradnje te ceste. Sprejel je informacijo o poteku priprav za sprejemanje planskih dokumen tov za nasledje sredjeročno obdobje. Potrdil je poročilo o delu komisije za priznanja in odlikovanja in sprejel ustrezno priporočilo o sestavi potrebnega programa dela. Na znanje je sprejel odpoved R. Sikovca, dipl. inž. rud., na opravljanje del in nalog vodje delovne skupnosti TSO z 31. 12. 1980. Petčlansko razpisno komisijo vodi predsednik delavskega sveta. V izvršni odbor SOZD REK EK je imenoval Ireno Medved, oec. iz DS ASO, namesto Dragice Pavlič, oec., ki je odšla iz te delovne skupnosti. ni delavci skrbno in aktivno nadaljujejo delo pri izdelavi srednjeročnega plana 1981-1985 SOZD REK-EK Trbovlje. Janez Juvan Janeza Oberžana je imenoval v programski svet »Zgodovina Slovencev« pri raziskovalni skupnosti Slovenije, in to v zbor uporabnikov. Pooblastil je DS TSO, da do naslednjega zasedanja DS SOZD REK EK pripravi načrt reorganizacije delovne skupnosti tehniških strokovnih opravil. Hkrati s tem kratkim povzetkom razprav in sklepov, ki jih je sprejel delavski svet SOZD REK EK pa je sprejel ta organ tudi več spremljevalnih sklepov za izvedbo posameznih zadev. Po končanem prvem delu seje delavskega sveta se je ob 11. uri istega dne pričel drugi del seje, na katerem je sodeloval tudi častni član kolektiva Miha Marinko. Seje se je udeležil v svečani uniformi. Predsednik delavskega sveta ga je pozdravil v imenu celotnega kombinata in mu izrekel najboljše želje in čestitke ob 80-letnici njegovega rojstva. O tem pa poročamo v posebnem prispevku. S seje delavskega sveta REK EK Vdor blata tokrat v talni sklad jame Hrastnik V noči od sobote na nedeljo (8. —9. nov. 1980) nas je vdor blata presenetil na.širokem čelu v Talnem skladu, kjer imamo vgrajeno najsodobnejšo ščitno hidravlično podpor j e Becorit v kombinaciji s pridobivalnim strojem. Naj takoj povem, da to ni bil vdor Žitke mase, pri katerem je zajetni del materiala v starem delu ob ustreznih pogojih prešel v fluidno stanje in kakršni so nas še pred petimi leti nevarno ogrožali v jami Hrastnik (A kopa) še prej Pa v jami Ojstro (Zapadno polje). Zadnja leta smo imeli v jami Ojstro v polju Terezija II po kvaliteti vdornega materiala svojevrsten vdor, ki se je tudi nekajkrat ponovil. Posebnost tega vdora je bila, da vdor zaradi gostejše vdornine ni potekal trenutno in da je bil vdorni material pretežno več ali manj razmočena glina, ki je bila sorazmerno vsebnosti vode redkeje ali gosto tekoča, pa tudi komaj gnetljiva. Omenjena talna glina je ob severni meji Terezija II. polja ob nalivu preveše-na nad odkopno Polje pa je zato nastanek gostega blata pri prisotnosti pronicujoče vode in sam vdor pri pridobivanju premoga razumljiv in dovolj pojasnjen. Sličnih pogojev, razen prisotnosti vode skozi staro delo (ki je bila pa čista v količini približno 300 l/min), nismo imeli. Ker smo pa v starih delih zaradi popolne odsotnosti carbargylita izključevali tudi možnost nastanka nevarne tekoče mase, nas je tovrsten vdor presenetil. Po ogledu čela neposredno po vdoru blata smo lahko ugotovili, da je blato vdrlo iz čela preko ustja v odvozno progo in jo zapolnilo tesno po vsem profilu v dolžini 7 m in čelo samo od ustja odvozne proge do 13. sekcije ali 20 m čela. Petrografska analiza vdornine kaže, da jo sestavlja 25 °/o gline in 75 Vo sive krovnine v večjih in manjših kosih. Danes, ko smo očistili že Prehod ob odkopni fronti in usposobili tudi odkopni transporter, V nedeljo, 9. novembra 1980 zjutraj je vdrlo blato na odkopno čelo opremljeno s hidravličnim podporjem Becorit. v jami Hrastnik. ' (Foto J. Kirič) lahko vidimo, da sta se zaradi pritiska razklenili 3. in 4. sekcija podporja ob nadkopnem delu in da je vdor tekel skozi to odprtino. Vdorna masa je bila spočetka težko tekoča, nato pa precej trda, ki se je v špranji tudi zagozdila. Cenimo, da je bilo izrinjeno iz starega dela v čelo Približno 120 m3 blata. Očividci, ki so po oceni položaja z varnega mesta opazovali dogajanja na kritičnem mestu čela, vedo povedati, da je v soboto po 24. uri prišlo do mani-federacij močnejših pritiskov na podpor j e v odseku 3. in 4. sekcije. Podpor j e je zaradi trenja stropnih ščitov močno pokalo, nakar je na 3. sekciji čelna o-porna loputa (Frontspreizkappe) popustila. Po umiku je bilo slišati šumenje in lomastenje materiala, ki je vdiral na čelo. V četrtek, 13. X. so na posebnem posvetu, ki so se ga udeležili strokovnjaki rudarskega inštituta iz Ljubljane in Beograda, republški rudarski inšpektorji in domači strokovni delavci ugotovili, da vdorni material izhaja iz višjih krovnih plasti (siva krovina), ki so se zaradi dolgoletnega odkopavanja severne antiklimale lahko ponižale v vplivni prostor starega dela širokega čela na koti 87, kjer je prišlo do vdora. Z ozirom na nezmanjšan pritok (čiste) vode smo sklenili, da čelo po očiščenju napreduje 7 m brez pridobivanja nadkopnega dela, za nadaljnje odkopavanje pa bo potrebno iz glavne proge preventivno predvrtavati v strop z orodjem dovolj velikega profila (70 mm), ki bo v starem delu zanesljivo pokazal morebitno prisotnost razmočene kro-vnine (blata). Na podlagi teh Podatkov bodo izdelana tudi vsakokratna navodila za intenzivnost pridobivanja iz nadkopnega dela. SVD Izpolnjevanje delovnega načrta v času od 1.1. do 15. IX. 1980 DO Zasavski premogovniki Proizvodnja premoga Del. organ načrt dosež. + — o/o ob dela TOZD ton ton ton prostih sobotah P. Hrastnik 258.752 250.738 — 8.014 96,9 19.852 P. Ojstro 235.069 228.341 — 6.728 97,1 18.062 P. Trbovlje P. Kisovec 442.776 391.542 —51.234 88,4 27.766 P. Kotredež RŠC 217.870 215.200 — 2.670 98,8 15.050 jama Trb. 29.275 27.881 — 1.394 95,2 2.371 Skupaj 1,183.742 1,113.702 —70.040 94,1 83.101 sep. pr. Trb. 965.872 898.502 —67.370 93,0 68.051 Zag. 217.870 215.200 — 2.670 98,8 15.050 Proizvodnja gradbenega materiala Hrastnik letni načrt doseženo % — betonarna (kos) — 68.760 — Zagorje — kamnolom (m) 135.000 130.177 96,4 Storitve delavnic — 31. X. RESD Hrastnik (din) RESD 65,746.000 56,259.548,40 85,6 Trbovlje (din) RESD 69,613.000 64,002.085,40 92,0 Zagorje (din) Pred. jam. 47,293.000 40,632.301,75 85,9 lesa (din) Toplotna 29,048.000 25,551.926,70 88,0 energija (Gcal.) 16.520 12.465,6 75,5 DO TERMOELEKTRARNA — PE 1 38.500 12.397 32,2 — PE 2 470.000 387.817 82,5 Kombi el. 19.000 231 1,2 Skupaj 527.000 400.445 75,9 Ostalo — storitve — 11. X. Vzdrževanje naprav (din) Transport 70,200.000 46,871.652,15 66,8 goriva (din) 33,650.000 42,247.773,75 125,5 DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST TOZD letna načrt doseženo °/o RIG (din) 256,770.000 278,271.085,20 108,4 ESMD (din) Avtoprevoz 55,832.000 47,240.975,00 84,6 Zasavje (t/km) GRAMAT 8,600.000 8,812.907 102,5 (kos) opeka 10,000.000 8,651.085 86,5 kamnolom (m3) 40.000 52.896,5 132,2 DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE SIMD (din) 41,265.000 39,713.337,95 96,2 EIMD (din) 22,782.000 22,219.836,50 97,5 Erika Kavčič Nova organiziranost delovne organizacije Termoelektrarna Srednjeročno ‘obdobje, ki je pred nami, je za naš kolektiv izredno pomembno. V spletu razmer, obstoječega stanja in načrtovanj, prehajamo pravzaprav v prelomno obdobje, v katerem moramo vrsto stvari natančno opredeliti, da bi se za naslednja leta lahko enakopravno in gospodarno vključili v elektroenergetski sistem kot del proizvodnje električne energije, v revirsko družbeno politično skupnost kot proizvajalec toplotne energije in skupno z ostalimi delovnimi organizacijami v REK Edvard Kardelj kot nosilci nadaljnjega razvoja naše skupnosti. Pri skupnem oblikovanju planskih dokumentov za nadaljnje srednjeročno obdobje, v pogojih zaostrenih gospodarskih razmer, smo v obširnih razpravah, v katerih je sodelovalo neprimerno večje število delavcev, kot je bilo to leta nazaj, spoznali, da moramo pri opredeljevanju razvoja upoštevati naše potrebe in potrebe širše družbe, pri tem pa tudi dosledno svoje možnosti in možnosti širše družbe. Obširni in konkretni stabilizacijski programi, ki smo jih sprejeli, zahtevajo predvsem iskanje vseh notranjih rezerv, in to v gospodarnejšem rokovanju z napravami in popolnejšem angažiranju živega dela, pa tudi iskanje najoptimalnejših oblik, ki zagotavljajo razširjanje reprodukcijskih sposobnosti. Vse to je narekovalo obširnejšo analizo dosedanjega dela v smislu odkrivanja napak, nesmotrnosti in možnosti. Situacija v kakršni se je znašlo naše gospodarstvo, ima v naši DO še poseben odmev, saj so naše naprave iztrošene, novi bloki plinske elektrarne pa praktično izločeni iz uporabe zaradi naftne krize in cene naft- ejali so France Popit, predsednik CK ZKS »... Več bo treba narediti tudi, da bo delo v socialistični družbi čast, ne pa malone sramota, sicer bomo še naprej priče odliva iz proizvodnega dela v administracijo. Zdaj pa je položaj takšen, da se v proizvodne poklice nihče ne vpisuje, potem pa pri nas in tudi v drugih republikah vpijemo, kakšno brezposelnost imamo. Če bi bila ta brezposelnost resnična, potem bi vsak zgrabil za vsako delo. Dejstvo pa je, da ne moremo dobiti rudarjev, delavcev za komunalne službe, za gozdarstvo, za gradbeništvo. Kakšna je brezposelnost, če jih tudi za nekatere intelektualne poklice kot npr. zdravnike, agronome itd., ni moč dobiti, ker bi vsi radi ostali v mestu. Res je velika škoda, če gre dober orodjar za tehničnega risarja, gostinski delavec pa za uradnika v banki. To je treba preprečiti s tem, da proizvodnemu delu damo resnično veljavo...« »... Ljudem je treba jasno povedati, da vseh problemov (ti pa so posledica tako razmer v svetu kot našega hitrega razvoja) ne bo moč rešiti čez noč, pa tudi, da po starem ne gre več naprej. Vsak pač ne bo mogel uresničiti svojih želja ne glede na to, koliko je ustvaril dohodka in ima razpoložljivega denarja. Izvozna usmeritev slovenskega gospodarstva je nujnost, vendar je treba imeti pri tem jasne račune, ne da pa nekateri izvozniki mislijo, da delajo uslugo družbi, če so proizvodnjo usmerili v izvoz. Pri tem namreč pozabljajo, da bi proizvodnja, ki je vezana na reprodukcijski material iz uvoza, zašla v velike te-težve, če ne bi bilo povečanega izvoza razen tega pa združeno delo vse Jugoslavije podpira izvoznike, ko jim daje posebne stimulacije ...« Zvone Dragan, podpredsednik zveznega izvršnega sveta » ... Glavna naloga v prihodnjem letu bo zvišati stopnjo realnega izvoza blaga in storitev za sedem odstotkov, hkrati pa za tri odstotke zmanjšati uvoz. To je strahovito težka naloga, še zlasti, ker pričakovana izvozna rast temelji na letošnjem izvozu, ki smo ga v težkih razmerah povečali za deset odstotkov, uvoz pa smo hkrati za dvanajst odstotkov zmanjšali. Pri tem velja poudariti, da bo občutno padel uvoz opreme, kajti pri triodstotnem zmanjšanju uvoza predvidevamo štiri odstotno zvečanje realnega uvoza reprodukcijskega materiala. To bo narekovalo še realnejšo in selektivnejšo uvozno politiko ter še hitrejše nadomeščanje uvoženih surovin, reprodukcijskih materialov in energije z domačimi viri. V pripravi imamo dopolnilni program še ostrejšega energetskega varčevanja, ker pričakujemo, da se bo nafta še bolj podražila, da bi je kupovali več, pa nimamo denarja. Iz tega sledi, da se bo morala energetska Poraba nafte skrčiti na račun tehnološke. . .*< Vladimir Bakarič, član predsedstva SFRJ in CK ZKJ »... Naše zdajšnje težave so porodni krči ob prehodu na sistem, ki smo ga začrtali v ustavi. Te težave nekateri pripisujejo splošni šibkosti Jugoslavije, kar pa sploh ne drži. Težave so v tem, ker mora Jugoslavija v procesu opuščanja starega sistema in prehoda na sistem, predviden v ustavi in zakonu o združenem delu, prevzeti novo vlogo, ravnati kot srednje razvita država. Doslej nismo tako ravnali, živeli smo v dobršni meri na kredit, to življenje na »kredo« Pa ni dovolj angažirano za naš razvoj. Zdaj pa se seveda težko preusmerjamo...« ne krize in cene nafte. Varčevanje z energetskimi viri narekuje vse manjše angažiranje naprav z nižjimi izkoristki, med katere sodijo vsekakor naprave v starem delu elektrarne, novejši 125. MW blok je po dvanajstih letih obratovanja amortiziran, pa tudi praktično povsem iztrošen, tako da zahteva velike obnovitvene posege ali pa zaustavitev. Objektivnost naštetih težav v veliki meri načenja gospodarsko in socialno stanje kolektiva. Na srečo pa je v Trbovljah proizvodnja električne energije tradicija enega naj starejših kolektivov iz katerega se že vrsto let razvijajo kadri, ki sp za tako proizvodnjo potrebni. Da je tradicija tako dolga, je zasluga zelo zgodnega spoznanja o umestnosti izgradnje termoenergetskega objekta ob samem rudniku, ugodnosti, ki jih daje lokacija ob reki Savi, prisotnost železnice in ceste. Prišteti moramo še nekaj novejših destev, kot so: možnost uporabe odpadne toplote za ogrevanje revirskih občin, možnost uporabe elektro-filtrskega pepela za proizvodnjo cementa siporexa v tovarnah, ki so v neposredni bližini in koncentracijo. konzuma električne energije v sredini Slovenije, kjer TET tudi stoji. Ko smo vsem tem faktorjem, ki pogojujejo dolgoletno tradicijo proizvodne električne energije v Trbovljah, prišteli še kader, ki lahko to tradicijo razvija naprej, kader, ki je pri tovrstnih investicijah lahko tudi visoka finančna postavka, smo prepričani, da lahko z vso upravičenostjo kandidiramo za enega izmed večjih nosilcev razvoja energetike v Sloveniji. Prepričanje na osnovi naštetih dejstev nas je vodilo tudi pri sorazmerno smelem načrtovanju razvoja v naslednjih letih. Skupno z ostalimi delavci v revirjih, zlasti z rudarji in ce-mentarji, lahko širši družbi nudimo eno najrazličnejših možnosti za vlaganje v razvoj energetike. Zaradi vsega naštetega smo v našem kolektivu še posebno pazljivo pristopili k oblikovanju programa razvoja in moramo njegovo realizacijo izvajati z največjo odgovornostjo. Za prevzem take odgovornosti pa moramo predvsem urediti svoje vrste, da bomo tudi z vsakodnevnim delom na obstoječih napravah in strokovnejšim pristopom pri načrtovanju novega dokazali, da smo to sposobni. Splet okoliščin, ki ga sestavlja upadanje proizvodnje na starih napravah, sprememba namemb nosti plinskih blokov, potreba po kadrih za načrtovanje in izvedbo obnove in razširjene reprodukcije in zaostreni pogoji gospodarjenja, zahteva tudi u~ streznejšo in gospodarnejšo organiziranost. Tako spoznanje je bilo osnova sklepa centralnega delavskega sveta delovne organizacije TET na seji 24. 4. 1980, s katerim zahteva od strokovnih služb izdelavo predloga gospodarnejše organiziranosti. Po dolgotrajnih razpravah in u-sklajevanju mnenj je bil osnutek predloga izdelan v začetku meseca julija 1980, na osnovi tega osnutka so razpravljali v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Osnutek je bil med razpravami deležen precejšnjih sprememb in korekcij, vendar tako, da lahko trdimo, da je predlog garancija za boljše delo v bodoče. Predlog je naslednji: Proizvodnja v TOZD Proizvodnja električne energije — plinsko parna iz leta v leto u-siha in ne zagotavlja več materialne osnove za pridobivanje prihodka na proizvodnji električne energije. Dokaj visoka angažiranost bloka v TOZD Proizvodnja električne energije — nova, zahteva ob hkratni visoki iztrošenosti naprav dodatno angažiranje delovne sile, to pa nadurno delo ali pa stalne prerazporeditve iz ostalih TOZD. Neločljiva povezanost TOZD Transport goriva s samo proizvodnjo, ki ne vključuje drugega velikega dela transporta — to je transporta pepela, ki je sestavni del proizvodnje TOZD in dokaj obsežna problematika zalog premoga zaradi neprimerne deponije, zahtevajo skupen pristop v reševanju problematike, tako da delavski sveti vseh TOZD razpisujejo referendum za združitev. Skupna naloga tako združenih TOZD bo takojšen pristop k usposabljanju univerzalnih kadrov za vodenje proizvodnje na bloku 125 MW in hitra formiranja obratovalnih posadk na napravah v stari elektrarni ali na plinskih blokih, ko bodo to zahtevale elektroenergetske razmere. Univerzalna usposobljenost nekaterih profilov delavcev bo omogočala zmanjšanje števila teh delavcev, tako da se bodo lahko nekateri vključili v investicijsko dejavnost, zlasti bo to pomembno, ko bomo pričeli s fizičnim obsegom del na samih gradbiščih. Pred TOZD proizvodnje se pojavlja tudi potreba po uvedbi nove dejavnosti, to je toplar-ništva, za kar bo dodatno treba usposobiti določeno število novih profilov. Nova oblika seveda ne pomeni rešitve vseh problemov že s samo združitvi- skupno delo pri iskanju novih možnosti. Pri racionalnejšem in gospodarnejšem razporejanju delavcev obstajajo vsekakor velike možnosti, da se tudi obralo valci vključujejo v manjše in večje remonte, se s tem dodatno izobražujejo in usposabljajo, hkrati pa zmanjšujejo strošek vzdrževanja. TOZD Vzdrževanje ostane organizacijsko enaka kot doslej, vendar pa je tudi v tej TOZD precej kadra, ki se bo moral vključiti v dejavnost razširjene reprodukcije in pomeni nadomestitev teh kadrov iz lastnih vrst, veliko racionalizacijo in aktviriranje notranjih rezerv. Pred TOZD VN stoji velika naloga, ki narekuje iskanje oblike za najtesnejše povezovanje s proizvodnjo, zlasti na področju preventivnega vzdrževanja, večje elastičnosti pri odpravljanju okvar ter strokovnejšega in večjega angažiranja vsaj pri manjših remontih. Delež tujih firm, ki na tem področju delajo, je absolutno prevelik. Delovna skupnost skupnih služb ostane organizacijsko nespremenjena, v novem samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah in dolžnostih pa bodo ponovno preverjene skupne dejavnosti, ki naj jih za obe TOZD delovna skupnost opravlja. Spremembo v organiziranosti pa predstavlja organiziranost dejavnosti na področju razširjene reprodukcije. Pravzaprav z novim predlogom uresničujemo že s Samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD REK Edvard Kardelj sprejeto odločitev, da je obravnavanje razvoja skupna naloga. Naloge na tem področju pa so tudi sicer tako obsežne, da jih sami v delovni organizaciji ne bi zmogli. Izdelan imamo pregled vseh potrebnih aktivnosti za realizacijo načrtovanega razvoja in obnove, iz katerega je razvidno, da bo potrebno že pri samem načrtovanju iskati pomoč tudi pri institucijah, kot so: Inženirski biro Elektropro-jekt, TEŠ TOZD Inženiring Šo- štanj, RUDIS, IBT, Inštitut Milan Vidmar in fakulteti za elektrotehniko in za strojništvo. Pregled pa pokaže, da se prisotnost teh institucij precej zmanjša, ko preidejo investicije v fazo fizične izgradnje in da moramo, zlasti v tem delu, računati na lastne kadre. Zato se opredeljujemo za naslednjo rešitev: V delovni skupnosti tehnično strokovnih opravil (TSO) na nivoju SOZD že deluje grupa strokovnjakov, ki vodijo investicijo v razširitev premogovnih kapacitet, kar predstavlja vzporedno investicijo za gradnjo nove termoelektrarne — toplarne Trbovlje III z deponijo. V tej delovni skupnosti se mora zato poleg dejavnosti rudarstva organizirati tudi sektor za razvoj in razširjeno reprodukcijo elektroenergetskih objektov. Da je to potrebno, je razvidno že iz samega pregleda načrtovanega: — Dokončanje plinsko parne elektrarne po aneksu 3 k osnovnemu investicijskemu programu mora biti v letu 1981. — Zamenjava kotla na bloku 125 MW. Zamenjava pomeni investicijo reda velikosti 27 starih milijard din in podaljšanje življenjske dobe naprave do leta 1992. Vzporedno s to investicijo (od maja 1981 — oktobra 1981) bo potekala tudi zamenjava navit j a statorja generatorja 156 kV in predelava tes-nenja na turbini 125 MW. —■ Pričetek gradnje TE-TO Trbovlje III mora steči v letu 1981, in to: pričetek gradnje deponije, pričetek prestavitve železniške proge in izgradnja tunela ter razširitev prosto-zračnega stikališča. Vzporedno mora potekati v tem letu projektiranje osnovnega proizvodnega objekta in izbira opreme. Aktivnosti, ki morajo temu slediti, so še: gradnja delavnic in družbeni standard. — Posebna obveznost, ki smo jo prevzeli, je zagotovitev ogrevanja iz termoelektrarne v ogrevalni sezoni 1982/83, in to za objekte v Trbovljah in Hrastniku. Naj večji problem predstavlja zagotovitev finančnih sredstev, in to pravočasno, saj vemo, da so npr. samo dobavni roki za črpalke dve leti. Tehnično pa pomeni ta poseg postavitev toplotnih izmenjevalcev in primarnih vročevodov do razdelilnih postaj v Trbovljah in Hrastniku ter pripravljen odcep za Zagorje. Napajanje toplotnih izmenjevalcev bi šlo v prvi fazi na račun proizvodnje električne energije na bloku 125 MW, vendar je potrebno znižanje moči minimalno. Seveda pa je tak pristop ogrevanja lahko le začasen, ker je zelo nesiguren in tudi zelo drag oziroma le premestitev do dokončanja TE-TO Trbovlje III, ki je predvidena za leto 1986. Delovna skupnost TSO naj bi imela organizirane posamezne sektorje tako, da bi bilo mogoče oblikovati investicijske skupine za realizacijo posameznih investicijskih programov. Ker je kadra v revirjih malo, bodo morali posamezniki pokrivati več investicijskih programov, na srečo pa je to pri področju dejavnosti za TET tudi mogoče, ker si dela sledijo v ustreznem zaporedju. Večina kadra naj bi se po končani izgradnji vključila v obratovanje in vzdrževanje novih objektov, ostali pa v posamezne sektorje TSO, kjer bi načrtovali nadaljnji razvoj. Nova organiziranost delovne skupnosti TSO bi morala biti realizirana še v letošnjem letu, saj je nekatere aktivnosti že potrebno pričeti izvajati. Na žalost pa se še vedno zatika pri nekaterih manj pomembnih vprašanjih, namesto da bi imeli pred očmi celotni obseg načrtovanega in pomen realizacije tega za celotno družbenopolitično skupnost revirskih občin. Miro FLORJANC ggg g g g g g Finančno poslovanje v REK Edvarda Kardelja v obdobju L—IX. 1980 v primerjavi z letnim finančnim načrtom Vpliv novih cen premoga in električne I. DO ZPT (Rebalans plana) 1. TOZD PH Zap. v 000 din št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 285.870 149.044 52 2. Porabljena sredstva 130.936 103.249 79 3. Dohodek 154.934 45.795 30 4. Obveznosti 42.236 28.172 67 5. Cisti dohodek 112.698 17.623 16 6. Del CD za OD 86.778 57.244 66 7. Del CD za stan. gradnjo 7.810 4.849 62 8. Akumulacija 18.110 — — 9. Izguba — 44.470 — 10. Delitev • CD 6 : 5 77 — 7 + 8:5 23 — 2. TOZD PO Zap. št. Besedilo Letni nlan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 181.806 95.367 52 2. Porabljena sredstva 76.997 61.768 80 3. Dohodek 104.809 33.599 32 4. Obveznosti 31.423 22.275 71 5. Cisti dohodek 73.386 11.324 15 6. Del CD za OD 56.507 36.404 64 7. Del CD za stan. gradnjo 5.086 3.101 61 8. Akumulacija 11.793 — — 9. Izguba — 28.181 — 10. Delitev CD 6 : 5 77 — 7 + 8:5 23 3. TOZD PT Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 354.092 181.329 51 2. Porabljena sredstva 148.566 114.895 77 3. Dohodek 205.526 66.434 32 4. Obveznosti 51.550 39.263 76 5. Cisti dohodek 153.976 27.171 18 6. Del CD za OD 118.562 75.006 63 7. Del CD za stan. gradnjo 10.670 6.410 60 8. Akumulacija 24.744 — — 9. Izguba — 28.181 — 10. Delitev CD 6 : 5 77 7 + 8:5 23 4. TOZD PKo Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 351.497 192.452 55 2. Porabljena sredstva 141.844 122.641 86 3. Dohodek 209.653 69.811 33 4. Obveznosti 57.096 37.612 66 5. Cisti dohodek 152.557 32.199 21 6. Del CD za OD 117.469 78.529 67 7. Del CD za stan. gradnjo 10.572 6.809 64 8. Akumulacija 24.516 — energije na poslovanje ZPT in TET Pri politiki oblikovanja prodajnih cen premoga in električne energije beležimo letos izjemno stanje, ki je po vsebini takšno, da kljub dvakratnemu popravku cen letos ne bo v celoti dosežen povprečen nivo planiranih prodajnih cen, kar v končnem pomeni tudi pričakovano ocenjeno izgubo v poslovanju TOZD premogovništva in elektrarne. Dokaz temu je izguba v poslovanju ob polletnih in sedaj tudi 9-mesečnih periodičnih obračunih. Vzroki za takšno neurejeno prihodkovno stanje so pomembna odstopanja od začrtane politike uveljavljanja prodajnih cen, ki je bila sprejeta že v decembru preteklega leta. Torej pravočasno z osnovnim namenom, da se, kot skrajni čas, letos uredijo skozi prodajne cene normalni pogoji poslovanja. Pri oblikovanju takšne cenovne politike je bilo prisotno dejstvo, da letos, kot zadnje leto srednjeročnega obdobja, usahnejo doslej razpoložljivi viri za izjemne intervencijske posege na področju cen premoga in hkrati tudi električne energije. Vplivi, ki so letos privedli premogovništvo in elektrogospodarstvo v težak ekonomski položaj, so v glavnem naslednji: — odločitev o dvostopenjski spremembi cen premoga in električne energije ob predpostavki, da bi bila prva sprememba cen v veljavi že v začetku leta, druga pa naj bi sledila v začetku drugega polletja; — kasnitve prve korekcije cen električne energije, ki je sledila 8. februarja in premoga šele 23. aprila 1980; — kasnitve druge korekcije cen, ki je uveljavljena šele 15. septembra 1980 hkrati za električno energijo in premog; — nižja povprečna stopnja porasta cen v primerjavi s planom za leto 1980, ki bo po oceni poslovanja v DO ZPT za leto 1980 prihodkovno realizirana na komercialnem in energetskem premogu s stopnjo 84,4 %>. Zaradi navedenih vzrokov pričakujemo po oceni poslovanja za leto 1980 in s predpostavko, da bo plan proizvodnje premoga v celoti izpolnjen, prihodkovni primanjkljaj za okoli 16 % planirane cene, kar pomeni za DO ZPT izpad prihodka v višini 215 milijonov din, od tega na komercialnem premogu 87 milijonov in na energetskem 128 milijonov. Iz tega izhaja zgrešeno mišljenje, da so z zadnjim popravkom cen premoga uveljavljeni pogoji za prihodek, ki zagotavlja normalni poslovni uspeh ob zaključku leta. Trenutno so ocene sicer nekoliko višje od planiranih, vendar je njihov učinek glede na zamudo pri uveljavljanju novih cen premajhen, da bi do konca leta v celoti odpravil izgubo v poslovanju, ki je prisotna skozi vse leto. Približno enako stanje velja tudi za termoelektrarno, ki enakopravno nosi prihodkovni ri-ziko z drugimi v sistemu Elektrogospodarstva, poleg tega pa še riziko kritja stroškov energetskega goriva iz lastnih zalog. Elektrogospodarstvo ocenjuje po zadnjih podatkih primanjkljaj v skupnem prihodku iz prometa z električno energijo v višini 454 milijonov v primerjavi z ovrednoteno elektroenergetsko bilanco. Ta izpad izvira prav tako iz zamud pri uveljavljanju novih cen električne energije. Po samoupravnem sporazumu o skupnem prihodku se riziko celotnega prihodka prenaša na udeležence, in tako bo tudi termoelektrarna prevzela delež izpadlega prihodka. Iz skupne ocene poslovanja sledi, da nivo novih cen ele- Zap. v 000 din št. Besedilo Letni plan Doseženo IND, 9. Izguba — 53.139 10. Delitev CD 6 : 5 77 7 + 8:5 23 5. TOZD SPT Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 180.050 93.730 52 2. Porabljena sredstva 78.253 52.153 66 3. Dohodek 101.797 41.577 41 4. Obveznosti 35.267 24.681 70 5. Cisti dohodek 66.530 16.895 25 6. Del CD za OD 51.228 35.252 69 7. Del CD za stan. gradnjo 4.610 3.089 67 8. Akumulacija 10.692 — 9. Izguba — 21.446 10. Delitev CD 6 : 5 77 — 7 + 8:5 23 6. TOZD SPZ Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 59.734 31.009 51 2. Porabljena sredstva 21.187 14.923 70 3. Dohodek 38.547 16.085 41 4. Obveznosti 17.282 9.291 53 5. Cisti dohodek 21.265 6.795 31 6. Del CD za OD 16.374 10.711 65 7. Del CD za stan. gradnjo 1.474 927 62 8. Akumulacija 3.417 — 9. Izguba — 4.843 10. Delitev CD 6 : 5 77 7 + 8:5 23 7. TOZD RŠC ZAGORJE Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 52.513 31.773 61 2. Porabljena sredstva 12.569 9.780 78 3. Dohodek 39.944 21.993 55 4. Obveznosti 18.181 12.955 71 5. Cisti dohodek 21.763 9.037 42 6. Del CD za OD 16.757 10.358 62 7. Del CD za stan. gradnjo 1.508 896 59 8. Akumulacija 3.498 — 9. Izguba — 2.217 10. Delitev CD 6 : 5 77 ■ 7 + 8:5 23 — 8. TOZD RESD HRASTNIK Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 65.746 48.602 74 2. Porabljena sredstva 13.329 10.502 79 3. Dohodek 52.417 38.100 73 4. Obveznosti 12.091 9.369 77 5. Cisti dohodek 40.326 28.731 71 6. Del CD za OD 32.344 24.223 75 7. Del CD za stan. gradnjo 2.910 2.093 72 8. Akumulacija 5.072 2.415 48 9. Izguba — — 10. Delitev CD 6 : 5 80 84 7 + 8:5 20 16 9. TOZD RESD TRBOVLJE Zap. v 000 din Št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 69.613 55.234 79 2. Porabljena sredstva 8.029 10.337 129 3. Dohodek 61.584 44.897 72 4. Obveznosti 13.363 9.452 70 5. Cisti dohodek 48.221 35.445 73 6. Del CD za OD 38.168 29.228 76 7. Del CD za stan. gradnjo 3.429 2.584 75 8. Akumulacija 6.624 3.633 55 9. Izguba — — 10. Delitev CD 6 : 5 79 82 7 + 8:5 21 18 10. TOZD RESD ZAGORJE Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 47.293 35.558 . 76 2. Porabljena sredstva 7.864 5.681 73 3. Dohodek 39.425 29.877 76 4. Obveznosti 10.405 7.806 75 5. Cisti dohodek 29.024 22.071 76 6. Del CD za OD 23.187 18.267 79 7. Del CD za stan. gradnjo 2.050 1.604 79 8. Akumulacija 3.787 2.200 58 9. Izguba — — 10. Delitev CD 6 : 5 80 83 7 + 8:5 20 17 11. TOZD PJL TRBOVLJE Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND.. 1. Celotni prihodek 29.048 23.037 79 2. Porabljena sredstva 19.406 17.199 89 3. Dohodek 9.642 5.838 61 4. Obveznosti 3.732 2.638 71 5. Cisti dohodek 5.910 3.200 54 6. Del CD za OD 4.501 2.903 64 7. Del CD za stan. gradnjo 432 254 59 8. Akumulacija 977 43 13 9. Izguba — — 10. Delitev CD 6 : 5 76 91 7 + 8:5 24 9 12. DS PD-HRASTNIK Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 32.196 25.919 81 2. Porabljena sredstva 15.500 13.788 89 3. Dohodek 16.696 12.131 73 4. Obveznosti 926 848 92 5. Cisti dohodek 15.770 11.284 72 6. Del CD za OD 12.896 9.259 72 7. Del CD za stan. gradnjo 1.161 806 69 8. Akumulacija 1.713 1.219 71 9. Izguba — — 10. Delitev CD 6 : 5 82 82 7 + 8:5 18 18 ktrične energije ni tolikšen, da bi zagotovil letos celotno realizacijo planirane prihodkovne vrednosti. Sedanji nivo cen, tako premoga in električne energije, pa kljub temu predstavlja realno osnovo kot izhodišče za planiranje in sporazumevanje o potrebni višini cen za naslednje leto. Janko Lapornik Kako napreduje IZDELAVA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE ZA TERMOELEKTRARNO-TOPLARNO TRBOVLJE? Samoupravni sporazum o temeljih plana SIS elektrogospodarstva SR Slovenije v obdobju 1981—1985 in dolgoročno do leta 1990 za objekte kontinuitete. Osnutek Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS elektrogospodarstva SR Slovenije v obdobju 1981—1985, ki je bil dan v javno razpravo vsem TOZD dne 25. 7. 1980, uvršča TE-TO Trbovlje med objekte kontinuitete z začetkom rednega obratovanja v letu 1986. Na osnovi pripomb, analize nadaljnjega razvoja družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih in na osnovi osnutka Družbenega plana SR Slovenije 1981 —1985 je izdelan Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985, ki sta ga obravnavala in dopolnila poslovni in izvršni odbor ISE. Tako dopolnjen osnutek predvideva začetek rednega obratovanja TE-TO Trbovlje v letu 1987. Stanje izdelave investicijske dokumentacije na posameznih objektih. Deponija premoga V juliju 1980 je RUDIS izdelal in predal strojno in tehnološko študijo deponije premoga v Lakonci. Ta podaja teh- nološko rešitev transporta premoga na deponijo, deponiranja, vzdrževanja deponije, transporta premoga z deponije in analizo vplivov na okolje. V okviru geomehanskih raziskav je Zavod za raziskavo materiala pričel v avgustu z vrtanjem na območju deponije. Geomehanske raziskave so pokazale, da so v severozahodnem delu deponije večja nahajališča premoga, zato je bilo treba obseg vrtanj povečati za štiri globoke vrtine. V septembru 1980 smo z RUDIS podpisali pogodbo za izdelavo idejne gradbene rešitve deponije premoga, idejne elektroenergetske rešitve, idejne rešitve upravljanja naprav in za izdelavo investicijskega programa. Investicijski program bo RUDIS predložil v decembru 1980. V primeru odločitve, da se odkrite zaloge premoga v območju deponije Lakonca odkopljejo s formiranjem dnevnega kopa, je nujno odkrivanje dnevnega kopa uskladiti z gradnjo deponije in tisti del površinskega sloja, ki po kvaliteti ustreza, vgraditi v plato deponije. Takšna tehnologija omogoča znižanje skupnih stroškov. DS TSO izdeluje v ta namen idejni projekt odkopavanja premoga, ki bo izdelan do konca novembra 1980. TE — TO Trbovlje Smo v fazi izdelave projektne naloge za kompletiranje pripravljalnih del v skladu z 8. členom Zakona o investicijski dokumentaciji, ki naj bi ga o-pravil IBE Ljubljana. Ta projektantska organizacija je že izdelala za TE-TO Trbovlje v letu 1977 investicijski program, ki ga je revizijska komisija zavrnila, ker ni bil izdelan v skladu z Minimalno metodologijo za izdelavo investicijskih programov. Ta je bila objavljena v Uradnem listu SR Slovenije, številka 9/77, po izdelavi tega investicijskega programa. Revizijska komisija pa je ta program obravnavala z veliko zamudo, šele julija 1979. Temeljne raziskave, ki opravičujejo in omogočajo izgrad- 13. DS PD-TRBOVLJE Zap. št.______Besedilo_______________Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 42.506 32.690 77 2. Porabljena sredstva 18.737 16.266 87 3. Dohodek 23.769 16.424 69 4. Obveznosti 1.176 898 76 5. Cisti dohodek 22.593 15.525 69 6. Del CD za OD 18.443 12.641 69 7. Del CD za stan. gradnjo 1.660 1.116 67 8. Akumulacija 2.490 1.768 71 9. Izguba — — 10. Delitev CD 6 : 5 82 81 7 + 8:5 18 19 14. ] DS PD-ZAGORJE Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 34.959 30.853 88 2. Porabljena sredstva 15.548 15.439 99 3. Dohodek 19.411 15.414 79 4. Obveznosti 1.147 877 76 5. Cisti dohodek 18.264 14.537 80 6. Del CD za OD 15.012 12.127 81 7. Del CD za stan. gradnjo 1.367 1.071 78 8. Akumulacija 1.885 1.339 71 9. Izguba — — 10. Delitev CD 6 : 5 82 83 7 + 8:5 18 17 15. ] DS SS DO ZPT Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 62.350 43.394 69 2. Porabljena sredstva 10.981 7.541 68 3. Dohodek 51.369 35.853 69 4. Obveznosti 2.869 2.040 71 5. Cisti dohodek 48.500 33.813 69 6. Del CD za OD 41.250 28.795 69 7. Del CD za stan. gradnjo 3.750 2.568 68 8. Akumulacija 3.500 2.450 70 9. Izguba — — 10. Delitev CD 6 : 5 85 85 7 + 8:5 15 15 16. DO ZPT Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 1.849.273 1.069.991 58 2. Porabljena sredstva 719.746 576.163 80 3. Dohodek 1.129.527 493.828 43 4. Obveznosti 298.744 208.177 69 5. Cisti dohodek 830.783 285.651 34 6. Del CD za OD 649.476 440.946 68 7. Del CD za stan. gradnjo 58.489 38.178 65 8. Akumulacija 122.818 — 9. Izguba — 193.473 10. Delitev CD 6 : 5 78 7 + 8:5 22 II. DO TET 1. TOZD PEE-PP Zap. št. Besedilo Letni plan v 000 din Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 176.300 92.320 52 2. Porabljena sredstva 109.000 54.590 50 3. Dohodek 67.300 37.730 56 4. Obveznosti 43.600 32.037 73 5. Cisti dohodek 23.700 5.693 24 6. Del CD za OD 17.300 12.955 75 7. Del CD za stan. gradnjo 1.500 1.123 75 8. Akumulacija 4.900 — 9. Izguba — 8.385 10. Delitev CD 6 : 5 73 — 7 + 8:5 27 2. TOZD PEE-N Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 168.400 90.223 54 2. Porabljena sredstva 114.700 76.331 67 3. Dohodek 53.700 13.892 26 4. • Obveznosti 27.400 16.234 59 5. Cisti dohodek 26.300 2.342 6. Del CD za OD 19.400 15.076 78 7. Del CD za stan. gradnjo 1.700 1.310 77 8. Akumulacija 5.200 — 9. Izguba — 18.728 10. Delitev CD 6 : 5 74 7 + 8:5 26 3. TOZD TG Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 33.650 37.670 112 2. Porabljena sredstva 13.250 29.924 226 3. Dohodek 20.400 7.746 38 4. Obveznosti 7.700 6.530 85 5. Cisti dohodek 12.700 1.216 10 6. Del CD za OD 9.500 7.328 77 7. Del CD za stan. gradnjo 900 631 70 8. Akumulacija 2.300 — H) 9. Izguba — 6.743 10. Delitev CD 6 : 5 75 7:8:5 25 4. TOZD VN Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 70.200 41.276 59 2. Porabljena sredstva 26.100 20.367 78 3. Dohodek 44.100 20.909 47 4. Obveznosti 12.300 9.571 78 5. Cisti dohodek 31.800 11.338 36 6. Del CD za OD 24.800 19.605 79 7. Del CD za stan. gradnjo 2.200 1.707 78 8. Akumulacija 4.800 — 78 9. Izguba — 9.974 10. Delitev CD 6 : 5 78 7 + 8:5 22 njo TE-TO Trbovlje so, ali pa bodo v kratkem gotove. Surovinska osnova je zagotovljena in dokazana z Investicijskim programom za odpiranje novih predelov slojišč na področju Hrastnika in Trbovelj ter za modernizacijo tehnološkega procesa proizvodnje premoga, ki ga je sprejela revizijska komisija v juniju 1979. Elektroenergetska vključitev novega proizvodnega objekta bo prikazana v študiji, ki jo dokončuje Elektroinštitut Milan Vidmar iz Ljubljane. Seznanjeni smo že z zaključki te študije, ki so za izgradnjo tega proizvodnega objekta zelo ugodni. Študija 'utemeljuje predvsem umestnost vključitve tega objekta v 110-kV sistem in dokazuje, da ni potrebno zgraditi novega daljnovoda za odvod energije iz tega proizvodnega objekta. Novi objekt zahteva le ustrezno razširitev obstoječega 110-kV stikališča. Študija toplifikacije Zasavja, ki jo izdeluje IBE Ljubljana, bo prikazala smotrnost izgradnje proizvodnega objekta za proizvodnjo električne in toplotne energije. Ugotovljen bo toplotni konzum v Zasavju in njegova rast do leta 2000, podana bo idejna zasnova toplotne postaje v Termoelektrarni Trbovlje, idejna rešitev za trase vro-čevodov do toplotnih postaj v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju in osnove za delitev stroškov med toplotno in električno energijo. Meteorološki zavod Slovenije dokončuje študijo o vplivu TETO na onesnaževanje ozračja z žveplovim dioksidom. Študija bo izdelana v decembru. Poznamo pa že rezultate študije, ki so ohrabrujoči. Po rezultatih te študije lahko razdelimo kraje, kjer bo čutiti vpliv emisije iz TE-TO Trbovlje, na tri tipična področja. Prvo področje so doline Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, kjer se bo povprečna 24-urna imisija SO2 zmanjšala med kurilno sezono zaradi nadomestitve individualnih kurišč z daljinskim ogrevanjem iz TETO iz sedanje vrednosti 1,5 mg/m3 na približno 0,3 mg/m3. Drugo področje predstavljajo višji kraji kot so Dobovec, Kolk, Savna Peč, kjer bi se imisija povečala. Dosedanje meritve pa so pokazale, da nastopa nevarnost nedopustnih imisij v teh krajih zelo redko, približno sedem dni v letu. Z učinkovitim alarmnim sistemom, ki ga že gradimo, bomo zagotovili pravočasno znižanje imisij e in preprečili nastop nedopustnih imisij tudi v teh krajih. V tretje področje uvrščamo oddaljene kraje, kot so: Laško, Rimske toplice, Radeče. Vpliv imisij e TE-TO Trbovlje v teh krajih je majhen in ne presega vpliva, ki bi ga imela enaka imisija v ravnini na kraje enake oddaljenosti. Za prestavitev železniške proge v tunel je izdelan idejni projekt, ki ga je revizijska komisija Železniškega gospodarstva Ljubljana v juniju letos pregledala in odobrila. K temeljnim raziskavam je treba prišteti še geomehanske raziskave, ki se že odvijajo tudi na območju bodoče TE-TO. Delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane te dni vrtajo raziskovalne vrtine v območju bodočega tunela prestavljene železniške proge. Stanje in rezultati temeljnih raziskav omogočajo, da pristopimo h kompletiranju pripravljalnih del. Ta del pripravljalnih del bo obsegal idejne tehnološke rešitve, idejne gradbene rešitve, evidentiranje potencialnih ponudnikov glavne o-preme in zbiranje njihovih informativnih ponudb, izbor najboljših variant, investicijsko vrednost in okvirni načrt finan ciranja. Stanje izdelave lokacijske dokumentacije Lokacijsko dokumentacijo za Deponijo premoga Lakonca in za TE-TO Trbovlje z vročevodi bodo izdelali v IB Trbovlje, z njimi smo že sklenili ustrezno pogodbo. Za Deponijo premoga Lakonca je že izdelana predlo-kacijska dokumentacija in na osnovi te že zbiramo soglasja ustreznih organov. Za TE-TO z vročevodi to dokumentacijo še izdelujemo. Anton URANKAR 5. DS SS DO TET Zap. št. Besedilo Letni plan v 000 din Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 26.900 22.106 82 2. Porabljena sredstva 3.800 6.064 160 3. Dohodek 23.100 16.042 69 4. Obveznosti 2.600 1.176 45 5. Čisti dohodek 20.500 14.866 73 6. Del CD za OD 17.300 13.101 76 7. Del ČD za stan. gradnjo 1.600 1.141 71 8. Akumulacija 1.600 624 39 9. Izguba — — 10. Delitev ČD 6 : 5 84 88 7:8:5 16 12 6. DO TET Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 475.450 283.596 60 2. Porabljena sredstva 266.850 187.277 70 3. Dohodek 208.600 96.319 46 4. Obveznosti 93.600 65.547 70 5. Čisti dohodek 115.000 30.772 27 6. Del ČD za OD 88.300 68.066 77 7. Del ČD za stan. gradnjo 7.900 5.912 75 8. Akumulacija 18.800 — ir. 9. Izguba — 43.206 10. Delitev ČD 6 : 5 77 7 + 8:5 23 III. DO RGD 1. TOZD RIG Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 256.770 254.828 99 2. Porabljena sredstva 89.619 96.744 108 3. Dohodek 167.151 158.084 95 4. Obveznosti 30.706 28.023 91 5. Čisti dohodek 136.445 130.061 95 6. Del ČD za OD 94.366 81.820 87 7. Del ČD za stan. gradnjo 9.493 8.028 85 8. Akumulacija 32.586 40.213 123 9. Izguba — 10. Delitev ČD 6 : 5 69 63 7 + 8:5 31 37 2. TOZD ESMD Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 55.832 43.467 78 2. Porabljena sredstva 22.454 18.935 84 3. Dohodek 33.378 24.532 73 4. Obveznosti 5.159 3.933 76 5. Čisti dohodek 28.219 20.599 73 6. Del ČD za OD 19.807 15.381 78 7. Del ČD za stan. gradnjo 1.809 1.357 75 8. Akumulacija 6.603 3.861 58 9. Izguba — — 10. Delitev ČD 6 : 5 70 75 7 + 8:5 30 25 3. TOZD GRAMAT v 000 din Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 29.737 24.032 81 2. Porabljena sredstva 15.908 13.642 86 3. Dohodek 13.829 10.390 75 4. Obveznosti 2.747 2.267 83 5. Čisti dohodek 11.082 8.123 73 6. Del ČD za OD 10.177 7.824 77 7. Del ČD za stan. gradnjo 905 693 77 8. Akumulacija 9. Izguba — 394 10. Delitev ČD 6 : 5 92 7 + 8:5 8 4. TOZD Avtoprevoz Zasavje Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 48.170 36.219 75 2. Porabljena sredstva 20.210 15.276 76 3. Dohodek 27.960 20.943 75 4. Obveznosti 5.260 3.502 67 5. Čisti dohodek 22.700 17.441 77 6. Del ČD za OD 16.154 11.962 74 7. Del ČD za stan. gradnjo 1.755 1.069 61 8. Akumulacija 4.791 4.410 92 9. Izguba — — 10. Delitev ČD 6 : 5 71 7 + 8:5 29 5. DS SS DO RGD Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. ' 1. Celotni prihodek 14.188 11.100 78 2. Porabljena sredstva 2.388 2.231 93 3. Dohodek 11.800 8.869 75 4. Obveznosti 492 431 88 5. Čisti dohodek 11.308 8.438 75 6. Del ČD za OD 9.656 7.283 75 7. Del ČD za stan. gradnjo 840 651 78 8. Akumulacija 812 504 62 9. Izguba — — 10. Delitev ČD 6 : 5 85 86 7 + 8:5 15 14 6. DO RGD Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 404.697 369.646 91 2. Porabljena sredstva 150.579 146.828 98 3. Dohodek 254.118 222.818 88 4. Obveznosti 44.364 38.156 86 5. Čisti dohodek 209.754 184.662 88 6. Del ČD za OD 150.160 124.272 83 7. Del ČD za stan. gradnjo 14.802 11.799 80 8. Akumulacija 44.792 48.591 108 9. Izguba 10. Delitev ČD 6 : 5 72 67 7 + 8:5 28 33 Kje sme z gradnjo počitniškega doma na Rabu Paviljonski del počitniškega naselja na Rabu je bil zadnja leta pogosto predmet pripomb organov inšpekcije, ki so ugotavljali pogoje letovanja v našem naselju. V času novogradnje in še nekaj let potem, je to naselje odgovarjalo namenu in standardom, medtem ko sedaj ne zadošča niti minimalnim pogojem. Poleg navedenega bi bila potrebna na stavbah razna popravila (gradbeni del) in zamenjava notranje opreme, ki je zelo izrabljena. Navedeni razlogi so pospešili odločitev, da počitniško naselje rekonstruiramo oziroma na novo zgradimo. Glede na to, da so se spremenili pogoji za gradnjo, je bilo potrebno najprej izdelati urbanistično zasnovo novega počitniškega naselja, v kateri so morale biti zadovoljene občinske urbanistično-gradbene zahteve. Potem, ko je bilo pridobljeno soglasje urbanistično-tehničnih pogojev graditve v aprilu 1979, so bile sklenjene pogodbe za projekt dostavne ceste, za gradbeni projekt A in B in za poročilo o geomehanski raziskavi tal. Nekoliko kasneje je bila sklenjena pogodba za projekta fekalne in meteorske kanalizacije, projekt vodovodnega priključka in projekt priključnega dela ceste k objektom A in B. Nekako istočasno so potekali tudi razgovori s predstavniki skupščine občine RAB in samoupravne interesne skupnosti za lokalne ceste občine RAB v zvezi z izgradnjo lokalne dostavne ceste, ki naj bi v času izgradnje počitniškega naselja omogočila lažjo izgradnjo, kasneje pa služila kot dostopna pot za oskrbo menze in dopustnikov — koristnikov — k počitniškemu naselju. Dogovorili smo se, da REK-EK prispeva delež sredstev za izgradnjo najnujnejšega dela ceste, občina oziroma SIS pa nastopi kot investitor in uredi zadeve glede zemljiško lastniških odnosov z lastniki tistih zemljišč, kjer poteka projektirana trasa ceste katerih zemlja do sedaj še ni bila nacionalizirana. Slednje se je pokazalo kot glavna ovira pri nadaljnjem delu. Lastniki zemljišč so postavili nesprejemljive ‘odškodninske zahteve oziroma take, ki niso bile v skladu z občinskimi odloki. Merodajni organi skupščine občine so morali začeti uradni razlastitveni postopek, ki po praktičnih izkušnjah traja dalj časa. Predsednik SO Rab je na vseh razgovorih, ki smo jih imeli z njim, obljubljal pospešeno reševanje navedenega problema, njegovo osebno angažiranost in intervencije, vendar stvar še do danes ni rešena. Z gradbeniki so proučili tudi način izgradnje počitniškega naselja brez ceste, kar bi bilo sicer možno, saj so bile vse dosedanje gradnje izvedene tako, vendar bi bila gradnja zaradi težav pri trans-por tiran ju materiala na gradbišče in s tem povezanih stroškov precej dražja, še posebno zaradi obsega del, ki naj bi jih izvedli. Pred nedavnim smo dobili od »Samoupravne interesne zajed-nice za lokalne ceste« občine Rab pogodbo, ki ureja medsebojne odnose — pravice in dolžnosti med SIS za lokalne ceste občine RAB in REK EK. Pogodbo so na SIS popravili po naših pripombah in je sedaj pred podpisom. SIS za lokalne ceste je kot investitor že sklenil pogodbo z izvajalcem o izvajanju del na izgradnji pristopne ceste, čeprav zadeva z zemljišči še ni rešena. V zvezi s samo gradnjo počitniškega naselja I. faze smo iskali ponudbe od gradbenih podjetij z Raba, Reke in Zagorja ob Savi. Gradbeno podjetje Jedinstvo RAB je poslalo dokaj zanimivo ponudbo in smo sedaj v razgovorih z njimi. Prosili smo jih, naj nam pošljejo alternativno ponudbo za gradnjo počitniškega naselja s pristopno cesto, in jo sedaj proučujemo. Po zadnjih informacijah IV. DO IMD 1. TOZD SIMD Zap. v 000 din št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 41.265 34.270 83 2. Porabljena sredstva 15.471 14.621 95 3. Dohodek 25.794 19.649 76 4. Obveznosti 8.364 6.520 78 5. Cisti dohodek 17.430 13.129 75 6. Del CD za OD 13.590 11.097 82 7. Del CD za stan. gradnjo 1.223 948 78 8. Akumulacija 2.617 1.084 41 9. Izguba 10. Delitev CD 6 : 5 78 85 7 + 8:5 22 15 2. TOZD EIMD Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 22.782 18.189 80 2. Porabljena sredstva 6.528 5.535 85 3. Dohodek 16.254 12.654 78 4. Obveznosti 4.539 3.510 77 5. Cisti dohodek 11.715 9.144 78 6. Del CD za OD 8.104 6.153 76 7. Del CD za stan. gradnjo 929 607 65 8. Akumulacija 2.682 2.384 89 9. Izguba — — 10. Delitev CD 6 : 5 69 67 7 + 8:5 31 33 3. DS SS IMD (Rebalans pla na) Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 8.016 6.071 76 2. Porabljena sredstva 1.321 1.135 86 3. Dohodek 6.695 4.936 74 4. Obveznosti 275 234 85 5. Cisti dohodek 6.420 4.702 73 6. Del CD za OD 5.231 3.854 74 7. Del CD za stan. gradnjo 495 342 69 8. Akumulacija 694 506 73 9. Izguba — — — 10. Delitev CD 6 : 5 83 82 7 + 8:5 17 18 4. DO IMD Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 72.063 58.530 81 2. Porabljena sredstva 23.320 21.291 91 3. Dohodek 48.743 37.239 76 4. Obveznosti 13.178 10.264 78 5. Cisti dohodek 35.565 26.975 76 6. Del ČD za OD 26.925 21.104 78 7. Del ČD za stan. gradnjo 2.647 1.897 72 8. Akumulacija 5.993 3.974 66 9. Izguba — — — 10. Delitev ČD 6 : 5 76 78 7 + 8:5 24 22 V. DS SOZD REK 1. DS Administrativno strokovnih opravil Zap. v 000 din št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 22.032 16.821 76 2. Porabljena sredstva 8.472 8.203 97 3. Dohodek 13.560 8.618 64 4. Obveznosti 1.422 878 62 5. Cisti dohodek 12.138 7.740 64 6. Del CD za OD 10.379 7.048 68 7. Del CD za stan. gradnjo 934 634 68 8. Akumulacija 825 58 7 9. Izguba — — — 10. Delitev CD 6 : 5 86 91 7:8:5 14 9 2. DS Tehnično-strokovnih opravil Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 18.915 13.014 69 2. Porabljena sredstva 5.030 3.677 73 3. Dohodek 13.885 9.337 67 4. Obveznosti 618 457 74 5. Cisti dohodek 13.267 8.880 67 Del CD za OD 11.431 7.260 64 7. Del CD za stan. gradnjo 1.029 649 63 8. Akumulacija 807 970 123 9. Izguba — — — 10. Delitev CD 6 : 5 86 82 7 + 8:5 14 18 VI. ! SOZD REK EDVARDA KARDELJA, Trbovlje (Rebalans plana) Zap. št. Besedilo Letni plan Doseženo IND. 1. Celotni prihodek 2.842.430 1.811.599 64 2. Porabljena sredstva 1.173.997 943.440 80 3. Dohodek 1.668.433 868.159 52 4. Obveznosti 451.926 323.480 72 5. Cisti dohodek 1.216.507 544.679 45 6. Del CD za OD 936.671 668.695 71 7. Del CD za stan. gradnjo 85.801 59.068 69 8. Akumulacija 194.035 —— — 9. Izguba — 183.084 — 10. Delitev CD 6 : 5 77 7 + 8:5 23 M. Dolinar, ml. je višje-stopenjsko sodišče v Zagrebu pozitivno razsodilo v korist SO RAB v sporu okrog eksproprijacije zemljišč za traso ceste, vendar pa je pričakovati, da se bodo lastniki zemlje ponovno pritožili na razsodbo in s tem se bo premaknil rok pričetka del ha cesti. GP Jedinstvo nam je poslalo tudi ponudbo za rušitvena dela sedaj obstoječih paviljonov z dvema predpostavkama. Po prvi, cenejši, naj bi se material odvažal na smetišče, po drugi, ki je dražja, pa naj bi s tem materialom v zalivu sv. Evfemije pod počitniškim naseljem izdelali pomol — privez, ki naj bi služil tudi kopalcem. Za gradnjo naselja so potrebna finančna sredstva, ki jih bo- mo zbrali na osnovi samoupravnega sporazuma. Osnutek je izdelan in bo dan v javno razpravo. Za zaključek še tole: izgradnja I. faze počitniškega naselja na Rabu bi bila možna v letu 1981, v kolikor bi se takoj pričelo z izgradnjo ceste in bi se zbralo potrebna sredstva za financiranje izgradnje, dvomljiva pa je možnost izgradnje I. faze do pričetka počitniške sezone v letu 1981. Milan Bole Obiskali smo Hišo cvetja Na delavskem svetu SOZD REK Edvarda Kardelja so se kmalu po smrti tovariša Tita dogovorili, da naj sindikat v začetku jeseni tega leta organizira obisk Hiše cvetja v Beogradu za delavce našega kombinata. V dogovoru s turistično agencijo smo organizirali tri posebne vlake, in sicer za 26. september, 4. in 11. oktober 1980. Za obisk Hiše cvetja se je prijavilo skoraj tisoč delavcev, med njimi je bilo tudi nekaj njihovih družinskih članov. Poseben vlak, ki je vsakokrat odpeljal malo pred deveto uro zvečer, se je ustavil na vseh treh postajah, tj. v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Za vsako skupino so bili določeni še dokaj dobri vagoni, tako da je bila vožnja do Beograda udobna. Na topčiderski postaji so bili pripravljeni avtobusi, s katerimi smo se odpeljali na Dedinje v hišo cvetja, da se poklonimo spominu na heroja revolucije, ljubljenemu tovarišu Titu. Ce ne upoštevamo manjših organizacijskih napak, ki so se pojavile predvsem ob prvem o-bisku, so bili udeleženci zlasti drugič in tretjič z organizacijo obiska zadovoljni. Utrujajoče čakanje v nepregledni vrsti obiskovalcev iz cele Jugoslavije ni nikogar odvrnilo od misli, da se ne bi poklonil tvorcu nove Jugoslavije, državniku in voditelju, tovarišu Titu. Če so se med čakanjem v dolgi vrsti med seboj pogovarjali, je zadnjih 50 metrov zastalo tudi V Hrastniku grade DRENAŽNO - RAZISKOVALNI ROV Že dolga leta se v Hrastniku ubadajo s številnimi zemeljskimi plazovi. Najhujši med temi je zemeljski plaz med Budnom in Dolinškom. Z ogromnimi zemeljskimi gmotami je ta plaz že večkrat zajezil Brnščico, ogrožena je bila tudi cestna povezava z Dolom in drugimi kraji v neprestani nevarnosti pa je tudi razdelilna trafo postaja in drugi sosednji objekti. Končno so se na občini v Hrastniku odločili, ob upoštevanju predlogov in sugestij številnih domačih in drugih strokovnjakov, da pristopijo k dokončni sanaciji in odpravi vzrokov drsenja zemeljskih gmot. Na temelju projekta, ki so ga izdelali v naši delovni skupnosti Tehniških strokovnih opravil, so pričeli 6. oktobra t. 1. z izgradnjo drenažno-razisko-valne proge oziroma rova. Dela izvaja DO RGD-TOZD Rudarske investicijske gradnje pod vodstvom Slavka Kondiča, dipl. inž. Dolžina smerne Proge znaša okoli lOOm. Čim bodo prišli do apnenca, se bodo ob stiku dela nadaljevala z gradnjo prečnih rovov dvakrat po 50 m. Enkrat v smeri proti Butinu drugič v smeri proti Pustovi skali. Doslej so zgradili že okoli 30 m smerne proge. Dela financirajo iz rudarske škode. Hkrati pa potekajo tudi dela za sanacijo površine tega Pla- to govorjenje. Tiho in dostojanstveno je sleherni obiskovalec drug za drugim stopal mimo nepremično stoječih častnih straž slavnostno oblečenih gardistov ob grobnici, kjer je na kamnu z zlatimi velikimi črkami napisano: JOSIP BROZ TITO ter letnica 1894—1980. Skromen poklon ob izhodu in marsikomu se zu. Ta dela pa izvaja podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane. Ti urejajo površinsko odvodnjavanje z vgrajevanjem V Zagorju so 27, novembra na proslavi dneva republike, ki je hkrati potekala s prireditvijo Revolucija in glasba, posebej počastili tudi svojega rojaka -pesnika in prevajalca Mileta Klopčiča. Jubilantu so izročili je utrnila solza v očeh ob spominu na človeka. Po ogledu muzeja »25. maj« smo si v preostalem delu programa ogledali spomenik neznanemu junaku na Avali, po kosilu pa se odpeljali še na Kale-megdan, od koder smo si ogledali mesto, zvečer ob 20. uri pa je že čakal vlak za odhod proti domu. plastičnih poroznih cevi. Ko bodo dela napredovala, bomo o poteku in rezultatih del še pisali. »grb občine Zagorje«. K visokem jubileju tudi člani kolektiva našega kombinata toplo čestitamo in želimo, da bi še dolgo ustvarjal. Številne njegove pesmi so posvečene rudarjem, njihovemu delu in življenju. Naš rojak Mile Klopčič -15 letnik DO RGD — TOZD RIG izvaja od začetka oktobra 1980 dalje dela na raziskovalno-dernažnem rovu v plazovitem področju v Hrastniku medBudnom in razdelilno trafo postajo. Ko bo proga oziroma rov končan, bo po rovu odtekala voda iz plazovitega območja, s tem pa bi preprečili nadaljnje plazenje tisočev kubikov zemlje proti Budnu in proti Dolinšku. (Foto A. Bregant) Spominska plošča trem narodnim herojem trem rudarjem Krajevna skupnost Fric Keršič v Trbovljah je že pred meseci imenovala poseben pripravljalni odbor za postavitev spominskega obeležja trem narodnim herojem, ki so do zadnje vojne živeli in delali na njenem območju kot rudarji revolucionarji. Odbor je vodil Forte Karel-Marko ob sodelovanju številnih drugih krajanov. Skupščina krajevne skupnosti Fric Keršič je sklenila, da bo prvič proslavila svoj krajevni praznik na dan 18. novembra in nato vsako leto, to je dan, ko je bil Fric Keršič-Gal izdan in ujet pri apnenici v Zagorju, kjer so mu že pred leti postavili posebno spominsko obeležje- Slavje je potekalo v nedeljo 16. novembra ob 10. uri pred vhodom v Terezija rov oziroma bivši vzhodni obrat rudnika Trbovlje. V jami tega obrata so bili zaposleni vsi trije narodni heroji, ki so jim sedaj odkrili spominsko obeležje, in to Alojz Hohkraut, Fric Keršič in Franc Vresk. Verjetno ni le v Sloveniji, pač pa tudi v Jugoslaviji kraja, kjer bi se pojavilo, da so trije rudarji bili zaposleni v eni jami in vsi trije postali narodni heroji v času NOB. Prostor, kjer je potekala Proslava, so že dva meseca prej urejevali s tem, da so postavili novo škarpo, obnovili pročelje in napis ter na novo posuli ves prostor pred vhodom v jamo. Proslavo je pričela Delavska godba Trbovlje pod vodstvom Mihe Gunzka in moški Pevski zbor Zarja pod vodstvom Riharda Beuermana. Zapeli in Ob vhodu v Terezija rov so 16. novembra tl. odkrili spominsko obeležje trem narodnim herojem — Alojzu Hohkrautu, Fricu Keršiču in Francu Vresku, ki so bili pred vojno zaposleni kot delavci in revolucionarji v jami vzhodnega obrata rudnika Trbovlje. Za to priložnost so uredili prostor v Terezija rov. Pred rovom Ivan Knez, jamski nadzornik. (Foto A. Bregant) zaigrali so Internacionalo, nato jevne skupnosti Fric Keršič, pa je uvodne besede spregovo- Obrazložil je, zakaj so se odlo-ril Ivo Vozelj, predsednik kra- čili za uvedbo krajevnega praz- nika, ki ga tokrat prvič proslav Ijajo, hkrati pa je posebej opozoril na delo treh heroj ev-ru-d ar jev. Za njim je imel daljši slavnostni govor Ivan Gorjup, prvoborec. Orisal je vse tri heroje s katerimi je deloval tako pred vojno, kakor tudi med vojno. V kulturnem delu programa so nato sodelovali po scenariju, ki ga je pripravil Božo Vranešič, Delavska godba Trbovlje, moški pevski zbor Zarja, otroški Pevski zbor OS-Pe-dagoške enote Tončke Čeč pod vodstvom Cvete Kolenc, učen-ci-recitatorji in recitatorji Svobode Center-Marta Stoj s, Miloš Dolinar, ml., Bogdan Barovič in Rastko Zor. Po slavnostnem govoru je odkril spominsko ploščo naš sodelavec Miha Gosak iz TOZD Premogovnik Trbovlje. Spominska plošča je izdelana v bronu in nameščena na škar-pi na desni strani ob vhodu v jamo »Terezija rov«. Napis na plošči se glasi: Tukaj so delali in se borili narodni heroji Alojz Hohkraut, Fric Keršič in Franc Vresk. Slava njihovemu spominu! Krajevna skupnost Fric Keršič, Trbovlje, novem ber 1980. Na njej so vdelani tudi reliefi vseh treh narodnih herojev. Spominsko ploščo je oblikoval Janez Knez, ak. slik., gradbena in ureditvena dela pa je vodil naš sodelavec Milan Hernaus. V bron so jo odlili v livarni Dob pri Mirni. Sredstva in material za ureditev spominskega obeležja so prispevale razne delovne in temeljne organizacije združenega dela, deloma krajevne skupnosti in krajani, deloma občina Trbovlje, del sredstev pa so pridobil s prodajo Priložnostnih značk vseh treh herojev. Hortikulturno bo okolica urejena takoj po tem, ko bo možno, izpeljal pa jo bo naš vrtnarski mojster Milan Kovač. Slavja ob odkritju spominskega obeležja trem narodnim herojem-rudarjem, se je udeležilo mnogo krajanov in drugih občanov, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, zastavonoše, uniformirani rudarji, prvoborci, sorodniki vseh treh herojev in šolska mladina. V čast in Ponos si lahko šte- Zlato plaketo Dne 11. novembra letos je odpotovala posebna delegacija SOZD REK Edvarda Kardelja v Beograd. Po sklepu delavskega sveta SOZD REK EK je predala zlati znak in plaketo, ki je bila ob praznovanju dneva rudarjev podeljena tovarišu Titu v muzej revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije. Delegacijo so sestavljali Jože Žitnik, predsednik delavskega sveta SOZD REK EK, Jani Seme, predsednik KO OOZS, Boris Jesenšek, predsednik KK OO ZSMS ter Marjan Novak, Predstavnik mladinske organizacije. Znak in plaketo je v imenu delavcev SOZD REK Edvarda Kardelja predal v muzej Boris Jesenšek. Ob predaji je imel krajši govor, v katerem je zla- Vsak izmed nas mora dati svoj prispevek za dograjevanje našega delegatskega sistema. Andrej Radej, poslovodja izmene v jami Kotredež. Mislim, da tovariša Radeja ni treba posebej predstavljati. Videvamo ga na mnogih sestankih, predvsem mu zaupajo rudarji, saj njihovo mnenje zastopa jasno, vztrajno kot predsednik konference osnovne organizacije sindikatov ZTP, član predsedstva občinskega sindikalnega sveta zveze sindikatov Zagorje in že drugo mandatno obdobje je predsednik konference. jemo, da so prav iz vrst članov našega kolektiva zrasli trije revolucionarji, trije narodni he roji in trije borci za osvoboditev našega naroda! (tl) smo predali v muzej sti poudaril, da bomo tudi v bodoče delavci SOZD REK EK vztrajali na poti, ki jo je začrtal ljubljeni tovariš Tito. V imenu družbenopolitičnih organizacij in kolektiva muzeja se je Danica Abramovič zahvalila za zaupanje delavcev SOZD REK Edvarda Kardelja ter obljubila, da bodo znak in plaketo skrbno čuvali in uvrstili v stalno zbirko muzeja. Istočasno je zaželela v imenu kolektiva muzeja vsem delavcem našega kombinata obilo uspeha pri nadaljnjem dograjevanju samoupravnega socialističnega sistema, ki ga je začrtal veliki borec in naš vodja, tovariš Tito. Več o Predaji znaka in plakete bomo pisali v naslednji številki našega glasila. Rudarski poklic dobro poznate, saj ste kot rudarski vajenec že od leta 1954 začeli spoznavati delo pod zemljo. Najpogostejša tema razgovora na sestankih je gotovo nedoseganje plana. Kje tičijo glavni vzroki? V prehodnem obdobju, ko smo menili, da je premog predrag vir energije, ko nas je preplavila cenena nafta, so se naši gospodarstveniki odločali za postopno zapiranje obstoječih rudnikov: Kočevje, Krmelj, deloma tudi Laško in Senovo, pripravljali so tudi projekt o, postopnem zapiranju rudnika Za- Beseda delegata gorje. Ker so bili stroški pridobivanja zelo veliki, nismo imeli sredstev za nove investicije. Širša družbena skupnost pa ni imela posluha za vlaganje v nove investicije. Menim, da se naši vodilni v DO ZTP in gospodarstveniki v širši družbi dobro zavedajo, da jama ni tovarna, ki jo zakleneš, po določenem obdobju pa odpreš in nadaljuješ z delom. V krizi, ki jo je utrpelo rudarstvo, so bili osebni dohodki tako nizki, da so se rudarji zaposlovali drugod. Izgubili smo mnogo dragocene delovne sile, ki bi jo danes še kako potrebovali. Naleteli smo na precej sprememb in dopolnitev od reorganizacij do drugačne dohodkovne povezanosti, vendar imamo še vedno neurejene dohodkovne odnose, saj smo se ob periodičnih obračunih pogovarjali le o izgubi, nismo pa še našli prave poti za izboljšanje položaja. Posledice vsega tega so vidne danes. Ne moremo jih takoj odpraviti, čeprav se naši današnji kadri, ki niso krivi za takšno stanje, za to še kako trudijo. Na kakšen način bi se po vašem mnenju stanje v rudarstvu izboljšalo? Premog ima vedno večjo ceno, na žalost pa smo prepozno, kot sem že omenil, začeli razmišljati o bodočnosti rudarstva. V letu 1979 smo pričeli predvsem na sindikalnih sestankih razpravljati o tem, kako bi pridobili nove delavce-rudarje in izboljšali položaj zaposlenim. Izoblikovali smo naslednja stališča: — rudarskim vajencem priznati status delavca, — zagotoviti boljši družbeni in osebni standard, — nameniti več sredstev za preventivno zdravljenje delavcev v jami, — poiskati možnost, da imajo delavci v jami več dopusta, — pokojninska osnova naj bo povpreček najbolj ugodnih pet let. O teh vprašanjih smo razpravljali na razširjeni seji medobčinskega sveta zveze sindikatov in koordinacijskim odborom osnovne organizacije REK EK ter z vsemi predstavniki družbenih organizacij občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in vidnih republiških predstavnikov. Ta stališča naj sedaj dokončno izoblikujejo še vse osnovne organizacije sindikata REK Edvarda Kardelja. Niste omenili modernizacije rudnikov, h kateri danes moč- 80 let Avgusta Šuligoja Dne 19. novembra 1980 je praznoval 80-letnico svojega rojstva Avgust Šuligoj, dolgoletni dirigent in učitelj. Stanuje v Trbovljah, kjer preživlja upokojenska leta. Ime tovariša Šuligoja je tesno povezano z ustanovitvijo in delom predvojnega mladinskega pevskega zbora »Trboveljski slavček^. Z njegovim imenom in delom pa je neločljivo povezan tudi razvoj slovenske mladinske vokalne glasbe. Zbor Trboveljski slavček je dvignil na vrh, kakršnega do tedaj v slovenskem mladinskem zborovskem petju še nismo dosegli. Zbor so sestavljali otroci rudarskih staršev. Rezultate njegovega dela in petja so občudovali domači in tuji glasbeni strokovnjaki, nam pa še vedno v ušesih zveni takratna pesem rudarskih otrok v Trboveljskem slavčku. Tovarišu Šuligoju želimo še mnogo krepkih in zdravih let! no težimo prav zaradi pomanjkanja delovne sile. Oprema res zmanjšuje fizični obseg dela, ne more pa odstraniti drugih neprilik: prahu, vode, temperaturnih razlik..., ki se pojavljajo med delovnim procesom. Ponovno zato poudarjam, da se rudarjevo delo ne da primerjati z delom v ostali proizvodnji in moramo roke, ki kopljejo črno zlato, primerno nagraditi. Zato želim, da moje izjave v intervjuju ne bi naletele na gluha ušesa. Dragica Bergant Referendum v TET USPEL Dne 19. novembra t.l. je potekal v DO TET referendum, na katerem so se delavci izjavljali: — o združitvi TOZD PEE — Plinsko parna, TOZD PEE Nova in TOZD Transport goriva v novo temeljno organizacijo združenega dela Proizvodnja električne energije Trbovlje in — o sprejetju samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje RTP 35/10 kV Kotor. Rezultat je bil prj obeh glasovanjih pozitiven. Za združitev treh naštetih TOZD v eno novo temeljno organizacijo se je od 250 vpisanih volilnih upravičencev odločilo za združitev 200 članov kolektiva, 24 jih je bilo proti, 3 glasovi pa so bili neveljavni. Za združitev sredstev oziroma sprejem samoupravnega sporazuma za RTP Kotor pa se je od 390 volilnih upravičencev odločilo za sprejem sporazuma 313, 30 jih je bilo proti, 21 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Po novem letu bodo imeli v DO TET le dve novi temeljni organizaciji združenega dela in eno delovno skupnost skupnih služb. To je TOZD Proizvodnja električne energije Trbovlje in TOZD Vzdrževanje naprav ter DS SS. Podrobnejše rezultate o glasovanju smo objavili v Biltenu. Obisk iz pobratenega mesta Lazarevca Gostje iz SOZD REIK Kolubara — Lazarevac so si v času svojega bivanja v Trbovljah ogledali tudi revirski muzej ljudske revolucije v Trbovljah. (Foto A. Bregant) V petek, 7. novembra letos, so nas obiskali predstavniki mladih iz SOZD Rudarsko energetsko industrijskega kombinata Kolubara iz Lazarevca, člani njihovega kulturno-umetniške-ga društva »Rudar«, rezervne . vojaške starešine in člani ZZB NO V občine Lazarevac. Njihov obisk je bil v sklopu programskih aktivnosti za leto 1980. V času od 6. do 10. novembra naj bi pod geslom »Po poteh revolucije« obiskali Kumrovec, Trbovlje, Ljubljano, Ilirsko Bistrico, Petrovo goro, Zagreb in se nato vrnili v Lazarevac. Okrog dvanajste ure smo jih sprejeli pred upravno-poslovno zgradbo SOZD REK Edvard Kardelj v Trbovljah. Z dvema avtobusoma se je pripeljalo nekaj manj kot devetdeset udeležencev pohoda. Po prisrčnem pozdravu, tradicionalnem kolu in odpeti pesmi »Jugoslavija«, smo jih odpeljali na kosilo, kjer smo se dogovorili za nadaljnji potek srečanja. Ker smo bili precej na tesnem s časom, smo jih po krajšem počitku odpeljali do revirskega muzeja, kjer smo si skupno ogledali razvoj delavskega gibanja v revirjih ter boj naših ljudi z okupatorjem. Pred muzejem so se poklonili spominu padlih ter položili šopek cvetja k spomeniku. Po ogledu muzeja so se člani njihovega kulturno-umetni-škega društva pričeli pripravljati za večerni nastop, ostale skupine pa so odšle po dogovorjenem načrtu. Predstavniki rezervnih vojaških starešin občine Trbovlje ter predstavniki Zveze združenj borcev NOV občine in naše sestavljene organizacije ter mladinci njihovega in našega kombinata so se dogovorili za skupni sestanek, in se sestali popoldan ob 16. uri s petnajstimi predstavniki mladinske organizacije SOZD REIK Kolubara v sejni sobi naše upravne zgradbe. Na kratko smo jih seznanili s celotno samoupravno organiziranostjo, z organizacijo, delovanjem in vlogo družbenopolitičnih organizacij s posebnim poudarkom na organiziranosti, nalogah in delu mladinske organizacije od aktivov in osnovnih organizacij v posameznih TOZD oz. DO do koordinacijskega organa na nivoju SOZD REK EK. V nadaljevanju sestanka smo se z gosti pogovarjali predstavniki posameznih osnovnih organizacij ZSMS DO RGD, IMD, DS ASO in TSO, predstavniki OO ZSMS DO ZPT s področja Zagorja, Trbovelj in Hrastnika ter člana občinske konference ZSMS Trbovlje, in sicer o družbenem in osebnem standardu mladih, o stanovanjskih problemih o reševanju vprašanj de-Ifajvcev iz drugih republik, o izobraževanju ob delu in iz dela, o kadrovski problematiki in štipendijski politiki, o proble- mih, načrtih in uspehih pri delu mladinske organizacije, o družbenopolitičnem in samoupravnem vključevanju mladih. Bilo je toliko skupnih stičnih točk, da se o vseh ni bilo mogoče dovolj obširno pogovoriti, saj nas je čas neusmiljeno priganjal. Ob zaključku so nam gostje na kratko predstavili še SOZD REIK Kolubaro ter izročili spominsko darilo. Ob 18. uri je bil koncert, ki ga je njihovo kulturno-umetni-ško društvo namenilo občanom Trbovelj in delavcem SOZD REK EK. Njihov program je bil bogat pesmi in plesov narodov in narodnosti Jugoslavije in je v polni dvorani ustvaril izjemno vzdušje in naletel na topel sprejem. Po koncertu smo se jim mladinci naše sestavljene organizacije zahvalili v imenu vseh delavcev SOZD REK Edvard Kardelj ter jim poleg lepega šopka cvetja poklonili v spomin tudi plaketo z rudarskim motivom, delo naše- Dne 7. in 8. novembra so prišli v goste k mladincem SOZD REK EK, rezervnim vojaškim starešinam in borcem NOB člani kolektiva SOZD REIK Kolubara iz Lazarevca. Ob prihodu pred upravno zgradbo SOZD REK EK in DO ZPT. jih je pozdravil generalni direktor mgr. Srečko Klenovšek ter predstavniki ZRVS in ZB NOV iz Trbovelj. (Foto A. Bregant) ga revirskega rojaka Franca Kopitarja. Glede na to, da so imeli gostje za seboj naporen dan in da so nameravali kreniti naprej naslednji dan že ob sedmih zjutraj, je bil tovariški večer kratek, vendar vseeno prisrčen in topel. S člani KUD in predstavniki mladine smo se dogovorili, da se bomo poslovili v soboto pred našo upravno stavbo. Ob slovesu smo jim podarili tudi knjigo »Rdeči revirji« kot trajen spomin na to srečanje, na naše rudarske kraje, na trpljenje in boj delavskega razreda naših s ponosom in zasluženo imenovanih »rdečih revirjev«. Na njihovi poti smo jim zaželeli še mnogo sreče in prav toliko prijateljstva in tovarištva, kot ga je bilo na poti tistih, po katerih sledeh hodijo. Naša skupna želja je bila, da to snidenje ne bi bilo zadnje, temveč da s ponovnimi srečanji izmenjavamo izkušnje, u-trjujemo tovariške vezi, ne- V prihodnjem letu bodo delovni ljudje Labina in obenem cele Istre proslavljali vrsto pomembnih obletnic. Naj jih samo nekaj navedem: 60-letnica »Labinske republike«, 40-letni-ca vstaje in pa 175-letnica istrskih rudnikov. V ta namen so ustanovili odbor za organiziranje in izvedbo vseh proslav. Predsednik odbora je Milka Planinc, predsednik CK ZKH, delegati odbora pa so iz vseh rudnikov Jugoslavije. Prve seje, ki je bila v Labinu, se je udeležilo 107 delegatov. Na tem sestanku so se delegati seznanili s celotno zgodovino Istre, predvsem še z zgodovino istrskih rudnikov. gujemo spomin na narodnoosvobodilno borbo ter širimo in krepimo bratstvo in enotnost 60 letnica Največ pozornosti pa so posvetili 60-letnici »Labinske republike«. Proslava naj bi bila 2. marca, na dan hrvaških rudarjev. Na ta dan pred 60 leti so labinski rudarji organizirali štrajk, ki so se mu pridružili tudi delavci Labina in okolice. Štrajk je imel v začetku ekonomski, vendar je hitro dobil tudi politični značaj. Rudarji so prevzeli rudnik in oblast v svoje roke. Organizirali so vaški svet in pa rudarski Komite, ki je upravljal rudnik, v katerem niso ustavili proizvodnje, celo povečali so jo. Ob pomoči pripadnikov »rdeče straže« je CK rudarjev vzpostavil red, varnost in pa vprašanje pre- narodov in narodnosti Jugoslavije. Boris Jesenšek hrane prebivalstva na teritoriju »republike«. Strah italijanskih oblasti, da se ta upor ne bi širil na pravkar pridobljene kraje Istre, je vlado prisilil, da je uporabila redno vojsko in zadušila upor. Z veliko oboroženo močjo, v kateri je sodelovala vojna mornarica, karabinjerji in pehota, so 8. aprila zadušili upor. Naj navedem še nekatere važnejše štrajke, ki so jih organizirali istrski rudarji: Prvi štrajk je bil leta 1883. Drugi, ki je bil organiziran s pomočjo in sodelovanjem rudarjev iz Trbovelj, pa leta 1890. V stavki leta 1903, ki je trajala tri mesece, je sodelovalo 600 rudarjev. Njihove zahteve so bile le delno upoštevane, zato rudarji niso mirovali in leta 1906 je sindikalna organizacija ponovno organizirala štrajk, ki je trajal polne tri mesece. Leta 1910 pa so organizirali stavko zunanji delavci. Ta stavka je trajala šest mesecev. V njej je Labinske republike sodelovalo preko tisoč delavcev. Prva svetovna vojna ni prekinila intenzivne borbe in političnega življenja labinskih rudarjev. Pod vplivom oktobrske revolucije je ta še porasla. Po Skupna seja zbora ZDRUŽENEGA DELA OBČINE TRBOVLJE IN DELAVSKEGA SVETA DO TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE Zaradi kontinuitete preskrbe z električno energijo po letu 1985 je potrebno že v srednjeročnem obdobju 1981—1985 pričeti s pripravo in gradnjo proizvodnih objektov, ki bodo pričeli obratovati v obdobju 1986—1990. To je besedilo iz osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti Elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985. Sporazum med ostalimi objekti predvideva tudi: — Termoelektrarno — toplarno Trbovlje III 150 MW — Finansiranje objektov primarne energije, tako poleg o-stalih, tudi vlaganje v zasavske premogovnike za povečanje proizvodnje za 1,3 milijona ton premoga po letu 1985. Razprave o predloženem o-snutku so potekale na zborih delavcev TOZD in delovne skupnosti delovne organizacije TE Trbovlje v mesecu septembru. Z ozirom na planirani razvoj elektrogospodarstva in planirane investicije v revirjih nas zlasti tangira zahteva po sofinanciranju termoelektrarne — toplarne Trbovlje III. Ugotovljeno je, da je izgradnja TE — TO Trbovlje III edina realna osnova za razvoj toplifikacije v revirjih. Prav je, da se vsi družbeni činitelji v občini, in ne nazadnje tudi regiji, temeljito seznanijo s celotno pro- razpadu Avstro-Ogrske niso upoštevali želje prebivalstva, da se priključi Jugoslaviji. Kraljevina Italije je okupirala ta kraj in ga obdržala vse do NOB in socialistične revolucije. gramsko aktivnostjo v novem srednjeročnem obdobju. Prav to je bil namen skupne seje zbora združenega dela občine Trbovlje in delavskega sveta TE Trbovlje, ki je bila 3. oktobra 1980 v sejni dvorani občine Trbovlje. Na seji smo delegati delavskega sveta TE Trbovlje skupaj z delegati vsega združenega dela občine Trbovlje razpravljali in sklepali o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985. V razpravi smo oblikovali naslednje ugotovitve in stališča: — v vseh planskih dokumentih v občini Trbovlje imamo izpostavljeno potrebo po toplotni energiji; — nadaljnji razvoj elektrogospodarstva je v povečanem interesu zasavskih občin, zato je primerno, da se potrebe po toplifikaciji vključijo v razvojne srednjeročne programe v revirskih občinah. Po razpravi so delegati ZZD in člani delavskega sveta TET sprejeli naslednja stališča: — v osnutek plana je potrebno vključiti poleg izgradnje TE-TO tudi deponijo premoga. Iz plana mora biti razvidno predvideno vlaganje v zamenjavo kotla pri bloku 125 MW in v izvedbo programa u-kinjanja premogovne tehnologije v stari elektrarni; — sredstva za investicije v naslednjem obdobju naj se združijo v temeljne banke tam, kjer se investicije izvajajo; — v plan je potrebno vključiti izgradnjo kombi plinske elektrarne Trbovlje v letu 1981 z navedbo višine aneksa III; Naj večjo proslavo bodo organizirali za prvomajske praznike, ko bo obenem tudi centralna proslava za vse delavne ljudi SRH pod pokroviteljstvom predsedništva ČK ZK Hrvaške. Jože Žitnik — skladno s planskimi dokumenti moramo narediti vse potrebno, da se toplotna energija za ogrevanje Trbovelj oziroma Zasavja realizira v letu 1983 in ne šele v letu 1986. Delavski svet DO TE Trbovlje pa je sprejel še naslednji sklep: Delovna organizacija TE Trbovlje pristopi takoj k pripravi za predstčječe investicije v energetske objekte. Danijel Klanjšek Na kratko o delu mladih v Revirjih Predsedstvo OK ZSMS Zagorje je na eni zadnjih sej predlagalo, da v mesecu decembru organiziramo plesne vaje za mlade. Seveda se bomo morali še prej dogovoriti za prostore v delavskem domu in zbrati kandidate za začetni in nadaljevalni tečaj. Ker so opazili v povezavi z družbenopolitičnim zborom določene pomanjkljivosti in napake, so se mladi odločili za reševanje omenjene problematike. In kakšne spremembe .se obetajo? Odslej bodo uvedli enomesečne delegate družbenopolitičnega zbora, ki pa se bodo morali pred sejo posvetovati s predsedstvom OK ZSMS in po seji obveščati člane predsedstva OK o sklepih in zadolžitvah. Torej v bistvu gre za to, da se končno vzpostavi krog informacij in povratnih informacij. V začetku novembra so v OO ZSMS Center strokovnih šol pregledali dosedanje delo, izvolili novo vodsvo ter si zastavili nov program dela. V omenjeni sredini so do sedaj vključevali v . delo svoje OO ZSMS le mladince, ki se še šolajo-pozabljali pa so na vse tiste mlade, ki so se po končanem šolanju zaposlili v njihovih delavnicah. Omenjeni problem so začeli sistematično odpravljati z vključevanjem tudi teh mladih v komisije in predsedstvo svoje OO ZSMS. Na politični koordinaciji so dali popolno podpora OK ZSMS Zagorje za pridobitev prostorov za mladinski klub v delavskem domu. Vendar bo potrebno predhodno izvršiti ogled skupno s strokovnjakom iz GIF Beton, ker so prostori vlažni. Tako se je po skoraj desetih letih končno nekaj premaknilo na področju klubske dejavnosti. Torej z delom bo lahko pričela, mislim na tisto pravo delo, končno tudi komisija za klubsko dejavnost pri OK ZSMS Zagorje, ki je do sedaj le prelagala papirje, planirala, načrtovala... Na tretji seji COP pri predsedstvu OK ZSMS Zagorje, 3. novembra, so člani dokončno uskladili akcijski program dela za letošnje leto. Pripravili pa so se še na izdajo že osme številke informativnopolitične-ga glasila OK ZSMS - KLICAJ. Predlagali so regijskega delegata za republiški COP in razpravljali o učinkovitosti plakatiranja, kajti vse pogosteje se dogaja, da plakatov iz takšnih ali drugačnih vzrokov ne pustijo posamezniki lepiti na šipe trgovin in ostalih zgradb. Se bomo ozirali na posameznike ali bomo stremeli za učinkovitim informiranjem? 16. oktobra je predsedstvo OK ZSMS Hrastnik pozitivno ocenilo delo mladinskega prostovoljnega dela hrastniških brigadirjev na letošnjih MDA ter se pripravilo na programsko konferenco, ki jo bodo imeli konec meseca oktobra. S člani predsedstva OO ZSMS Tovarne kemičnih izdelkov pa so imeli posvet o načinu njihovega delovanja in reševanja problemov, ki jih pestijo. Sicer pa je posvetovanje s predsedstvi OO ZSMS na sejah predsedstva OK ZSMS prišlo že v delovno navado, kar vse kaže na pozitivne premike metod delovanja OK ZSMS. Naslednji dan pa je v Trbovljah potekala volilno-programska konferenca OK ZSMS. Kritično so ocenili delo OK ZSMS v zadnjem letu dni. Se zlasti so poudarili slabo vodenje kadrovske politike in evidence; forumsko, predvsem zaprto delo organov OO ZSMS; pomanjkljivost programov dela, ki so nedorečeni in nezanimivi; nizko idejnopolitično znanje in zavest mladine v posameznih sredinah; neodgovorno izpolnjevanje zavestno in prostovoljno sprejetih nalog; slabo in nezadostno informiranje ter neizdelane metode in oblike dela. Na podlagi te kritične ocene dela pa so si zastavili še program dela za prihodnje mandatno obdobje ter izvolili novo predsedstvo OK ZSMS. Drago Jamnik III. srečanje ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA V začetku novembra t.l. je potekalo v Krškem III. delovno srečanje pod nazivom »Obveščanje v združenem delu«. Udeležilo se ga je okoli 250 urednikov ter novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu. Z naše strani se je tega srečanja udeležil odgovorni u-rednik Emil Kohne, dipl. inž. Boštjan Pirc v imenu organizatorja — zveze sindikatov Slovenije, odbora za obveščanje in politično propagando seznanil navzoče s potekom akcije 1000 delavcev-sodelavcev, govoril pa je tudi o drugi problematiki s področja obveščanja delavcev v združenem delu. V razPravi je sodeloval tudi France Popit, predsednik CK ZKS. Poudaril je, da morajo glasila v združenem delu utrjevati samoupravni položaj delavca, pri čemer je opozoril na pogosto nerazumevanje vloge informativnih služb časopisov in drugih načinov informiranja delavcev. Naša glasila ne bi smela biti orodje organizacij združenega dela, o- Po podatkih SDK Podružnice Trbovlje je bilo 30. 9. tega leta v gradnji v revirskih občinah v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju skupno 77 investicijskih objektov. Le ena od teh investicij pa je večja od 500 milijonov din. To pa je REK EK - DO ZTP, ki odpira nove predele slojišč premoga na področju Hrastnika in Trbovelj, hkrati pa modernizira delovni Proces. Število investitorjev se je na-pram lanskemu letu povečalo, prav tako pa se je povečala predračunska vrednost investicij. Največja je investicijska dejavnost v Trbovljah, saj zna- rodje za vodenje neke specifične »tovarniške politike« in o drugih Problemih, ki jih marsikdaj obravnavajo ločeno od splošnih pogojev, v katerih se razvija naša družba. V nadaljevanju je govoril o splošnih prizadevanjih za stabilizacijo in s tem v zvezi do občasnega administrativnega državnega posredovanja, težkega mednarodnega gospodarskega položaja, naši slabi konkurenčni sposobnosti na svetovnem trgu, o preštevilnih režijskih službah v OZD, razvojnih službah, ki ne dajejo dovolj dobrih rezultatov, omejevanju investicijskege porabe, Planiranju, obravnavanju bilanc itd. Poudaril je, da morajo glasila v združenem delu obravnavati žgoče probleme, ki jih je naštel, pri tem pa naj prispevki ne bodo »polakirani«. Postaviti je vedno treba jasen odgovor na vprašanja, ki jih stavljajo delavci kot proizvajalci. Gre za to, da delavcem odgovorimo na preprost način na Problematiko iz najrazličnejših področij. Vsem delavcem, ki delajo pri obveščanju je želel tudi v bodoče veliko uspeha in izrazil željo, da pomagajo utrjevati samoupravni položaj delavcev v naši družbi, (tl) ša vrednost teh investicij koncem septembra 3 199 320 000,00 din. Poleg REK EK - DO ZTP izvajajo večje investicije še Strojna tovarna, Cementarna in Komunalno obrtno podjetje. Te investicije so gospodarskega značaja, medtem ko je nekaj investicij tudi negospodarskega značaja, to pa je predvsem stanovanjska izgradnja in gradnja upravno poslovnih objektov. V Hrastniku pa sta največji investiciji gradnja druge faze blagovnice in obrat družbene prehrane - hotel, ki ga gradi Merkator-Jelka Hrastnik. Precejšnje investicije so tudi v Investicije v revirskih občinah rudniku. Med negospodarskimi investicijami je predvsem Pomembna gradnja B objekta nad stadionom. V Zagorju je prav tako naj večja investicija v REK EK - DO ZTP - odpiranje premogovnih rezerv med VI. in IX. obzorjem jame Kotredež. Na to investicijo odpade 83% vseh gospodarskih investicij v Zagorju na osnovi podatkov koncem septembra. Večina negospodarskih investicij pa se nanaša na izgradnjo stanovanjskih hiš. Celotna Predračunska vrednost vseh investicij vključno s prekoračitvami znaša v revirskih občinah 3 996 955,00 din, kar je v primerjavi z enakim stanjem lanskega leta več za 107 %>. Sredstva za investicije so v celoti zagotovljena, in to iz lastnih sredstev investitorjev 35,6 %, iz domačih kreditov 60,8°/o, s tujimi krediti 2,9% in iz drugih virov 0,7 %. Med problematičnimi investicijami so Energoinvest Varnost v Zagorju, kjer še ni bila dobavljena vsa oprema za novo halo, v celoti še ni dokončana plinsko-parna elektrarna v DO TET, čeprav so z gradnjo pričeli že leta 1974, v Hrastniku pa je nastala zamuda pri dograditvi hotela oziroma obrata družbene prehrane zaradi pomanjkanja stekla. Težave nastopajo tudi pri gradnji vodovoda iz Šklen-drovca proti Trbovljam, kjer še manjka 1 920 m magistralnega cevovoda, ki bo položen v traso bodoče zasavske ceste, ki je v izgradnji. Investicija za ta objekt je narasla že od prvotne predračunske vrednosti 22 559 000 din na 36 420 000,00 din. V zadnjih šestih mesecih je bilo končanih oziroma dograjenih več investicijskih objektov, predvsem stanovanjskih blokov. Težave pri uvozu rudarske opreme Dne 23. oktobra so se sestali na skupni seji člani izvršilnega odbora IV. enote SISEOT in izvršilnega odbora splošnega združenja energetike Slovenije. Na seji so razpravljali o problematiki zunanjetrgovinske menjave v zadnjih mesecih tega leta. Večji del razgovora pa je potekal na temo omejitve uvoza rudarske opreme predvsem v prihodnjem letu. Že letos so nastopile velike težave, vendar se še večje obetajo v prihodnjem letu. Delegati oziroma člani obeh odborov so poudarili, da je uvožena oprema v premogovnikih skupno z domačo opremo celota, ki je ni mogoče obravnavati, ali uporabljati od-dvoj eno. V primeru, če bo dejansko prišlo do zmanjšanja, ali celo ukinitve uvožene opreme za podzemeljsko rudarsko delo, obstaja nevarnost, da se bo Proizvodnja premoga v prihodnjem letu zmanjšala za tisti del, ki se nanaša na uvoženo opremo. V bistvu gre za nadomeščanje že dotrajane opreme za novo. Isto velja tudi za uvoz rezervnih delov. Predstavniki REK Velenje-TOZD Rudnik lignita Velenje so omenili, da bi sredi prihodnjega leta zavoljo tega padla proizvodnja premoga tudi za 30°/». Omenjena je bila možnost, da bi rudnik Velenje premog izvažal, da bi lahko prišel do uvožene opreme. Podoben primer je tudi Pri uvozu varnostne opreme, nadalje rezervnih delov za izvedbo remontov v energetskih objektih itd. Sklenili so, da je treba izdelati analizo, s katero bi osvetlili celotno problematiko energetike do konca tega leta in z oceno stanja v začetku prihodnjega leta. Podatki naj temelje na temelju devetmesečnih rezultatov poslovanja delovnih organizacij. Z analizo bodo seznanili izvršni svet SRS in republiški komite za mednarodno sodelovanje. Gasilska enota civilne zaščite REK EK za območje Trbovelj Nekatere enote civilne zaščite so zaključile tečaj za osnovno usposabljanje specializiranih enot za leto 1980. Med prvimi enotami sta zaključili tečaj gasilski enoti CZ za območje REK-EK Hrastnik in Trbovlje. Štaba CZ občine Hrastnik in Trbovlje sta za zaključek organizirala tekmovanje teh enot na stadionu Rudarja v Trbovljah. Tekmovalne ekipe so se pomerile v dveh vajah: šolski trodelni napad (suha izvedba) in športni del — raznoterosti. Dne 26. 10. 1980 se je tekmovanja udeležilo 15 ekip CZ iz Hrastnika in Trbovelj. Med njimi je bila tudi ženska ekipa CZ KS Dobovec, ki je dosegla odličen rezultat. Gasilska enota CZ za območje Trbovelj REK-EK (brez TET) je zasedla peto mesto. Prvo mesto na tekmovanju je dosegla enota CZ Hrastnik mesto, združeni odred Trbovelj je zasedel drugo, tretje mesto (dve ekipi), četrto mesto je zasedla enota CZ kem. tovarna Hrastnik, šesto in sedmo mesto TET (dve ekipi) itd. Pri tem moramo poudariti, da je gasilska enota CZ REK-EK za območje Trbovelj sestavljena iz začetnikov CZ, medtem ko so bile druge kombinirane z ostalimi gasilci. Tekmovanja enot CZ za območje . Trbovelj REK-EK so se udeležili člani, katerih fotografijo priobčujemo. Tečaj za gasilsko enoto CZ je uspešno vodil podpoveljnik gasilski častnik I. stopnje, Jagu-šič Franc. P. S. Dne 26. 10. tl. so tekmovale enote civilne zaščite za območje Trbovelj iz REK EK. Udeležili so se je Belak Franc (PT), Ferlič Marjan (desetar — PT), Gaberšek Miha (PT), Frece Leopold (IMD), Kostanjevec Janez (PT), Molan Ernest (sep. Trb.), Petelin Jože (sep. Trb.), Kolander Lado (RŠC), Pintarič Vinko (Avtopre-voz), Hleb Juro (PT), Žveglič Jože (sep. Trb.), Lamovšek Stanko (PT). Na fotografiji manjkata Miha Kolander in Jože Kern. Foto S. Weiss Občinska konferenca ZRVS v Zagorju V petek, 13. novembra 1980, so se v lutkovni dvorani Delavskega doma v Zagorju sestali delegati občinske konference ZRVS (Zveze rezervnih vojaških starešin) Zagorje in obravnavali poročila o delu tamkajšnjih RVS v dveletnem obdobju za leti 1979/80. V razpravi so ugotovili, da je v tem času organizacija ZRVS dosegla pomembne delovne uspehe, zagotovila delo v bazi in utrdila delegatski sistem v vrstah svojih krajevnih konferenc in osnovnih organizacij, ki teritorialno pokrivajo področja in območja njihove SZDL. Osrednja vprašanja so bila: vloga in pomen ZRVS v okviru frontnih sil SZDL in delo na področjih strokovnega izobraževanja RVS, vzgoja prebivalstva v sklopu obrambnih priprav v občini Zagorje, o razširjanju in večjem koriščenju obrambno-vzgojnega tiska (revija NAŠA OBRAMBA, glasila TV-15, revije OBRAMBA IN ZAŠČITA, lista NARODNA ARMIJA in drugih), propagandne in družbenih dejavnosti, načrtovanja in doslednega izvajanja stabilizacijskih ukrepov ter o stimulativnih vprašanjih RVS (rezervnih vojaških starešin). Kljub doseženim uspehom pa so delegati ugotavljali, da bi rezultati njihovega dela lahko bili še boljši in so kritično spregovorili o vprašanjih s področja organiziranosti, o potrebi širšega medsebojnega sodelovanja, informiranja in še večje družbene angažiranosti njihovega članstva in si opredelili konkretne naloge za prihodnje obdobje. Poudarjali so pomen dela z mladino, družbenozaščit-nem usposabljanju prebivalstva, o pomoči RVS pri usposabljanju delovnih dolžnosti in izboljšanju kadrovske strukture svojega članstva. V delu konference so poleg delegatov sodelovali tudi komandant pokrajinskega štaba teritorialnih enot Zasavja, sekretar medobčinskega sveta ZRVS revirskih občin, predstojnik oddelka za ljudsko obrambo, predsednik zveze kulturnih organizacij in nekateri predstavniki vodstev DPO iz Zagorja. Ob zaključku so bili delegati seznanjeni še z informacijo o pripravah na letošnjo proslavo Dneva JLA in oboroženih sil SFRJ ter o odkritju spominske plošče trem narodnim herojem in predvojnim revolucionarjem Zasavja (Fricu KERŠIČU, Alojzu HOHKRAUTU in Francu VRESKU) v krajevni skupnosti Frica KERŠIČA v Trbovelj ah. Rudi MATKO Ustanavljanje posebnih raziskovalnih skupnosti Zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Ur. list SRS št. 35/79) določa v 54. členu, da se morajo uporabniki in izvajalci na področju raziskovalnih dejavnosti obvezno združiti v vsaj eno posebno raziskovalno skupnost (PoRS). Komisija skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije za samoupravne odnose in delegatski sistem je pripravila vzo- rec Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi PoRS kot osnutek, ki so ga iniciatirani odbori obravnavali in pripravili predlog Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi PoRS, katerega je sprejelo tudi predsedstvo Raziskovalne skupnosti Slovenije. Na osnovi pripgmb so bili ti samoupravni sporazumi izpopolnjeni in oblikovani v predloge. Na seji predsedstva so se dogovorili, da jih iniciativni odbori za ustanovitev posameznih PoRS posredujejo ustanoviteljem. Ti predlogi samoupravnih sporazumov tvorijo celovit, u-stavno zasnovan sistem delovanja samoupravnih interesnih skupnosti za organizacijo in uresničevanje interesov delavcev in drugih občanov za raziskovalno dejavnost ter izhajajo iz določila, da se morajo uporabniki in izvajalci obvezno združiti v vsaj eno PoRS, saj je vključevanje raziskovalne dejavnosti v vsa področja združenega dela in družbenega življenja eden temeljnih pogojev družbenega, duhovnega in materialnega razvoja samoupravne socialistične družbe. V cilju, da se v raziskovalno dejavnost vključijo vsa področja združenega dela in družbenega življenja je bilo sklenjeno, da se ustanovi in deluje v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije 12 posebnih raziskovalnih skupnosti za naslednja področja delovanja: — za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo; — za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo; — za elektrokovinsko industrijo; — za kemijo; — za gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko; — za graditeljstvo; — za promet in zveze; — za trgovino, gostinstvo, turizem in drobno gospodarstvo; — za zdravstveno varstvo; — za družbene dejavnosti; — za infrastrukturne dejavnosti ; — za tekstil in usnjarstvo. Namen ustanovitve navedenih PoRS je, da se omogoči delavcem v TOZD in DS ter drugim samoupravno organiziranim delovnim ljudem, ki u-gotavljajo svoje potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti, da te potrebe uresničujejo s svobodno menjavo dela z delavci v OZD, ki opravljajo raziskovalno dejavnost v skladu z dohodkovnimi možnostmi in materialnimi ter kadrovskimi zmogljivostmi udeležencev svobodne menjave dela. Cilj ustanovitve PoRS in svobodne menjave dela v skupnosti in po njej je, povezati uporabnike raziskovalnih rezultatov v okviru PoRS z izvajalci raziskovalne dejavnosti in z drugimi raziskovalnimi skupnostmi ter pospeševati raziskovalno dejavnost za potrebe u-stanoviteljev in drugih zainteresiranih uporabnikov. Da bi delavci zadovoljevali te namene in cilje, se združujejo v eno ali več posebnih raziskovalnih skupnosti, odvisno od predmeta poslovanja. Predmet svobodne menjave dela v PoRS je predvsem: — usmerjeni raziskovalni program, — raziskovalni projekt, — raziskovalne naloge, — raziskovalna storitev, — druge storitve. Vse TOZD in DS v okviru našega SOZD REK EK so v mesecu septembru in oktobru razpravljale o ustanovitvi navedenih PoRS in sprejemale sklepe o pristopu k eni ali več PoRS in pripadajoči samoupravni sporazum. S podpisom samoupravnega sporazuma podpisniki še niso prevzeli nobenih finančnih obveznosti, ker bodo te predlagane in dogovorjene v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana posebej za vsako PoRS glede na potrebe področij za katere se ustanavljajo. Poleg navedenih PoRS pa je pri raziskovalni skupnosti Slovenije v ustanavljanju tudi enota za odkrivanja in razisko- vanja surovin splošnega pomena. Kot osnova te enote je bilo formiranje iniciativnega odbora, programa odkrivanja in raziskovanja surovin splošnega pomena, ki je obravnaval osnutek programa odkrivanja in raziskovanja za obdobje 1981— 1985 za energetske, kovinske in nekovinarske mineralne surovine, tehnološke, pitne in mineralne vode, predvsem pa za zagotavljanje deficitarnih surovinskih virov za potrebe SR Slovenije. O svojem nadaljnjem deluje iniciativni odbor prejel v obravnavo osnutke Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi enote pri Raziskovalni skupnosti Slovenije za odkrivanja in raziskovanja surovin splošnega pomena, osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana enote in osnutek statuta enote. V osnutku teh samoupravnih aktov je predvideno, da REK-EK sodeluje z enim delegatom le v zboru uporabnikov, ne pa tudi v zboru izvajalcev, čeprav izvaja DO RGD — TOZD RIG raziskovalna dela na področju Zasavja in drugod in kemijsko tehnološki sektor DS — TSO z analizami in ekspertizami na širšem področju rudnikov in ostalih delovnih organizacij v sklopu raznih raziskovalnih organizacij. Vzrok je v tem, da v okviru REK-EK niti DO TOZD ali DS niso vpisane v razvid raziskovalnih organizacij pri Republiškem komiteju za kulturo in znanost, kot to zahteva zakon o raziskovalni dejavnosti. Zato je potrebno ta vpis urediti do 1. 1. 1981. Adolf Jermol PREGLED PROIZVODNJE PREMOGA V JUGOSLOVANSKIH PREMOGOVNIKIH Jugoslovanski premogovniki, ki proizvajajo vse tri vrste premoga, so od januarja do septembra 1980 dosegli naslednjo proizvodnjo: Celokupna proizvodnja vseh vrst premoga od tega: januar — september ton 1980 1979 od tega: 34,058.000 31,172.000 — črni premog 297,000 334,000 — rjavi premog 7,376.000 6,965.000 — lignit 26,385.000 23,873.000 Rudniki črnega premoga so dosegli naslednjo proizvodnjo: Raša 183.000 208.000 Ibarski rudnici 84.000 101.000 Vrška Cuka 31.000 24.000 Rudniki rjavega premoga so dosegli naslednjo proizvodnjo: Banoviči 1,679.000 1,540.000 Djurdjevik 1,069.000 1,088.000 REK EK 961.000 986.000 Kakanj 1,229.000 874.000 Zenica 590.000 675.000 Združeni rudniki rjavega premoga Srbije: 663.000 607.000 — Resavsko-moravski bazen 275.000 238.000 — Bogovina 160.000 — Aleksinac 136.000 127.000 — Soko 100.000 61.000 — Jasenovac 18.000 21.000 Breza 455.000 476.000 Mostar 196.000 198.000 Kamengrad 162.000 163.000 Miljevina 148.000 113.000 Senovo 88.000 91.000 Kanižarica 88.000 86.000 Laško 30.000 34.000 Tušnica 19.000 25.000 Mesiči 11.000 12.000 Rudniki lignita so dosegli naslednjo proizvodnjo: Kolubara — surovi premog 11,532.000 9.207.000 — sušeni premog 384.000 365.000 Kosovo — surovi premog 4,707.000 5,192.000 — sušeni premog 297.000 254.000 Velenje 3,282.000 3,240.000 Dobrnja — Lukavac 2,622.000 2,494.000 Kreka (Bukinje — Lipnica) 1,659.000 1,608.000 Kostolac 1,054.000 888.000 Pljevlja 857.000 657.000 Oslomej 172.000 — Gračanica 223.000 198.000 Stanari 115.000 76.000 Lubnica 43.000 85.000 Stavalj 38.000 43.000 Despotovac 30.000 33.000 Tušnica II 27.000 16.000 Muhadjer Babuš 14.000 12.000 Bajovac (Kraljevo) 8.000 10.000 (Povzeto po informacizah Rudarskega instituta Beograd). Vinko Hafner je povabil Jugoslovanske amaterje Dne 25. oktobra 1980 je bilo ob 17. uri v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah uvodno srečanje jugoslovanskih amaterjev iz vseh republik in pokrajin v okviru XIV. jugoslovanskega srečanja amaterjev »Abraševič«. V prepolni dvorani so nastopile razne folklorne skupine, igralci, pevci, pesniki, recitatorji, zabavni ansambli itd. Domače kulturnike so na tej prireditvi zastopali člani folklorne skupine srednješolskega kulturnega društva Trbovlje, moški pevski zbor Zarja Svobode Center in recitator Janez Kužnik. Posebej pa so nastopili isti večer ob 20. uri člani raznih skupin iz drugih republik in pokrajin, med katerimi je bila tudi Zarja. V uvodnem delu, to je ob 17. uri, je pri otvoritvenem slavju sodeloval tudi Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Govoril je o pomembnosti jugoslovanskega srečanja amaterjev in pomembnosti ljubiteljske kulture nasploh. Iz njegovega govora povzemamo nekaj stavkov: «. . . Ljubiteljska kulturno-umetniška dejavnost kot sestavni de1 socialistične samoupravne kulture opravlja pomembno vlogo: omogoča zbiranje in aktivno ustvarjanje velikemu številu delovnih ljudi in občanov, omogoča neposreden stik z umetnostjo, usposablja jih za sprejemanje in ocenjevanje izpovednih vrednot umetniškega dela, oblikuje aktiven odnos do kulture in njenih programov in jih tako usposablja za ustvarjalno in kritično samoupravi j alsk o funkcijo. Kultura, in z njo njen ljubiteljski del, postaja v socialistični samoupravlj alski družbi nezamenljiv oblikovalec sodobnega proizvajalca in aktivnega samoupravlj alca, saj mu omogoča, da borbo za zgolj materialno • eksistenco dopolni z novimi razsežnostmi življenja in sprejme širše človeške vrednote. Ko govorimo o kulturno-umetniškem ljubiteljstvu delavcev se, to je treba posebej poudariti, opredeljujemo za ljubiteljstvo, ki ni in ne sme biti le nadomestilo za kulturo, temveč njena najbolj množična pojavna oblika, ki omogoča globlje človekovo izpovedovanje, razvija občutek za lepo in dobro in sprošča ustvarjalne sposobn .sti vsake osebnosti. V naši družbi postaja takšna kultura ne le potreba, temveč pravica delavca, pravica nosilcev materialne proizvodnje, da razpolagajo z rezultati svojega dela, da sprejmejo kulturo kot enega od pogojev osvobajanja dela in humanizacije življenja. ..« Potem, ko so bile otvoritvene slavnosti letošnjega XIV. srečanja amaterjev »Abraševič« v Trbovljah končane, so se prireditve nadaljevale do 8. novembra v Valjevu. Začeli so jo 30. X. z otvoritvijo likovne razstave in slavnostnim koncertom. Naslednji dan so pripravili strokovne razgovore o zborovskem amaterizmu, pripravili so razstavo umetniške fotograf'^ razstavo »Tovariš Tito na fotografijah fotoamaterjev Jugoslavije« ter gledališko predstavo skupine Lero iz Dubrovnika. Do konca srečanja so bili še koncerti narodne glasbene, glasbena dramska srečania otrok, večer amaterskega filma in poezije ter izvirne folklore. Organizirali so tudi koncert zabavne glasbe in ritmike in folklornih ansamblov, zadnji dan pa je bilo posvetovanje na temo: samoupravno organiziranje kulturno umetniškega amaterizma ter sklepni koncert KUD Abraševič. (tl) V soboto 25. oktobra t.l. je potekalo v Delavskem domu v Trbovljah XIV. srečanje jugoslovanskih amaterjev »Abraševič«. Slavnostni govornik je bil Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. (Foto Trbovlje) Na XIV. srečanju jugoslovanskih amaterjev »Abraševič« 25. oktobra v trboveljskem Delavskem domu so nastopile številne kulturniške skupine iz vseh republik in pokrajin — pevci, folkloristi, glasbeni ansambli, pesniki, recitatorji itd. (Foto Trbovlje) Foto Trbovlje Pestra kulturna jesen V revirskih občinah so se v oktobru in novembru zvrstile številne kulturne prireditve. Večinoma so jih izvajali domači amaterski ansambli. Nekaj jih bomo zabeležili tudi na tem mestu. V teh ansamblih so v dobršni meri zastopani tudi člani našega kombinata, prav tako pa so med mnogimi Poslušalci in gledalci številni člani iz kolektivov naših TOZD in DS. V času od 30. oktobra do 7. novembra je v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu razstavljal jeseniški DOLIK dela svojih članov. Razstavljali so 30 del — olja in akvarele iz zadnjega obdobja. Glede na to, da so prevladovali pokrajinski motivi, posebno še tisti iz gorskega sveta, je bil obisk razstave nadpovprečno visok. Ob otvoritvi je bil tudi kulturni program. Razstavo sta pripravila galerijski svet pri ZKO Trbovlje n sekcija RELIK. Na razstavi je bilo zastopanih 18 avtorjev. Dne 30. oktobra je bila v večernih urah v Delavskem domu v Trbovljah Pestra mladinska prireditev v okviru kviz tekmovanja »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. V Hrastniku in Zagorju sta potekali enaki prireditvi 8. novembra. Dne 7. novembra pa so nastopili v gledališki dvorani Delavskega doma člani kulturnega umetniškega društva Rudar iz REIK Kolubara-Lazarevac. Pripravili so izredno zanimiv koncert s folklornim nastopom za člane našega kolektiva, člane ZRVS in borce NOB. V času od 7. do 9. novembra tega leta je Potekalo v Trbovljah XII. srečanje pionirjev dopisnikov Slovenije, in to v okviru jugoslovanskih iger »Rastemo pod Titovo zastavo«. Organizacijo srečanja so zaupali občinski zvezi prijateljev mladine Trbovlje. Na tem srečanju je sodeloval kot predstavnik našega glasila Srečno član uredniškega odbora, ki je pozdravil navzoče pionir j e-do-pisnike in mentorje iz vse Slovenije. V okviru tega srečanja je bila odprta 8. novembra v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu likovna razstava revirskih otrok iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Razstavljenih je bilo okoli 60 del v raznih tehnikah, in to na temo: »Živimo srečni v srečni domovini». Odprta je bila do 15. novembra. Ob otvoritvi so sodelovali gojenci glasbene šole. Ob zaključku srečanja 9. novembra pa je imel slavnostni govor član izvršnega odbora SZDL Slovenije Ivo Zorčič, v kulturnem delu programa pa je nastopil pevski zbor Trbovlje pod vodstvom Ide Virt. Ob tej priliki so podelili priznanja in nagrade najboljšim šolskim glasilom v Sloveniji. Moški pevski zbor Loški glas iz Kisovca je pod vodstvom Mirka Prašnikarja nastopil v Čateških Toplicah skupno z moškim pevskim zborom Fran Venturini iz Dom ja pri Trstu, pod vodstvom Ivana Tavčarja. Kot solist je pri Loškem glasu nastopil basist Ladko Korošec. Oba zbora in solist so nastopili s partizanskimi, narodnimi in umetnimi Pesmimi. Številne poslušalce so zelo navdušili. Prava poslastica med številnimi kulturnimi prireditvami pa je bil 13 november, ko je imel celovečerni koncert Mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom Ide Virt. Nastopili so tretjič s samostojnim koncertom, odkar je bil zbor leta 1976 ustanovljen. Gledališka dvorana Delavskega doma v Trbovljah je bila nabito polna. Za uvod so zapeli pesem Tito mi ti se ku-nemo. Takoj zatem pa je Predsednik občinske konference SZDL Trbovlje Jože Koncilja prebral obrazložitev k odlikovanju, ki ga je prejela pevo-vodkinja Ida Virt. Predsedstvo SFRJ jo je namreč odlikovalo za njene ševilne dosežke pred- vsem na glasbenem področju. Odlikovanki so vsi poslušalci z močnim aplavzom dali priznanje. V prvem delu koncerta so peli umetne Pesmi. Po programu so zapeli uvodoma Emila Adamiča — Pesem rudarskih otrok. S to pesmijo se predstavijo, kjerkoli koncertirajo. V drugem delu pa so nastopili z 8 narodnimi pesmimi v raznih priredbah, ki so opevale Slovenijo, Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno in Makedonijo. Med vsemi pesmimi je najbolj vžgala Wolf-ganga Amadeusa Mozarta-Vaja 'za koncert. To pesem so morali Ponavljati, ker je izvedbi publika dala posebno priznanje. Pri klavirju je bila Maja Tru-gar, pri zadnji skladbi pa Jože Skrinar. Na koncertu je nastopilo okoli 80 mladih pevcev in pevk, kar je bilo zboru pri iz vedbi posameznih skladb v velik prid. Še ni dolgo tega, ko je zbor nastopal na koncertih s 120 mladimi Pevci in pevkami. Večer je bil pester, zanimiv, kvaliteten in vzpodbuden. V Zagorskem Delavskem domu pa je razstavljala svoja dela od 14. do 24. novembra tega leta akademska slikarka Stanislava Sluga. Razstavljala je slike, ki jih je ustvarila na potovanju po Indiji in Nepalu. Razstavo je pripravila slikarska kolonija Izlake-Zagorje. V kulturnem delu programa pred otvoritvijo sta nastopila Martin Lumbar, ki je izvajal indijsko glasbo in Zlata Kralj, ki je recitirala odlomke iz indijske književnosti. Ker bomo o tem več poročali, tu samo omenjamo mladinsko kviz tekmovanje, ki je bilo 14. novembra v Delavskem domu v Trbovljah za področje revirskih občin. V soboto, 15. novembra je nastopil v Delavskem domu v Trbovljah moški pevski zbor Vres iz Prevalja. Nastopil je z narodnimi in umetnimi pesmimi domačih in tujih avtorjev. Njihovo gostovanje je organiziral moški pevski zbor Zarja Svobode center. Koncert je bil izjemno kvaliteten tako, da so bili poslušalci z njihovim predvajanjem izredno zadovoljni in očarani. 20. novembra tega leta pa je bila v domu Svobode II v Trbovljah kulturna prireditev za delavce iz drugih rePublik in pokrajin. Vstop je bil za vse udeležence brezplačen. Nastopili so: mešani pevski zbor Svobode II, Trboveljski oktet, dramska sekcija in zabavni ansambel Akvamarini. Številne prireditve, ki so bile v zadnjem času organizirane za delavce iz drugih republik in pokrajin, so bile vedno lepo obiskane. V času od 18. do 25. novembra je bila v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu razstava likovnih del, ki so jih likovniki izdelali v dvodnevni slikarski koloniji v domu na Mrzlici. Zato je razstava tudi nosila naslov »Mrzlica 80«. Razstavljali so Franc Ostanek, Ernest Špiler, Ivan Žgalin, Hermina in Metod Lavrini, Jože Arzenšek, Iztok Potokar in Jernej Kreže ml. Razstavo je pripravilo Planinsko društvo Trbovlje. Ob otvoritvi je sodeloval moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Riharda Majcna. Prizadevnost Trboveljskih planincev tudi na kulturnem področju s planinsko tematiko, je pozdravil predstavnik Planinske zveze Slovenije. 21. novembra pa so v Delavskem domu v Trbovlijah pripravili prireditev v Počastitev krvodajalcev. Predsednik občinskega odbora Rdečega križa je izročil posebna priznanja in značke krvodajalcem za 10,- 15,-20- in 25-kratno podaritev krvi. V kulturnem delu programa je nastopil Mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom Ide Virt. S tem pregledom seveda še zdaleč nismo zajeli vseh Prireditev, ki so potekale v naših krajih. Domala vse prireditve so bile izredno dobro obiskane, poslušalci in gledalci pa zadovoljni. O nastopu številnih kulturnih skupin iz vseh jugoslovanskih pokrajin in republik v okviru XIV. srečanja jugoslovanskih amaterjev »Abraševič« pa smo že poročali, (tl) XII. srečanje pionirjev dopisnikov Slovenije v Trbovljah Bil sem vesel, da so tudi mene določili za predstavnika našega literarno-dopisniškega krožka na dvanajstem srečanju pri nas v Trbovljah. Prišli so pionir j i-dopisniki iz vse Slovenije, večina že v petek, 7. novembra. Bili so naši gostje. Trboveljski pionirji smo dobili veliko novih prijateljev. V soboto zjutraj smo se zbrali v večnamenskem prostoru na PE Revirski borci. Najprej je srečanje pozdravil sekretar občinske konference SZDL, tova- V znamenju treh rudarjev — linoreza učencev osnovne šole Trbovlje, je potekalo v dneh od 7. do 9. novembra KIL srečanje pionir j ev-dopisnikov Slovenij e, v Trbovljah. »Živimo srečni, v srečni domovini«! riš Marolt. Temu srečanju je v imenu rudarjev zaželel srečno urednik revije Srečno, tovariš Lenarčič. Za tem je pionirjem dopisnikom in njihovim mentorjem govoril pisatelj Lojze Kovačič. Pripovedoval je o svojem pisanju, in sicer: kdaj je začel pisati, zakaj je pisal, zakaj piše sedaj za odrasle itd. Malce se je pošalil, ko je rekel, da ne more več pisati otroških povesti, ker sta njegova sinova že zrasla do košarkarskega koša. Povedal je, da je najprej pisal stripe, nato pa so imele njegove povesti vedno več besedil. Starejši pionirji so ga spraševali, on pa je povedal marsikaj zanimivega, kar nam bo koristilo pri našem pisanju. Po razgovoru smo si ogledali razstavo pionirskih glasil. Posebno so nas zanimala nagrajena glasila: MI PIŠEMO iz Doba pri Domžalah, MLADI OB KRKI iz Novega mesta. TRATE s Trate pri Škofji Loki, BRSTJE iz Kranja. To so bila najboljša tematska glasila. Najboljša glasila v celoti pa so bila: OKENCE iz Šmartnega pod Šmarno goro, JAVOROV LIST iz Cola. NAŠA MLADOST iz Beltincev ter SAMORASTNIKI iz Raven na Koroškem. Potem smo se trboveljski dopisniki pogovarjali z direktorjem Radia Trbovlje, tovarišem Stošickim. Povedal nam je, kako snemajo in nas povabil, da napišemo kaj zanimivega o naši pedagoški enoti do naslednje srede, ko si bomo ogledali prostore in delo v Radiu Trbovlje. Pionirji iz druunih krajev so si popoldne ogledali naše mesto. Bili so tudi na razstavi otroških risb v delavskem domu. V nedeljo, ko so ob slovesnem zaključku podelili priznani a najboljšim glasilom, je mladinski nevski zbor zapel nekaj pesmi, naša predsednica pionirske skupnosti Marjetka Mercina pa je izročila slavnostnima govornikoma rudarsko svetilko in sliko. Dvanajsto srečanje pionir jev-donisnikov Slovenije nam bo ostalo v najlepšem spominu. Borut Pouh. 4. a. OŠT. PE A. HOHKRAUT Rudarstvo in energetika doma in po svetu V ZDA 7 MLRD. $ ZA RAZVOJ SINTETIČNIH ENERGETSKIH PROJEKTOV Ameriško ministrstvo za energijo bo v naslednjih mesecih namenilo za razvoj sintetičnih energetskih projektov 7 mlrd. $ državne pomoči. Ministrstvo je razposlalo ponudbo 3000 družbam, katerim bodo pri projektih pomagali z zagotovitvijo kreditov, davčnimi olajšavami in garancijo cen. Tako bodo pospešili proizvodnjo nafte in plina iz premoga, oljnih škrRjavcev in drugih nekonvencionalnih virov. FRANCIJA PROIVZEDE NAJVEČ ELEKTRIKE NA OSNOVI JEDRSKE ENERGIJE Med državami članicami EGS proizvede Francija največ električne energije v jedrskih elektrarnah. Po podatkih urada EGS je bilo v prvem polletju proizvedenih na tej osnovi 75 mlrd. kWh. Pri tem je odpadlo na Francijo 27,8 mlrd., na ZRN 21,1 mlrd. in na Veliko Britanijo 16,8 mlrd. kWh. V odgovarjajočem razdobju lanskega leta, ko je dosegla tovrstna proizvodnja 65,5 mlrd. kWh, je bila na prvem mestu ZRN. KORIŠČENJE NAFTNIH REZERV V SVETU Razpoložljive naftne rezerve so v posameznih državah v svetu zelo različno izkoriščene. Tako imajo najvišji odstotek izkoriščenosti, in sicer 81 % naftnih rezerv v višini 22 mlrd. ton ZDA, razpoložljivih rezerv je torej le še 19°/o. Na ostalih področjih pa dosegajo razpoložlji- ve rezerve (v mlrd. ton), odstotek izkoriščenosti in odstotek še razpoložljivih rezerv nafte, kot sledi: Latinska Amerika 15,47 °/o in 53%, Srednji vzhod 65,24 °/o, vzhodne države (vključno LR Kitajska) 22,44 % in 56 %„ Afrika 12,34 % in 66 %, ter zahodna Evropa 4.14 % in 86 %. TITOVI RUDNIKI — LEPI REZULTATI TEKMOVANJA Letos poteka v okviru »SOZD Titovi rudnici uglja«, Tuzla, tekmovanje ob 60-letnici hu-sinjske vstaje in stavke rudarjev. To proslavo, običajno organizirajo vsako leto ob rudarskem prazniku rudarjev BiH 21. decembra. Letos pa so s proslavljanjem oz. tekmovanjem pričeli že mnogo prej. Proizvodnjo oziroma delovno tekmovanje rudarjev na odkopih je dalo izredno dobre uspehe in so dosegli neverjetno visoke delovne storitve. V času tekmovanja so nakopali že 500.000 ton premoga več, kot so ga lani v istem obdobju. Sicer pa so v tej sestavljeni organizaciji v preteklih desetih mesecih letošnjega leta proizvodni načrt celo presegli. Posebno visoke prekoračitve so dosegli v premogovniku Mostar, pa tudi v premogovniku Djurdjevik. Učinek se je naprimer v premogovniku Kakanj gibal v višini 143 %, v Brezi 141 % itd. Seveda pa je še vedno značilno tudi za te premogovnike pomanjkanje rudarjev za odkop-na delovišča. V razdobju januar —avgust so znašali povprečni OD rudarjev v BiH 7.732,00 din. Tudi za te premogovnike je značilna visoka fluktuacija. VEČ PREMOGA IZ PREMOGOVNIKA KAMENGRAD Premogovnik Kamengrad je združen v SOZD Titovi rudnici uglja, Tuzla. Leta in leta je životaril, proizvodnja pa se je gibala od 110 do 250.000 letno, poslovali pa so v glavnem z izgubami ali na meji rentabilnosti. Vzrok temu je bila stara tehnologija, težki delovni pogoji, nizka produktivnost, visoka fluktuacija zaradi nizkih osebnih dohodkov ipd. Situacija pa se bistveno spreminja. V teku je zamenjava tehnologije in uvajanja sodobne opreme za podzemeljsko pridobivanje premoga. Precej sredstev pa so namenili za družbeni standard. Skupno so vložili preko 200 milijonov din. Proizvodnja se s tem povečuje na 400.000 ton letno. Največji razvoj pa bodo dosegli v tem premogovniku v naslednjem srednjeročnem obdobju i981—1985. Proizvodnjo bodo v tem obdobju dvignili na 1.200,000 ton letno. V teku so obsežne raziskave na premog. S srednjeročnim programom za naslednje obdobje so predvideli zgraditev TE TE-TO B. Luka prav na temelju premoga iz premogovnika Kamengrad. V času od leta 1986 do 1990 pa nameravajo zgraditi prvo fazo TE Sanjski Most. Za ta premog se zanima tudi elektrogospodarstvo Hrvatske. Rabili bi ga namreč milijon ton za potrebe TE Sisak III, ki naj bi jo spustili v obratovanje v letu 1986. Tudi Slovenija naj bi dobila del premoga iz Kamengrada. Kolektiv tega premogovnika si je v 60 letih svojega obstoja pridobil velike izkušnje, tako da bo v stanju izpolniti vse te naloge pravočasno in odgovorno. POVEČANJE PREMOGOVNIŠKIH KAPACITET V ZRN Zveza zahodnonemških premogovnikov predvideva milijon-tonsko letno rast proizvodnje premoga v ZRN, ki naj bi v letu 1990 dosegla pribl. 95 milijonov ton. Tega" cilja pa premogovniki ne bodo mogli doseči z lastnimi sredstvi. To bi bilo možno le, če bi rudniki lahko prodajali premog po komercialnih cenah na vseh pomembnih svetovnih tržiščih in če bi nanje lahko računali tudi v bodoče. Po več ko 20 letih premogovne krize pa družbe ne razpolagajo z dovolj velikimi rezervami, da bi lahko prebrodile razdobje do ponovne vzpostavitve rentabilnih dohodkov. Letni investicijski volumen premogovnikov, ki je znašal v letu 1979 približno 2,5 mlrd. DM, bi moral doseči v prihodnjih letih vsaj 3.5 mlrd. DM letno. Zato bo nujno, da država subvencionira bodoči razvoj. Lani je ta pomoč znašala 800 milj. DM, kar je bila približno 1/3 celotnih naložb. Samo za izgradnjo termoelektrarn na premog bo do leta 2000 potrebnih približno 55 mlrd. DM, skupno s približno 20 mlrd. DM, za uplinjanje in utekočinjanje ter preusmeritve na drugih področjih pa celo 80 do 90 mlrd. DM. NAZADOVANJE POLJSKIH DOBAV PREMOGA Poljske dobave premoga so bile tudi v oktobru močno pod nivojem prejšnjih mesecev. V pristanišču Szcescin je bilo pretovorjenih 350.000 ton premoga za termoelektrarne proti običajni ravni 1 milj. ton. Močno je nazadovala tudi proizvodnja premoga, saj bo izpad proizvodnje do konca leta predvidoma dosegel 10 mili j. ton. Poljska letno proizvede 200 mili j. ton premoga, od česar izvozijo 40 mili j. ton. ENERGETSKI NAČRT INDONEZIJE TEMELJI NA PREMOGU Indonezija je poleg LR Kitajske naj večji proizvajalec nafte v Aziji, prav tako pa je tudi največji izvoznik nafte in zemeljskega plina na tem področju. Vendar pa bodo rezerve nafte in plina proti koncu stoletja pošle, zato se pripravlja Indonezija na razvoj drugih virov. Dolgoročno bo zelo pomembna jedrska energija, v bližnji prihodnosti pa nameravajo bolje izkoriščati premog, vodno in geotermalno energijo. Z rezervami 25 mlrd. ton bo premog v naslednjih treh desetletjih igral najpomembnejšo vlogo. V načrtu imajo, da bodo proizvodnjo premoga povečali z namenom, da jo pretvorijo v električno energijo. Pripravili so tri večje projekte za povečanje premogovnikov in pa zgraditev novih termoelektrarn ter daljnovodov. VIRI ENERGIJE DIKTIRAJO TEMPO PROIZVODNJE Proizvodnja premoga na vsem svetu je zaobjela tolikšen obseg, o katerem pred leti še sanjali nismo. V letu 1979 je bila dosežena rekordna proizvodnja premoga, odkar kopljemo premog na svetu. V preteklem letu so namreč proizvedli v vseh državah na svetu 2 779 500 000 ton črnega premoga, kar je za 6,2 °/o več kot leto poprej, rjavega premoga in lignita pa so nakopali skupno 978 400 000 ton ali 5.3 % več kot leto poprej. Naj večji porast črnega premoga so zabeležili v glavnem v nerazvitih državah Evrope in Amerike, kar je povsem razumljivo, ker se najbolj boje energetske krize. Situacija na svetovnem tržišču energije kaže, da bo energije primanjkovalo dolga leta. Po sprejetih prognozah bo znašala svetovna poraba premora koncem tega stoletja od 6 do 7 milijard ton letno, kar pomeni 25 % skupne porabe energije. Po isti prognozi pa bo imela nafta prav tako svoj 25-°/o delež energije. Napram letu 1978 se bo proizvodnja do leta 2000 potrojila. ZDA bodo tudi v bodoče največji delež svojih rastočih potreb pokrivale s premogom. Temeljni razlog za pospešeno preorientiranje k premogu so dostopne cene, omejitve v uporabi in dobavi nafte in plina za termoelektrarne in toplarne ter za ogrevanje v industriji, pa tudi za to, ker je to gorivo najbolj razširjena surovina. V ZDA cenijo, da imajo na razpolago 431 milijard ton premoga. Podoben trend rasti proizvodnje premoga bo znašal tudi v naslednjih letih na Poljskem, ČSSR, SSSR in drugih državah. NOVI PREMOGOVNIKI Z ZDRUŽENIMI SREDSTVI Z združenim načrtom razvoja podonavske medobčinske regionalne skupnosti za razdobje od 1981—1985 je težišče na energetski surovinski dejavnosti in industriji. Ugotovili so, da imajo precejšnje rezerve energetskih virov in da bi jih lahko za domače potrebe v prvi vrsti pokrili iz domačih virov, predvsem premoga in plina. Zato so v načrtu predvidevali proizvodnjo premoga, predvsem na površinskih kopih. Premog doslej pridobivajo le v dveh občinah Podonavja, medtem ko so možnosti precejšnje. Pridobivajo ga namreč le v občini Požare-vac (površinski premogovnik Kostolac) in v občini Zagubica, kjer obratuje premogovnik Jasenovac v Krepoljinu. V bodoče naj bi premog pridobivali tudi v občinah Petrova, Kučevo in Golubac. Tu so ugotovili precejšnje zaloge premoga. Na površinskem kopu Drmno pri Ko-stolcu je predvideno, da bi do leta 1984 povečali proizvodnjo premoga na 6 milijonov ton letno. Povečanje teh zmogljivosti pa bodo pokrivali z združenimi sredstvi. Za kompletno rekonstrukcijo Jasenovca potrebujejo 230 milijonov din, kar bodo prispevali različni porabniki. Podobne načrte za združevanje sredstev in njih naložbe imajo tudi v drugih premogovnikih. ZAKASNITEV MODERNIZACIJE — MANJ PREMOGA Ni dolgo tega, 'ko smo poročali, da so se premogovniki Rembas — Resavica združili z zavodom Crvena zastava. V štirih premogovnikih, ki tvorijo Rembas, so v tem obdobju precej naredili zaradi modernizirane proizvodnje, vendar večina del kasni zaradi nezadostnih sredstev. Za jamo Strmosten je bilo predvideno, da bodo že avgusta nabavili novo opremo, kar bi omogočilo podvojitev proizvodnje premoga. Zataknilo pa se je pri uvozu, ker nimajo na razpolago deviz. Zato so se odločili, da bodo izdelovali kovinske dele konstrukcij za hidravlično podpor j e v TOZD Metal iz Resavice. Najstarejši premogovnik v Srbiji Senjski rudnik ima prav tako težave zaradi zakasnitev investicij in vdora vode. Zavoljo tega je proizvodni načrt v Rem-basu dosežen le v višini 87,5 %>. KAKO POKRITI IZGUBO ELEKTROGOSPODARSTVA? Elektrogospodarska skupnost Slovenije predvideva, da bo znašala koncem t.l. skupna izguba elektrogospodarskih organizacij in premogovnikov okoli 520 milijonov dinarjev. Izguba bo nastala v glavnem kot posledica nižjega in nepravočasnega povečanja cen, kakor je bilo sprva predvideno po elek-rcenergetski bilanci. Predvideno je bilo, da se bo električna energija podražila za 33,5 %> od 1. 1. dalje, dejansko pa je bila cena zvišana za 30 fl/o, vendar šele od 15. septembra tl. dalje, medtem ko je bilo prvo povišanje cen električni energiji za 20 °/o od 8. februarja tl. dalje. Strah vzbuja dejstvo, če do 15. januarja 1981 ne bodo zagotovljena sredstva za pokritje izgube, bo treba v nasprotnem primeru v zaključnih računih prikazati izgubo. Tako elektroenergetske, kakor tudi premogovne temeljne in delovne organizacije so se skupno s svojimi skupnimi službami usmerile na aktiviranje vseh notranjih rezerv in raci- onalizacijo poslovanja, po drugi strani pa si prizadevajo, da bi našli rešitve za pokritje izgube. Določeni učinki so bili že doseženi, vendar v celoti ne zadostujejo. PREMOG ZA ŠIROKO PORABO IZ RUDNIKA GACKO Več kot milijon ton premoga nakopanega v rudniku Gacko in Ugljevik leži v veliki deponiji pripravljeni za potrebe bodoče termoelektrarne na Gačičem polju in propada. Z njim pa kopni okrog 500 milijonov din. Težko je razumeti, da premog v naraščajoči gospodarski krizi kar tako »trohni«, še dlje od zdravega razuma pa so ob tem napovedi, da bomo morali letos premog uvoziti. Pred dnevi so se ,v Sarajevu končno zbrali poleg predstavnikov termoelektrarne še predstavniki rudarjev, republiških institucij, pa tudi zainteresirani kupci in se dogovorili, kako bi kljub vsemu ta premog ponudili kupcem v Hrvatski in Sloveniji, kjer te vrste goriva najbolj primanjkuje. V termoelektrarni so sedaj pripravljeni to zamisel izpeljati. Usposobiti nameravajo linijo za separacijo, tako da bi premog pripravili tudi za potrebe gospodinjstev. Menijo, da bi dobili premog povsem zadovoljive kvalitete z do 3000 kalorijami, ki bi imel primeren odstotek vlažnosti in žvepla ter ne preveč pepela. REKORD VELENJSKIH RUDARJEV REK Velenje — DO Rudnik lignita Velenje ima za letošnje leto predvideno proizvodnjo po načrtu 4,7 milijonov ton lignita. Do 30. oktobra so nakopali skupno 3,75 milijonov ton, tako da računajo, da bodo v novembru in decembru skupno nakopali še 950 000 ton. V okviru teh prizadevanj so 29. oktobra t.l. nakopali 21 600 ton premoga, kar je za 100 ton več kot rekordna proizvodnja iz lanskega leta. V tem premogovniku so stopnje rasti proizvodnje in storitev zelo visoke. V letu 1970 so nakopali naprimer povprečno dnevno 13000 ton lignita povprečna letošnja proizvod, lignita v tem premogovniku pa znaša 18000 ton. Proizvodnja je v mnogočem odvisna od raznih pogojev, tako transporta, oskrbe z raznim materialom in rezervnimi deli, pa tudi zaščitnih pogojev. Manjka pa jim tudi kvalificiranih delovnih moči — rudarjev. Sprva so računali, da spričo težav, katerih se niso mogli izogniti sredi leta, ne bodo mogli izpolniti letošnjega delovnega načrta. Kljub temu so vložili naj večje možne napore za odpravo vseh vrst težav, tako da računajo, da bodo letošnji proizvodni načrt kljub vsemu izpolnili. Sprejeli so vrsto organizacijskih in drugih ukrepov ter se obvezali, da bodo obratovali ob sobotah in po možnosti tudi ob nedeljah. IDEJA IZ SVILANJCA Strokovnjaki iz TE Morava so pred nedavnim predlagali, da bi za vžig kotlov v termoelektrarnah na premog uporabljali premogov prah namesto mazuta. S tem bi letno prihranili okoli 150000 ton mazuta in posebnega kurilnega olja. V svetu že nekaj časa uporabljajo za vžig kotlov premogov prah, ki je lahko vnetljiv. Prišli so do spoznanja, da se na ta način doseže dober učinek, saj s tem prihranijo visoke stroške podkurjeni a z mazutom. Pri nas so pred kratkim strokovnjaki TE Morava iz Svilanjca predlagali da bi tudi v jugoslovanskih ter-moeVktrarnah uporabljali za zažig premogov prah lahke vnetljivosti. Mazut je namreč postal predrag, pa tudi primanjkuje ga. Pri združenem elektrogospodarstvu Beograd je dobila ta ideja polno podporo. Pristopili so k proučevanju uvedbe oziroma izvedbe te ideje v praksi. Računajo, da bodo že sredi prihodnjega leta v termoelektrarnah na premog prenehali uporabljati mazut za pod-vžig kotlov. V SEPTEMBRU MANJŠA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V letošnjem septembru smo v Sloveniji zabeležili najmanjšo mesečno naraščanje električne energije v tem letu. Porabili smo jo 600,6 milijonov kWh, kar je le za 0,6 °/o več od porabe v enakem mesecu lanskega leta. Porabljeno je bilo 47 milijonov kWh v tem mesecu, kot je bilo predvideno. Manjša poraba je posledica raznih omejitev v industriji, predvsem v Rušah, na Jesenicah, Ravnah in Štorah. V devetih mesecih je bilo porabljene 5930 milijonov kWh električne energije, od česar so jo proizvedli v TE HE 5155 milijonov, 734 dobavili iz drugih republik, uvozili pa 41 milijonov kWh. MOSTARSKI RUDARJI IZPOLNILI LETNI PLAN Rudarji premogovnika Mostar so koncem oktobra nakopali zadnjo tono letošnjega proizvodnega načrta. Vseh 500 rudarjev tega premogovnika se je razveselilo, ker so zaradi izrednega prizadevanja 70 dni pred koncem leta izpolnili svoj letni načrt in proizvedli 210000 ton kakovostnega rjavega premoga. Obljubili so, da bodo do konca leta nakopali še 65.000 ton premoga, kar pomeni, da bodo presegli letošnji načrt za 30 °/o. Proizvodnjo so bistveno povečali zaradi učinkovitejše organizacije dela in stimulativnega nagrajevanja. V MAKEDONIJI TEŽAVE Z ELEKTRIČNIM TOKOM Letošnja zima bo v Makedoniji v pogledu dobav električnega toka zelo težka. Doslej so imeli hude težave zavoljo tega že leta 1975. Hidroelektrarne v Makedoniji so bile do nedavnega glavni vir lastne proizvodnje električne energije. Tudi letos so se te HE zelo odrezale in dosegle rekordno proizvodnjo. V 10 mesecih so namreč že izpolnili letošnji proizvodni program. Rekordna proizvodnja pa je v dobršni meri izpraznila akumulacije HE. K temu pa je treba dodati dejstvo, da so nastopile v TE Oslomej, ki je letos pričela z normalnim delom, težave tehnološkega značaja. Pomanjkanje energije iz lastnih virov bodo sicer deloma nadomestili z dobavami iz drugih republik in sosednjih držav, vendar pa so možnosti za dodatne dobave omejene. Zato bodo v primeru potrebe pristop k zmanjševanju dobav posameznim koristnikom energije. REIK KOLUBARA PREKORAČUJE SVOJ NAČRT Rudarji združeni v SOZD REIK Koiubara so izpolnili svoj devetmesečni proizvodni načrt proizvodnje premoga. Na njihovih površinskih kopih so proizvedli 11,556 milj. ton lignita, kar je 50.000 ton več, kot je bilo predvideno z letošnjim načrtom. Od skupno proizvedene količine so v tem obdobju dobavili TE 10,2 milijonov ton premoga, kar je v okviru sprejetega načrta. Uspešno so izpolnili svoj načrt tudi pri odkrivanju premoga. V septembru so imeli nekoliko težav zaradi uvajanja nove mehanizacije na površinskem kopu oziroma novega transportnega sistema. (tl-) ŠTEVILO UPOKOJENCEV SE JE POVEČALO V naši državi je bilo leta 1979 skupno 1,540.683 upokojencev. Napram letu 1978 se je njihovo skupno število povečalo za 4,9 %>. Prejšnja leta je število upokojitev, tako starostnih kot invalidskih naraščalo razmeroma blago, leta 1977 pa je spet prišlo do pospešenega priliva upokojencev. Največja stopnja rasti, to je 7,6 %>, je bila zabeležena v ožji Srbiji, nato pa v SR BiH in' SAP Kosovo. Občutno se je povečalo število invalidskih upokojencev. Povprečna pokojnina se je lani povečala nekoliko več, kot je znašal povprečni dohodek. Prihodki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so znašali 90,5 milijarde din in so bili za 23,3% večji kot leta 1978, medtem ko so se izdatki povečali za 26 %. Poročilo o uresničevanju sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je obravnaval zvezni izvršni svet, ker je to področje, ki ima pomembno mesto v sistemu osebne in skupne porabe. Odločil je, da naj bi o tej problematiki razpravljali tudi delegati in podatke iz poročila upoštevali pri predlogu rešitev o novem pokojninskem sistemu. Priprava novega pokojninskega sistema pa je v teku. Po drugi strani pa gre za sprejemanje ukrepov za ekonomsko stabilizacijo tudi na tem področju. 200 NAJVECJIH Ekonomska politika iz Beograda je novembra t.l. izdala, kot že vrsto let doslej, posebno prilogo »200 največjih«. V publikaciji so upoštevali 140 proizvodnih organizacij. S področja trgovskih organizacij 60 in s področja prometa in zvez 20 organizacij združenega dela. Podatki se nanašajo na leto 1979. Med proizvodnimi organizacijami je na prvem mestu SOZD IN A — Industrija nafte Zagreb s 83,327.796.000,00 din skupnega prihodka, združeno elektrogospodarstvo Slovenije je na 29. mestu (v letu 1978 na 27. mestu) in je doseglo skupen prihodek v višini din 11,993.025.000,00, SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje je na 71 mestu (leto poprej na 64 mestu) in je dosegel skupnega prihodka v višini 5,718.074.000,00 din. Našega kombinata med 140 proizvodnih in 200 vseh organizacij združenega dela v Jugoslaviji letos ni. « »eeeaeeeeee»•«•••••«••• V nekaj vrstah LB - TEMELJNA BANKA ZASAVJE MED BANKAMI Pred nedavnim je Ekonomska politika izdala posebno avdicijo »Banke v Jugoslaviji«. Iz tega pregleda je razvidno, da je Ljubljanska banka - Temeljna banka Zasavje, Trbovlje, med bankami v okviru Ljubljanske banke na 17. mestu, v jugoslovanskem merilu pa na 85. mestu. Njena bilančna vsota znaša 3216 milijonov dinarjev. To1 mesto zaseda v letu 1979. V SFRJ imamo skupno 163 bank, to je temeljnih bank in 9 združenih bank, skupno 172. NOVI ČLANI IZVRŠNEGA SVETA OBČINE HRASTNIK Skupščina občine Hrastnik je v začetku novembra t. 1. sprejela sklep o spremembi sestava svojega izvršnega sveta. Doslej je imel IS 11 članov, odslej pa jih bo imel 13. Za novega oziroma drugega podpredsednika IS so izvol ili Franca Martinška, za nove člane izvršnega sveta Pa Leopolda Grošlja, Lada Kmeta, Maksa Mrcino in Ivana Mauroviča. Zaradi bolezni pa so razrešili članstva izvršnega sveta Albina Žibreta in Borisa Šentjur ca. OBČINI ZAGORJE IN OMIŠ, POBRATENI Skupščina občine Zagorje ob Savi je koncem septembra t. 1. sprejela odlok o bratskem sodelovanju med občinama Zagorje ob Savi in Omiš. Odlok so sprejeli na željo delovnih ljudi in občanov tako v Zagorju kakor tudi na Omišu in na temelju predhodnih razgovorov o postavitvi bratskega sodelovanja, utrjevanja bratstva in enotnosti, gojitve tradicij narodnoosvobodilne borbe in izmenjavi izku- šenj z namenom, da bi nadalje utrjevali sodelovanje med obema občinama. Listino so 18. oktobra letos že podpisali na slavnostni seji skupščine občine Cmiš iz SR Hrvatske, medtem ko bo v Zagorju Podpisana ta listina 9. avgusta 1931 ob občinskem prazniku Zagorja. GRB OBČINE ZAGORJE — POSEBNO OBČINSKO PRIZNANJE Vsi trije zbori skupščine občine Zagorje ob Savi so 24. septembra letos sprejeli odlok o uvedbi posebnega občinskega priznanja »grb občine Zagorje ob Savi«. Priznanje bodo. podeljevali občanom za posebne zasluge za našo širšo družbenopolitično skupnost s katerimi se Povečuje ugled občine Zagorje. Podeljevali ga bodo ob občinskem prazniku, ali pa tudi ob kakih drugih prilikah. Predloge za podelitev tega priznanja stalno zbira občinska konferenca SZDL Zagorje, ta pa jih nadalje posreduje s svojim mnejem v obdelavo in rešitev občinski komisiji za odlikovanja in priznanja v Zagorju. SEJEM SMUČARSKE OPREME V soboto, 22. novembra je potekala v popoldanskih urah v avli Delavskega doma v Trbovljah akcija smučarskega društva Trbovlje Pod nazivom »sejem smučarske opreme«. Tu so smučarji prodajali in kupovali rabljeno smučarsko opremo, novo opremo pa je nudilo trgovsko podjetje 1. junij Trbovlje. NOV PREDSEDNIK MLADINE V TRBOVLJAH Dne 21. oktobra je potekala v Trbovljah občinska konferenca ZSMS. Na njej so ocenili enoletno delo te organizacije. V razpravi so govorili o usposabljanju mladih za delo v mladinski organizaciji, Pa tudi na drugih področjih in dejavnostih. Analizirali so vzroke, zakaj se mladi ne udeležujejo raznih akcij in sklenili, da je treba posamezne akcije pripraviti privlačnejše. Mladi so v raznih samoupravnih organih dobro zastopani, tudi v delegacijah, vendar pa so ti delegati prešibko povezani v svojo bazo in s svojimi osnovnimi organizacijami ZSMS. Sicer pa so v letu dni naPravili mnogo, saj se lahko pohvalijo s številnimi lepo in učinkovito izpeljanimi akcijami na mnogih področjih. Za novega predsednika občinske konference ZSMS so izvolili Mira Pirnarja, dipl. inž., ki je sicer zaposlen .v Strojni tovarni. Dosedanji predsednik Slavko Štošicki, dipl. inž. pa je prevzel novo dolžnost. SNEG IN PLAZOVI SO NAS PRESENETILI Dne 2. novembra je začelo močno snežiti in sneženje je trajalo s kratkimi Predahi več dni. Ponekod je padal vmes tudi dež. Tako zgodnja zima nas je v vseh pogledih zelo presenetila. Težave se niso pokazale samo pri kmetih in cestarjih, pač pa tudi v dobršni meri na površinskem kopu »Ret je 80«. Proizvodnja na komaj preče-tem delovišču oziroma kopu je bila skorajda 14 dni Prekinjena, sneg pa je 5. in 6. novembra povzročil številne plazove, predvsem na cesti iz Zagorja proti Litiji. Plazovi niso bili le snežni, pač pa so bili pomešini tudi s kamenjem. Cestna podjetja so v celoti angažirala svojo cestno mehanizacijo, tako da zastoj ni trajal dlje kot dva dni. Številni plazovi pa so se Pojavili tudi na cesti iz Trbovelj v Hrastnik, čez Čeče, nadalje v Vačah in drugod. STT RAZŠIRJA SVOJO DEJAVNOST Dne 3. novembra t.l. so v Strojni tovarni Trbovlje slovesno podpisali s predstavniki hrvaške občine Dolnji Lapac v kraju Srb, listino o tem, da bo Strojna tovarna na temelju sprejetega investicijskega programa zgradila nove proizvodne zmogljivosti v občini Dolnji Lapac. V STT so se odločili za postavitev novih zmogljivosti v tej občini zato, ker so na sedanji lokaciji v Trbovljah zelo utesnjeni, Po drugi strani pa tudi primanjkuje delovnih rok. S pomočjo občine Dolnji Lapac bodo zgradili tovarno konstrukcij, v kateri bodo zaposlili v prvi fazi 212 domačinov. Vlaganja v novo tovarno bodo znašala 260 milijonov dinarjev. Končana naj bi bila do leta 1982. Že v prvem letu obratovanja, to je v letu 1982, naj bi znašala vrednost celotnega prihodka novozgrajene tovarne po današnjih cenah 152 milijonov din. Hkrati pa v Strojni tovarni pripravljajo tudi investicijski Program za zgraditev novih proizvodnih zmogljivosti v občini Valandovo v Makedoniji. O tem pa definitivno še niso podpisali s tamkajšnjo občino tovrstnega sporazuma, vendar priprave tečejo dalje. ZMAGOVALCI MLADI ZAGORJANI Občinske konference ZSMS revirskih občin so v oktobru in deloma v novembru organizirale kviz tekmovanja na temo: »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Potekalo je pod geslom »Tito — partija — revolucija.« Zmagovalne ekiPe iz vseh treh revirskih občin so se pomerile v znanju in spretnosti 14. novembra v Delavskem domu v Trbovljah. Zmagovalna ekipa je bila mladinska ekipa ZSMS Zagorje. Ta ekipa bo zastopala revirske kraje na republiškem tekmovanju — kviz Dela pri gradnji novega stanovanjskega bloka ob ulici Salla-umines v Trbovljah potekajo razmeroma naglo. Vse kaže, da se bo del stanovalcev lahko že vselil koncem tega ali v začetku prihodnjega leta. Foto A. Bregant na isto temo. Na tekmovanju so sodelovali tudi vojaki iz kasarne »heroja Rajka iz Celja. Svoj prispevek pa so dali tudi v kulturnem delu programa. Tudi letos so Prireditve potekale zelo vzorno in so bile dobro pripravljene. V KISOVCU BI RADI NOV VRTEC Skupščina krajevne skupnosti Loke — Kisovec je v začetku novembra predlagala, da bi zgradili nov otroški vrtec. Zavoljo tega se pripravljajo na uvedbo dodatnega krajevnega samoprispevka za razdobje 1981 —1985. O 1,5 % samoprispevku od neto osebnih dohodkov se bodo odločali na referendumu 14. decembra. Združeni denar bodo Porabili ne le za gradnjo novega vrtca, pač pa tudi za asfaltiranje ceste Zagorje — Colniše — Senožeti, za sofinan- ciranje dograditve športnega doma v Kisovcu in za ureditev petih krajevnih cest. Poleg samoprispevka pa predvidevajo, da bodo sklenili z delavci TOZD, ki imajo svoj sedež na območju krajevne skupnosti še poseben samoupravni sPora-zum, po katerem naj bi odvajali 0,5 % od bruto osebnih dohodkov za iste namene. FEBRUARJA NOVA KNJIŽNICA V Trbovljah že nekaj časa gradijo dom družbenopolitičnih organizacij, kombiniran z združ-benimi stanovanji. V spodnjih prostorih tega doma bodo urejeni prostori za novo knjižnico. V poslovno-stanovanj skem objektu, imenujemo ga tudi SPO, bo na razpolago 480 m2 površine za razporeditev 24 000 knjig, kolikor jih ima sedaj na razpolago matična knjižnica. Gradbena dela naj bi dokončali kmalu po novem letu, v pripravi pa je tudi izdelava opreme za to knjižnico. O knjižnici bomo še poročali v našem glasilu. GRADNJE V TRBOVLJAH SO OMEJENE Pred nedavnim je skupščina občine Trbovlje sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu občine Trbovlje. Iz vsebine tega odloka lahko Povzamemo, da se za ogrožena območja štejejo območja na levem bregu Save do grebena Bukove gore, vključno z območji Ret j a in dela Praprotnega grabna. Zaradi onesnaževanja zraka na tem območju ni dovoljena gradnja novih stanovanjskih hiš ali dozidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih hiš s katerimi bi pridobili nova stanovanja. O-mejitev gradnje na tem območju velja toliko časa, dokler se stanje ne bo izboljšalo oziroma ne bo sanirano. GOJITELJI MALIH ŽIVALI SO RAZSTAVLJALI V času od 7. do 9. novembra t.l. je društvo gojiteljev malih pasemskih živali v Trbovljah pripravilo svojo prvo razstavo in to v prostorih kopališča. Prizadevnim gojiteljem malih živali je treba dati vse priznanje za požrtvovalno dejavnost. V TRBOVLJAH ODSLEJ LE SKLADIŠČENJE IN PREDELAVA MESA V sredjeročnem načrtu, ki se pravkar izteka, je bilo Predvideno, da bo v Zagorju zgrajena nova klavnica in predelovalnica mesa za vse revirske občine. V ta namen je ABC Pomurka — ZKZ — TOZD Meso Zasavje sprožil akcijo za združevanje sredstev, ki pa ni uspela v celoti. Glede na to, da so morali v začetku oktobra t.l. po sklepu pristojnih republiških organov prenehati s klanjem živine v obstoječi klavnici na Trgu svobode v Trbovljah, je organizacija združenega dela skupno z izvršnimi sveti revirskih občin našla drugo rešitev za oskrbo občanov z mesom. Zaklano živino odslej nabavljajo v Emoni Ljubljana, Pomurki v Murski Soboti, v klavnici Litija in drugod. Odslej imajo v Trbov-jah le skladišče in Pa predelavo mesa za revirske občine. Vsi so zaposleni pri tem delu. Pripravljajo načrte za modernizacijo skladiščnega in predelovalnega obrata. V bodoče naj bi predvidoma klali živino za zasavske občine v klavnici Litija. Trenutna investicija naj bi znašala 4 milijone din, kasneje pa 10 milijonov din za razširitev zmogljivosti do leta 1983. Sicer pa so izvršni sveti revirskih občin v zvezi z oskrbo z mesom precej razpravljali, pa tudi sklepali. Znano je, da so s 3. novembrom bile zvišane cene Posameznim vrstam mesa, hkrati pa tudi cene maksimirane. Založenost z mesom bo v zasavskih mesnicah v naslednjih mesecih dobra, (tl) za čas od 1. do 31. 10. 1980 Kadrovske vesti DO ZTP —PRIHOD TOZD PT: Planinc Zdravko — vozač, Mudrinič Obrad — vozač, Milojkovič Jovan — vozač, Piljič Jakiča — vozač, Tanj ič Husejn — vozač, Ilič Drago — vozač, Klemen Florjan — vozač, Pavlič Gvido — vozač, Požar Branko — vozač, Mak Ciril— vozač, Škrinjar Ivan — vozač, Ibralič Abdulah — vozač, Minič Dorde — vozač, Leskovšek Lado — vozač, Pirc Boris — vozač, Tabakovič Himzo — kopač, Pjevič Mustafa — vozač, Bogojevič Tihomir — kopač. DS PD Trb.: Šmergut Niko — oskrbnik poč. doma na Partizanskem vrhu. TOZD sep. Trb.: Mladenovič Stanko — sep. del. DS PD lesa.: Stariha Leopold — lesni delavec. TOZD PH.: Lukovič Amir — učnik, Redžo Fadil — učnik, Gračner Drago — učnik, Lukja-novič Miroslav — učnik, Mikolič Simon — učnik, Ramšak Rudi — učnik, Sivčevič Slavko — učnik. TOZD PH.: Dedič Enes — kopač, ZaPušek Srečko — zun. del. TOZD P. Ojstro.: Lamovšek Peter — učnik, Motoh Avgust — učnik, Jakupovič Sejad — pom. delavec, Lončarek Josip — učnik, Melkič Osman — učnik, Radova c Ivo — kopač. TOZD RESD Hrastnik.: Strniš-nik Franjo — strojni ključavničar, Kunšek Ivan — strojni ključavničar. TOZD P. Ko.: Rebernak Zdravko — učnik, Sedlar Leopold — učnik. TZD RESD Zag. Mrva Anton — elektrikar. DS SS ZTP.: Šikovc Branko — dipl. rud. inž., Repše Anton — ek. tehnik - pripravnik. DO RGD — PRIHOD TOZD RIG.: Ružičič Milan — kopač, Petrovič Miroslav — kopač, Mešič Nazif — kopač, Imši-rovič Mustafa — vozač, Simič Lela —snažilka, Osmanovič Baj- ro — kopač pomočnik, Vidergar Karel — vozač, Omerčič Fikret — vozač, Tripunovič Duško — kopač, Alihodžič Ibro — kopač, Omerhodžič Sead — vozač, Raz-lič Raif — vozač. TOZD GRAMAT.: Juvan Stanko — voznik viličarja, Pintarič Štefan — vlagalec opeke, Kreže Stojan — opek. delavec. DS SS RGD.: Šikovec Terezija — ekonomski tehnik. DO IMD TOZD SIMD.: Lipovšek Janko — elektrikar. DO ZTP — ODHOD TOZD PT.: Tripunovič Duško kopač — spor. prek.: Dolanc Milan, vozač — v JLA; Bjelič Mi-ralem, vozač — spor. prek.; Aleta Ismet — del.; Horovski Josip, kopač — izključen; Horo-ovič Šefik, vozač— izključen; Stojanovič Tomo, vozač — izključen; Stojanovič Dokan, vozač —izključen; Sever Borut, vozač — disciplinski odpust. TOZD sep. Trbovlje: Dolenc Slavko, sep. del. — spor. prek.; TOZD RESD Trb.: Slavinec Stanko, kopač — disc. odpust; DS PD Trb.: Zmrzlak Silva, oskrbnik počitniškega doma na Partizanskem vrhu — spor. prekinitev. TOZD PH; Klopčič Ivan, kopač— uPokojen; Orač Lado, kopač — upokojen. TOZD PH: Rozman Albin, kopač— upokojen; Strmšek Ivan, kopač, — upokojen; Filipovič Stjepan, kopač — pren. v posk.: dobi s str. delavca; Hafner Edi, pom. del. — v zapor; Žlebič Jože, vozač — izključen; Stražar Viktor, vozač — izključen; Abram Franc, učnik — v zapor. TOZD P. Ojstro: Jerovšek Franc, kopač — v JLA; Potušek FiliP, kopač — upokojen; Močil-nar Franc II, učnik — v JLA; Biderman Srečko, kopač — upokojen; Dular Janez, motorist troley lokomotive — umrl; Lon- čarek Josip, učnik—• pren v po-sk. dobi s strani delavca; Tržan Marko, učnik — samov. prek.; Vnuk Bruno, kopač — upokojen. TOZD RESD Hrastnik: Ramšak Bojan, strugar — v JLA; Andrej Jože, strežaj kompres. inv. upok.; Goste Janko, Pom. del. v del. konec pogodbe za določen čas. DS PD Hrastnik: Javornik Angela, čistilka — inv. upokojena; Dornik Marija, kuharica — inv. upokojena. TOZD P. Ko: Mehmedovič Abas, učnik — samov. prekinitev; Strnišnik Franc, kopač —■ upokojen; Roglič Franc VII, kopač—■ upokojen; Šarkezi Milan, učnik — samov. prek.; Dom bič Osman, vozač — samov. pre.; Zahirovič Jasmin, učnik — samov. prek.; Osmanovič Hajro kop. pom. — samov. prek.. DS PD Zag.: Lavrač Edi, kopač — upokojen. TOZD sep. Zag.: Aletič Demal, sep. del. — v JLA. TOZD RESD Zag.: Borštnar Ivan Vil, kovač — umrl; Mu-melj Bogomir, elektrikar — spor. prek. DS SS ZTP: Madarevič Milivoje, rud. tehnik — v JLA; Mestnik Ivo, vodenje splošnih oPravil podr.—■ upokojen. DO RGD TOZD RIG: Knez Branko, vozač — v zapor; Dedič, Mušan, kopač— samov. prek.; Kreže Stojan, vozač — samov. prek.; Izlakar Nikolaj, vozač — samov. prek.; Herle Stane, ključavničar— v JLA; Jevtič Miha, pom. kop. — upokojen; Pranjič Slavko, vozač—• samov. prek.; Urbančič Dominik, koPač —- samov. prek.; Hanžič Stane, vozač — samov. prek.; Bobek Stane, kopač— upokojen; Smajič Atil, učnik — izključen; Grujič Dragan kopač — samov prek.; Ah-mičevič Mirsad, pom. kop. — samov. prek.; Marič Zdravko, kopač — samov. Prek. TOZD Avtoprevoz Trb.: Čebin Žani, avtomehanik — v JLA; Čeh Rado, šofer — v zapor. DO IMD DS SS IMD: Lipovšek Stanka, samost, izvajanje opravil obra- čuna— spor. prek.; Kotar Pavle, ek. tehnik — v JLA. DO TET DS SS TET: Kotnik Jožefa, del. — konec sezone. TOZD Transport: Zalezina Zvone. del. — umrl. Premestitve Nišič Ibrahim, vozač — iz TOZD RIG v TOZD ESMD; Vidovič Bojan, vozač — iz TOZD RIG v TOZD ESMD; Starina Albin, avtomehanik —- iz TOZD RIG v TOZD ESMD; Urlep Gvido, stroj, ključ.— iz TOZD RIG v TOZD ESMD; Lenič Milan, stroj. ključ.—■ iz TOZD RIG v TOZD ESMD; Kostanjšek Peter, elektrikar —- iz TOZD RIG v TOZD ESMD; Čeperlin Ivan, kopač —iz TOZD PH v TOZD RIG; Mitrov Milenko, dipl. rud. inž.—iz TOZD PT v DS SS ZTP; Bajraktarevič Jusuf, str. ključavničar — iz TOZD RIG v TOZD ESMD; Ocepek Jože, str. ključavničar — iz TOZD RIG v TOZD. ESMD; Potisek Igor, varilec — iz TOZD RIG v TOZD ESMD; Perc Erik, str. ključ. — iz TOZD RIG v TOZD ESMD; Bajraktarevič Jusuf, stoj. ključ.—iz TOZD ESMD v TOZD RIG; Popovič Vasili-ie, stroj. kjuč. — iz TOZD RESD Trb. v TOZD ESMD; Latifi Sabit, elektrikar — iz sep. Zagorje v P. Ko; Jun-tez Franc, čuvaj — iz DS SS IMD v TOZD EIMD; Kulterer Otmar, rud. tehnik — iz DS SS RGD v TOZD RIG; Nujič Nikola, vozač —• iz TOZD P. Ojstro v TOZD RESD Hrastnik; Laca Janoš, učnik — iz TOZD PH v TOZD ESMD; Dedič Enez, kopač — iz TOZD PH v TOZD P. Ojstro; Pavlič Daniel, stroj, ključ. — iz TOZD ESMD v TOZD RIG. Ljuba Poznič CEMENTARNA OBRATUJE NORMALNO Poročali smo že, da je v začetku septembra huda eksplozija poškodovala del naprav, pri 1000-tonski peči v trboveljski Cementarni. Zavoljo tega so ustavili obratovanje na tej peči 3. septembra, ker so bile poškodovane naprave v sistemu odpraševanja. Da bi peč čim-Prej usposobili in začeli z normalno proizvodnjo premoga, so se angažirali vsi v kolektivu in tudi vse druge OZD, ki so jih pritegnili k obnovitvenim delom. Tako so 28. oktobra vnovič zakurili peč in začeli s proizvodnjo klinkerja. Stroški za obnovo so znašali 15 milijonov din, nadaljnjih 18 milijonov pa bodo vložili za nov vodni stolp. Poleg tega znaša škoda na izpadu v proizvodnji za vrednost 67 000 ton cementa. ’*-*■**-K-k'** -k-k4;-**-k * -te ^ PROIZVODNJA PREMOGA V JUGOSLAVIJI Jugoslovanski rudarji so v oktobru tega leta nakopali skupno 4 501 247 ton vseh treh vrst premoga - črnega, rjavega in lignita. Prvikrat so dosegli v oktobru tega leta naj višjo mesečno proizvodnjo lignita, in to 3 591 238 ton. Razliko predstavlja proizvodnja rjavega in črnega premoga. Doslej je bila to naj višja enomesečna proizvodnja premoga. V času od januarja do oktobra je znašala proizvodnja Premoga v jugo-slaviji skupno 38 560 000 ton, kar je za 3 625 000 ali za 10,4°/o več kot v lanskih 10 mesecih. Višja proizvodnja je predvsem tudi na račun sobotnega in deloma nedeljskega dela rudarjev. Od skupne proizvedene količine premoga je v letošnjih prvih 10 mesecih tvoril lignit 29 976 000 ton, rjavega premoga so nakopali 8 257 000 ton, kar je za 6 °/o več kot lani v enakem obdobju. Ostalo pa tvori črni Premog. NAGRADNA KRIŽANKA OB DNEVU REPUBLIKE Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke ob dnevu republike — 29. novembru, objavljene v tej številki glasila Srečno, bomo z žrebom razdelili tri knjižne nagrade. Izrezek iz časopisa z rešitvijo pošljite na naslov: SOZD REK Edvarda Kardelja, uredništvo glasila Srečno, 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo, do vključno 7. decembra 1980. Učiteljica vpraša Janeza, če ima človek svobodno voljo. »Nima«, odgovori Janez. »Kdo ti je pa to povedal?« »OČE«, je odgovoril Janez. Jaka vpraša Frančeka: »Kaj nimaš škornjev, da hodiš po jami bos?« »Seveda jih imam in čisto nove, zato pa jih je škoda za takšno blato v jami«. Zdravnik razlaga Tonetu: »Pazite, da vas kakšna reč ne prestraši«. »Prosim gospod dohtar, če bi to upoštevali, ko boste dali račun«. »Kaj pa ti, tovariš Tone?« vpraša zdravnik pacienta. »Tovariš doktor, pred štirimi leti ste mi prepovedali zaradi revme stik z vodo. Kaj pravite, ali bi se sedaj že lahko okopal?« Marinka Strniša »Jaz vem pa še za neko boljše zdravilo proti prehladu, kakor je žganje«, je rekla Micka svojemu možu. »Nehaj!« je zavpil Janez, »o drugih zdravilih nočem nič slišati.« »Janezek, poglej kako si umazan, kaj te mamica nikoli ne umije?« »Mama pravi, da je to nepotrebno delo, saj me spozna po glasu.« Zdravnik je vprašal Janeza, če se drži njegovih navodil in pije samo mleko. »Držim, držim«, je dejal Janez in sedaj tudi vem, zakaj dojenčki vedno jokajo«. Janez je pred poroko vprašal Micko. »Poslušaj, Micka, pa znaš ti tudi kuhati?« »Ja, znam«, je rekla Micka, »samo preden bom rekla ja, moram vedeti, če znaš ti posodo pomivati.« »Včeraj sem bil pri zobozdravniku, izpulil mi je zob«. —»Pa te zdaj še boli?« je radoveden Janez, — »Ne vem, obdržal ga je zobozdravnik«. »Jaz sem svojem možu toliko podarila za god, da vsega naenkrat še nositi ne more«, se je hvalila Reza sosedi. »Ja, kaj vraga si mu pa potem kupila?« »Dve kravati!« »Pavle je bil pa menda zelo dolgo v bolnišnici«. »Kako pa to veš, ali si govorila z zdravnikom?« »To ne, toda včeraj sem videla nočno sestro.« Zadnjič je prišla k nam neka gospa in dejala: »Tista roža, ki sem jo kupila pri vas včeraj, je že odcvetela.« »No, to je pa res čudno«, sem dejal. »Pri nas je pa cvetela cel mesec.« Srečni novopečeni očka dvojčkov je poslal telegram mami svoje žene: »Danes zjutraj smo dobili dvojčka, stop, jutri več.« Milan Kovač Zanimivosti OD TU IN TAM V ZDA. je univerza v Tenesse-eju sklenila večletno pogodbo za delo z enim izmed njenih mag-netohidravličnih postrojev. Projektirali, gradili in preizkušali bodo predvsem integrirani sistem, imenovan tudi postroj s premogovo kurjavo. V tem postroju bodo proizvajali plin pri 2186°C, ki mu bodo dodajali soli zaradi boljše vodljivosti. Plin bo speljan skozi kanal obdan z magnetnim poljem in proizvajali na ta način električno energijo. Vroči plini iz postroja bodo služili v posebnem kotlu za proizvodnjo pare s katero bodo gnali turbogenerator in pridobivali dodatno električno energijo. Na ta način se bo povprečni izkoristek celotne naprave povečal napram izkoristku konvencionalnim termoelektrarnam na premog za 1,5-krat. Popravek V številki 10/1980 nam je na strani 10, v drugem stolpcu tiskarski škrat zopet svoje zagodel. V prispevku »Delitev dela na področju ESD — dogovor in praksa«, ki ga je napisal Mihael Eržen, se odstavek v celoti glasi takole: ». . . V sedanji začetni stopnji organiziranosti bi se v okviru RESD Hrastnik in Zagorje organizirale skupine za opravljanje remontov za dejavnosti določene po dogovoru o delitvi dela, ki bi se nato po strokovni in organizacijski ojačitvi pridružile DO IMD kot samostojne obračunske enote z ozirom na število zaposlenih in samostojnost izvajanja dejavnosti pa lahko kot samostojne TOZD. . .« Prispevek na strani 26, ki se v časopisu napačno glasi »Delavnik namesto stabilizacije«, se mora pravilno glasiti »Delavnik namensko za stabilizacijo«. Avtorjem in bralcem se za spodrsljaja opravičujemo. Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Rudi Kreže. Gladilo ureja uredniški odbor: Jože Skrinar, Hinko Jazbec, Matjaž Cerovec, Ivan Grobinko, Dragica Bregant, Janez Oberžan (predsednik odbora), Emil Kohne (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3.200 izvodov. Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. , Tisk KTL — TOZD TIKA Trbovlje.