DOLENJSKE NDVICE Izliiijiijo 10. in vsiilitígii mnscťii, to Je :: íisli iliiii^'inii/iiik pa pu «lan piTjc. :: Oeiiii jim j(i s iioštniiMi vred za reld U>t.o nainTj '2 IÍ, za i»»! letu 1 K. Naročiiitiii za Nemčijo, liosno iii (Ii iiîïc evropKke držiive ziiašii K 'lO h, za Ameriko H li. Dopise sprejema urednik, naročnino in oznaiiilii pa tiskarna J. Krajec nusl. :: Aleluja! „Aleluja", tako bo odmevalo po vseh naših cerkvah. Po naših zvonikih bodo zvonovi veselo oznanjali ono večno krasno pesem, pesem vstajenja. Premajhne bodo vse nase cerkve, da bi obseglo ta veličasten slavospev, preozko a" ruzlej^ati so vasi do vasi, od bodo njihove stene. „Alelu; mora od mesta do mesta, oc hiše do hiše, od srca do srca — po vsem svetu. In ta krasen spev bo odmeval med pomladnim žvrgolei^em ptičic v ozcleneli naravi, med duhteiijcm spouiladnih cvetk po logih in livadah. Veseli se tudi ti, človeško srce! Kralj vseh src je vatal! Premagano jo trpljenje, premagana žalost, strta SUŽDOSt src! „Sitraiiiu corda!" Kvišku srca, iznad zemlje, iznad strasti, iznad posvetnega! Gospod je vstal! Tudi ti, mili slovenski narod vstani, vzdigni se kvišku. Visoko si se že vspel, a se to vleče k tlom, še te hoče ukleniti v snžnost brezbož-iiosti, greha, materijelnosti ozoairjeTalec napačne svobodo — razbrzdanosti. Ti lopa velika noč, ti si oznanjevalka naše prave svobode, spomin našega osvobo-jetija iz najhujše, najstrašnejše suánosti — greha. Oh, zakaj te bolj ne razumemo? Ali nisi ti praznik našega srca. In vendar, zakaj je naše srce na tako velik dan tako mrzlo, tako neobčntno ? Človek, odpri vendar svoje srce veselemu klicu „Aleluja"! Naj v tvojem srcu odmeva ta sladka pesem, ta nepopisno lepi, nebeški spev „Aleluja!" Ne nazaj v snžnost, strašno sužnost greha in strasti, ampak v pravo svobodo, svobodo duha in srca! lia Balkanu. Janina je padla. Grki se radujejo, ker se jim je posrečilo, vzeti trdiyavo, ki so je še branila. Odrin in Skador pa sta áe vedno v turških rokah. Zavzetje Janine je jiovišalo Grkom ugled njihove armade pred vsem svetom, zato je njihova prekipevajoča radost razumljiva. A padcc Janine bo imel tudi^za vso balkansko zvezo ugodne posledice. Čeravno Italija no bo tega vesela, vendar se bo morala Janina sodaj prii>oznati Grkont in ž njo tudi precojšen del epirskega ozem^a. S tem postanejo Grki važen ia močen činitelj v Sredozemskem morju, česar se je Italija bala že od vsega početka balkanske vojske. Kajti Italija jo delala radi tega za kolikor mogoče veliko Albanijo, da bi tem več epirske zemljo odkrhnila Grški, dočim dok Avstrija za veliko Albanijo, tla ne postaneta Črna gora in Srbija preveliki. Toda so^daj, ko imajo Grki Janino, bodo" Bulgari in Črnogorci še s tem večjo odločnostjo in tudi opravičenostjo zahtevali Odrin, oziroma Skader. Balkanska zveza še ni uradno odgovorila na pODUdbo velesil, da se začnejo s Turki zopet mirovna pogajanja. Njeni pogoji so že znani, pod katerimi bi bila voljna, se pogajati za mir. Turčija bi že v naprej morala privoliti v najvažnejše zahteve balkanskih zaveznikov. Gotovo so vršijo sedaj o tem tajna pogajanja. Balkanska zveza noče zopet mirovnih pogajanj, katera bi Turki izrabili, da se še boè pripravijo za nadaljevanje vojsko kakor zadnjič. Upati je, da so bodo Turki prej ali slej vendarle udali, kajti nezadovoH-nost s sedanjo turško vlado postaja med ljudstvom vsak dan večja. Grki imajo v boju balkanskih narodov s Tarki posebno srečo. Zasedli so že celo vrsto turških otokov v Egejskom morju, ao polastili važnega mesta Soluna in velikega dela evropsko Turčije. Prizadjali so Turkom tudi občutno škodo na morju, ko so jim potopili in poškodovali več ladij. Dne 6. marca pa so je grška armada še polastila močno utrjenega mesta Janino v Epiru. Več mesecev so grške čete oblegale to trdi^avo, a v sredo, dno 5. t. m, se je posrečilo grškemu prestolonasledniku Konstantinu, da je zasedel to važno mesto. Sedaj bodo prodirali dalje v Epir ter se polastili krajev, ki so l)ili namcqjeni Albaniji. Italija je valed tega vznemirjena. Ko so grške četo zmagonosno korakale v Janino, so vojaki U\ janinsko grško ^udstvo klicalo, polno veselega navdušenja: „Hristos egerthe!- (Kristus je vstal!) — Kralj Jurij je poslal ministrskemu predsedniku Vcnizelosu brzojavno čestitko sledeče vsebine; „Bodi Bog zahvalen, da je naša hrabra armada dosegla novo zmago. Globoko ginjen čestitam ob tej priliki vladi in sem ponosen na slavo svojega naroda." Po vsej Grški je ljudstvo vesela vriskalo nail zavzetjem Janine. Po vseh cerkvah so se darovale zahvalne službo božje, zvonilo se jo z zvonovi. Ko se je v Solunu in v Atenah izvedelo za zmago, so izstrelili iz topov 101 strelov. Vojaško godbo so igralo po mestnih ulicah narodno himno in veselo koračnice. Izgube so na obeh straneh velikanske. Boji so trajali zadnji čas 8 dni in 9 noči. Grška oblegovalna armada je štela 7O.000 mož. Dokler jo poveljeval tej armadi general Sa-puncakis, niso prišli Grki nikamor naprej, ko pa je prevzel poveljstvo oblegovalnih čet prestolonaslednik sam, so Grki zlomili moč turške silo v Janini. Izgube Grkov so velikansko, V enem tednu je n, pr. ena sama divizija izgubila 1200 mož. Ker so bile posamezne utrdbo zavarovane z bodočimi žiOnatimi ograjami, so trpele grške čete prve dni mnogo izgub. Polk prostovoljcev iz Krete je pri nekem nočnem naskoku izgubil med žičnimi ograjami 200 mož. Skupno se računa, da znašajo grške izgube izza zadkih bojev najmanj 6 do 8000 mož. Seveda so izgube na turški strani še večje. Bojno po^e, po katerem so hitele grške čete za bežečimi Turki, je bilo naknpičeno mrtvih in ranjenih turških vojakov. Največjo izgubo trjiijo Turki, ker je vsa turška janinska armada z generalnim štabom in častniki vred v grškem vjetništvu. Grkom je padlo v roke čez 150 topov, od katerih jih je bilo samo na predmestnih utrdbah okrog 100. Vsa zaloga streliva in vojnega gradiva je prešla v last Grkov. Z bolgarskega in črnogorskega bojišča se poroča le o manj pomenljivih dogodkih. Janina. Mesto Janina leži na južnem dolu Albanije, kakih 20 km od zahodne grške meje, ter je najvažnejše mesto v prej turški pokrajini Epir, katere gospodarji bodo sedaj Grki. Lega mesta je zelo lepa in slikovita. Mesto leži v prijetui dolinici med rodovitnimi griči in jezerom enakega imena. Malokatero grško mesto se more glede lepoto okolice meriti z Janino. Mesto ima zelo staroslavno zgodovino, Janino jo sezidal bicantinskl cesar Janez Kommenos, Mesto je prestalo mnogo Ladih bojev. Najprvo so mesto večinoma porušili divji Normani, Ko je zavladal na Srbskem car Dnšan Silni, so se polastili Srbi tudi lejie Janine, a jo niso imeli dolgo v svoji lasti. Leta 1442 so po hudem boju Turki zasedli Janino. Celih 471 let je ječala Janina pod gospodstvom mohamedanov. Leta 1788 jo turški poveljnik Ali-paša odpovedal zvestobo sultanu ter se je proglasil za vladarja Janine in njenega okrožja. L. 1820 je poslal sultan močno armado nad Ali-pašo, kateri se je za janitiskimi utrdbami celi dve loti krepko branil proti sovražnim napadom, L. 1822 se jo Ali-paša moral udati, ker je zmanjkalo živeža. — Janina štpje 25.000 prebivalcev, ki so večinoma grške narodnosti. V mestu je tudi večje število Židov, Čeravno jo bila Janina v turški oblasti, vendar se jo grški živeli v mestu zadnja desetletja močno Siril, Nastale so v mestu večinoma samo grške trgovine, grške šole in cerkve, V šolah se je mladini vcepljal v srce grški narodni duh. Denarna moč je bila pa sploh v rokah bogatih grških trgovcev. S podrobnim delora so si Grki pripravili pot za zavzetje mesta. v Šestinah pri Zagrebu. 1. maja leta 1909 ga je pa imenovala bosanska vlada i)otovalnim učiteljem in referentom kmetijstva. V tej lastnosti jo služboval v Dol, Tuzli do 1. decembra istega leta, ko je nastopil službo potovalnega učitelja kmetijstva pri c, kr. okrajnem glavarstvu v Sežani, Toda že 1. septembra i. 1910 je zapustil Goriško in prevzel službo strokovnega učitelja na kmetijski šoli na Grmu, kjer je bil učencem sicer strog, toda vesten nčite^, učiteljem pa odkrit in dober tovariš. Prerano nas je zapustil in se vrnil v zemljo, katero obdelovati Slovenskemu narodu mu jo bil namen prekratkega življei^ja. Kako se jo zljubil vsakemu, kdor ga je poznal, je videl vsak, ko je opazil v nedeljo popoldan romanje celih procesij ljudij vseh stanov, ki so hodili kropit pokojnega. Zlahka ni bilo videti suhega očesa, ko smo spremljali truplo njegovo v torek popoldan skoz Novo mosto In ko je odpeljal voz krsto v rojstni njegov kraj. Marsikdo je ihtel, toda sklicati se ni dal več, zdramil ga bo le on, ki ga je poklical k sebi. Obča žalost je bila dokaz, da ni le nmrl mladenič, ne — z Gregorčičem lahko vzkliknemo: „Mož, jeklen značaj," Mislil bi marsikedo, da so mu bilo rojenice ob zibelki mile, toda življenje mu ni nikdar prizaneslo svojo grenkobe. Sicer ga ni upognila usoda nikdar, upognila pa ga je mrzla smrt prerano. Ni mu bilo usojeno, mlad kot je bil, iztoči si posebnih zaslug na obširnem, malo obdelanem polju svoje ljubljeno stroke. Vendar pa ostane i^egovo delo v spominu vsem nam, ki smo delovali ž njim ramo ob rami iti vsem, ki jim jo bil vedno vesten ufitetj. Učenci njegovi, cvet kmetijskega naraščaja, tugovali so ob krsti lyegovi. Ti bodoči stebri našega naroda svojega učite^a no bodo pozabili. Dokler živimo mi, njega no pozabimo. Močno, čvrsto drevo jo zavod Grmskî, Obilen, vsàkoleten sad rodi in ga raztresa kot seme boljše bodočnosti po širni domovini. To drevo je k Toda seda veja. liod Kmetijsko šolo na Grmu jo zadela v nedeljo, dno 9. marca t, 1. bridka izguba. Po kratki bolezni izdihnil jo strokovni učitet) Planinšek v najlepši dobi, še mlad in krojiak. Pokojni je bil dolei^ski rojak, sin znane in čislane rodbine na Mirni, liodil so je bil 22. decembra 1. 1880. Akoravno jo bil prvorojence, pripeljal ga je oče pozneje v Novo-mesto „v šole". liad jo pripovedoval, kako težko so je ločil od doma in kako ga je, sicer strog oče moral prekaniti, da je ostal sam v mestu in se šele tako zavedel, da ne preostane druzega, kot lotiti se učenca. Dovršil je bil tukaj vseh osem razredov gimnazije in so potom podal na višjo kmetijsko šolo v Modling in si s tem izbral svoj bodoči poklic. Po dokončanih strokovnih študijah je vstopil začetkom leta 1905 kot praktikant na posestvo hrvatsko vlade v Božjakovini. Po preteku onega leta je nastopil službo gospodarskega pristava na veleposestvu grofa Kulmerja jubovalo že marsikateremu viharju. so mu je utrgala krepka, močna la več ne bo! Kes, da zraste drevesu zopet nova, toda ista ni nikoli več. Mi tovariši Grniakî, tovariši širom Slovensko, da širom jugoslovanske domovine, kjer si povsod deloval, smo se morali posloviti oil Tebe, toda ostaneš nam v spominu, v spominu Te ohrani naša mladina. Počivaj ob strani svoje ljubljeno matere v onem milem, mirnem, lei)cm kotičku pri Sv. Heleni, v kraju, katerega si vsakomur občudovajo kazal iz krasno Mirnske dolino. Bodi Ti zemljica lahka! Politični pregled. Iz državnega zbora: V soboto, 8, t. m. je finančni odsek državne zbornice dovršil svojo delo. Po dveh mescih neprestanega dela in po premaganju nobroj težkoč in ovir jo končal svoje glavno delo: sprejel jo mali finančni načrt, ki vsebuje: 1) Zvišanje davka na žganje od 90 K na 140 K pri hektolitru alkohola, 2) Zvišanje osebne dohodnine od dohodkov, ki presegajo 10.000 kron na leto. Zabavi in pouku. Peletovi. četrt ure od vasi v rodovitni dolinici je stalo samotno, lepo posestvo sredi najbujnej-šega polja in zelenih travnikov. Dober streljaj proč od tega posestva je bila prav itiala, čedna hišica, črez io Čroz ovita z br.špinom; nad vrati pod nizko streho pa je visela ljubka podoba „Marijo Pomagaj". Pred podobo je gorela lučica v svetiljki iz rudečega stekla in je razširjala neko Čarobno milo svetlobo naokolu. Na klopi pred to hišico jo sedela častitljiva starka. Zadnji žarki zahajajočega solnca so obsevali njeno srebrnosivo glavo. Na njenem So svežem obrazu, ki je nosil sledi nekdanjo velike lepoto, so jo odsvital globoki duševni mir in njene mile modre oči so se svetilo kakor dve mili zvezdici na jasnem večernem nobu. Ko zagledam lepo starko, skoro ne morem obrniti svojih oči od njenih plemenitih potez. Ko pa izgine mojim očem, potegnem očeta za rokav in jih tiho vprašam: „Oče, kako se pa pravi tu pri tej hiši? In čigava je ona mala hišica? In kdo jo ona lepa starka?" /ro jo Likarjevo posestvo, hišica tam je pa starke Peletove, ki je sedela pred hišico", so glasi odgovor. „Peletove?" so začudim, „Ta stanuje v oni borni hišici? Zakaj pa ni ostala raje na svojem velikem lepem posestvu? Kako pa jo to?" „Nehaj vendar s svojim neumnim govoričenjem in izpraševanjem. Misliš, da ti bom kar sedaj na potu pravil, kar vem iz življenja te starke?" se jeze oče. Krojač, ki je korakal pred nama po isti poti in je slišal moje vprašanje, se pa obrne nazaj k meni in mi reče: „Fant, ti imaš dober slut. O posestvu in šo več o hišici in starki so pripovedujejo čudno reči. Ko pridom k Vam, če jue boš poslušal, ti že vso povem, a sedaj ni časa." Da sem 80 potem takoj lotil krojača, ko jo prišol prvič k nam, in ga spomnil njegove obljubo, je pri moji radovednosti samoobsebi umevno in iz lyegovih ust sem prvikrat čul to povest, ki jo bom skušal kolikor mogoče dobesedno podati tudi vam, dragi čitatelji. * + „To, kar ti hočem sedaj povedati, se je zgodilo v mojih še otroških letih, kakih šestdeset let bo že od tega. Takrat se je o stvari veliko govorilo sem in tja in govorjenja ni hotelo biti konec. Zdaj pa jo žo zdavnaj vse pozabljeno in malokdo misli šo na to. Kaj hočemo, je že tako na svetu! — V tem času, o katerem jaz govorim, Likarjevo posestvo oddaleč ni bilo toliko, kolikoršno je sedaj; stvar jo bila majhna, tako da jo je mogel tedanji gospodar sam s svojo ženo in s svojim fantom obdelavati. Fant, Nando mu jo bilo ime, je bil že deset let star, ko jo dobil še sestrico, Urško, prav ljubko, prisrčkano stvarco, Hala hišica, ki je prvotno spadala k Li-karjeveniu posestvu, jo že od pamtiveka bila prazna; neka daljna sorodnica, neka teta Li-karjova jo imela pravico do lye. On sam te tete So nikoli ni videl, zakaj za »ustila je dom, še prodno je bil on na svetu, n se ni nikdar več prikazala. Kje vse je hodila po svetu in kaj jo počela, ni vedel nikdo. Le tupatam na svete čase je jiisala lastnoročno Likarju pismo in ga prosila, naj ne pusti, da bi hišica razpadla. Rada bi jo dobila v dobrem stanu, ako bi so kdaj nenadoma vrnila. Ta pisma pa so bila tudi edina priča, da jo še med živimi, In nekega dno se res prikaže. Bila je dolga, suha, z mnogimi gubami na obrazu in no ravno preprijaznoga pogleda. V svoji hišici se je prav udobno uredila in je živela tam popolnoma ločena od vsega sveta, Likarjevi so s svojo čmerno sorodnico občevali le toliko, kolikor je bilo najbolj neobhodno potrebno; dajali so ji, kar je imela postavno izgovorjenega, pogovorili so ž njo le najbolj vsakdanjo reči, sicer jo pa pustili pri miru. Razun z Likarjevimi jo Jora — tako ji je bilo ime — občevala le Se z nekaterimi znanci iz otroških let. Ker so ji pa ti večkrat prinašali razna jedila, jo meni Likar, da se Jora pritožuje črez njega, da ji dajo premalo hrane. Zato jo je nekega dne prav pošteno oStel, „Teta Jera", ji je rekel, „dajem vam, kar vam gre, in toliko, da bi imel vsak človek dovolj in še več, kar bi potreboval, da bi mogel živeti. Če vam pa ni dovolj, povejte meni no pa tujim ljudem; jaz rad ustrožem vsaki vaši želji in to bi mi bilo veliko ljubše, kakor pa da mi delate sedaj sramoto z vašim beračeiijem in me vlečejo ljudje po zobeh. Sicer je pa dosti žalostno, da si y tom dolgem času niste nič prihranili, ko ste hodili tako dolgo po svetu, in se morate sedaj naslanjati na drugo ljudi." 3) ^Ívišanje davka, ki je plačati od stav pri konjskih dirkah ia 4) Davek na šampaigec. Revnejši sloji so s tem dobili zadoščeiqe; zakaj tjudje, ki si lahko privoščijo razne Sporte, kateri stanejo mnogo denarja, naj tndi plačajo za te njih potrobe, denar bo prav prišel raznim deželam. Ta finančni načrt pride siccr še v plenum zbornice, a bo skoro íjotovo tam ravno tako sprejet kakor v odseku. Obenem s finančnim načrtom nameravajo uvesti tudi zakon, po katerem bodo hîâe z dvema ali tremi sobami proste državncffa hišnorazrednei^a davka, kar bodo z veselem pozdravili kmetje, delavci in kajžarji, J>einal)îli/acija. Ker se jo dosegel med Avstrijo in Rnsijo glede balkaaskili zadev popoln sporazum, je izšia naredba, ki odreja demobilizacijo ua gališki meji. Obe državi ai prizadevata slej ko prej ohraniti mir. Izrečno se konstatira, da je ta korak pravzaprav posledica izmei^jave lastnoročnih pisem med cesarjem in čarom. Avstrija odpusti 33.000 rc-aervistov, Rnsija pa baje 360.000 mož. Xa jugu se pa za sedaj ne bo še pričela demobilizacija. Sicer se poroča iz Belgrada, da so se med Avstrijo in Srbijo že pričeli tozadevni dogovori, toda uo kakega sklepa žo ni pri,šlo. Splošno se sodi, da je tudi napetost med Avstrijo in Srbijo precej ponehala in ae torej tudi glede demobilizacije doseže sporazum. Popolna demobilizacija našega vojaštva na jugu pa se bo izvršila, ko bo albansko vprašanje rešeno. V Tfstu je imelo od 1. do 4.t.m več pravih in še več nepravih Albancev svoj „kongres", na katerem so razpravljali najbolj nemogočo in najbolj neverjetne reči glede „nove" Albanije. Govorilo je vse polno govornikov, a vsak je imel svoje posebno mnet^e. Vsakemu govorniku 30 ploskali, končno pa niso storili prav nič, kar bi se moglo označiti kot uspeh. Pokazalo se pa je, da hoče Avstrija tako Albanijo, ki ae bo borila proti Slovanom. Na kongresn so klicali „Doli s Srbijo", na Dunaju pa 80 Bi v ministerském svetu belili glave, kako ustvariti dobre trgovske odnošaje s Srbijo. Pa jih razumi človek, te diplomate! Ogi'skem jo volilna reforma, o kateri smo zadngič poročali, žc sprejeta. Poleg volilne reformo je sprejet tadi nov poslovnik, po katerem v zbornici opozicija niti črhniti ne sme. Stvari, ki zagotavljajo sedanji'kliki na Ogrskem trajno gospodstvo, gredo čuda hitro izpod rok. Policija je stalno na razpolago tako, da dela večina popolnoma kar hoče. To ni parlament, marveč navadna strahovlada. (joriški (Icî^ehiî zbor je razpuSčen in 80 odrejene novo volitve, Zadnje volitve so bile jeseni leta 1909. V francoski poslanski zbornici je predložen nov šolski zakonski načrt, ki ima namen katoliške Sole popolnoma zadušiti. Po tej novi postavi bodo dobivali otroci v državnih ljudskih šolah zastonj knjigo, zdravniško pomoč in gorak zajutrek, in tako je konkurenca katoliških svobodnih šol z državnimi sila otežkočena. Poleg tega je tudi vsaka agitacija za katoliške šole popolnoma onemogočena. Kdor bo starše opozarjal na rýihovo vestno dolžnost in krščansko prepričanje, bo zaprt. Pač lepa svoboda v svobodoljubni Francoski! Na nufikem so se pričelo G. t. m. veliko slavnosti. Obhajajo namreč tristoletnico rusko vladarske hiše Romanov. Prišla so v Pe-trograd odposlanstva iz raznih krajev ia so zastopani tudi tuji dvori. Car je ob tej priliki izdal poseben manifest, ki se je prebral po vseh cerkvah. Manifest spominja prvega Romanova, opisuje dela čarov za rast in veličino Rusijo in slavi zasluge največjih sinov ruskega naroda, duhovščino in plemstva. Ne govori pa nič o mednarodnem položaju, najmanj pa o kakem zbližanju med Avstrijo in Rusijo, dasi se je to prvotno nameravalo; to jo jako značilno dejstvo. Gospodarske drobtine. — V^iižiu) za vse sadjarje! Nov sail-Jarski list. Vsi, ki se pečajo s sadjerejo, so že davno pogrešali lista, ki bi imel namen, dvigniti sadjarstvo tndi po Slovenskem na višjo stopnjo, skrbeti za izboljšanje naših sadnih vrst, biti sploh sadjarju svetovalec pri vsem njegovem delu. Ta želja se je sedaj sadjarjem izpolnila in moramo reči tako, da smemo biti tega res veseli. V Ljubljani je pričel izdajati deželni sadjarski nadzornik g. M. Huinek „Slovenskega Sadjarja", od katerega sta izšli že dve številki in ki smo ga omenili že v zadnji številki „Dol. Novic".— List izhaja mesečno na najmanj 16, straneh in prinaša tudi slike; prav izredne vrednosti so pa barvane priloge, ki predstavljajo razne vrste sadu in izhajajo v vsaki drugi številki. Vsebina je zefo raznovrstna. V prvih dveh številkah imamo spise o gnojenju sadnemu drevju, sadnih zajedalcih, sredstvih zoper zajca, cepljenju, poročila s trga, sadjerejčeva dela v februarju in marcu itd. Kot eno glavnih nalog pa bo „Sadjar" delal na to, da dobimo pravi sadni izber, ki bi bil za naše kraje primeren. Zato objavi v vsaki 2. številki opis ene sadno vrste z barvano sliko, zraven pa stavi vprašaqja na sadjerejce po vseh naših krajih, kakšne izknšige imajo z dotično sadno vrsto. V nastopni številki poroča o teh odgovorih in izreče končno sodbo o primernosti dotične vrste za našo kraje. Cena lista je jako zmerna; list stane na leto 3 krone. Kdor pozna tiskovne in druge stroške, ki jih povzroča dandanes izdajanje lista, zlasti še z barvanimi prilogami, ta se bo čudil, da je mogoče s tako malo naročnino izdajati tak list. Zato pa list tem topleje priporočamo v narocitev. Nekaterim ga je opravništvo že poslalo na ogled. Precej pa jih je že plačalo; kdor ga še ni, naj to napravi čim preje, ker 60 bo 3. številka (okrog 20. marca) do-poslala samo onim, ki so list plačali ali vsaj naznanili, da ga naroČijo. Naročila naj se pošiljajo na upravništvo „Slovenskega Sadjarja" v Ljubljani, Linhartova ulica št. 12. — Kmetijski tečaji po Dolenjskem. Deželni odbor je priredil dne 9. in 16. marca kmetijska tečaja v Vel, Laščah in na Robu. Na sporedu so bila predavanja o pridelovatgu krme in osuševanju travnikov, o prvi pomoči pri živini, o prašičjircji, o sadjarstvu in o posojilnicah in kmetijskih zadrugah. Dne IG. in 19, marca jo bil poučni tečaj v Trebnjem z ravno takim programom. — Kmetijsko-nadaljevalni tečaj na (Jnnu, ki 80 je pričel lani mesca novembra, 80 je končal v nedeljo 23, februarja. Tečaj so obiskovali sledeči mládenči: Jože Stengclj iz Gotnevasi, Franc Matoh iz Drske, Janez Horvat iz Irčevasi, Janez liular iz Cegelnice, Janez Kukman iz Cegelnice, Ivan Jančar iz Potavrha, Janez Medle iz Jugorja, Franc Nagel iz Smolenevasi, Franc Zagore iz Smo-lenevasi, Janez Avsec iz Smolenevasi, Jože Vidic iz Smolenevasi, Janez Zupančič iz Dol. Laknic in Jernej Zonta iz Potavrha, skupaj li učencev. V letošnjem tečaju ho je poučevalo o gnojenju in o sadjarstvu. Tečaj se bo prihodnje leto nadaljeval. Pohvalno je omeniti, da so se ti učenci redno in točno ndeležcvali pouka, dasi so posamezniki prihajali po 1 do 2 uri daleč. Pričakujemo, da se bodo sčasom udeleževali tečaja sploh mladeniči iz okolice. D O p i S il I're«na. — Dne 12. suSca je umrla v Bràljinu gospa Amalija Schiintner pri svoji hčeri preblagorodni gospej pl. Langer — v visoki stirosti 83 let, previđena s sv. zakramenti. Pokopana je bila na farnem pokopališču v Prečni poleg svoje sestre gdč. Marije Tako je govoril Likar. Jera pa ni rekla nič na to, ampak je napravila tak obraz, da ne bi mogel nihče iz njega postati pameten, se li jezi ali je škodoie^oa ali huda ali kaj. Tako je minulo nekaj iet. Kar jo začela stara Jera bolehati. V posteljo sicer ni legla, a postala je zelo slabotna, Likarica je sedaj, ko je to opazila, prišla redno vsako jutro in vsak večer k Jeri in pogledala po hišici, če je vse v redu. Če kaj ni bilo prav, je hitro uredila, da bi bilo Jcri kolikormogoče povšeči in udobno. Navadno je vzela seboj malo zlatolaso Urško, ki je imela takrat komaj dve leti in je zaraditega ni hotela pustiti samo doma; in deklica se je igrala mirno na tleh, medtem ko je mati po sobi pospravljala. Jera malemu plavolasemu otroku ni privoščila nobene besedico, nobenega prijaznega pogleda, in vendar so ji je dekletce nekako nehote prikupilo; zakaj prosila je Likarico, naj pusti Urško tudi še črez dan pri njej, ko bo ona pri delu aJi doma ali na polja. Mati ni rada ustregla tej želji, veliko ljubše bi ji bilo, da bi imela otroka pri sebi kakor pa pri tej čudni starki. Vendar pa ni hotela žaliti ubogo bolno ženice in je pustila otroka pri njej ter ji s tem prav zelo ustregla. Stari Jeri so končno začele potekati ure. Prišli ao dnevi, ko kljub svoji žilavi trdni volji ni mogla več vstati s postelje; tupatam ji je bilo včasih res nekoliko boljše, toda Likarici 80 je zdelo vendar potrebno, da .se dá žena prevideti. Jera prejme sv. zakramente in saj navidezno mirno pričakuje smrti. Njena edina družba, v kateri je še hotela biti, je bila tudi sedaj samo Urška. Dekletce jo ostalo prav rado pri stari ženici in so igralo brez vsakega šuma in ropota okolu nje, ker je bil sploh tih otrok. Ko pa pride nekega dni liikarica zvečer zopet po svojega otroka, gadobi, ko čepi na tleh poleg stare Jere, ki se ne gane in leži mrtva na tleh. Ročice ima sklenjene, njene nedolžne očice pa zro prestrašeno na bledo, mirno obličje mrtve ženice. Jera je kakor žc večkrat tako tudi sedaj šla za kratek čas s postelje in prehitela jo jo smrt, predno jo zamogla zopet nazaj na posteljo. — To se da sklepati iz tega, ker je bik napol oblečena. Njena zapuščina pa je bila zçlo majhna, komaj je zadostovala za navadno pogrebne stroške, drugo pa jo dodal Likar iz svojega iu dal brati zaiijo običajne tri sveto maše, (Dalje prihodnji;.) Hofman. Pogreb je bil izredno lep. Veliko ljudi in plemstva od blizo in daleč se ga je vdeležilo. Našteli smo enajst kočij. Tako znamenitega pogreba ni še bilo v naši župniji. Dne 14. t. m. je zaspala v Gospodu Marija Levstek, dobro znana „mežnarjeva Mica". Pokojnica je bila sestra že pred leti umrlega slovenskega literata Franca Levsteka. Rodbina Levstek živi sedaj v Podgori na st. 6, kjer jo tudi ])0k0jnica živela v mladih letih. Rojena pa je bila v Retju pri Velikih Lašiah kakor lojeni bratje in sestra. Starši so se i)reselili iz Lašč v Prečno. Vas Podgora spada pod podružno cerkev v doUai Straži, Tam počivajo qeni starši iu tudi brat Matija, oče sedaigega gospodarja Franceta Levsteka. — Mnogokrat tudi na stara leta je rada .šla v Stražo k sv. maši rekši : tam počivajo moji starši, tam bom tudi jaz pokopana. In res so ji izpolnili srčno željo ter jo přetečeno nedeÇo spremili pri obili udeležbi k večnemu počitku ter jo pokopali tik njenih staršev. Bila je res zelo bogoljubna in spoštovana, kar je pričeval njen nenavadno lep pogreb. Še ena njena sestra Ijenka živi v Dol. Straži. — Na Gor. Kamencah pa jo umrl gospodar Franc Murgelj, v 57.1. starosti in zapustil žalostno vdovo in mnogo nepreskrbljenih otročičev. Dobri Bog bodi jim varuh in pomočnik! — Ljudje pri nas zelo bolehajo in mrjejo; v zadnjem tednu smo imeli kar 7 odrašenih mrličev. Iz PotlRťada. Pri nas vlada že nekaj časa sem veliko pomanjkanje vodo. Dežja že ni bilo dolgo, snega tndi nič, od drugod pa nimamo nobene vode. Živino ae no more več napajati, le v kaki laži so dobi še malo vode, za ljudi pa sploh ni nič vode. Ali ne bi bilo dobro, da bi se gospodje poslanci malo zavzeli za naa in nam preskrbeli tako prepotrebne vodnjake? Kaj bo poletu, čo pride vročina in suša, ko je že zdaj tako pomaqkarge vode. — Pri nas vlada sedaj tudi veliko zanimaige za to, da bi se ustanovilo prostovoljno gasilno društvo, ki ga imajo že v vsaki župniji in večji vasi. Saj male brizgalne bi bile jako potrebne za vsak slučaj kakega ognja, zakaj zdaj nimamo nič in smo v največji nevarnosti, če kje izbruhne ie kak mali požar. — Skoro vsak dan vozi po naši cesti avtomobil a tako brzino, da se splaší vsak konj. Ali ne bi bili gg. posestniki avtomobilov tako dobri, da bi nekoliko počasneje vozili? S tem bi preprečili marsikako nesrečo, ki se lahko pripeti pri tako hitri vožigi, posebno ko konji še niso privajeni, — Pred kratkem smo tudi videli, kako ao po naši cesti peljali velikanski kamen s 5 pari koiy. Kakor videti, bo nova železnica jako znamenito delo moderne tehnike. Iz IHirnepeči. Dno 4. t, m. je umrl v Biškivasi RacJeckijev veteran 85 letni starček Matija Gognjavec, Mož je moral na svoja stara leta trpeti le revščino in pomat^kanje. Od občine ni nikdar dobival kake podpore, dasiravno je bil stokrat bolj potreben in vreden podpore kakor kak človek, ki jo vse svoje lepo posestvo in premoženje pognal po grlu in sedaj iz delomržnosti prosjači okolu občine za podporo, ali pa kaka posestnica, ki po cele dneve in noči popiva s svojo hčerjo po gostilnah tako, da bo kmalu zapel boben nad njeno lepo domačijo, a vkljub temu dobiva večkrat podporo od občine. Tako neprevidno in nerazsodno razdeljevanje podpor pač ni na mestu. Mislimo, da naši občinski možje ne delajo tega vědoma. Občinska pota so se že začela nekoliko popravljati na poziv g. župana; vendar se nam ne zdi prav, da je zadrgič občinski sluga tako ropotal nad tem, naj posestniki iz Jablana in Malega Vrha spravijo občinska pota v dober stan, drugače bo g, župan dal pota popraviti po ciganih na stroške posestnikov; saj pota tu so že skoro vsa popravljena, cigane naj bi raje poslali popravljat pot med Mirnopečjo in Malensko vasjo, kjer jo blata na cente. V naši tovarni pri Malenski vasi se sedaj pridno melje in tudi žaga, zlasti odkar so prišli trije vrli Črnomaljčani, ki to delo dobro umejo in opravljajo. Domače in iuje novice. Konferenca so