LETO JL
Fanmetu Iterfl-
ka I Din meaečno. trn te sprejema lisi V upTart, naročnina 4 Din, na dom ia
E polti dostavljen
I 9 Dtn. • Celoletna naročnina ie 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna U Din. Cene inse-ratoro po dogovora
Fcfcnm« plafiB« * fotovfof
fosameraa stcvfTka 1 Din
■i
J>OHEnE£JSKI
0redni3tv»-. Kopitarjev« al. tt. 6/IIL Telefon it	ia
29 >6 — List izha-la Tvak ocmedeliek
Uprav«. Kopitarjeva olica štet 6 Poštni ček račira. Ljubljani 15.179. Telelou Uer 3903
Božična poslanica dr. Beneša
Češkoslovaški predsednik je prepričan, da je v Evropi ohranjen
Praga, 26. dec. Kakor vsako leto, je tudi letos predsednik republike dr Edvard Beneš imel na božični večer velik govor, ki ga je s pomočjo radia slišala vsn država. Prezidentov govor je na vseh področjih, ki jih je omenil, tako na zunanjepolitičnem, gospodarskem in notranjepolitičnem, poln vedrega optimizma.
Prvi del svojega govara je prezident posvetil svetovnemu političnemu položaju in izvajal: »Najnevarnejše povojno leto je bilo leto 19"5A. V. tem letu so se evropske države pod vplivom, ki ga je povzročil nov razvoj razmerja sil. prostovoljno ali neprostovoljno odmaknile od do-takratne politike, ki jo našla svoj izraz v ravnotežju Zveze narodov, in so prešle javno v dobo zopetne neposredne rivalitete in neposrednega merjenja moči med seboj. Leto 1936 je bilo tako leto preloma in ga v mednarodnem koncertu označuje nova pridobitev moči na strani avtoritativnih držav, na škodo ostalih velesil in držav.
Leto 1937 pa je vendar že prineslo spet izenačenje moči meri tema dvema taboroma. Na koncu leta |9"*7 vidimo, da jc franeosko-angleško »sodelovanje znova postalo intenzivno, dalje opažamo približanje k Združenim državam severne Amerike ter popustitev napetosti med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Leto 1937 je moralo prevzeti
od leta 19% težko mednarodno krizo, vendar jo je pričelo kinnlu izenačevati, pomirjati in normalizirati. če smo v teku leta 19)6 in v začetku leta 1937 govorili o možnosti evropske vojno, so vendnr bili /.ntlnji meseci leta 19»? izpolnjeni z diplomatskimi pogajunji in sestanki, ki brez dvoma — ne glede na to, da je medtem izbruhnila nova vojna na Daljnem vzhodu — potrjujejo, dn nn kakšno evropsko vojno ni misliti, da je možnost tnke vojne mnogo manjša, kakor pu je bila v preteklih mesecih in letih. Videti je» da velesile — vse brez izjeme —, ko cenijo in merijo medsebojne moči, prihajajo do zaključka. da bi vojna v Evropi rodila bilanco, ki je enaka katastroti, in da ne bi prinesla nobene rešitve.
Če vidim v letu 19% leto težkih kriz in v letu 1937 leto izenačenja moči, se mi zdi da bo leto 1918 leto pogajanj, razgovorov, iskanja po nekem sporazumu in slednjič tudi leto, ki bo prineslo sklepe vsaj delnih in prehodnih dogovorov, ki bodo vodili potem do koučno-veljavnega sporazuma, kateri bo v Evropi dejansko zagotovil mir.
Pogoji za ta razvoj so v Evropi podani: španska revolucija in intervencijsko vprašanje so.
mir
kakor se zdi, glede n,i njuno mednarodno plat, v likvidaciji. Polagoma postaja iz tega povsem notranja španska revolucija Nemčija se osredo-loeujc n« svoja pogajanja / zapadli i m i silnmi in sovjetsko Rusijo ter »e /lasti posveča tudi svojim notranjim' vprašanjem Napetost \ Sredozemlju šc traja, vendnr sc je položaj pomembno poeno-stnvil, ker je odpadlo špansko prašanje. Potovanje lorda Ila1ifaxa v Nemčijo je dalo vsaj tri važne zaključke: Jnsno ugotovitev, da so zapadne sile pod gotovimi okolnostmi pripravljene razpravljati o kolonialnem vprašanju, dalje, tla imajo /elo močmi interes na tem. dn m- obdrži mir v Srednji Evropi in dn smatrajo pogajanja in spora/um z Nemčijo /a možen.
lorej so danes podani boljši pogoji /,i diplomatske razgovore, ludi naša država je pripravljena nanje.< Prezident dr. Beneš jo nato govoril še o odnošnjn svoje dr/ave s sosedi in zaključil svoja izvajanja o mednarodnem položaju z zagotov ilom, da sc 7 letna gospodarska kriza končnoveljavno umika časom dela in novega pridobivanja. Nato je dr Beucš posvetil svoja izvajanja češkoslovaškim notranjim vprašanjem in je zlasti naslovil lepe besede na češkoslovaško armado.
Odločen protest sv. očeta
Rim. 26. decembra. AA. (Havas) Sv. oče papež Fij XI. jc predvčerajšnjim opoldne sprejel deset članov sv. kolegija, ki so vladarju — prvemu duhovniku .želeli grečne praznike. Tej nvdienci jc prisostvovalo ludi 29 kardinalov, med njimi 28 ku-rijskih Pn čestitki zastopnika sv. kolegija jo kardinal Granito di Belmonte, ki je doyen kardinalov, prečital svečano adreso. v kateri je med drugim rečeno, da jc letos dolgotrajna bolezen vladarja in prvega duhovnika povzročala največje skrbi vsemu katoliškemu svetu. Adresa naglaša, da je sv. oče tudi za časa svoje bolezni neulrudljivo deloval za blagoir Cerkve. Pri tem sc navajajo letošnje cn-riklike sv. očeta in posebej naglašajo besede, ki Jih je vladar — prvi duhovnik v njih iz.rckcl zoper
protiversko propagando v nekih državah. Končno izražajo kardinali v svoji ndresi tople želje in zdravje sv. očeta.
V odgovor nn čestitke članov sv. kolegija in adreso kardinalov je imel papež govor, v katerem jc med drugim dejal. Odločili se moremo za glasne, jasne in svečam besede. ki jih mora slišali ves srni. Opozorili moram ua neke nkoliiiine »n poudarili neka načela. Nesporno je dejstvo, da » nekaterih driavah preganjajo Cerkev z izgovorom, da se vmešava r politiko. Papež jo pri lem poudaril,, da mora odločno protestirali proti takim nazorom <i> naglasil i, da r takih primerih nikakor ne gre za politično, temveč samo cerkveno akcijo
Ameriško-japonski spor poravnan?
Ameriška vlada je zadovoljna z odgovorom Japonske
Vashington, 26. der. Japonski poslanik v W.i-nhingtonu jc izročil ameriški vladi odgovor tokijske vlade na znano ostro nolo z dne 11. decembra t. L Odgovor predvsem obžaluje incident in Klasti poudarja, da je bil poveljnik dotičnega oddelka zračnili sil takoj odstavljen, čeprav so jc napad na topničarko >Panay-: izvršil pomotoma. To se je zgodilo zato, da sc varujejo interesi Amerike. Da bi povsem preprečilo vse nadaljnje take neljubo incidente, jn japonsko mornariško poveljstvo izdalo strogo povelje, da je treba v področjih. kjer sc nahajajo ladje tnjih držav, postopati e največjo previdnostjo in da je treba žrtvovati eelo. strategične koristi, da se izključijo incidenti.
Istočasno z odgovorom japonske vlade na noto Združenih držav pa objavljajo ameriški lisli poročilo poveljnika topničarko >Panay< llughcsa, ki pripoveduje: »Prva bomba z japonskih letal jc padla na poveljniški most in ga porušila. Za "no ali dve minuti sem pri tem izgubil zavest. Ko sem prišel zopet k sebi, sera se znašel na krovu. Glava mi je bila vsa oblita s krvjo in začutil sem ludi bolečo rano na nogi. Ker se nisem mogel sam dvigniti, me jc neki častnik prenesel na glavni krov. Tu sem slišal, da delujejo protiletalske strojnice moje topničarko in ugolovil, da moštvo izvršuje moja povclja.c Nadalje pravi poročilo poveljnika potopljene topničarke, da so bila japonska letala, ko so vrgla prvo bombo, lo 30 metrov nad morsko gladino in da so kljub zadostni in jasni oznaki ameriške pripadnosti ladje še celo uro metala na ladjo bombe in jo tudi obstreljevala s strojnicami. Ko je posadka potapljajoče se ladjo v dveh čolnih poskušala doseči oiirežjo, so jo letala še nadalje obstreljevala s strojnicami.
Ameriški odgovor
Washington, 26. dec. A A. Poslanik Zedinjenih držav v Tokiu je izročil japonski vladi noto, ki sc nanaša na potopitev topničarko Panay: na reki Nagce. Ameriška vlada pravi v tej svoji noti med drugim: Vlada Zedinjenih držav je sprejela r, zadovoljstvom na znanje naglico, s katero jc japonska vlada v odgovor na ameriško noto r dne 14. decembra sprejela vso odgovornost za incident, izrazila svojo obžalovanje zaradi potopitve topničarke >Panayc in hkrati ponudila primerno odškodnino za škodo, ki jc pri tem nastala. Vlada Zedinjenih držav je mnenja, da sc poročilo japonske vlade o izdanih ukrepih sklada z zahtevami, ki so bile obrazložene v omenjeni ameriški noli. Kar sc tiče okoliščin, v katerih jo nastal incident, sc je japonska vlada sklicevala v svojem poročilu na zaključke svoje preiskovalne, komisije. Kar se teh inključkov tiče, vztraja ameriška vlada pri rezultatih svoje preiskave, kakor jih je obrazložila v omenjeni noti. Spričo tega sc ameriška vlada nadeja, da bodo ukrepi, ki jih je izdala japonska vlada, zadostni za lo, du se v bodočo onemogočijo sleherni uapadi ili tudi vsakršna nezakonita intervencija japonskih oblasti ali čel. ki hi kakor koli škodovala interesom in imetju ameriških držav.
Ameriška nota je, kakor zatrjujejo tukajšnji politični krogi, napravila konec napetim odnoša-jotn mod obema državama. Vendar ta incident, šo ni povsem likvidiran. Vsekakor jo treba dognali odškodnino, ki jo bo morala plačati japonska viada.
Washington. 26 dec. AA. Ameriški listi incidenta še ne proglašajo za likvidiranega in poročajo. da bo ameriška vlada ponovno proučila vse dokumente, ki jih ima sedaj nn razjiolago o tem incidentu, tako od svoje komisije, kakor od japonske vlade, da bi se vsaj bolje pojasnile nekatere okoliščine. Listi pa pri vsem tem ugotavljajo. da je predsedniku Roosoveltu uspelo zediniti ameriško javno mnenje v tej stvari, lako da lahko
bodo in prosto
lo
F«1' v vse kraje od šanghaja ... Sučova. Vn osnovi tega zagotovila bodo tuja podjetja lahko spet odvažala blago iz svojih skladišč v tem področju.
Vo na ie drata stvar
Tokio. 'J6. dec. A A. Japonska vlada se je zaradi vojne na Kitajskem zadol/ila za nadaljnjih 200 milijonov jenov, lc dni je bilo izdanih /a I"50 milijonov državnih vrednostnih papirjev ter za ":0 milijonov vrednostnih papirjev ja|>onske Narodne banke.
Boji v Teruela še divjajo
Nacionalistična posadka se hrabro brani
Snlamanca. 26. dec. AA. Vrhovno poveljstvo generala E ranča je objavilo davi naslednji komunike: Ne tcruellski fronti se operacijo nadaljuje Posadka v Teruelln še zmeraj odbija vse sovražne napade. Republikancem je prizadejala že mnogo izgnb.
Snlamanca. 26. dec. AA Po tukajšnjem radiu je bil sinoči objavljen naslednji komunike: Republikanske čete, ki so obkol jovale Teruell, so hkrati nenehoma obstreljevale naše postojanko. Vsi sovražni napadi so liili odbili. Ceste, ki vodijo v C oncudo, so popolnoma razdejali Rdeča vojska jc spričo lega ostala brez vsakega stika s svojim zaledjem. Nacionalistično letalstvo jc medtem ponovno bombardiralo Barcelono in še nekatera druga republikanska mesta.
San Sebastijan, 26 dec AA. Radijska postaja v Teruellu je ruazglasila, da rdečim kliub njihovim naporom ni uspelo prodreti v center mesta. V nji liovih rokah jc le del Tcruclla. Nacionalisti so bili danes ojačcni z novimi oddelki.
Protiofenziva generala Arande
Pariz. 26. dec. AA. (DNB) Nekateri listi poro b»jo o proliolenzivi generala Arande na teruellskem bojišču in pravijo, da se uspešno razvija. Nacionalistične čete prodirajo zmerom bolj proti sredini mesta in v fiosamezne mesine okraje ki so jih rdeči v zadnjih dneh zavzeli.
Fran ho svojim bojevnikom za božič
Snlamanca, 26. de< . AA. General Franco jc poslal svojim vojakom posebno božično poslanico v kateri pravi naslednje: Vam vsem, ki ste v rovih v mrazu in izpostavljeni toči nabojev in granat, pošiljam izraz svoje globoke vere v bližnjo in končno zmago, svoje nade, ki je zgolj odraz vašega prepričanja. Vsem vašim materam, sinovom in bratom izražam svojo hvaležnost /n njihove napore v tihi borbi, s pomočjo katerih bodo tudi oni pripomogli k vašemu nnprcdkn in zmagi v Španiji. Španski delavci, vam obetam, da vam bom zn usluge, ki ste jih storili domovini, ustvaril boljše pogoje zn življenje, tako da bo vosa domovina vedno taka, kakor ste si jo zamišljali. Vsem pošiljam izraze svoje ljubezni, hkrati pa ludi poziv, dn se bore še nadalje pogumni do zmage naše pravične stvari, ki je hkratu stvar vsega krščanskega sveta. Živela Španija!
Republikanska poročita
Madrid. 26. dec. AA. Tri dni po padcu le-ruclla so bile nacionalistične čete zabarikadiranc srodi mesta Ic šc v treh zgradbah, v seminarju, v podružnici španske narodne banke in se v neki drugi večji zgradbi V semenišču sc jc bilo zbralo okrog VK) ljudi, med ujinu tudi mnogo /ena in otrok Republikansko poveljstvo jih je že nekajkrat pozvalo naj sc vdajo, nacionalisti pa so doslej vzttajali v teli svojih postojankah.
Madrid. 20 decembra. AA. Na pcKamcznih odsekih madridske fronte so sc danes razvijale le topniške borbe. Vladno topništvo je obstreljevalo v glavnem nacionalistične postojanke vzdolž ceste prof j Coruni. Nacionalisti so na odseku pri Časi del Catnpo poskušali izvršiti nekaj napadov, a so bili že takoj spočetka odbiti z močnim topniškim obstreljevanjem. Na fronti pri Jarami jc vladno topništvo obstreljevalo nacionalistične utrdbe na grebenu Questa de hi Reina. Vladno letalstvo jc izvršilo več izvidniškili poletov.
Pariz. 26. dec. A A Bivši španski zunanji minister in delegat pri Društvu narodov, Navares, ki je bil sedaj imenovan za poslanika španske republikanske vlade v Londonu, je na svoji poti na novo službeno mesto v Parizu izjavil uredniku lista lPopulnire-i med drugim: Za one, ki se še vedno igrajo / idejo kompromisa med republikansko in nacionalistično špansko vlado, bi bilo najbolje, dn sc za nekaj dni odpravijo nn fronto. Tam bodo spoznali, kako nesmiselni so njihovi nazori. Ropnblikanska Španija se noče nad nikomer maščevati, toda /n Irdno se je odločila uničiti svoje nasprotnike in pregnati tuje zavojevalce i/, svoje dežele. Vojna sc zares more zaključili lc z zmago republikanske spani.jc.
razvije svojo nadaljnjo akcijo, ne da hi t-e mu bilo treba bati kakršne koli kritike,
Šanghaj, 26. decembra. A A. O usodi rranro-skih misijonarjev v llančavu že nekaj časa ni bilo nobenih vesti. Danes je končno prispelo poročilo iz janonski ga vira. da so živi in zdravi.
Šanghaj. 26. dec. AA. Neredne kitajske čete, ki sc bore proti Ja|x>ncem v llopeju in na šantunšk: meji, so zavzele Jenčan in Loling. Sedaj «j prizadevajo. da bi razdejale japonske prometne /veze v neposrednem zaledju japonske tionte.
Japonci prodiralo dal e
šanghaj, 26. decembra. AA. .laponri so končno navzeli llangfau. Njihove prednje čete so prodrl* te do Eujanga, ki leži 30 kin južno od te lukc.
Japonsko službeno poročilo naglnša. da tuji dr-žrfvljitlnVkt"živijo v Han&čuju, niso bili nič oškodovat o nriliki borb za lo mesto.
šanghaj, 26. decembra. A A. Poveljstvo japon-ske rn tiarice jo izdalo kratek komunike, v katerem zagotavlja tujim državljanom popolno svo-
IVove telefonske številke
i-Slovenec«, iPonedeljski Slovenec«. »Slovenski dom« imajo sedaj naslednje telefonske Številke: 40 01, 40 02. 40 03. 40 (M in 40 05.
Mestni magistrat ima številke 40-21 do 40-30.
Banska uprava ima številke: 45-71 »lo 45-75 45-6), 4601 do 46-60.
Mestna reševalna postaja ima od sedaj naprej številko 44 44.
Polcijskc stražnice imajo naslednje številke: 21-00, 22-00. 21-00, 24-00, 2560, 27 00, 28-00. 29-Ofi in 30-no.
Policijska uprava ima številke 31-00 in 32-00.
Policijski upravnik ima štev. 35 00.
Poveljstvo varnostne straže ima štev k»-00.
Pokojninsko vprašanje časnikarjev
Belgrad. 26. doc. A A. .Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragis.j Cvetkovič ie predvčerajšnjim sprejel zastopnike belgrajske sek cije Jugoslov. novinarskega združenja in jim je glede pokojninskega zavarovanja novinarjev dal naslednje pojasnilo:
Na osnovi I. 86. finančnega zakona ru leto 1037-1K ;c minister za socialno politiko in narodno zdravje izdal uredbo o razširjenju pokojninskega zavarovanja usliižbenccm, ki je bila objavljena \ Službenih Novin.ih« 20 novembra l(W lcij pod •>t. 272, In po Literi se pokojninsko zavarovanje uslužbencev v smislu določb izpopolnjena teksta zakon,i o pokojninskem zavarovanju uslužbencev z dne 12 decembra 1033, razširi na vse uslužbence ki so dolini zavarovati se v emislu 1. 2. in 3. tegn zakona in ni vb eostalc kraje kraljevine Jugoslavije, kier ohvernoati za tako zavarovanje doslej sc iii bilo.
I o pokojninsko zav arovanje pa ne obsega tudi novinarjev kot javnih delavcev, v smislu $ I. uredbe o ureditvi odnosov med novinarji in lastniki listov, ker ie na osnov, § 84. finančnega zakona /u lela 103738 minister /a socialno politiko in narodno /diavje pooblaščen s |>oschio medbo urediti odnc«-e med novinarii in lastniki listov, kakor 'udi zavarovanje novinarjev za primer starcrlj in onemoglosti.
Dokler bo vveljavi določba 2. točke (i 84. lin. zakona za leto 1037 JS. se na novinarje ne more razširiti obvezno zavarovanje v smislu uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja uslužbencev, ki je bila izdana na osnovi pooblastila v $ 56. finančnega zakona.
Božični mir v Beloradu -
Ileigrad. 20. dec. m. Božično praznike so. l;a-kakor običajno, tudi letos bol,"rajski katoličani proslavili zelo slovesno. V vseh katoliških cerkvah so bilo polnoČnlce. Vso corkve so bile nabito polno tako pri polnočuici kakor tudi pri vseh opravilih na božični dan.
V	političnem pogledu je vladalo popolno zatišje. VeČina katoliških ministrov je odpotovala v svojo domovino ter v krogu svojih družin prebil« božične praznike. Belgrada je odpotovala tudi večina poslancev in senatorjev.
V	skupščini tudi ni delal finančni odbor, ki se spet sestane v sredo, dne 20. t. ni. ter bo nadaljeval razpravo o proračunu vojnega in notranjega ministrstva.
Novi vrbashi ban
Belgrad. 26. dec m. S kraljevim ukazom je postavljen za bana vrbasko banovine poslanec dr. Todor Lazarcvič. Novi ban je zasedel banskn mesto v Banjaluki, ki se jo izpraznilo, ker je bil bivši ban Bogoljub Kuiundžič imenovan za ministra za gozdove in rudnike. Novi ban ie ves čas pripadal poslanskemu klubu ,IRZ.
Spremembe v Narodni banki
llrlgrad. '.'6. decembra. A A. V imenu Nj. Vel kralja Petra II. jc bil z ukazom kraljevih namestnikov na svojo prošnjo razrešen dolžnosti prvi viceguvrncr Narodne banko kraljevino .Jugosl« vije dr. Jovan l.orčeiič, V imenu Nj. Vel. kralja Petrn II. sta bila z ukazom kraljevih namestnikov na predlog finančnega ministra imenovana: zn prvega viceguveriiPrja Narodne banke kraljevine Jugoslavije dr. Ivo Piliti, drugi vieoguverner Narodni banke, za drugega viceguvertierja pn Milorad Zanič, načelnik ministrstva za trgovino in indu strijo v pokoju ter glavni tajnik belgrajske borze.
Ljudsko štetje v Bolgariji in na Finskem
Sofija. 26 dec. AA. Po |iodatkih o lanskem štetju, ki so bili zdaj objavljeni, šteje Bolgarija 6,000.215 prebivalcev. Pred II leti jc štela 5.478.741. Na kvadratni kilometer bolgarskega ozemlja odpade 50 ljud: Sc leta 1000 je bilo v Bolgariji 80.17 odstotkov kmečkega prebivalstva, do lani je ta odstotek padel na 78.52. Nepismenosi sc jc v Belga-riji razvi|ala 'akole: let« 1880 je bilo 3.3';* pisntr nih. leta 1000 27.0%. leta l<>20 33.7%, lani pa 47.86% Od moških je bilo lani 58.40%, od /ena pa 37.2 odf:. pismenih
Helsingtors. 26. dec. AA Sedaj so bili objav Ijeni končni podatki o ljudskem štetju, ki je bilo izvršeno 31. decembra preteklega leta. Finska re-
publika je tedaj štela 3,807.163 prebivalcev, 70.1% jc bilo kmečkega prebivalstva.
Krvav božič v Palestini
Bitka med angleškimi četami in Arabci pri Tiberiji
London, 26. decembra Tukajšnje časopisje obširno poroča o hudi bitki med angleškimi četami in arabskimi strelci pri Tiberiji, v kateri je bilo ubitih 18 Arahrov
Arobci so pri Haifi iz zajede napadli židovski omnibus Policijski uradniki, ki so spremljali avtobus, so poklicali vojaško pomoč. Tudi letala so stopila v akcijo. Šele pozno zvečer sc je posrečilo Arabce, katerih »lovilo jo naraslo med bojem na čez 100. obkolili Nastop tPme je prekinil borbo.
Londonsko časopisje pravi, da je bil omenjeni boj največji in najuspešnejši udarec, angleških oblasti proti arabskim revolucionarjem. Policija in angleško čete niso itnele nobenih izgub. Vojaštvo je obkolilo vse ozemlje okrog Nazareta in Tiberije llaifa, 26. decembra. AA. Angleški oficir, ki jc bil včeraj pri spopadu v galilejskem gričevju ranjen, jo danes podloge] poškodbam. I' onrm spopada je po najnovejših podatkih padlo 41 upor p'kor.
Božični gostje našega kralja
Belgrad, 26. dc<\ m. Gostje kralja Petra II., ki »o t Belgradu prebili božične praznike, so si danes ogledali ruzirn znamenitosti mesta. Tako so si ogledali tudi letališče v Ženinim. Obiskali so nato še razue prireditve. Dunes jim je kralj priredil t Avtokliibu slavnostno kosilo, Ui se ga je udeležil kraljev odposlanec. l*o kosilu so so vsi odpeljali na dvor. kjor jo bila slovesnost ob priliki materinsko proslave. V dvoru jc bila najprej akademija, kateri so prisostvovali kralj Peter, kraljica Marija, kraljeviča Tomislav in Andrej ter kneževiea Aleksander iu Nikola. Po končanem sporedu so prejeli vsi kraljevi gostjo bogata darila.
Ob priliki današnje materinske proslavo »Ma-teric« je kraljica Marija obdarovala olroke v zavodu za slepo.
Materinski praznik na dvoru
Belgrad, 26. decembra. AA. Današnji praznik matere je bil na dvoru zelo svečano proslavljen. Velika dvorana starega dvora je bila popoldne ob 14. že vsa zasedena. Razen otrok, kraljevih gostov, ki se mudijo tu žo štiri dni, so prišli k svečanosti tudi otroci osnovnih Sol iz Belgrada, ki so siromašni in odlično napredujejo. Oh 3. so vstopili v dvorano Nj. Vel kralj Peter, Nj. Vel. kraljica Marija. Nj. I'ts. kraljeviča Tomislav in Andrej, Nj. Vis. kneginja Olga ter Nj. Vis. kneievič Aleksander in Nikola. Oh njihovem prihodu jc godba kraljeve garde intonirala himno. Deca pa se je oiilasila z navdušenimi vzkliki: 'Živel kralj Peter 11., Uvela naša kraljica, živel kraljevski dom'.
Ko je kraljevska rodbina zavzela svoje mesto, jo, dekletce Radmila Stojičeva, učenka IV. razreda osnovne šole v Belgradu, pozdravila Nj. Vel. kraljico Marijo. Nalo je pa stopila k njej in pripela trobojko Nj. Vel kraljici Mariji v imenu vseh prisotnih otrok. Nj Vel kraljica jo je vprašala po imenu, po domu in Soli. Nato je mala deklica sedla in zatem se je takoj pričela prireditev.
Najprej je pozdravil Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljico študent Glasbeno šolo Bogdan Vorkapič. Pozdravu je sledila dramska scena »Jugoslavija« od Voje Iliča mlajšega. Scena je bila zelo živo-pisna in podali so jo dijaki belgrajskih gimnazij y narodnih nošah. Nato sta sledili dve humoreski,
ki sta ju predvajali učenci ljudske šole »Starina Novake. Artisti so za tem predvedli še nekaj za-bavnib točk. Ob koncu so predvajali nekaj slik iz filma o naši vojski in mornarici. Pri tem so otroci spet živahno vzklikali Nj. Vel. kralju, Nj. Vel. kraljici in naši vojski. Ko se je prireditev v ve. liki dvorani dvora zaključila, je mala Stojičeva spot pristopila k Nj. Vel. kraljici Mariji in ji odvezala trobojko.
Otroci so za tem odšli v rdeči salon, kjer so jih Nj. Vel. kralj, oba kraljeviča tn kneževiea obdarovali s svojimi slikami, z južnim sadjem in raznimi slaščicami.
Okrog 5 ure so sc otroej zbrali v jedilnici, kjer so jih pogostili z južino, s kakaoiu in kolači. Ob 17.30 so vstopili v jedilnico Nj. Vel. kraljica, Nj. Vel. kralj Peter, Nj. Vis. Tomislav in Andrej ter Nj. Vis. kneževiea Aleksander in Nikola. Pristopili so k otrokro in so z njimi celo uro razgovarjali. Ze takoj pri vhodu je Nj. Vel. kraljica pristopila k nekemu dečku po imenu Miodrag Kreč.kovie. Povprašala ga jo, odkod je. Dejal ji je, da je iz Sarajeva. Nuto ga je vprašala, v kateri razred hodi, in jc dejal, da v peti. Nj. Vel. kraljica ga je .še povprašala, kako se uči in kako mu ugaja v Belgradu. Tako je povprašala onega za drugim. Ustavil« se je tudi pri Zagrebčauki Nevenki Stefanovičevi Tudi njo je vprašala, kako sc uči, ali ima še starše, kaj delajo, kako živi in ali starše ulvopa. Malo Zagrcb-čanka ji je bistro in pametno odgovarjala na vsa vprašanju. Tako je Nj. Vel. kraljica obšla vse otroke in jih povpraševala, odkod so, kako se imenujejo. Čestokrat je pomilovala dečko in deklice tor jim ljubeznivo svetovala, naj se. uče in ubogajo svoje starše, pa ho vse dobro. Tako se je ustavila pri posameznih, ki so bili z Splita, I jubljane. Suboiiee. Skopi ja, Dubroviku in Ce-finja. Za vsakogar jc našla ljubeznivo besedo in dober svet.
Ob 6.30 so med novim navdušenim vzklikanjem vseh mladih postov ki so v/.klikali: Živel kralj Peter II., živela kraljica Marija, živela kneginja Olga, živel kraljevski dom, Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica Marija. Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej ter Nj Vis. kneževiea Aleksander in Nikola zapustili stari dvor.
Kako smo letos bozičevali
V Ljubljani
Božični prazniki so za nami. Zares je žalostno, da se dandanes, ko so hude stiske, ljudje takorekoč boje velikih praznikov. Vsak jiraznik pomeni stroške za darila, za poklone, za razna praznična ugodja in že davno so minili tisti lepi časi, ko so državne ali samoupravno oblasti, občine iu zasebna podjetja poklanjale za božično praznike svojim nastavljenemu iu uslužbencem kakšen dober priboljšek. Ce je bilo letos to kje, je bilo malenkostno in skromno. No, kljub temu jo bila kupčija pred prazniki še dokaj živahna, zakaj nameščenci so si od ust pritrgali, du so prihranili za božič in poklonili svoji družini nedolžno veselje. Trg božičnih drevesc na Kongresnem trgu ros ni bil razprodan, toda večina prodajalcev je bila zadovoljna s kupčijo. Samo najvišja in najdražja drevesca niso bila prodana. Cena drevescem se je letos seveda nekoliko zvišala.
Tri lepe božienice
Ljubljanski prostovoljni gasilci so imeli v petek ob 3. popoldne prav lepo božičnico. V njihovih prostorih v Mestnem domu je bilo postavljeno božično okrašeno drevo. Božičnice so se udeležili skoraj vsi člani gasilske čete Ljubljaua - mesto, njihove žene in otroci. Božičnico je počastil z obiskom mestni župan dr. Adlešič, katerega je pozdravil starešina ljubljanske župe gosp Stanko Pristovšek Obdarovanih je bilo nato okoli 100 otrok iz družin gasilcev s perilom, obleko, sladkimi dobrotami in drugimi darovi.
V zavetišču za onemogle je bila na sveti večer ob 4 popoldne prav tako lepa božičnica. Onemogli starčki in starke so se zbrali v skupni jedilnici. Ob 4. so dospeli v zavetišče mestni župan gosp. dr. Adlešič s svojo soprogo, podžupan dr. Kavni; har načelnik socialnega odseka kanonik dr. Klinar', mestni fizik dr. Bas, upravitelj zavetišča gospod Langus, ravnatelj socialnega urada svetnik Svetel ter drugi odličniki. V dvorani jo bilo postavljeno lepo božično drevo. Lep govor je imel nato ravnatelj socialnega urada svetnik Svetel, ki je izrazi! želje mestne občine, da bi toploto božičnih praznikov občutili tudi njeni stari varovanci.
Mestai župan dr Adlešič je v svojem govoru izrekel nekaj globokih misli. Naglasil jo, da je mestna občina prava mati svojih občanov, zlasti tistih, ki si sami sobi ne morejo v življenju pomagati zaradi onemoglosti.
Za županom je pozdravil vse odličnike zastopnik onemoglih starčkov, vmes pa sta dva otroka upravitelja Langusa, deček in deklica, deklami-rala primerne pesmi za to priliko. Navzoči so zapeli božično pesmi, nato pu jo g. župan obiskal vso sobo. Župan in županja sta se prisrčno pogovarjala zlasti s tistimi, ki niso mogli vstati k božičnim slavnostim. Starčki in starko so bili primerno obdarovani.
Prav prisrčna božičuica jc bila v ljubljanski splošni bolnišnici ua sveti večer Prireditev jc bila v dvorani I internega oddelka, kjer je bil« uprizorjena primerna igra. Navzočni so bili pn-marij internega oddelka univ. prof dr. Matko, šemperski župnik Košmerlj, ravnatelj dr Blatnik, bolniški kurat p. Slana tn drugi odlie.mkl. Slovesnost so pričele, lismiljenke. -> svojim pevskim zborom so lepo /apele božično »Vesel,te so rodovi« ter druge božične pesmi. Ljubko je učinkovala gojenka Lichtonturnovcga zavoda, ki je na harmoniko zaigrala vee narodnih pesmi. Go-ienke tega zavoda so izvrstno zaigrale igro -Nno-gulčieo« Bolniki in obiskovalci so bih s prireditvijo zelo zadovoljni.
Cerkvene slovesnosti
Ljubljanske cerkve so bile na sveli večer pri polnočnicah in na sveti dan polne. Prebivalstvo je s pobožnostjo prihitelo ter se udeležilo cerkvenih slavnosti. V stolnici je daroval polnočnlco škof dr. Rožman, prav tako na sveti dan ob 10. dopoldne. V drugih ljubljanskih cerkvah so bile polnočni?e in slovesne dopoldanske in popoldanske službe božje prav tako obiskano, lako da so kile vse ljubljanske rorkve nabito polne.
Razstava kanarčkov
V poslopju ljubljanske učiteljske šolo je bila nv-d prazniki razstava kanarčkov, ki jo je otvoril » lepim nagovorom mestni župan dr Aolosic.
Prometna nesreča pred glavnim kolodvorom
Na sveti dau okoli pol 9. se je pripetila pred glavnim kolodvorom huda prometna nesreča. Do glavnega kolodvora vozi po Dunajski in Masnry-kovi cesti tramvajski voz, ki so tum ustavi, nato pa se po kretnici preobrne, tako da gre spet po desni strani proti pošti. V soboto zjutraj pu je bila nad Ljubljano gosta megla in voznik je spregledal, da mu vozi nasproti z vso naglico tramvajski voz ipred bolnišnice. Tramvaj, ki je pri-vozil od pošte do kolodvora, se jc pravpar ustavljal, medtem ko je voz od bolnišnice bil še v polnem teku. Oba vozova sta na tiru trčila. Trk je bil vprav strahoten. Popokale so vse šipe in sprednja dela obeh voz sta bila uničena, saj je pri trku skrivilo prav vse odbijače. V vozu novega tipa, ki je vozil od pošle do kolodvora, slučajno ni bilo nobenega potnika, pa tudi vojniku in kon-dukterju se ni pripetilo nič hudega. V vozu, ki je prihajal od bolnišnice, pa so bili trije potniki, toda tudi njim se ni nič zgodilo. Tudi na lem vozu sta odnesla zdravo kožo voznik iu kondukter. Tramvajska družba pa trpi okoli 10.000 din škode. Edini krivec te nesreče jo pač gosta niogln, ki jc bila na božični dan po vsej Ljubljani.
V Mariboru
Maribor. 26. deembra.
Letošnji božični prazniki so potekli Mariborčanom brez dogodkov, ki bi bii razburjali duhove. Ker je letos pomagala tudi narava, ki si je za praznike nadela belo snežno obleko, smo božičevali v pravem božičnem razpoloženju. Mariborčani so se tudi letos držali lepih, starih tradicij ter so ostali za praznike doma. »Putnik« je skuša! organizirati več avtobusnih izletov za smučarje v razne zimskošportne postojanke doma in v Avstriji, vendar tli bilo za te izlete odziva. Zato pa jc bilo mesto na oba praznika tako živahno, da je sličilo pravcatemu mravljišču. Tudi lokali, gledališče in kina so bila zelo dobro obiskana zlasti danes popoldne iti zvečer. Tudi 6voje verske dolžnosti Mariborčani za praznike niso zanemarili. Že na sveti večer so bila svetišča pri polnočnicah zelo dobro obiskana, včeraj, na božič pa so bila pri dopoldanskih slovesnih sv. mašah lako napolnjena, da
Llllan Harvey in Willy Birgel
v krasnem velefilmu plesa, glasbe in ljubezni
Fanny Els§Ser
Najnovejši žurnal, romantika divjega zapada ild.
Predstave ob 8«., 19.15 in 2115 Url
ljudje niso imeli prostora. Saj gredo na tak praznik, kakor je božični, k maši celo tisti, ki drugače redkokdaj vidijo cerkev od znotraj. Tudi pokojnikov so se letos za praznike spominjali Maribor čani po lepem starem običaju. Na vseh pokopališčih so na sveti večer žarele 6inrečice. da je izgledalo na božjih njivah kakor o Vseh svetih. Najlepše so priredili v Radvanju, kjer so vaščani postavili na svojem vaškem pokopališču na radvanj-6kcm polju ogromno smreko, okrašeno s 6večami. Okrog nje se je zbralo polno ljudi, radvanjski gospod kaplan je imel lep nagovor domača godba pa je igrala božične pesmi Kakor smo že omenili, so prazniki minili brez razburljivih dogodkov. Celo na policiji skoraj niso imeli opravka, zapori so ostali prazni in stražniki niso imeli na cestah nobenega posla.
V Celju
Božični prazniki so v Celju polekli v pravem božičnem razpoloženju. Vse dni se nt pripetil uiti on večji dogodek, ki bi motil božični nur. Pomožna akcija, ki jo je ustanovila celjska mostna občina, du bi pomagala najbcdnejšim celjskim prebivalcem, jc nabralu po mestu prostovoljno prispevke Celjani so pokazali, da imajo srca in so darovali obleko, živeža, drv in še gotovino. Tri dni pred prazniki so bili hodniki na mestnem poglavarstvu polni revežev, ki so prejemali podpore od mestne občine kuko veseliti obrazov so odhajali, ko so dobili premoga, drv ali pa nakaznico zu živež. Odlično se je izkaza.a tudi Vincencijeva konferenca, ki jo uiarsikute-reniu revežu pripravila zu božične praznike, ko se čuti največje pomanjkanje v družinah, vsaj nekaj božičnega veselja^Celjske ^le^o^ujvo-
so ile
dobro obiskane in natlačeno do zadnjega kotičku Zn praznike so prišli na račun tudi smučarji, ki so do sedaj tarnali, da je letos šc celo zima odpovedala. Vse je pohitelo iz mestu in so veselilo lepih božičnih dni. Na božič zvečer pa je začel na leta vali sneg. Štefan je bil nanovo odet v snežno obleko in ulice so bile prazne, kajti v«; so se umaknili v tople sobe ali lokale, ki so bili povsod polni. Tudi kina stn bila dobro obiskana. Za novo leto bomo imeli v Celju kar tri kinematografske dvorane. To je za Celje nekaj po-sebnegu, saj še Muribor nima treh kinematografov. V Orlovskem domu jc priredila SK Jugoslavija božičnico za svoje člane, društvo Vzajemnost pa jo uprizorilo nn Štefanovo v Narodnem domu lepo igrico, katere se je udeležilo veliko število Celjanov in okoličanov.
jih božifnicuh razveselile svoje male, posebno najrevnejše delavsko otroke. Na sveti večer so Celjani hiteli k polnočnicam. Vse cerkve so bile
Mavrica o božiču
Iz Št. Vida pri Stični nam jKiročajo: V petek zjutraj je bile videli mavrico. Konca polkroga sta prav lepo žarela. Zgoraj pa ni bila opaziti mavričnih barv. Pač nenavadna prikazen za dan pred božičem.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča naslednje novosti: Bangha, Welt und Vherwelt. Das eivige Reich iin Kunipf der Zojt. 202 str., voz. 6.3 din. — Bopp, Christlicher Edelmul :ur Ungeborgenheit. Buch der liturgisehen Opfor- und Gefuhrvveihc. 160 str., ne-vcz. 32 din. — Frank, Die Erneuerung der Wirt-schafl. 114 str., nevoz. 25 din. — Gerstner, Die Sendung des Predigers. 220 str., vez. 66 din. — llolzner, Panlus. Fin Heldonleben im Dionste Cliristi 465 str., 47 slik nu 16 tabelah, vez. 89 din.
—	Lippert. Zum Gedachlnis. Selbstzeugnisse und Eriiinerungen. 207 str., vez. 48 din. — Mosshatner, Werlcbuch der religiozen MSdchenfiihrung. II. Bil. I Veg in die Wcile. 403 str., vez. 72 din. — Pfeil, Der Mensch im Denken der Z rit. 200 str., nevoz. 31 din. — Soiron. Die Predigt henle. 125 str., vez. 33 din — Winterswyl, Din M enschnerdung Ctottes. Ausgevviihll und llbertragen. 07 str., nevoz. 27 din.
—	Zundel. Das Hohelied der heiligen Messe. 275 sir., vez. 75 diu.
Helikopter - slovenska iznajdba
Največ iz vojaških razlogov nastalo meddržavno tekmovanje za najboljša letala jo to tehniko izpopolnilo do viška dovršenosti. Hitrost aparatov je danes že 700 km na uro, območje lelenja brez pristanka je 9000 km iu so že dosežene višine 17.000m. V zadnjih lotib je bil tudi brezhibno rosen problem letenja ponoči in v megli. Če ne upoštevamo gospodarskih načel, je letalo danes ideal prometnega sredstva.
F.dina slaba lastnost, ki jo imajo vsa, tudi najnovejša letala, je ta, da potrebujejo velik proslor za dviganje in še večji za pristajanje. Posledica je, da so letališča zelo razsezna in zelo draga Icr so morajo pri današnji ureditvi mest umakniti največkrat v daljno okolico. Razen tega ima pu defekt na letalih, ki potrebuje toliko jirostora z.a pristajanje, v večini slučajev za posledico poškodbo potnikov in blaga. Skratka — vornost letenja bi poslala popolna in letališču bi bila lahko sredi prometnih centrov, če bi bila letalu urejena na navpičen dvig in pa pristajanje.
V tej smeri so se v novejši dobi izdelalo najrazličnejše konstrukcije in izvršili jioizkusi. Vsa letalska tehnika je šla za leni, da izdela čini boljši helikopter. Izmed veliko konstrukcij se je praktično nekako obnese! autogiro Španca J. do la Cierve. Ta konstrukcija ima propeler z vertikalno osjo. razen tega pa še propeler, ki je nameščen m ki deluje kot pri normalnem letalu. S tem so je zmanjšala brzina pristajanja za 55% one. ki jo imajo navadna, enako hitrn letaln. Izmed najnovejših izvedb je pa najboljši helikopter prof. H. Focha. Na takem aparalu FW6l je nemški letalski kapitan gospa llanna Reitsch pred kratkim na berlinskem letališču Teinpelhof demonstrirala navpičen dvig in pristajanje, mirovanje v zraku in pa tudi dosegla veliko brzine v ravni smeri Tn konstrukcija, ki se je tudi praktično obnesla, ima trup kot normalno lelnlo, todn mesto kril Ima dvn štirikrnka. ploska propelerja, ki omogočala dviganje in pristajanje v navpični smeri. Za letenje v ravni »meri ima pa propeler kot normalno lolalo.
Novi grobovi
Za nas je pa važno to. da je helikopter izvirna slovenska iznajdba. Zgodovina letalske tehnike bo, kakor tudi žc v drugih primerih tudi v tem morala priznati Slovencu prvenstvo.
Prvi helikopter je iznašel že kot dijak dr. Ivan Slokar in ga prijavil dne 8. decembra 1909 patentnemu uradu na Dunaju, na kar je tudi dobil patent. pod št. 18.753 od 26. junija 1911. Ta patent je pa zapadel, kor izumitelj ni imel, lakrat je še Študiral, sredstev za plačevanje taks. i>r. phil. in dr. jur. Ivan Slokar, sedaj generalni ravnatelj^ Zu-družne gospodarske banke, jo že kol visokošolec spoznal ta nedostalek letal in izumil genialen konstrukcijo, ki omogoča letalu vertikalno dviganje in pristajanje, mirovanje v zraku in pa tudi lele-,ijo v poljubni smeri. Posebno se obnese njegova konstrukcija v primeru kakega motornega defekta, ker omogoča, da njegovo letalo lahko iz poljubne višino nalahno seiie na tla brez kake škode za polnike in blago.
Po patentnem spisu ima la aparat simetrično na vsaki strani trupa po eno krilo, ki se da spremeniti v nosilni propeler z. vertikalno osjo. Vsako lako krilo sesloji iz več krožnih sektorjev Od obeh skrajnih radijev vsakega sektorja je sprednji nepremično pritrjen, zadnji se pa da s pomočjo posebne priprave premikati v vertikalni smeri. S tem dobi vsak sektor obliko krila, pri katerem je zadnji rob v neki meri elastičen. Če suče te sektorje molor okrog vertikalne osi. se letalo dvigu nnvpično v zrnk kot helikopter V dovoljni višini se zadnji radiji sektorjev poniuknejo v isto rav-nino s sprednjimi, nastanejo krila, lelalo je formirano za horizontalni polel. Sektorje in pa propeler poganja skupni motor ki je nameščen kol pri letalu normalne konstrukcije.
Izvedba Nemcn Focha FW61. ki se je praktično obnesla, jo skoraj popolna kopija izuma dr. Slokarja in bi bil rezultat še boljši in aparat stabilnejši, če bi se čisto točno držal njegovega patenta
Ravno na božič je prispela v Tržič žalostna vest da je v Podgorju v Istri dne 23. do?ombr umr po štiridnevni bolezni gospod Ivan Thouor-sebuh. Pokojni se je rodil v Tržiču 11. 8. 1870 in jo dovršil bogoslovne nauke v Gorici. Leta 1900 jo imel v Tržiču novo mašo, pri kateri mu je bil novomasm pridigar sorojak g. Josip Pollnk, ki zupnikuje sedaj v Št. Lipšu na Koroškem. Tržaški škofiji jo posvetil svoje življenjske moči. Službo Jtmk ,kaPlan v Možčenicuh pri Opatiji do otu 1904. kot ekspozit v Lokvi pri Divači, od koder je nad eno leto upravljal tudi župniji Divačo m Grocano do leta 1915. Nalo je bil ekspozit v Podgrudu euo lelo, do leta 1919 župni upravitelj v Sočerg, pri Buzelu in nato do leta 1928 ekspozit v Boljuncu pri Trstu, odkoder je pol leta uprav-tudi župnijo Boršt. Od leta 1928 je upravljal
lja
župnijo Podgorje in v loj dobi je dve" loti' skrbel tudi zu dušno pastirstvo v župniji Klanec. Napravil je sicer župnijski izpit, dobil je tudi italijansko državljanstvo, todn pod silo razmer je ostal le župnijski upravitelj.
Pokojni jo bil silno navezan na Tržič in domačo grudo. Vsako leto jo prihajal za daljšo dobo domov na oddih in prihitel je rad nu vse večje naše verske slovesnosti in tržiške svečanosti. Po svojih starših jo podedoval tretjino posestva in te pravice je zvesto ohranil pri rojstni hiši in pri zemljišču z veliko željo, da svoje stare dni preživi enkrat v ljubem rojstnem kraju. Pred par loti mu je umrl edini brat, sestra je pa poročena v Istri. Vedno je želel, da bi bil pokopan v Tržiču, zato so mrtvo truplo v nedeljo na Štefanovo prepeljali v Tržič. Pogreb bo danes, v ponedeljek 27. decembra, iz njegove rojstne hiše popoldno ob 4. Pogrebno opravilo bo pu naslednje jutro. Blagi
pokojnik naj počiva v iniru!
*
+ V Ljubljani je umrl gospod Jože Levstek, davčni upravitelj v pokoju. Pogreb bo danes ob VA popoldne. — V Rožni dolini cesta 11-12 je mirno v Gospodu zaspala g06pa Marija Škrabec roj. Pollack. Pogreb bo danes ob 2 popoldne.
+ V Mariboru je umrla gospa Pepca Ranzin-ger roj. Jan. vdova po rudniškem tajniku. Truplo so prepeljali v Zagorje, kjer bo pogreb izpred farne cerkve danes ob pol 4 popoldne
+ V Stični je v petek odšel k Bogu po zashi-ženo plačilo gospod Jože Zupančič, dolgoletni sluga blagopokojnega nadškofa dr. Jegliča. Pokopali so ga včeraj dopoldne.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Dva milijona novih brezposelnih v Ameriki
Ncutjork, 26. decembra. Komisar za socialno pomoč Združenih držav Hopkins je objavil v listih poročilo, iz katerega je razvidno, da je od septembra meseca t. 1. naraslo število brezposelnih v Ameriki za dva milijona. Do februarja, pa jc j tri-čakovali, da bo število brezposelnih v Združenih državah naraslo za nov milijon ali dva, tako da bo takrat brezposelnih 10 do 12 milijonov ljudi. Doslej je nova gospodarska depresija zadela naslednje industrije: jekleno, tekstilno, avtomobilsko, rudarsko in čevljarsko. Hopkins trdi, da bo v novem letu največ trpela gradbena industrija.
Drobne vesti
Belgrad, 26. dec. m. V teku današnjega dne je bilo odprtih več umetniških razstav. V umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorič je bila odprta razstava belgrajskih karikaturistov, v vseučilišču pa razstava ruskih umetnikov. Nadalje je bila odprta tudi razstava sarajevskih slikarjev ter razstava črnogorskega slikarja Jovana Zonjiča.
Carigrad, 26. dec. AA. Tu 60 se razširile vesti, da bo francoski zunanji minister Delbos obiskal turško vlado konec meseca februarja. Že v januarju pa bo prišel v Ankaro predsednik sirske vlade. Listi pravijo, da bo o priliki Delbosovega obiska končno rešeno vprašanje turško-sinekega sporazuma.
Niš, 26. dec. m. V navzočnosti socialnega ministra Cvetkoviča jc bila danes tukaj blagoslovljena palača Borze dela. Istočasno je bila tudi odprta ljudska kuhinja za delavstvo.
Prazno det® JNS-ariev
Kljub tolikemu zatrjevanju o raznih JNS-ar-skili programih in idejah so vsak dan bolj nazorno kože, da so lo zgolj hesede. Čo prebiramo •Jutro«, bomo takoj opazili, da pod milini Bogom nima drugega posla in skrbi, kakor zaletavati se v katoliški tisk. V sleherni številki so kaki napadi, natolcevanja in sukanja dobro mišljenih besed, ki jili jo la ali oni katoliški list v najboljšem namenu napisal. »Jutro« pa vso to izprovržo, se skuša malo ponorčevali, podtakne kake izmišljene namene, samo da bi temu tisku vzelo priljubljenost in seveda — tudi naročnike, ki jih njemu tako manjka. Tako se je včeraj kar s sve-lim pismom v roki zaletelo v »Slovenskega gosjio-darja«, v »Slovenca«, v »Domoljuba« pa kar dvakrat. nato pa šo enkrat v Slovenca« in »Hrvatsko stražo« skupaj. Komu naj to zaletavanje koristi, pameten človek no more uganiti. Po tolikih izkušnjah bi moralo »Jutro« tudi že vedeti, da ga vse to ne bo rešilo, saj je prav zaradi tega svojega ravnanja prišlo tako na psa.
Senator Popovič preha'a v JRZ
»Pokret«, glasilo JRZ, ki izhaja v Novem Sadu, piše, da lianieravu senator Duku Popovič prestopiti v JRZ. Doslej je bil ugleden član JNS in je v Novem Sadu izdajal tudi edini srbski dnevnik v Vojvodini »Dan«, ki je bil dosleden zagovornik vsegn JNS-arstva. »PokreU: pa piše, da je senator Popovič le dni obiskal voditelje JRZ v Novem Sadu in da so ob tej priliki govorili tudi o njegovem prestopu v JRZ.
*tev, 52.
»Ponedeljski Slovenec dne 27, decembra 19T.
«tru B
Primorske vesti
Prebivalstvo Julijske krajine po poklicih
L. 1986 jc bilo zadnje ljudsko Štetje v Italiji (dne 21. aprila), za katerega pa so sedaj že objavljeni -kupni podatki po poklicih, in sicer po posameznih italijanskih pokrajinah. Tako imamo objavljeno tudi podatke za Julijsko Krajino in šo posebej za kvarnersko področje, Goriško, Istio, Trst in Zader.
Poklicna razdelitev prebivalstva je naslednja (v odstotkih aktivnega prebivalstva):
kmetijstvo industrija trgovina in promet
Kvarner	33.4	35.7	12.8
Goriška	52.3	28.5	7.0
Istra	00.1	24.2	5.9
Trst	14.9	51.3	15.0
Zader	30.8	36.7	10.7
Jul. Benečija 38.1	36.6	10.4
Vsa Italija 48.2 33.1	8.2
V primeri z letom 1931 se poklicna struktura italijanskega prebivalstva m dosti izpremeuila. Odstotek kmetijskega prebivalstva se je v primeri z vsem aktivnim prebivalstvom celo povečal od 45.4 na 48.2, nasprotno je le ■> mali mori naraslo število prebivalstva, zaposlenega v industriji in prometu, kakor tudi v trgovini. Odstotek prebivalstva, zaposlenega v industriji in prometu, je znašal lota 1931 33.3%, trgovini in denarništvu pa ca 7%. Absolutne številko so naslednje v tisočih za vso Italijo:
1921	1931 1936
kmetijstvo	10.202 8.083 8.852
industrija in promet 5.854 5.936 6.081 trgovina	1.102 1.423 1.609
zaposleno prebiv. 18.539 17.795 18.369 Iz toga pregleda je razvidno, da je v Italiji šo vedno največji del prebivalstva zaposlen v kmetijstvu. čeprav jo komaj polovica zaposlena v teh panogah. Vendar se opaža, da se tudi struktura prebivalstva v Italiji vedno bolj približuje strukturi industrijskih držav.
Ce primerjamo številko s podatki za Slovenijo in vso državo, vidimo, da je v Sloveniji industrializacija sicer napredovala, vendar pa šo nismo dosegli Julijske Krajine, kjer je industrija postala znatno važnejši faktor kot pri nas. Tudi primerjava ni popolnoma mogoča, ker je poklicna statistika pri nas sestavljena tako. da obsega to-te glavne panoge pridobitništva: kmetijstvo, industrijo in obrt, trgovino in promet, javne službe, svobodne poklice itd Poklicna struktura prebivalstva v Sloveniji je za tri produktivne panoge naslednja: kmetijstvo, ind., obrt, trg., proni. Slovenija 1931	60.93 21.03 5.79
Slovenija 1921	63.17 16.45 8.37
Jugoslavija 1921	75.9 9.8 5.2
Podatki za leto 1931 še niso objavljeni, pokazali pa bodo kot pri Sloveniji tudi v vsej državi veliko povečanje industrijskega prebivalstva.
Absolutne številke za prebivalstvo Julijske Krajine so naslednje: Kvarner: kmetijstvo 18.190. industrija in promet 19.728, trgovina in kredit 7652, skupno aktivno prebivalstvo 55.321 ali 18.1 % vsega prebivalstva. Goriška: kmeaijstvo 51.423, industrija in promet 28.076. trgovina in kredit 7357. skupno prebivalstvo, ki si samo služi kruh 98.360 ali 47.3% vsega prebivalstva. Istra: kmetijstvo 76.629, industrija in promet 30.826, trgovina in kredit-7955, skupno aktivno prebivalstvo 127.522 ali 43% vsega prebivalstva Trst: kmetijstvo 24.658. industrija in promet 35.151, trgovina in kredit 27.725, skupno aktivno prebivalstvo 165.919 ali 46.5% vsega prebivalstva. Zader kmetijstvo 3826. industrija in promet 4562. trgovina in kredit 1396, skupno aktivno prebivalstvo 12.426 ali 49.1% vsega prebivalstva. Vsa Julijska Krajina pa izkazuje: kmetijstvo 175.026, industrija in promet 168.345. trgovina in kredit 52.093. prosti poklici 5263, javna uprava 34.757. zasebna uprava 1991, domačo gospodarstvo 22.073. skupno aktivno prebivalstvo 459.518, t. j. 45.9% vsega prebivalstva.
Cena bencinske mešanice za avtomobile se je
zvišala od 2.67 na 3.33 lir. Istočasno 6e jc zvišala cena petroleja na 3.80 lir.
Finančni organi imajo nova navodila pošto pati z vso strogostjo pri predpisovanju davščin in zalezovanju prestopkov. T udi proti tihotapstvu in skrivni žganjekuhi se postopa strožje kot navadno. Na Krasu so financarji in orožniki celo duhovnike naprosili, naj ljudstvo v cerkvi posvare pred kon-trabando, češ, da država potrebuje denarja.
V Trstu 6e opaža poostreno [^stopanje pri izvajanju policijskega in cestnega reda. »Kontraven-cije« in globe kar dežujejo. Olobijo človeka, če ne hodi po tlaku za pešce, če vrže na cesto tramvajski listek, če na cesti pljune, če prekorači cesto na kraju, ki ni označen z belimi črtami, če se na tlaku ustavlja in pogovarja 6 kom. Globiio težaka, ki
fa zalotijo z dvokolnico na Korzu, globijo kmeta, i pride z volovsko vprego 6kozi mesto v dnevnih urah, globijo bicikliete. motocikliste, avtomobiliste za najmanjše prestopke cestnega reda. Sedanja izredna strogost ima 6voj razlog v praznih mestnih blagajnah.
Obsojen, ker je po malomarnosti zakrivil smri svoje zaročenke. Pred tržaškim kazenskim sodiščem 6e je te dni zagovarjal potnik Haii6er, ki je bil obtožen, da je po malomarnost; zakrivil smrt svoje zaročenke Valerije Milavec. Ilauser in Milav-čeva sta se 13. decembra peljala z motornim kolesom po cesti na Opčine. Naenkrat pa se je motorno kolo prevrnilo in pokopalo pod seboj oba. Ilauser je donil pri tem le malenkostne poškodbe. Milav-čevo pa so morali prepeljati v bolnišnico, kjer jc naslednjega dne podlegla fioškodbam. ki jih je dobila pri padcu. Pred sodiščem se je Ilauser zago varjal, da ga ne zadene nobena krivda za smrt njegove zaročenke številne priče pa so i/povedale nekoliko drugače. Predvsem 60 izpovedale da je Hauser vozil z velikansko brzino, druge pa so ga obremenjevale, da je bil precej vinjen, preden je sedel na motorno kolo. Tudi Milavčeva je pred smrtjo izpovedala, da je Mauserja opominjala, preden sta zasedla motorno kolo. naj nc vozi prehitro, ker je poprej precej pil. Sodišče je Hauseria obsodilo na 6 mesecev zapora.
Trgovec Križaj oproščen pred prizivnim so diščem. Prizivno sodišče v Trstu ic te dni razpravljalo o pritožbi trgovca Jurija Križaja. ki jc bil 20. iuliia obsojen na 9 mesecev zapora, ker je na cesti Postojna—Gorica do smrti povozil kolesarja Ivana Cevno. Takrat je bilo sodišče mnenja, da je Križaj zakrivil nesrečo iz neprevidnosti, ker ni dovolj pazil na ondotnem križišču. Pred prizivnim sodiščem pa je Križaj dokazal, da kolesar ni vozil na pravilni strani, vrhu tega pa je imel on oviran razgled zaradi dveh voz, ki sta takrat bila v neposredni bližini. Sodišče je ugodilo pritožbi in oprostilo Križaja zaradi pomanjkanja dokazov.
Bencinski tank v plamenu. 20. decembra dopoldne se je pripetila v tržaškem pristanišču v odseku za petrolej nesreča, ki k sreči ni zahtevala hujših žrtev. 35 letni mehanik Karel Brumat je z električno črpalko črpal benrm iz rezervoarja na tank. ki je bil namenjen za tvrdko Shell Floridsdor-fer na Dunaju. Naenkrat pa se je bencin iz doslej neznanega vzroka vnel. Brumat, ki se ui mogel pravočasno umakniti, je dobil hude opekline po obrazu. Brž so telefonirali po gasilce, ki so bili na mestu v nekaj minutah in so preprečili, da sc požar tli razširil in postal katastrofalen. Bruniata so prepeljali v bolnišnico in so njegove opekline zelo nevarne. Pri ognju pa je bil precej ožgan tudi 36 letni elektromonter Karel Legat.
Spet prometna nesreča v Barkovljah. V Bar-kovljah so jiostale prometne nesreče v zadnjem času zelo pogoste. Zc zadnjič smo poročali o opas-nj nesreči, ki pa jc k sreči ostala brez hujših po sledic. 21. decembra pa se jc velik tovorni avto mobil. ki je prihajal iz Tržiča, zaletel v voz s konj- : sko vprego, last posestnika Ivana Košute, stanu- j jočega v Sv. Križu 202. Košuto je trk vrgel z voza. pri čemer si je zlomil hrbtenico in desno ključnico. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki takoj napravili tvegano operacijo, ki se ie sicer posreečila. vendar ni dosti upanja, da bi Košuta 06ta! pri življenju.
Ko je čistila okno. je zgubila ravnotežje in padla iz prvega nadstropja na ulični tlak IO-1etna služkinja Angela Vižintin v Trstu. Pri padcu si je f zlomila hrbtenico. Prepeljali so jo v bolnišnico, vendar zdravniki nimajo dosti tipanja, da bi ostala živa.
Prezidano iti prenovljeno občinsko hišo v Colu nad Vipavo 60 preteklo nedeljo blagoslovili z velikimi slovesnostmi. Navzoč jc bil tudi prefekt iz Gorice. Blagoslovitvi so prisostvovale tudi razne fašistične organizacije in domače ljudstvo.
Za italijanske državljane, ki so padli v Španiji na strani generala Franca, je bila v frančiškanski cerkvi v Trstu v nedeljo sv. maša zadušnica, ki so se je udeležili zastopniki oblasti in fašja.
Promet v tržaški luki raste in je dosegel v prvih devetih mesecih letošnjega leta 2,614.000 ton. Sodijo, da ho do konca leta dosegel tri milijone ton tor se tako približal časom dobre konjunkture v lotih 192« in 1929 ter zadnja leta pred vojno.
Tržaški mestni svet jc sklenil povečati sedanjo občinsko poslopje, ki je bilo zgrajeno pred 61 leti in postaja zaradi razvoja mesta pretesno. Za prvi prizidek, ki ga bodo zgradili na levem krilu dosedanjega poslopja io preračunanih dva in pol milijona lir Sredstva zn to liodo črpali i/ sedemmilijonskega posojilu, ki ga je tržaška občina najela pri »Assicurazioni Generali«.
Vojvodinja d'Aosta io v tržaškem gledališču Politeama Rossetti razdelila -KM) revnim otrokom darila v zavitkih.
Drobne novice iz Gorice
Razptiščen jo bil goriški liijsko-pionielni svet in jc bil postavljen tej ustanovi izredni vladni komisar.
Policijski organi so po nalogu gorskega po-dešlata zaprli in zapečatili mesnico Ivano f-egiše na Tom m a se je vem trgu. ker je na skrivaj zaklal telička.
Na inironskem letališču so v navzočnosti | vojvodo d'Aosta in goriškega nadškofa Margofti-, ju svečano proslavili praznik Marijo iz I.oreta, ' ki jc zaščitnica italijanskih letalcev. Med revno
prebivalstvo so ob tej priložnosti razdelili VK) zavitkov z živili, ki jih je darovalo osebje leta-Išča.
V bolnišnico so pripeljali 17 letnega Romana Mrkljo iz. Sv. kriza pri Ajdovščini. Fant je nadel z drevesa, si zlomil hrbtenico in dobil tudi liujšc poškodbe na glnvi.
Obsojen je bil pred goriškim sodiščem " letni (.abrijel Maslen iz Gorico na tri mesece in 15 dni zapora ter 2000 lir denarno kazni, ker jo pobegnil čez mojo.
Nehat statistike iz Istre
1'red nekaj meseci je v izdaji biblioteko I11UD v Zagrebu izšla knjiga prof. Nikolc Žica Istra:, ki razgrinja mnogo doslej povsem neznanega gradiva o tej deželi. Iz prvega poglavja knjigo Naselja«. povzemamo naslednje:
Istra je razdeljena v 54 upravnih občin. Kazen volosko-opatijsko (2 kv. km), so innoge površinsko zelo obsežne, tako buzetska (316 kv. km), pazinska (287), kastavska (214), labinska (207), a dve od njih (jmljska 2'24 in ccrska 336) zavzemata po ves sodni okraj. Po številu prebivalcev jo na prvem mestu puljska občina, za njo sledi kakih 10 občin z nad 10.000 prebivalci, zadnja je krška: okrog deset občin ima okrog 2000 prebivalcev, precej pa jc srednjih občin z. okrog 6000 prcbivalci. Vzroke leinu. dn so občine tako velike i po prebivalstvu i po površini, jo treba iskati v upravni politiki Rimljanov. Benečanov in Italijanov skozi stoletja. V Istri je že od nekdaj prostrana okolica zasužnjena od malega jedra s posebnimi interesi. Zaradi loga jo število prebivalcev v vsej občini mnogo večje nego v njenem središču, so pa tudi primeri zlasti v vzhodnem delu pokrajino, kjer so posamezna naselja, ki seslavljajo občino, večja od njenega sedeža.
Vsega skupaj je 558 naselij. Glede na celotno šlevilo istrskega prebivalstva stanuje v vsakem
povprečno 644 ljudi. Vendar ta številka ne pokaže prave srednjo mere, ker veČina naselij (>meita<, jocalita, Ortschaft v puhlikaciajh službenega t>o-pisa) Se naprej razpada na manjšo skupino hiš in celo na osamljeno hišo. Čo vzamemo to v poitov, potoni imamo nad 3000 naselij, v katerih bi povprečno prebivalo po 1'20 ljudi. Vendar stanuje samo četrtina Istranov v malih naseljih, ki imajo manj kot 51)0 duš. Dobra tretjina živi v večjih na sol jih (500 .lo '2000 duš) in takšna naselja so obi-čajnejša v Istri kakor tudi po drugih južnih deželah V Italiji sami živi okrog tri Četrtine prebivalstva jio mestih. Ista težnja so opaža tudi pri istrskem prebivalstvu. 15 odstotkov prebivalstva živi v mestecih (2000 do 5000 duš), 11 odstotkov v desetih mestih, ki imajo 5000 do 20.000 prebivalcev, in slednjič 10 odstotkov v največjem mestu, v Pulju. Islra je tedaj po naseljih prehodna dežela mod mediteranskimi razmerami in srednjeevropskimi, kakršna je tudi po svoji naravi. Gosti način ustanavljanja ljudskih naselbin ter redko in slabo obdelana zemlja, ki je šc dosti plodna, nns spominjajo rnzmor v južni Evropi. Vendar so značilna svojstva modificirana po fizični naravi zemljo in po severni legi pokrajino v smislu srednjo Evrope, tako da najdemo v Istri ludi razpršena tnala naselja, vendar ne po vsej deželi. V posameznih okrajih jc razmerje v odstotkih tole: v koprskem okraju stanuje v naseljih, ki imajo mani kakor 500 prebivalcev, 43.R odst., v naseljih, ki imajo 500 do 2000 prebivalcev, 20.9 odst., v naseljih od '2000 do 5000 prebivalcev. 9:1 odst., v naseljih s 5000 do 20.00(1 prebivalci 26 odst. in v naseljih z nad 20.000 prebivalci, 0. (Za naslednje okraje navajamo številko odstotkov v islein vrstnem rodu kakor zn koprski okraj). V po-rcSkem okraju: 13.6. 55.7, —, —: v poljskem 12,4, 25.0, —. 20.1. 42.5: v pazinskem 17.2. 5K.R. 24.0. —, —; v voloskom 39.9. 55.2, 4.9, —, —; » lo«tnj-skem: 31.3, 37.6. 12.8. 18.3, —.
VesSi iz Koroške
! 1
Dve smrti med predstavniki j koroških gorjanskih tipov
Pred kratkim jc umrl na Dekšah tamošnji /upan Ruš. Kakor znano, so Djekše najvišjo ležeča vas uu koroškem (1152 m), kjer se šo obdeluje zemlju za poljedelstvo. Razumljivo jc, da jo v tej gorski samoti človek navezan iircdvsem nase in ila si skuša kolikor mogočo urediti svoje vsakdanje življenje brez tuje |>omoč.i. Umrli župan Ruš pa je bil že pravo čudo gorskega >av-tarkisln«. Notranja oprema njegovega doma jo lila dobesedno samo delo njegovih rok. Bil je vse obenem, mizar, kolar, kovač, kljiičnvničur. če treba tudi čevljar in krojač. Njegova delavnica je bilo vzorno urejena. NoStevilno orodje za vsakovrstna ileln jo bilo vedno pri roki in v najboljšem stanju. Uredil si je v teku lel krasen doni: moderno pohištvo, primerno prikrojeno gorski okolici, okusno in pripravno urejena hiša in gospodarsko poslopje, številno gospodarsko orodje — vse jo napravil sani s svojimi rokami In iz vsega je odsevala velika spretnost in okus. To je bil zares pravi umetnik v obrti, ki ga je samo ta prisilila, dn je ustvarjal tako mnogolična dela. — Takih čudotvorcev menila tudi koroške goro no hranijo več S pokojnim Rušem je odšel eden onih redkih, ki zmorejo s svojimi lastnimi močmi obvladati potrebo modernega časa. Visoko gori v gorah sj je usivaril dom. ki bi moral ugajati celo razvajenemu okusu sodobnega meščana.
Onstran Podjime. v mali gorski vasici Pod Peco« pn je umrla v lopi starosti 85 lel M.irijn Pečikovn, jxi domačo Kozel jeva mama. ki je bila pač v pravem pomenu besedo krščanska mali. Kot pravljica iz davnih dni «e sliši da je dala življenje 17 otrokom, ki še dnnos vsi živijo v najboljšem zdravju. Seveda ni bilo v gorskem domu dovolj prostora za itovilno družino: trelm je bilo po svetu. In vendar ie us|>olo ta mali. ila je vzgojiln vse svoje otroke v zavedne Slovence. ki znajo s|>oš|ovnti njeno besedo in so jc nikoli no sramujejo Velika je bila sila našega starega rodil, ki počasi odhaja, daj Bog. du bi je bili deležni tudi njegovi potomci!
Tragična smrt zaradi tihotapi enfa
Carinska postaja v železni kapli jo bila obveščena. da sc nahajajo pri posestniku M i k Ih vil j v I.epencm vtihotapljoni konji lakoj se je podala na omenjeni dom močna patrulja carinikov, dn preišče sluča j. Ko jo carinski nadzornik Merk vstopil v hlev, jc videl v njem tri tuje konje, obenem pn jo opazil, dn so pri drugih vratih pobegnile iz hlevu Iri osebe Skočil jo za njimi in sledil enega izmed treh. ki je bil obut v cokl.je in zaradi tega ni mogel dobro toči. Carinik je nekajkrat opozoril ubežnika, naj obstane, ker pa je la še vedno bežal, jc carinik streljal Ubežnik je bil zadet v glavo in je na mestu obležal. Izkazalo se je, du jc bil to sam jiosestnik Anton Miklav. Ni verjetno, da bi bil Miklav sam tihotapec, pač pn so je najbrže čutil sokrivega, ker je dal tihotapcem svoj hlev na razjiolago. —
Hudo ranjenega Miklava so sicer prepeljali v ?o|ezno kaplo, toda izdihnil je že mrd prevozom. Zdravnik jc mogel ugotoviti samo smrt. Posestnik Miklav je bil šolo II let stur. Slučaj jc posebno žulosten, ker je v trenutku, ko je moža zadelii nesreča, njegova mlnda žena rodila v celovški bolnišnici sinčka Otrok jc izgubil očeta, ko je komaj prišol na svet — (Običajno se strelja zn ubežniki v nogo, zato je gornji slučaj nekoliko uera/umljiv, a temliolj tragičen.
Priznanle
Občinski odbor v Svetni vesi v Rožu je podelil sedanjemu županu g Valentinu šlemicu, ixi domače Firmami, častno občanstvo. To naj bi liilo vidno priznanje za vestno delo mo/u, ki je bil 40 lel ne|irelrgoma v občinskem odboru ze •anio lo število let zgovorno priča, da se je moz zavedal -vojili dolžnosti napram občanom in jih je tudi izpolnjeval. Gosp. šcmic je nasledil pred kratkim umrlega župana Krasnima, ki je polnih 12 let vodil občino Svetno ves. Oba moža sta biln vedno zavedna in trdnn Slovenca, tudi tedaj, ka-dar to ni bilo lahko.
Izvolitev notih županov
Po razpustu občinskih odborov v Celovcu, P,i l jnkii. št. \ iilu in Borovljah w> bili v v«eh gornjih občinah imenovani nekateri novi občinski odlvorniki. To dni sta občinska odbora v Celovcu in Heljnku volila novega župana: za Celovec je izvoljen dosedanji župan g Wo|f. za Beljak dr. Miibius. dosedanji vodja >1 Jomorinske frontr« za bel jaški okra j. V št. Vidu ni prišlo do konstituiranja. kor so zastopniki obrti, trgovino in industrije demonstrativno zapustili občinsko sejo.
*
Zasedanje koroškega deželnega zbora. Te
dni je zasedal koroški deželni zbor in odobril proračun za leto 1938. Iz govorov nodnncov se jo moglo posneti, dn jo gospodarska stiska na Koroškem v primeri z ostalimi zveznimi deželami še vedno največja. Posebno hudo se godi koroškemu k menit, ki je imel poleg splošne gospodarske siisko že dve leli zaporedoma izredno slabe letine. Veliko kmetov mora žo sedaj kilovati moko in kruh. — Tudi puškarska obrt v Borovljah nevarno nazaduje. — Govori so pričali ludi o tem, du jx»litičnn napetost v deželi šo m popolnoma popustila in da v>lada med posameznimi strnjami veliko nezaupanje. _ Zanimiva jc bila tudi ugotovitev, dn daje orožništvo in policija drugačna poročila k položaju kakor pa funkcionarji »Domovinsko fronte<. Nekateri |H>*lnnei so trdili, dn so informacije >Domovin-*ke fronte« bolj točne. — Proračun je bil sprejel brez znatnejših sprememb.
Siidninrka* je obdarovala... Prejšnjo nedeljo jo priredila »siidmarkn« po vseh Šolah slovenske Koroške Iso/ičniee. Če bi imele te božič-
niee samo karilaliven značaj, bi bile brez dvoma zelo hvalevredne. Na žalost pn jo njihova osnovna tendenca — raznarodovanje slovensko derr na Koroškem, kar s stališču narodne, pn ludi krščanske moralo nc moro biti več neoporečno.
F OT O A
Od negativa do pozitiva
O povečavanju
(Nadaljevanje.)
Malo je včasih mnogo in mnogo je večkrat zelo malo. Ta resnica ne velja samo za vsakdanje življenje, temveč postavimo lahko z njo ludi eno temeljnih zahtev, kakšna naj bo fotografska slika, da bo kompozitorično na gledalca prijetno in zbrano učinkovala. Če je vpodabljeno v sliki na majhnem prostoru več objektov, ki so si enakovredni, ne pride nobeden do pravega izraza in učinka. Sliki manjka koncentracije, učinkovitega središča, ki bi pritegnilo nase pogled opazovalca. Molivično brezpomembne podrobnosti preplavljajo sliko, v porazdelitvi objektov je nemir in pogosto menjavanje svetlih in temnih ploskev skrbi po arvoje, da ne najde gledalčevo oko nikjer pravega oporišča. Motiv slike ne more priti do veljave.
Pri snemanju se takšni natrpanosti mnogokrat ni mogoče ogniti. Ali ni časa za premislek, kakor je to običajno pri snemanju živih scen, ki so dragoceni bežni odlomki sekunde, lahko je vzrok prevelika realistična točnost, s katero riše fotografski objektiv, in zamenjava psihičnega vtiska, doživetja, s čisto lizikalno projekcijo slike na med-lico aparata, ali pa tudi posebnosti objektiva v njegovi konstrukciji. Izrazito Širokokotni objektiv izriše na negativ obsežno panoramo in le za malenkost boljša je v tem oziru večina objektivov, s kakršnimi so opremljene povprečne amaterske kamere. Sicer pa bi se v veliki meri odrekli mar-
IM A TER
sikaterim prednostim, ki jih nudijo kamere majhnega in najmanjšega formata, če bi sc že pri snemanju suženjsko oklepali pravila, ki je veljalo nekdaj za snemanje s ciklopi od 10 15 navzgor: da jc namreč že pri snemanju doiočiti z vso točnostjo izrez slike in uporabiti p: : tem vsa razpoložljiva sredstva, da je izpolnjen ves format .samo s slikovitim motivom. S tem bi se odrekli zlasti dinamiki snemanja in s tem tudi dinamiki v slikah živih scen — prednosti, ki je največ pripomogla do tako triumfalnega pohoda snemalnih aparatov najmanjših formatov. Seveda bi ne napravili nič manjše napake, če hi to pravilo sploh zanikali in se ga ne bi dTŽali tudi v naši dobi, kadaT m kjer je to mogoče in to prav posebno baš pri snemanju na najmanjše formate. Skrajna ekonomija v izkoriščanju formata ie tu navzlic prvovrstni aparaturi, najboljšem negativnem tvorivu in skrbno usmerjenem razvijanju vendar le prav potrebna, če si hočemo pomagati z edinim sredstvom, s katerim posnetek labko korigiramo. To sredstvo je povečanje primernega izreza iz celotno neuporabnega negativa, ki vsebuje le kompoziciisko važne objekte tor učinkuje slikovito tudi po porazdolflvi ploskev linij, svetlob in senc.
PoveČavamo torej ne samo zalo. da napravimo veliko sliko, temveč da posnetek tudi popravimo s tem. da omejimo motiv na najvažnejše komponente, izločimo vso kar moti in tako idejo slike
poudarimo. Takšno korekturo je mogoče napravili v večjem ali manjšem obs"gu pri povečavanju vsakega negativa, da jo le lelmiško dober, tor no
izključujemo pri lom niti posnetkov, ki so bili napravljeni ob različnih prilikah brez kakršnokoli ambicije po slikovitosii, torej zgolj spominskih posnetkov s potovanj- izletov itd. Ni potrebno, da hi dobilo s tom slike že umetniško vrednost, toda kompozicijsko jih lahko nekoliko izboljšamo. Poi, ^ loga zahteva motiv vsako sliko tudi določeno velikost. da učinkuje. Mislimo si samo gigante planine. širno morje ali v neskončnost razprostrte planjavo. ki učinkujejo v naravi nujveč s svojimi ogromnimi dimenzijami. Vsi takšni posnetki zahtevajo tudi v sliki določeno velikost, siccr je učinek enak ničli.
Že samo navedene okolnosti predstavljajo dovolj važen razlog, da posvečamo tehniki poveča vanja vsa.i toliko pozornosti, kakor tehniki snemanja. Upoštevati moramo pn tudi mnoge druge koristno možnosti ki so deloma čisto tehniškega značaja, doloma pa .-o v zvezi z nadaljnjimi izboljšavami slikovitosti posnetka. Tako lahko korigiramo pri povi čuvanju jiadajočo linije arhitektur, nastale zaradi snemanja z nin.mieno kamero, zvečamo ali zmanjšamo kontrasle v sliki, vkopiramo oblake, slnfnže itd. Vrh vsega je postal povečevalni aparat v temnici modernega amaterja, ki dolu z maloslikovnim aparatom, nekaj samo ob sobi umevnega in neobhodno potrebnega, kajti posnetki nn formatu kinofilma zahtevajo brezpogojno povečave, če naj bodo podrobnosti v sliki vidne, ali pu jih moramo gledali s povečevalnim steklom. Prav uvedba najmanjših snemalnih formatov je povzročila, da je pričela zadnja lela tudi Industrija živahneje zanimali za izboljšavo in izpopolnitev povečevalnih aparatov, ki jim poprej ni posvečala posebne pozornosti. Amaterit si
pomagali večinoma z aparati, zgrajenimi doma po vzorcih, lu so bili morda dobri za povečavanje velikih formatov, za povečevanje majhnih pa do cela neprimerni. Nič čudnega, da so bili temu primerni tudi rezultati, kajti maloslikovni lormal zahlova jndog skrajno pozornega rlela v vseh pro-corili tudi brezhibno aparaturo od snemanja do b.notovitve pozitiva. čo naj bo tisjioh kaj prida. Prvovrstnih, industrijsko izdelanih in z vsemi :»šikanaml' opremljenih povečevalnih aparatov — in s tem ludi vzorcev za morebitno domačo izdelke — danes ne manjka. Potrebno je torej samo še nekoliko več zanimanja za tehniko povečavanja In Iz albumov in raz sten razstavnih dvoran bodo izginile sivo iu tonsko raztrgane povečave.
Optično nastane povečana slik« na isti način, kakor negativ pri snemanju. Znano jo pravilo, v kakšnem razmerju je velikost prolclrane sliko na medliei z goriščnico in oddaljenostjo slikanega predmeta Ce leži predmet v večji razdalji od objektiva. kakor jc- njegova dvojna goriščnica. ga upodablja objektiv v zmanjšanem merilu. Če ie oddaljen predmet točno zn dvojno goriščnico, je upodobljen v naravni velikosti, pri snemanju iz razdalje, ki je krajša od dvojne goriščnico, pa dobimo povečano sliko prodtnola. ki se z zmanjševanjem predmetne n/daljo sorazmerno bolj in bolj veča Dn napravimo pri snemanju povečano sliko predmeta, ruora biti torej njegova razdalja od objektiva manjša, kakor je dvojna goriščnica snemalnega objektiva čim bolj se razdalja manjša, tem večja postaja slika predmeta, ki pa se obenem odmika v vedno večjo razdaljo od objektiva. dokler se pri enkratni goriščni razdalji ne odmakne v neskončnost.
T E
Nedeljski spori
Začetek hokeja na ledu
Visoka zmaga Ilirije nad zagrebškim Maratonom
Ilirija : Maraton (Zagreb) 14 : O (3:0, 6:0, 5:0)
KINO SLOGA
TI LIC ON 27-30
Ljubljana, 26. decembra.
Edino športno prireditev za praznike nam jc preskrbela Ilirija, ki je povabila v goste liokej-igralco od zagrebškega Maratona. Morda bi bolje povedali, če bi rekli, da je bila zastopana zagrebška reprezentanca, kajti igralci niso bili samo od Maratona, temveč tudi od drugih klubov. Kljub temu pa je bil ta tim močno poražen, ki jc igral ves čas docela podrejeno vlogo. Za gledalce, katerih se je nabralo prav zadovoljivo število na notranji strani, še več pa seveda za plotom, je bila današnja tekma prav prijetna sprememba za božične praznike, ki nudijo človeku razno dobrine, katerih navadni zemljani niso dostikrat deležni. IJ ravnovesen ju želodca in vežbanju živcev pa je današnja tekma vsaj deloma pripomogla. S športnega stališča bi imeli seveda mnogo več užitka, če bi imela Ilirija enakovrednega nasprotnika.
Sodniku g. Vodišku sta se moštvi predstavili v tehle postavah:
Maraton: Ciluhak, Witaker. Pfaf L Pfar II, Košak, Starman. Radoslav, Donoval. Poide.
Ilirija: Rihar, Pogačnik, Oregorič, Pavletič, Gogala, Morbacher, Aljančič, Svetic.
Današnja tekma jo pokazala, da igralci še niso imeli dosti prilike za trening. Vendar je bila Ilirija najmanj za cel razred boljša od Zagrebčanov, ki so imeli v svoji sredi tudi dva »Kranjca«. Domači igralci, ki so pokazali dobro kondicijo, so se dobesedno igrali z gosti kakor mačka z miško. Ves čas so skoraj sami igrali in Zagrebčani sploh niso pustili prod domača vrata, kaj šele, da bi jim pustili streljati. Lo redkokdaj so prišli gostje do gumija in kadar so ga imeli, so se mogli le prav kratek čas veseliti ž njim, kajti takoj jo postal plen domačih. Izredno so bili domači uspešni v prodorih, ki so skoraj vsi uspeli. Hitri solo prodori so jim prinesli največ uspeha in zagrebški vratar, ki jo bil poleg desnega branilca Witakerja
Ljubljanska kronika
Ljubljana 26. decembra.
V Mostah -ji stražniki aretirali prebrisano dvojico mladoletnih tatov. Prvi je neki mlad Čeh. drugi [>a Slovenec. Prijeta stn bila zaradi tatvine kolesa ter sta bila zaprta v zaporih v Vranskem. Čeha je oblast izgnala iz naše države, toda na avstrijski meji se je mali Čeh izmuznil na^im orožnikom iz rok in se vrnil rtroti Ljubljani V Lukovici je ukradel novo kolo ter se odpeljal v Ljubljano V Mostah pa je policija prijela njega in njegovega slovenskega tovariša.
Edina žrtev napada, ki jo je sprejela ljubljanska bolnišnica med božičnimi prazniki, je bil t"5 letni po-estnikov sin Milan GroSclj i/ Jarš pri Mengšu. V noči na danes je sbvpil i/, hiše, pa so pa že napadli njegovi sovrstniki ter pa zabodli z nožem v trebuh. Milanovo stanje jo zelo nevarno.
Pod Trnnčo jo noki kolesar v petek povozil 61 letno služkinjo Ano Wurzerjevo iz Martinega zavoda. Wurzerjcva je dobila hude poškodbe po vsem telesu.
Na Miklošičevi cesti f jo sluga in hišnik Andrej Martič popravljal okna, pri tem pa je padel z lestve ter dobil hud notranji pretres.
Po stopnicah je padla in si zlomila nogo postrežnica Katarina Rejc. na Gallusovem nabrežju n.
Na Jesenicah je padel z nove stavbe šest metrov p I obok o letni delavec Anton Kotnik s Podkorena v občini Gorje, /lomil si je hrbtenico. Njegovo stan je je smrtnonevarno.
Z vrelo juho so je oparil dveletni Franc Be-iiedik, sin čevljarja Otrokovo stan je je tudi nova rno.
Lizol je pil v samomorilnem namenu 2^ letni trgovski pomočnik Dragotin L. Zdravniki so mu <>b pravom času i/prali želodec in rešili življenje.
Openj blizu šmartinske ceste. V ulici Za v rtoh jo danes okoli )>">l t izbruhnil nevaren ogenj, ki pa je bil k sreči opažen ob pravem trenutku. V neki mizarski delavnici se jo nam-lee vnel les. ki pa jo mojster sušil na peči. Mostni gasilci so prihiteli tja z motorno brizgal-no. Z največjo hitrostjo so pogasili tleči les. — škode jo okoli 1000 din.
Vsemogočni je danes poklical k Sebi našo ljubo mater, staro mater in teto. gospo
Marijo Skrabec
roj. PoMack
Pogreb bo v penedeljek, dne 27 dec. 1937 ob 2 fiopoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina cesta 11/12 na pokopališče Vič. Ljubljana, dne 25 decembra 10*37. Žalujoča rodbina Piškur in sorodstvo.
Trgovska manufakturna hiša
z velikimi lokali in skladišči, pripravna za veletrgovino vsake vrste, dobro vpeljana, v najugodnejšem kraju Slovenije,
se odda ali proda
z zalogo vred. — Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9,
pod »Edinstvena prilika«.
edini, o katerem se lahko trdi, da je igral, je imel polne roke dela. Napad za napadom se je ponavljal na zagrebška vrata, pred domača pa so prišli navadno tedaj, kadar so domači igralci sami peljali ploščico. Če bi no bil hokej na ledu takega značaja, se menda več čas ne bi domači oddaljili o dzagrebških vrat več kot za par metrov. Prednje zagrebške vrsto sploh ni bilo videti. Sicer so nam rekli Zagrebčani, da niso imeli še nič treninga, da imajo rezervo seboj itd. Seveda, za tak poraz, kakršnega so danes doživeli, jo že treba dobiti primernega opravičila. Pri hokeju na trati — tako so zatrjevali nekateri Zagrebčani — bi nas pa oni pogazili s takim rezultatom. Hic Hhodtis, hic salta!
O domačih igralcih samo tole. Rihar se danes ni mol priliko izkazati, sa jsmo se skoraj bali, da nam zaradi popolnega brezdelja zmrzne v golu! Kačič je preveč rtskiral zato jo moral včasih popravljati Pogačnik za njim. Pri današnjem nasprotniku je bilo to v redu, pri hudi konkurenci pa tega ne !)o smel jioanvljati. Pavletič v napadu je izvrstna moč, ki bo trd oreh vsakemu moštvu. Tudi ostali so se držali dobro, vidi se pa vsem, da so imeli lelos še malo prilike za trening. Vendar so pokazali, da bodo prav v kratkem hud nasprotnik tudi priznanim moštvom iz inozemstva.
Lep program v prihodnjih dneh
Iz pogovora, ki ga je imel vaš poročevalec, z načelnikom ilirtjansko hokej-sokcije g. Vodiškom, jo razvidno, da nam je Ilirija pripravila za to zimo izredno zanimiv in bogat hokoj-program. Dne 30. in 31. I. m. ob 20 nastopi proti Iliriji renomi-ram Telofonclub Roman iz Bukarešto. Omenjeni klub napravi turnejo po Avstriji, Nemčiji in Švici in se na poti tja ustavi pri nas, kjer odigra dvo tekmi z Ilirijo. Da bo to resen in nevaren nasprotnik, nam priča njihova dolgotrajna priprava sai jmnjo umetno drsališče in že več kakor dva' descca pridno trenirajo. 5. in 6. januarja 1038 bo gostoval KAC jz Celovca v Ljubljani, 0. in 10 I pa nastopi proti Iliriji Villacher S. V., potem pa pojile tudi Ilirija v Beljak in Celovec: in tudi z zagrebško reprezentanco odigra v Zagrebu pro-jiagandno tekmo.
Za lop zimski šport je preskrbljeno, na nas pa jo, da si ogledamo to hokej-tekmo, ki spadajo med najbolj napoto igre sploh. Užitka bomo imeli več kot dovolj, prireditelju borno pa z vstopnino pripomogli, da nam bo zanaprej šo lahko postregel s tekmami, ki jih želimo videti.
Shlrley-Temple
v njenem dosedanjem naj-	BEGUNKA
večjem in najboljšem filmu SL ^^^ M ITI 1 z KINE
Veliko plesa, mimike, petja in kolosalne zabave za mladino in odrasle I Preekrblte si vstopnice te v predprodajll Predstave ob 10-30, 18., IT., 10. ln
21 uri1
K 60-fefmci rojstva Emila Adamiča
Na sveti večer letošnjega leta bi praznoval naš narodni skladatelj Emil Adamič svoj 60. rojstni dan. Žal. počiva na bnžp njivi pri Sv. Križu. Njegove zasipe za slovensko plaslo so neprecenljivo m jih m mogočo opisati v kratkem članku. Pač p,, o priliki 60 letnice njegovega rojstva objavljamo fuKsunile njegove čestitke prijatelju ob poroki.
Celje
Poroka. Na Štefanovo sta stopila pred oltar v Marijini cerkvi poveljnik policijsko straž.- gr*n. Stanko Potoknr in gdč. Vilma Kirbisch. hči celjskega tovarnarja g. Kirbiscba. Mlademu paru naše iskrene čestitko!
Pomožni akciji so darovali ca reveic: Tvrdka vVesten 150 ton velenjskega premoga, Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani 10 ton premoga kockovca, Rudarska družba Bohomija-: v Celju in Cinkarna v Celju 10 ton velenjskega premoga.
Mestno poglavarstvo opozarja vso rezervne častnike, ki imajo staro železniške legitimacije, da jih predložijo vojaškemu oddelku čimprej zaradi podaljšanja . S sabo morajo prinesti želozjiiško markico za 2 din. Oni, ki pa do sedaj še niso imeli legitimacijo, naj so priglase, da dobo novo.
Mariborski drobiž
1'.det smrti. V bolniški sta umrla 3<5 letni zidar Avgust Forš in 50 letna zasebnica Josipina Ranriugor. -- V Slovenski -10 jn pokosila smrt 80 letno Marijo Kamenski. — Naj počivajo v miru!
Poskiiicv vlom na Tanrtn, Na sveti večer so imeli na Teznoni orožniki opravka z vlomilci. V Spodnji Dobravi je zasačila orolniška patrulja nekega moškega, ko so je motal okrog zaklenjenih vrat pri mesnici Cirila Potklineka. Orožniki so moškega prijeli ter našli pri njem vitrih, s ka terim jo hotel vrata odpreti. Bil je to 28 letni Adolf Rajh, doma iz Sv Miklavža pri Ormožu, katerega zasledujejo oblasti tudi zaradi vloma v Murski Soboti. Priznal jo. da je imel namen vlomiti v mesnico ter se oskrbeti za praznike s klobasami in šunkami.
Tcpen, ker tii kotel pomagali krasti. Prager-skim orožnikom je prijavil mlinar Anton Kopše svojega hlapca Vincenca Strmška, ker je ta na-padel in težko [ »oškodoval—mlinarskega vajenca Franca Laha. Napadel ga je, ko je bil fant že v postelji ter ga jo udaril s tako silo s polenom po glavi, da je Lahu počila lobanja. Po izjavi napadenega je Strmšek izvršil dejanje zaradi tega, ker mu Lah ni hotel pomagati pri tatvini vreče ko-
Navada poljubovanja ie
prišla iz Italije približno okoli leta 1550. Od takrat tudi moški snemajo klobuke m si dajejo roke.
ruze iz Kopšetovega mlina. Strmšek je po napadu pobegnil ter ga orožniki zasledujejo.
Strahovalci pohorskih kurnikov pod ključem Vos december jo delala posestnikom okrog Ruš proglavire drzna tatinska banda, ki je vlainljala v kurnike ter kradla kokoši. Po dolgotrajnih poizvedovanjih so orožniki naposled prav prod prax-niki izsledili tatove ter jih spravili pod ključ. So to trije 17 letni fantje, ki so izvršili 16 tatvin kokoši, polog tega pa nekaj vlomov v stanovanja ter so odnesli naj raznovrstne jše stvari. Kokoši so nosili v Maribor, kjer so jih prodajali neki trgovini s perutnino, ukradeno obleko pa so prodali na mariborskem trgu kmeticam.
Sarajevo. 20 dec. b Danes je biia tekma med Saškom in Hajdukom, ki se je končala 6:2 za I lajduk.
Sušak. 20. dec. b. Na božič ie bil* prijateljska tekma med belgraiskim Baskom in Otientom prvlt kom prve župe, z rezultatom 5:0 (2:0) za Bask.

Zahtevajte povsod naš list!
V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem težko vest, da naš je danes a vedno zapustil po dolgi, mučni bolezni naš dobri soprog, oče. c-iti iTi brat, ^o6pod
Jože Levstek
davčni upravitelj v pokojn
v 52. letu starosti. — Dragega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v ponedeljek, dne 27. decembra ob iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana Idrija, dne 25. decembra 1937.
Žalujoči: Kati, žena; Marjan, Milena Katinka in Niko, otroci. Marija, mati. Božidar, višji žel. kontrolor, brat.
Na sveti večer ob 13. uri je v našem samostanu med mo-C^du^za0;0;. drU"ne" PrCVide" S	m'rno v
Jožef Zupančič
/ve s«, služabnik b 1 a gopo k o jntga nadškofa dr. A. B. Jegliča
v 70. letu starosti.
Pogreb je bil danes, v nedeljo, na praznik sv. Štefana v M iClli.
Priporočamo ga v molitev.
Samostan Stična, dne 26. decembra 1937.
Dr. AVGUŠTIN KOSTELEC, S.O. Cist., opat.
Gospodom duhovnikom, sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam prežalostno vest, da je moj iskreno ljubi i en i brat, prečastiti gospod
Ivan Theucrschuh
župnik v Podgorju in posestnik v Tržiču
dne 23. decembra po kratki bolezni zaspal v Gospodu in odšel uživat tisti mir, katerega so oznanjali angeli na božični poljani.
Po slovesu v Podgorju jc bilo njegovo truplo danes prepeljano v Iržič. da po njegovi želji počiva v grobnici staršev do dneva vstajenia. - Pogreb se bo vršil jz njegove domačije v ponedeljek, dne 27. decembra ob 4 popoldne v Tržiču, kjer bo v torek zjutraj tudi v cerkvi njegovega krsta in nove maSe ob 6 slovesno pogrebno opravilo.
Pokojnika priporočam -v iskreno molitev in blag spomin.
Podgorje v Istri Tržič, dne 26. decembra 1937.
Marija |»roč. Vidali, sestra.
Sporočamo, da je po dolgotrajni, mučni bolezni na sveti dan dopoldne v Mariboru poklical Vsemogočni k Sebi našo zlato mamo. ljubljeno hčer. staro mamo. sestro, teto itd., gospo
Pepco Ranzinp
vdovo po rudniškem tajniku.
Pogreb nase drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 27. decembra ob pol štirih popoldne izpred farne cerkve v Zagorju. Blag ji spomin! Priporočamo jo v molitev.
Z-agorje ob Savi, Gor. Radgona, Maribor, Ljubljana, dne 25. decembra 1937.
J02E in MIRA, otroka. MARIJA JAN, mati. FRANC in SLAVKO, brata. ALBINA. TILČKA, TONČKA, sestre — in vse ostalo sorodstvo.
.-'."V,'.-:'• ..--V'. •<
V: K* ■ X " *'->\l
V;, t . !J