9 / J'+ViV Grozil z nožem, nato oropal trgovino Strani? »Pregrada ne pušča, kadmija nimamo!« Stran 2 Št. 8/ Leto 63 / Celje. 29. januar 2008 / Cena 0.81 EUR Odgovorna urednica hTT. Tetjana Cvkn AŠKERČEVA 14. 3000 CELJE Šen^urski B-52 pred zapecatenjem TTT slu; Iračan v Rogaški Slatini kuha kot Italijan Izpolnjena ielja: 1 Daso na prizorUce Kmetije Mladi umetniki sserMadami Foto: SHERPA 9770353734020 DOGODKI Konec cinkarniške »žajfniceff Svetniki danes o usodi Cinkarne? - »Pregrada ne pušča, kadmija nimamo!« Najverjetneje $e bo afera Cinkarna, ki se vleče podobno kol mehiške nadaJjevan-ke, danes le končala. V manj kot dveh mesecih smo bili priča trem velikim dogodkom in kopici manjših, ki so nemalo razburkali Celjane. Kljub vsemu pa še vedno ni> in najverjetneje tudi ne bo, enoznačnega odgovora na to, ali je Cinkarna nedolžni onesnaževalec ali ne, saj po mnenju nekaterih krajanov v Sloveniji ni neodvisne inštitu-cije, kateri bi lahko zlahka verjeli. Vodstvo Cinkarne Celje je včeraj medijem jasno zatrdilo. da deponija sadre ne spušča. Obetîem je znova poja-snUo, da so analize Fakultete za gradbeništvo in geode- zijo pokazale, da rdeči madeži niso zaradi sadre, temveč zaradi železovih oksidov. »V poročilu je navedeno, da so pojavi kopičenja rdečih oborin v naravi zelo pogosti in niso vezani na onesnaženje zaradi človekove dejavnosti. DodaJi so slike, ki kažejo, da so na naravne rdeče madeže naleteli tudi med gradnjo predora v Šentvidu pri Ljubljani,« je razložila in slikovno predstavila tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek SeliČ. Kot )e Še pojasnila, se sadra od običajnega železovega oksida loči tudi po strukturi, zato jo pod mikroskopom zlahka prepoznajo. »Prepričan sera, da bodo rezultatov Še najbolj veseli prestrašeni krajani in Člani civilnih iniciativ, ki so v me- dijih večkrat poudarjali bojazen glede varnosti,« je dodal predsednik uprave Tomaž Benčina. Član Civilne iniciative Aljažev hrib Boris Šuštar pa: »V vsakem primeru je prebivalstvo pod pregrado delno pomirfeno- Se vedno pa uradni dokumenti k točki dnevnega reda, pripravljenega za današnjo sejo mestnega sveta, pravijo, da stabilnost pregrade ni popolnoma vama.« Leblo 56 ton titanovega dioksida in nio vec Kot smo že decembra pred sejo mestnega sveta (ta točka je bila sicer takrat prestavljena) pojasnjevali, so ob razgj"- »Kljub veliki meri raiumevanja skrbi prebivalstva, da bi živeli v zdravem in varnem okolju, ne moremo mimo ugotovitve, da so aktivnosti terjale ogromno nepotrebnih dodatnih stroškov in energije zaposlenih, podiet-ju pa povzročile poslovno škodo.« sta poudarile Nikolaje Podgoršek Selič in Tomaž Bencina. nitvi lokacijskega načrta krajani imeli vrsto pripomb, katere so pripravljala točke seje mestnega sveta ovrgli kol neutemeljene- »Sprejetje ali nesprejetje pripomb je le ena stopnička pri sprejemanju lokacijskega načrta,« pravi Benčina. »Če se lokacijski načrt ne sprejme, bomo na dane pripombe odreagirali in se primemo pripravili na naslednjo sejo. Vsekakor pa lokacijski načrt ne pomeni večanje proizvodnje, saj že zdaj delujemo na maksimalni nazivni kapaciteti, gre le za legalizacijo. Cinkarna že nekaj let povečuje svojo proizvodnjo v okviru obstoječih gabaritov zgolj z odpravljanjem pomanjkljivosti v proizvodnji.« Benčina je jasno zatrdil tudi, da v Cinkarni Celje že trideset let, odkar ni več topilnica cinka, ne nastaja ško- dljiv kadmij. Kaj bi lahko bil drugi vir za pojav kadmija v naši okolici, ne znajo pojasnili. Podobno velja za kovine, najdene v analizi Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. »Kjerkoli boste vzeli vzorec, lahko tudi v Hudinji ali Savinji, boste zasledili sledove tudi težkih kovin. To vam garantiram,« je še pojasnila tehnična direktorica. ROZMARl PETEK Pripravljeni na gripo Prejšnji teden so slovenske lekarne posvetile preventivi in zdravljenju gripe. V Celju je bilo mogoče o tej bolezni razen v lekarnah veliko zvedeti tudi pri in* formacijski stojnici, ki so jo v središču mesta skupaj postavili Javni zavod Socio in Celjske lekarne. Gripa je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi influence A in B. V svetu vsako leto zboli za gripo od tri do pet milijonov I j udi> število smrti pa se giblje od 250 tisoč do 500 tisoč. V Sloveniji zadnja leta kroži predvsem virus influence A. Tako je tudi letos. Zaenkrat še nič ne kaže na epidemijo gripe, a to se lahko hitro spremeni. Je pa v tem času veliko drugih akutnih prehladnih obolenj, torej vnetij zgornjih dihalnih poti, ki jih povzročajo različni povzročitelji. TXidi zaradi teh v bolnišnicah posebej opozarjajo, naj r^ obiske prihajajo samo zdravi ljudje. Virusi, ki povzročajo prehladna obolenja in gripo, se namreč prenašajo kap-Ijično, torej po zraku, pogost pa je ludi vnos virusov v telo preko okuženih rok- Gripa je nevarna predvsem zaradi možnosti pojava epidemij ter resnih komplikacij, zlasti pljučnice, ki Še posebej ogroža kronične srčoe, pljučne in ledvične bolnike ter starejše osebe. Gripo je mogoče najbolj učinkovito preprečiti s cepljenjem, za vsa tako imenovana prehladna obolenja pa veljajo podobni ukrepi. >^Bol-niki, ki imajo vročino, nahod in kašljajo, naj ostanejo doma, počivajo, uživajo tople napitke in upo- Nb stojnici v središču mesto so obveščali o gnpi in nisnem zdravljoniu. rahljajo sredstva za zniževanje telesne temperature. Posebno pozornost naj posvetijo higieni kaâljanja, si skrbno umivajo roke in uporabljajo robčke za enkratno uporabo. Zdravi naj veliko časa namenijo gibanju na prostem,« je standardno priporočilo. V lekarnah ob tem poudarjajo, da tudi pri nastopu gripe običajno ni potrebno obis^ti zdravnika, saj si v večini primerov lahko pomagamo sami. A je pri izbiri zdravila potrebno biti previden, saj nekatera zdravila. Id jih bolniki največkrat zasledijo v oglasih, niso nujno najboljši izbor za zdravljenje gripe. Farmacevt! v lekarnah pomagajo ludi pri samem prepoznava- nju gripe, saj jo dostikrat težko ločimo od navadnega prehlada ali druge virusne okužbe. Če v lekarni ocenijo, da je jakost simptomov takšna, da lahko pride do zapletov, napotijo bolnika k zdravniku. Obisk pri zdravniku v vsakem primeru priporočajo starejšim od 65 let, dojenčkom in mlajšim otrokom, nosečnicam in doječim materam. Obisk pri zdravniku svetujejo tudi, kadar trajajo znaki bolezni več kot 7 dni, pri povišani telesni temperaturi, ki traja več kot 3 dni, pri težkem dihanju in požiranju, pri hujših bolečinah pri požiranju, ki trajajo več kot 3 dni ali kašlju, ki vztraja več kot 7 dni. pri glavobolu in bolečinah v Simptomi so obrambna reakcija telesa na okužbo z virusi. Prehlad spremljajo zamašen nos in obilen izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, včasih tudi glavobol Id rahla utrujenost. Pri gripi zama-šeni nos aH obilni izcedek iz nosu običajno nista prisotna, pogostejši simptomi pa so zvišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih in velika utrujenost oziroma izčrpanost, ki lahko traja tudi do tri tedne. predelu sinusov in pri bolečinah v ušesih. MBP Foto: GK Stavka odpovedana! Delodajalci in sindikati so v petek po večurnih pogajanjih le uspeli doseči dogovor o dvigu plač z inflacijo in dvigu minimalne plače. Vse osnovne plače se bodo februarja zvišale za 4,7 odstotka, kar z dodatki pokrije lansko 5,6-odstotno inha-cijo, minimalna plača naj bi se zvišala za 35 evrov. Podjetja, ki so v lanskem letu plače Že zvišala za dogovorjen dvig v višini dveh odstotkov, morajo plače zvišati še za razliko, 2,7 odstotka. Zahtevo, da se morajo vse plače zvišati vsaj za 35 evrov, pa bi pokrili z zvi^njem minimalne plače. Delodajalci so pristali na dvig bruco zneska minimalne plače s 1. januarjem letos za 20 evrov, kar so zapisali tudi v sporazum, ostalih 15 evrov pa bi zvišali v dogovoru z ministrstvom oziroma vlado. RP Manj za naftne derivate Cene naftnih derivatov so od danes nižje. 95-oktanski bencin je cenejši za 0,052 evra na liter in stane i,027 evra, 98-oktanski bencin za 0,032 evra na liter in stane 1,044 evra, dizelsko gorivo je cenejše za 0,031 evra in liter stane 1,024 ewa, medtem ko se je kurilno olje pocenilo za 0,028 evra in liter stane 0,(592 evra. f: DOGODKI Manj mest za gimnazijce in več noviii programov Začenja se odločilno ob-dob)e za dijake zaključnih razredov osnovnih šol, saj se bodo morali kaj kmalu odločiti, kam bodo poslali svoje prijavnice. Mijiistrs-tvo za šolstvo je že objavilo razpise prostih mest za šolsko leto 2008/09> pri tem pa bodo prihajajoče Šolsko leto zaznamovćde številne novosti. Dijaki, tudi na Celjskem» se bodo vpisovali v številne prenovljene programe z novimi nazivi, kar nekaj pa je tudi na novo odobrenih programov, v katere bodo srednje Šole vpisovale prvič. Posebnosi letošnjih \^isov je, da je Število razpisanih mest za gimnazijske programe tokrat manjše od števila mest za srednje strokovne programe. Kar je razvidno tudi pri Gimnaziji Celje-Cen-ter, ki je lani razpisala 180 mest v gj mnazijskem programu, letos je število zmanjšala za 30 mest. Za prav toliko je število mesi zmanjšala Gimnazija Lava, kjer bo v novem šolskem letu prostora le za 120 dijakov. Celjska I. gimnazija, ki je lani beležila večje povpraševanje, kot pa je ponudila mest, bo ohranila 180 vpisnih mest. Največ zanimanja je bilo lani na Celjskem Še za programe Srednje zdravstvene šole Celje. Prej tehniki zdravstvene nege se bodo po novem izobraževali v programu z nazivom srednja medicinska sestra oziroma srednji zdravstvenik, bo pa zanje 28 mest manj kot lani. torej 140. Novosti številni srednješolski programi so bili prenovljeni in so za prihajajoče Šolsko leto dobili nove nazive. Šole pa upajo na čim večje zanimanje za popolnoma na novo zastavljene programe, ki so jih oblikovali v skladu s predvidenimi potrebami na delu trga in jih je pred kratkim potrdilo ministrstvo za šolstvo. Srednja Šola za gostinstvo in turizem Celje bo tako izobraževala gostinske in turistične tehnike (poklic- Skupno je za prihajajoče šolsko leto na voljo 25.729 mest>srednje šole bodo večino prijav sprejemale do 25. marca. Kandidati za programe umetniških in športnih gimnazij, za katere bo treba izpolnjevati posebne vpisne pogoje in opraviti preizkus nadarjenosti, pa se morajo za slednje prijaviti do 18. februarja. no in tehniško izobraževanje], Srednja šola za gradbeništvo v okviru Šolskega centra Celje pa okoljevars-tvene tehnike. Šolski center Šentjur bo po novem nudil program naravovarstvenega tehnika, Šolski center Rogaška Slatina program tehnika steklarstva. Šolski center Slovenske Konjice (Srednja poklicna in strokovna šola Zreče) pa strojnega tehnika. Novosti pripravlja še Šolski center Velenje, kjer se bodo po novem izobraževali avtokaro-serisri in okolje varstveni tehniki. Do 25. marca bodo srednje šole sprejemaie prijave novih dijakov. Podrobneje se bodo dijald s progami lahko seznanili 15. in 16. februarja, ko srednje šole pripravljajo informativne dneve. Ko bo znano števi- lo prijav v posamezne programe in bodo Šole objavile mo-rebime omejitve vpisa, bo mogoče prijave do 14. aprila prenesti na drugo Šolo. Vpisi v srednješolske programe bodo po objavi novega stanja prijav med 16. in 18. junijem. PM Foto: AŠ Bodo učitelji iztožili milijone? Zaradi zgrešenega člena učitelji ob pet odstotkov plače Ministrstvo za šolstvo naj bi pri izračunu plač učiteljem zagrešilo napako, ki bi proračun znata stati več kot 50 milijon evrov. Seveda v primeru, ko bi se za sodno pot iskanja pravice po vzoru odmevnega primera odločili vsi upravičenci s podobnimi primeri. Na Celjskem sindikat že napoveduje od 300 do 400 tožb, a to še nI dokončna Številka. Plaz se je sprožil novembra lani, ko je ljubljansko delovno in socialno sodišče razsodilo, da učitelju v osnovni Šoli, ki zaseda delovno me- sto, za katero se zahteva visokošolska izobrazba, ima pa višješolsko izobrazbo, pripada razlika v plači. Plača naj bi bila v tem primeru izpla- čana na podlagi napačnega člena Zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobra-ževalnih zavodih. Gre za prvi odstavek člena 5.a, ki naj bi govoril, tako sodišče, o delovnih mestih, ki ne obstajajo več. Po uveljavitvi Zakona o organiziranju in financiranju vzgojein izobraževanja se za zasedbo delovmh mest strokovnih delavcev, ra- j>izeMALo Ú1CÍS, Mine^' «y^ UA TAKCiLTETe. 'KAV Ml ĚO 'YAKULT&TK/À 'í>'řLOMA, TR.- ■ttCA'^Vt ve Tûoi A^/MATe» //j zen za laborante, namreč zahteva le visokošolska izobrazba. Za izplačilo plač bi v tem primeru morali uporabiti drug člen, delavci pa so, tako sodišče, upravičeni do sodne uveljavitve mesečne razlike plače. Zaradi upoštevanja napačnega člena naj bi prejemali namreč kar S odstotkov nižjo osnovno plačo. Odločitev je potrdilo ludi višje delovno in socialno sodišče, po reviziji pa Se vrhovno sodišče. Ministrstvo: ne vlagajte tožb! Potencialnih tožnikov, torej tistih učiteljev, ki nimajo z zakonom določene strokovne izobrazbe, imajo pa predpisano pedagoško-andragoš-ko izobrazbo in jim tako pripada 90 in ne zgolj 85 odstotkov, naj bi bilo po ocenah ministrstva okoli 5500, medtem ko Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slo-venije (SVIZ) govori o kvečjemu 4000 učiteljih. Ministrstvo za Šolstvo nam je potrdilo, da bi izplačila v primeru tožb vseh upravičencev državni proračun stala več kot 50 milijonov evrov. SVIZ medlem zatrjuje, da so ministru za šolstvo in šport dr. Milanu Zveru poslali že dve pismi, v katerih so predlagali zunajsodne poravnave. Ministrstvo se na pobudo ni od- zvalo, zato je SVIZ že odločil, da bo za vse svoje člane vlagal individualne tožbe. Potrebno dokumentacijo že zbirajo in v kratkem času pričakujejo več tisoč tožb, Ministrstvo pa ima, kot nam zatrjujejo v odgovoru, v rokavu svoj adut. Sole nameravajo opremili s pravno pomočjo državnega pravobranilstva in z novimi argumenti. »Plačevanje delavcev po 14. členu zakona o plačah sicer pomeni S odstotkov višjo začetno plačo, vendar to hkrati pomeni, da delavec nima pravice do napredovanj v višje plačne razrede. ker nima z zakonom določene strokovne izobrazbe. Tolmačenje sodišča je v škodo zaposlenim v šolah, ki so napredovah na. podlagi našega tolmačenja na podlagi 5.a člena,« pra-\1jo na ministrstvu in zaposlenim predlagajo, naj ne vlagajo tožb. »Kazena učiteijem z daijso deiovno dobo »Ministrstvo za šolstvo tovrstne poteze seveda vleče z namenomzavlačevanja,« pravi predsednica celjskega območnega odbora SVIZ Martina KrebL Po prvih podatkih sindikata naj bi s Celjskega vložili kakšnih 300 do 400 tožb učiteljev. »Skorajda je ni šole, ki ne bi imela vsaj enega takšnega primera,« začasne podatke komentira Kreblova. »Poleg tega že imam tudi primere, ko za nasvete glede tožbe prosijo nečlani. Svojim članom pa bomo ponudili brezplačno pravno zastopstvo. Člani tako krijejo le stroške sodne takse in posredovanja dokumentacije. Pogodbo z izbrano ljubljansko odvetniško pisarno sem že podpisala,« dodaja in poudarja, da je odločitev glede tožbe odvisna od vsakega posameznika, »Seveda obstaja tudi možnost, da kdo tožbe ne bo dobil.« Prizadeti učiteij i morajo za podlago tožbam zbrati ogromno podatkov, poleg formalnih dokazil o izobrazbi morajo predložiti tudi plačilne liste in izračune mesečnih razlik v plači v bruto znesku za zadnjih pet let! »Upravičeni so namreč zgolj do izplačil razlik za do pet let nazaj. Tisti z najdaljšo delov no dobo, torej dobo nad 30 let, pa do izplačil sploh niso upravičenj. Člani lahko zahtevajo razlike v plači le do dneva, ko so dosegli 2S let delovne dobe. Od izpolnitve te dobe naj bi namreč tako ali tako prejemah 90 odstotkov osnovne plače,« še pojasni Kreblova. POLONA MASTNAK Potrošniki^ združite se! Elektronske nabiralnike zapolnile pobude o uporu potrošnikov - Najprej Spar» nato bojkoti ostalih trgovcev v minulih dneh so elektronske nabiralnike napol-nile pobude o uporu potrošnikov. Po povabilu, zapisanem v sporočilu, naj se potrošniki v tednu od 1. do 8. iebruarja izogibajo kakršnih koli nakupov v Sparovih trgovinah» teden kasneje naj se upre j o nakupom v Tušu, nato v Mercđtorju. Kot so Se za* pisali, je teden dni ravno dovolj, saj je treba misliti tudi na zaposlene v trgovinah. Kot pojasnjuje neznan avtor, je za podražitvami skrita vlada. »Ob začetku vladavine sedanje koalicije se jegovorilo o dvigu davka zaradi primanjkljaja v držav- nem proračunu. To bi vrglo slabo luč na vlado. Zato so naredili načrt. Umazan. Zahrbten. Pred uvedbo evra je vlada hinavsko pozivala trgovce, naj ne dvigujejo cen. Nekaj mesecev zatem so trgovci dobili zeleno luč za dvig cen. S tem se je jasno povečal dotok davka na dodano vrednost v državno blagajno v takšni meri> da je državni proračun v treh, štirih mesecih izplaval iz rdečih številk. Z dvigom DDV-ja tega ne bi mogli doseči. Po drugi strani so vladarji ohranili >či$t< obraz pred publiko.« Ker so ljudje iz dneva v dan v večji stiski, je po njegovem treba narediti načrt. »Bojkot trgovcev je treba izvajali sistemsko. V začetku zgolj z majhnim pritiskom, nato z vedno večjim. Prvi teden v februarju se vsi izogibamo kakršnih koli nakupov v Sparovih trgovinah- En teden je kot opozorilo dovolj. Misilti je treba na zaposlene v Sparu. Po tem je na vrsti Tuš. Pa Mercator. L'Eclerc ...« Cilj je znižanje vseh cen za osnovne življenjske potrebščine za 30 odstotkov. Dokler ideje ne bodo dojeli trgovci, naj bi »kolo bojkota« ponavljali. A ne ie za teden dni. Ali bo ideja sploh padla na plodna tla, čeprav jo mnogi zelo hvalijo, bomo kaj kmalu videli. RP Svetelšek kritično o vladi Dogovor hrvaške vlade z živilsko predel oval nimi podjetji o nezviševanju cen kruha v državi je več kot prijetno presenetil generalnega direktorja Skupine TUŠ Aleksandra Svetelška. Kot pravi, bi se naša vlada lahko zgledovala po hrvaški. Obenem je prvi mož 1\i-ša precej odkrito povedal, na kakšen način želi predsednik vlade obvladovati trgovce. Aleksander Svetelšek je s tem ponovno poudaril» da so vzroki za zadnje podražitve hrane pri proizvajalcih. »Čeprav z neznansko lahkotnostjo obtoževanja slovenska vlada s prstom kaže na trgovce kot krivce za podra- žitve, imajo vzroki zanje in posledično tudi za ir^Iacijo povsem drug izvor. Medtem ko so se Hrvati lotili obvladovanja podražitev na pravih mestih, je slovenski predsednik vlade slovenskim trgovcem začel groziti z inšpekcijskimi pregledi poslovanja. To seveda ni nič novega, saj smo tako ali lako nenehno pod poostrenim inšpekcijskim očesom. Poslujemo zakonito in pregledno, zato me toliko bolj preseneča poskus inkriminira-nja trgovske storitve, ki je v Sloveniji konkurenčno najbolj razvita in ki je tudi eden največjih zaposloval cev ter davčnih donatorjev,« je dodal Svetelšek. Ker so na Hrvaškem ministri napovedali nadaljevanje brzdanja cen z neposrednimi pogovori s posameznimi gospodarskimi panogami, ki proizvajajo potrošne dobrine» in hkrati dali obljubo, da se cene ne bodo povečevale, je to lahko vzor brzdanja cen in inflacije. »Kakršenkoli izgovor, da gre pri tem za nedopustno vključevanje vlade v gospodarstvo, je brezpredmeten tudi z vidika evropske regulative. Nedopustno je, da se vlada spreneveda in si zakriva oči pred pravimi vzroki podražitev ter da tega ne pove jasno in odkrito svojim državljanom,« Še dodaja Aleksander Svetelšek. RP Mik cilja visoko Mik Celje je, odkar je na novi lokaciji v Vojniku, zabeležil skoraj SOodstol-no rast prodaje, prihodki od prodaje so znašali 16 milijonov evrov. Letos želi prihodke dvigniti za kar 60 odstotkov. V novem obratu, v katere ga so se preselili septembra lani, povprečno na dan izdelajo 500 oken. Z enakim tempom nameravajo delali tudi v letošnjem letu. Predvidoma julija naj bi Mik po vrsti zapletov začel gradili blok s 50 stanovanji v središču Vojnika. Ali bo v njem tudi zasebni vrtec, ni znano. Kot pravi direktor Franci Pli-berš^, so letošnji dlji, ki so jih pripravili vodje, res visoko zastavljeni. »Povečanje izvoza z deset na 20 odstotkov. Širitev v države Evropske unije, dele bi^e Jugoslavije, Albanije, na Karibsko otočje. Skupen cilj je povečanje prodaje za 60 odstotkov, ker pomeni povečanje tiž-nega deleža za 5 odstotkov,« našteva PliberŠek. »Tb so res zelo velike številke, a ker so bile postavljene od spodaj navzgor, verjamem, da nam bo to tudi uspelo.« RP Cetis pokrovitelj konference Minuli teden se je v Ljubljani končala Mednarodna konferenca varnostnega tiskanja in alternativnih rešitev srednje in vzhodne Evrope, katere pokrovitelj je bil Cetis. Vodilni slovenski ponudnik in razvijalec varnostnih tiskovin Cetis je na njej predstavil svoj patent, posebne varnostne zaščite, ki so skrite v plasteh. Predstavili so tudi idejo o skupnih biometričnih centrih, Id je ritala skupaj z ministrstvom za zunanje zadeve. Po tej ideji bi se podatki, Ig se zdaj zbirajo v upravnih enotah, zbirali le na določenih točkah po svetu, kar bi stroške zajema podatkov močno znižalo. RP Doživljenjsko brezplačno Zasebni mobilni operater Simobil - Vodafone je po skoraj devetih letih delovanja v minulem tednu pridobil petstoti-sočega uporabnika. Srečni Celjan bo lahko doživljenjsko teleioniral brez mesečne naročnine, ostali uporabniki pa so se lahko od petka do ponedeljka v Simobi-lovem omrežju pogovarjali zastonj. Igor Šolman, ki je naročniško razmerje s Simobilom sklenil v Celju, si niti mislil ni, da je s tem postal poJmilijonti uporabnik ali da bo s tem deležen kakšnih posebnih ugodnosti. Brezplačno si je lahko izbral mobilni telefon, predsednik uprave Simobiia Dejan Turk pa mu ]e v soboto podelil še poseben paket brez mesečne naročnine. RP, foto: SHERPA Turbulenca doma in v tujini Dogajanje na Ljubljanski borzi se je v začetku preteklega tedna začelo dokaj klavrno za vse vlagatelje, a se je po precejšnjeni padcu vseh delnic v sredo obrnilo v pozitivno smer in do konca tedna so delnice spet pridobile celotno izgubljeno vrednost. Razloge za turbulence gre v večji meri iskati v precenjenosti delnic, nejasnostih okrog privatizacijskih zgodb ter pojavljajočih se ugibanjih, ali je za dogajanje na trgu mogoče kriviti tudi negativen vpliv svetovnih finančnih trgov. Večina poznavalcev domačega finančnega ti^a je kar nekaj časa opozarjala na precenjenost delnic na Ljubljanski borzi, vendar tako Intenzivnih padcev ni pričakoval nihče. Določen vpliv na turbulentno gibanje tečajev delnic Imajo tudi izvedeni finančni inštrumenti, ki le še intenzivneje potiskajo delnice v obe smeri. Vrednost indeksa slovenskih »blue chipov« se je ob visokem obsegu prometa skorajda nI spremenila (-0.02%) in zaključila sredino trgovanje pri 10.451 indeksnih točk. PREGLEDTECAJEV V OBDOBJU MED 21.1. in 25.1.2008 OzRBks Jim Enotni tečsi PromatvtEUR Xtpr. CI(X Cinkarna Cetje 150.00 8.20 11.91 CFT6 Cetis 104.30 0,10 0.00 GRVG Gorenje 38,82 5.990.50 2,40 PILA Pivovarna Ib^o 85.47 3.0S2.70 5,75 JTKS Jirteks 116.96 7.70 141 ETOG Etol 200,00 2.40 0.00 Zmagovalec tedna je kranjska Sava, ki je petkovo trgovanje končala pri 601 evrih in tako v preteklem tednu pridobila 3,3 odstotka. Pozitivno so leden zaključile tudi delnice Pivovarne Laško in Telekoma Slovenije, ki so pridobile nekaj več kol 2 odstotka. Stanje na trgu le ni bilo tako pozitivno pri vseh delnicah, saj sta Luka Koper in Isirabenz izgubili v začetku tedna okrog 10 odstotkov, a do konca tedna sta deinici nekoliko okrevali in zaključili teden le 6 in 3 odstotke v minusu. Največ prometa je bilo že tradicionalno ustvarjeno s delnicami Krke. Krka je objavila poslovne rezultate za leto 2007, ki so bili nad pričakovanji analitikov. To je bil razlog, da je cena delnice Krke ob padcu na začetku tedna na 102 evra po objavi poletela do nekaj poslov nad 120 evrov. Navdušenje se je ob zakijučkit petkovega trgovanja nekoliko umirilo in znižalo ceno Krke na 118 evrov. INDEKSI MED 21.1. in 25.1.200ft ind«kft Zadnji tMaj % S8I20 10.451.11 ^ 4.30 PIX 6.673,87 ^ 3,44 BIO 116.50 -0.3S Dejstvo je, da so nekatere slovenske delnice (Telekom in Petrol) letos izgubile že več kot IS odstotkov, zato lahko investitorji na Ljubljanski borzi le upajo, da bo v letošnjem letu obveljal rek: »Slab začetek dober konec«. JAN KORADIN borzni posrednik lURIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Banka Celje bo izdala delnice Banka Celje je lani začela aktivnosti za povišanje osnovnega kapitala. Najprej z izdajo podrejenih finančnih instrumentov» zdaj še z dokapitalizacijo. 2^adi potrebe po višjem kapitalu kot posledice visoke rasti obsega poslovanja v lanskem letu in vi§jih kapitalskih zahtev za obvladovanje tveganj so aktivnosti dokapi-talizacije že nekaj časa v teku. Tako je banka že izdala za deset milijonov evrov podrejenih potrdil, na petkovi seji pa je nadzorni svet obravnaval aktivnosti za dokapitalizacijo banke z izdajo novih delnic. Ostale podrobnosti za zdaj niso znane. RP www.radiocelje.com novi tednik I^CTUALNO Golte spet naprodaj Slovenski in italijanski lastniki so se odločili za prodajo družbe Golte - Na začetku bodo zbirali ponudbe Na skupščini oiinuli tedeo so se italijanski in slovenski lastniki družbe Golte dogovorili o prodaji oziroma zbiranju ponudb za odprodajo smučarskega centra. Ponudbo za odkup bodo poSiijaii v tem tednu, želijo pa, da bi se za 4>2 milijona evTov vredno naložbo odloČil kdo z dovolj denarja \it soroden po dejavnosti, torej da bi se ukvarjal s turizmom. Kot je pojasnil Emest Kovač, direktor družbe Golte, se je doslej v center ogromno vložilo, v bistvu je končan prvi naložbeni ciklus in Golte zdaj predstavljajo nekaj povsem dnigega kot pred leti. »Ogromno smo postorili, smučišče je spet postavljeno na smučarski zemljevid. Vendar Če gledamo in se primerjamo z drugimi centri in če hočemo ostati konkurenčni, moramo še naprel vlagati,« je poudaril Kovač in dodal, da na Golteh poznajo svoje rak rane. Med drugim je omenil dostop do smučišča, saj je med ljudmi večkrat sliSati negodovanje zaradi dolgih čakalnih dob na nihalko v Žekovcu. Iz Mozirja do Planinske ravne naj bi cesto dogradili prihodnje leto, medtem ko kljub obijubam še vedno ni jasno, kdaj bi bila zgrajena cesta z Iju-benske strani. Spomnimo, da se je sedanja lastniška struktura družbe Golte oblikovala pred petimi leti, ko je 21 slovenskih solastnikov od italijanskega podjetja Schër&Reden odkupilo polovični delež. Največji delež med »Slovenci« ima invalidsko podjetje HTZ, povezana družba velenjskega premogovnika, v slovenskem delu pa najdemo še večino občin s lega območja ter več posameznih podjetnikov. Italijani so ostali solastniki, vendar so želeU lani svoj delež prodati, Kot je takrat pojasnil Kovač, smu-Čarija ni osnovna dejavnost italijanskih lastnikov. »V tem trenutku niso pripravljeni tako intenzivno vlagali v razvoj centra, kot mogoče želimo mi. Kot vsak investitor so ob dobri ponudbi pripravljeni prodati svoj delež - sploh nekomu, ki bi sledil našim ciljem. Če se nov investitor ne bo pojavil, bodo ostali v družbi,« je lani napovedal Kovač. Zgodilo se je, da so Italijani ostali, leto dni kasneje pa so se vsi skupaj odločili za prodajo centra. Pobožne želje »Pobožne želje so, da bi našli novega lastnika, ki bi bil pripravljen investirati v center. Radi bi, da bi se ukvarjal s turizmom oziroma biJ blizu po dejavnosti. Možnosti je seve- Emest Kovač, direktor družbe »Načrtov je veliko, sploh, ker tudi letošnja sezona še kar nekako kaže,« je povedal Kovač. Golte je obiskalo približno 30 tisoč obiskovalcev, vse proge delujejo. seveda pa na smučišču praktično nimajo naravnega snega. »Smuka )e v mejah možnega, v centru se izjemno trudimo z izdelavo snega, akumulacijsko jezero smo skoraj že izpraznili... Vse s ciljem, da bi bili naši obiskovalci kar najbolj zadovoljni,« je povedal Kovač. da veliko, želeli pa bi tudi nekoga, ki se spozna na posel in ki ve, da je treba z razvojem naprej, Še posebej dokler se ponuja možnost pridobivanja nepovratnih sredstev,« je omenil Kovač. i če bo dolgotrajno iskanje direktorja po petih razpisih konča-no> bodo v šmarskem domu morali imeti tudi strokovnega direk-torja> zdravnika. Tega v Šmarju pri Jelšah doslej ni bilo, saj je dosedanji direktor Janez Cakš po izobrazbi zdravnik. novitednik tov, od katerih so v četrtek dali soglasje Nunčičevi v Kozjem» Šmarju pri Jelšah in Rogatcu, povsod pa so zanjo glasovali soglasno. V Podčetrtku bodo svetniki o njenem imenovanju odločaU jutri, v sredo, ter v Rogaški Slatini pojutrišnjem, tamkajšnji komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa sta svetnikom že predlagali sprejetje soglasja. Sledili mora še soglasje Občine Bistrica ob Sotli, od koder se je na zadnji javni razpis za direktorja prijavil eden od petih kandidatov. Bistriška komisija se še ni sestala, občinski svet pa se bo predvidoma v začetku februarja. Za Bistričane je imenovanje novega direktorja ZD Šmarje pri Jelšah sicer manj pomembno kot za druge občine, sa} imajo v svoji zdravstveni postaji zdravnika-za-sebnika. Presenečenja seveda niso nikoli izključena, Še posebej pri tako dolgi »nadaljevanki«, kot je imenovanje novega direktorja ZD Šmarje pri Je]šah. BRANE JERANKO www.novitediiik.com Sparova vitaminska ponudba! V V AKCIJA Zelena paprika i kg 1,69 Melone i kg 1,29 AKCIJA Pomaranče ekstra i kg 0,69 s RAR ^Ponudila velja dan^S» 29*1*2008 02. do prodaje zalog. Cene so v EUR. Ponudba ne velja za pfavne osebe in samostojne podjetnike. Možen je nakup samo v količinah, primernih za gospodinjstva.^ - Št. 8 - 29« Januar 2008 ' ■ - 8 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Zdravstveni dom se nevarno maje v konjiškem zdravstvenem domu se že poznajo posledice odhodov večine zdravnikov med koncesio-narje. Čeprav so se ti s koncesijskimi pogodbami zavezali» da bodo koristili laboratorij» rentgen m vse druge službe javnega zavoda, je v praksi drugače. Najbolj očiino je zmanjšanje obsega dela v laboratoriju, ki se vse bolj pogreza v izgubo. ReSitve niso prinesle niti na novo uvedene biokemične preiskave in ambulanta za tromboteste. Javni zavod se tudi ni mogel dogovoriti z zasebniki, da bi prispevali del denarja za plačilo zaposlenega v triaži, zato so z novim ieiom triažo ob vstopu v zdravstveni dom opustili. Še največ težav imajo zaradi (ega starejši ljudje, ki se kljub z roko napisanemu seznamu zdravnikov in njihovi razporeditvi po zdravstvenem domu le stežka sami znajdejo. Kot ugotavlja direktorica javnega zavoda Mihaela Pu* gelj, je kakršen koli dogovor zelo težko doseči, saj se zdravniki niti ne udeležujejo skupnih sestankov. »Rešitev vidim v tem, da bi vsi zdravniki dobili koncesijo. Potem bi se morali začeti do- ž m TUM&T ûAWtilci DU CCBJIK^HAW U- STSr-^- ^^ I iOECTïHHicHr i^ÈOWTOîL/a f^jj^ ^^ 1 iWir.bmn - ÎÎ.?'J6E13 MIWEÍJ5-W 752-W-Í2 DÛ.ÎÛAKOiÎ D6 îêaÊii^C. AMibOJ-ûl-A 'lEDnúíJř tA&COA- • • -W f^i-'S-S^ J QTe,. h(. r^s-fí-if •pATQCHA/í A W-ySS-fř-íiS" g* twêc^WP H ■pwníčAT : Ob vstopu V konjiški zdravstveni dom se morajo zdaj ljudje znajti sami. V pomoc jím je zgolj seznam zdravnikov, nalepljen pri vhodnih vratih. govâTj'ati ne le o koriščenju laboratorija in ponovni uvedbi triaže, temveč tudi o nakupu novega uigentnega vozila ter o vsem drugem, kar je potrebno za dobro oskrbo bolnikov na območju konjiške, zreške in vitanjske občine. Zdaj smo na dveh bregovih in ne moremo najti skupne HiTRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden, ob torkih in petkUi, sanimivo branje o življenju in delu na območju 33 obcin na Celjskem* Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec, Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mcsece. Naročniki brexplacno prejemajo se vse posebne txdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasovi do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 tudi letnik 2008 ^ J.y/Q MA prilogo TV-OKNO! ^^ * Vsak petek 48 barvnih strani tetevizijsicega sporsd« in unimhrosti It mU glasbe in ubave. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Img m priiffwfc: í^:___ Uli»: Datum rojstva: Nepreklicno nirohm Novi tednik u najmanj 6 mesecev NT&RC do.o. bo podatke iq»nbtjal samo 22 potrtbe narD6\ilke Novega tednika poti.« Ugotavlja. Od splošnih zdravnikov so na »javnem« bregu le Se trije zdravniki. O problematiki zdravstva in oi^niziranosti Javnega zavoda Zdravstveni dom Slovenske Konjice so govorili tudi na seji konjiškega občinskega odbora za družbene de-javnosti. Ugotavljali so. da strategija razvoja zdravstva v občini, ki so jo pripravili lani, ne koristi kaj dosti, saj je le posnetek obstoječega stanja, brez vizije, kako naprej. Odgovora na vprašanje, kako zagotoviti uspešno poslovanje zdravstvenega doma, ne daje. Prav tako ne odgovarja na vprašanje, kako zapolniti laboratorij, kaj naredili z zdaj prevelikim številom zaposlenih v upravi in administraciji, predvsem pa ne, kako ravnati v bodoče pri podeljevanju koncesij. Dodaten problem povzroča tudi 10. da so ustanoviteljice zdravstvenega doma tri občine. Na seji odbora, na kateri je sodeloval tudi konjiški župan Miran Gorin-šek. so se zato dogovorili, da se župani vseh treh občin ustanoviteljic sesianejo in dogovorijo enoten pristop za rešitev nakopičenih problemov. MBP Smre-kovec v ospredju Naravovarstvena zveza Srarekovec je v četrtek predstavila letak Ukrepaj zdaj, ki s svojo temno platjo opozarja na vandallzem motoriziranih napadalcev planinskih in gozdnih brezpotij, medtem ko svetla plat prijazno opozarja na nenadomestljivost neokrnjene narave ter njen pomen za vsa bitja, ki ji pripadajo. Naravovarstveno zvezo so ustanovili Planinsko društvo Šoštanj, Savinjsko gozdarsko društvo in Lovska družina Smrekovec. Gre za uresničevanje okoljevars-tvenih ambicij, ki naj bi se dolgoročno uresničile v obliki Smrekovškega pogorja. Po predstavitvi letaka so si obiskovalci ogledali kratek film Zavzemi se za Smrekovec avtorjev Martine Peč-nik in TOma Čonkaša, ki na nazoren način predstavljata prerez sedanjega delovanja in načine za vključitve mladih v okoljevarstvene aktivnosti. Poleg tega so opravili še redno skupščino, na kateri so za predsednika Naravovarstvene zveze Snu'ekovec imenovali Iztoka H ras tela. US Obnova zunanjosti mogočne Marijine cerkve v Celju bi morala biti končena jeseni, vendar je prišlo do nepričakovanega zapleta. V preteklih dneh so pri cerkvi končno postavili žerjav. Žerjav namesto blagoslova Obnova zunanjosti mogočne Marijine cerkve v Prešernovi ulici v Celju bi moraJa biti končana jeseni, vendar se to ni zgodilo. »Med odkrivanjem je bilo ugotovljeno, da je celotno ostrešje popolnoma dotrajano» zato ga je treba zamenjati,« je povedal opat Marijan Jezemlk. Ugotovili so, da je streha tako dotrajana, da pomeni nevarnost, saj bi se ob izdatnejših snežnih padavinah lahko posedla. Sledilo je pridobivanje gradbenega dovoljenja z dopolnitvijo dokumentacije, v preteklih dneh pa so pri cerkvi končno postavili žerjav. Obnova ostrešja bo podražila obnovo Marijine cerkve za 200 tisoč evrov, zato bo po novem stala 650 tisoč evrov. Od tega prispeva ministrstvo za kulturo î 50 tisoč evrov, ostalo verniki in drugi občani. Župnija je poslala prošnjo za finančno pomoč pri obnovi tudi različnim podjetjem, od koder odziv ni bil najboljši. Dela na fasadi so v javnem končana, poteka restavratorska obnova kamnitih delov, med katerimi so balkon, rozete, portali in podobno okrasje. Obnova znamenite cerkve, ki je dolga stoletja služila tudi kot grobnica Celjskih grofov, naj bi bila predvidoma končana do velike noči. Delati so začeli septembra, pred tem je bila obnova kritine zvonika cerkve, ki so ga pokrili 2 bakreno pločevino. Po dosedanjih načrtih bi po obnovi zunanjosti Marijine cerkve morala sledili obnova notranjosti. Zaradi nepredvidenih stroškov za streho bodo s slednjo morali počakati. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Od petka dražji vrtec Šmarski občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli S,6-odstotno podražitev programov za predšolsko vzgojo. ki bo začela veljati 1. februarja. Tako bo ekonomska cena za prvo starostno obdobje znašala 425 in za drugo 326 evrov. Zadnja podražitev je bila 1. januarja lani, zato računajo, da bo tudi zdaj sprejeta cena ostala v rabi celo leto. Pti teai su v vodstvu vrica zadovoljni, ker je vključenost otrok v vrtec 70-odstotna, kar je nad slovenskim povprečjem. Vrtec obiskuje 3SS otrok, na vpis jih čaka 26. Vse oddelke imajo že zdaj skoraj polne, ugotavlja ravnateljica Otroškega vrtca Šmarje pri Jelšah Marta Drofentk. »Tega smo zelo veseli, ker to kaže, da dobro delamo. Je pa pri vključitvi otrok problem oormatívov, ki natančno določajo, koliko otrok je lahko v enem oddelku.« Zalo bodo najbrž že tisti, ki bodo otroke v vrtec želeli vpisati pred septembrom, naleteli na zaprta vrata. Najmanj prostih mest je v prvi skupini, saj je zlasti veliko otrok, starih od enega do dveh let, ker se v zadnjih letih povečuje število rojstev. AK novi tednik REPORTAŽA Nula QfentavšekmMíhaZgank$t8 se predstavila kot vokallstavzasedfai dijakov The Slager'S.Nusa se iipopoinjuje v klavirski d2d2 improvizaciji, kitarski igri In vdžaz petju. Miha pa je Č[an Pihalnega orkestra Celje, poleg tega pa je dosegel že Številne uspehe na glasbenih tekmovanjih. večer pesmi in plesa Dijaki Gimnazije Celje-Center so vdvoranl Narodnega doma pripravili koncertni večer z naslovom Zimske serenade. Miadl umetniki $o z glasbo» petjem in plesom navdušili polno dvorano. Zimske serenade so zasnovali pred tremi leti kot večer, ki daje dijakom možnost, da se predstavijo tudi s svojim obšolskim delom. Giavno vodilo tradicionalne prireditve je spodbujanje ustvarjalnosti mladih, ki zmorejo ob zahtevnem gimnazijskem programu n^ovati tudi svoje talente, oblikovati odnos do lepega in se razvijati tako intelektualno kot tudi duhovno. Poslušalci» ki so napolnili dvorano Narodnega doma. so lahko večino večera uživali v glasbi, ki so jo dijaki ustvarjali na različnih glasbilih. Ogledali so si rudi nekaj plesnih točk in uživali v poslušanju znanih popevk. Med posameznimi nastopi pa so lahko prisluhnili tudi recitacijam. Zimske serenade so bile tudi uvod v mesec kulture, ki ga bodo na Gimnaziji Celje-Center počastili z mnogimi prireditvami ter obiski najrazličnejših predstav ter razslav v Celju in drugod. KŠ Foto: SHERPA, KD Mihael Strniša (harmonika) in Domen Mam (klarinet) sta se za odrom pridno pripravljale na nastop. Barbara Mk Kerstein, mentorica glasbenikom (levo), Igor Majerle, ravnatelj Gimnazije Celje^nterin Daija Ravnik, mentorice scenske podobe, so šteli ob s^ni dijakom, ki so pripravljali koncert. Urška Klajn in Zan Borštnar. dijaka 4.0 rezreda, sta v premore med skladbami zapolnila z recitacijami. Zan, ki je tudi redni član v KtID Zarja Tmovlje, je povedal, da imestovntnim nestopanjem že veliko izkušenj. Zîvfl Lipar (levo) in Sara Železník sta gledalce navdušili s plesom. Obe sta učenki baletne šole Hariekin Celje, za njima pa je že vrsta nastopov na baletnih revijah v Sloveniji in v tujini. Alja RandI je začela flavto igrati že v 6. razredu osnovne šole. Je tudi članica Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Zelec. 10 REPORTAŽA novi tednik Mala dežela -velik korak Zgodba Iračana in Slovenke - v švedščini Iračan, ki kuha kot Italijan - Slovenščina ali raje švedščina? PresDeto» pa ne da sem spet vtipkala napačno tele-ionsko številko, se zdrznem, ko se sogovornik og-last v brezhibni slovenščini. »Ja, seveda ste dobiil Alija. Kda) se vidimo?« Ampak dvomov še ni konec. »Si prepričana, da nisi kaj zamešala? K Iračanu, ki ima v Rogašici Slatini restavracijo z italijansko brano, greva?« na poti resno podvomi še fotograf. Sredi idile slatinskega zdravilišča, ko prihitita vsak iz svo}e smeri. Ali Assandri iz restavracije ter njegova soproga Sonja Zobec Assandri iz bližnje kavarne, se izkaže, da presenečenj §e ni konec. In da svâ naletela n3 etnično in kulturno najbolj mešano družino doslej. Sonja je švedska Slovenkâ, ki se je na Švedskem rodila slovenskim staršem in tam spoznala iraškega Kurda Alija. »Na Švedsko sem pred iraško-iransko vojno pobegnil že davnega leta 1983, saj je država že takrat sprejemala največ izseljencev. Imela je in ima urejeno imigracijsko politiko, saj ni bilo nobenih težav s pridobitvijo potrebne dokumentacije za delo in bivanje,« pravi Ali, ki je ravno dobro vstopil v svoja štirideseta. Ko je prišel na Švedsko, jeimelvsega 16 let. Se je imel pa zato ob kasnejšem prihodu v Slovenijo gotovo >»čast« spoznati z dosti bolj rigidno politiko glede priseljevanja, pravilno predvidevamo. »Ah, saj veste, neskončna birokracija, brez števila vprašanj, tudi kakšen siimničav pogled,« se nasmehne Ali. Neustavljiva privlačnost nasprotij že klepetamo v kavami sredi zdraviliškega mesta, kjer zlato-rdeči prevladujoči odtenki z detajli, kot so pozlačeni čajniki in vodne pipe, dajejo vtis, da je nekdo želel pričarali nekaj etničnega pridiha. Ko se zakonca Assandri spustita v živahno razpravo v nerazumljivem jeziku, je res treba ustaviti konje. wDoma govorimo v švedščini, oba otroka, 14-letni Alexander in lO-lema Olivia, sta se rodila na Švedskem. Tudi midva sva se spoznala in poročila tam. Še vsvojih rosnih dvajse(ih,«pravi Sonja. Otro- Zdkonca Assandri sicer razmišljata oselitvi, sta se pa tudi na Rogaško Slatino navBzala, tudi gradnjo hiše načrtuista. »Kaj pravil. Ali, ko bova stara, bova prišla v zdravilišča.« ka v Šoli seveda govorita slovensko, medlem ko se očetovih jezikov, kurdŠČine in arabščine, nista učila. Kako sta se spJoh spoznala? »V odprti družbi na Švedskem, kjer so ljudje navajeni življenja v skupnosti različnosti, takána zveza res ni izstopala. In znano je, da se nasprotja privlačijo,« Sonja pomežikne proti Aliju. »Potem se je pa tako dolgo vrtela okoli mene ...« nemudoma vrne Ali. Ampak starši, eni m drugi, so zagotovo bili presenečeni. »Seveda, razli- ke med kulturami so velike. Če začneva zgolj pri veroizpovedi. Čeprav Ali ne prakticira islama,« pravi Sonja in Ali kima. češ da je musliman zgolj na papirju. »Moji starši so na začetku morda imeli kakšen pomislek. A ne za dolgo, Ali je dober moi in oče, kaj bi si še lahko želeli,« nadaljuje Sonja. »Jaz nikogar nisem niČ vprašal, kar poročila sva se,« na kratko pribije Ali. Nekaj sorodnikov ima na Švedskem, mama in brat pa še živita v Iraku, kamor se Ali pogosto vra-- ča. »In Irak dandanes?« nas mimogrede zanima. »Po padcu Sadama je šlo življenje na bolje. A so se pojaviJe druge težave. Pa saj spremljate novice,« se zresne Ali in dnevno politiko pustimo ob strani. Sonja je Irak obiskala le enkrat. »Ali mi vedno pravi, kakšno srečo imam, da nimam tašče v bližini,« se nasmeji Sonja, medtem ko Ali zgolj zmaje z glavo, ČeŠ, tašče so pač povsod enake. Malo večja vas Slovenija Des ti nacija Švedska-Ko-gaška Slatina ne zveni ravno vsakdanje. »Sonja ima tukaj sorodnike, in ko sva obiskala Rogaško Slatino, sta nama bila všeč narava in okolje,« pravi AH. »Zazdelo se nama je, da bi bil to kar pravi kraj za vzgojo otrok, in tako sva se pred slabim desedetjem ustalila,« doda Sonja. Čeprav realnost ni v vseh pogledih zadovoljila njunih pričakovanj, »Slovenskega šolskega sistema nikakor ne morem dojed. Otroci so nekako prepuščeni sami sebi pri učenju in domačih nalogah,« razmišlja Sonja. Zakonca, vajena Švedske ureditve, v Sloveniji marsikaj preseneča. »Na Švedskem dejansko in v praksi velja enakost za vse. Tako v smislu pravic, enakosti pred zakonom kot pri enakih priložnostih. Sloveniji se pozna majhnost, v manjšem kraju, kot je Rogaška Slatina, Še toliko bolj. Vsi se med seboj poznajo, veljajo privilegiji za tiste, ki imajo »prave« veze in poznanstva, ljudje so obravnavani po različnih kriterijih. Tisti, ki si nagrabi dobrin, pa čeprav na polpošten način, tukaj velja za uspešnega. tn nevoŠČljivost, ta je naravnost v nebo vpijoča,« opažata zakonca Assandri. »Vseeno moram reči, da so ljudje sicer prijazni in so me lepo sprejeli,« doda Ali. Štajerci: od »hude« žene do previgoje jedcev Predsodki zaradi porekla? »Ne, tega ni,« se strinjata. »Sem pa spoznal, da so Šta-jerke »od hudiča<,« v šali kima Ali. A to ni zraslo na njegovem zelniku, le šokiralo ga je, ko mu je eden od gostov, naših so narodnjakov, obelo- Da ne bi ostalo zgolj pri besedah, si je Ali v restavraciji zavezal predpasnik In nad praktičnim prikaiom kuharskih spretnosti smo bili navdušeni. še posebej, koje bilo treba »unicfti«^ dokaze. danil modrost o tem, kako ne rabiš psa doma, če si poročen s Štajerko. Kaj pa zgodba o italijanski restavraciji? Picerija je Alijev ponos, rižote in polivke za testenine njegova specialiteta. V hipu je v svojem »elementu«. »Na Švedskem sem seizučil za kuharja, uči) sem se tudi pri Italijanu,« pojasnjuje galantnež, ki z ljubeznijo govori o magičnem procesu od priprave, kuhe do strežbe. Ali je duša restavracije In gostje se v veliki meri vračajo ravno zaradi nj^a. Za iraško kuhinjo pa je Rogaška Slatina res premajhna. »Čeprav sem verjetno prvi v Sloveniji pripravljal kebab, ampak tistega pravega, ne takšnega, kot ste ga vajeni vhltri prehrani,« pra\i Ali. Družina se prehranjuje v restavraciji. Ali pa si rad privošči kakšnega jagenjčka, ki ga pripravlja po receptih od doma. Slovenska hrana ni ravno po njegovem okusu. »Šnicl in pomfrit?« se čudi nad pogostim izborom Slovencev, medtem ko se spretno vrti po kuhinji in med skrbno pripravljenimi pogrinjki. Assandrijevi počasi razmišljajo tudi o selitvi. »Vonj po morju pogrešamo še iz Gôte-borga. Sli bi kam na Obalo, sanje so manjši družinski hotel. In po srcu nekako ostajamo vagabundi.« POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Ali Assandri je zamenjal več domovin, trdo poprijel za delo in se naučil več jezikov. »Slovenščina? Seveda je težka, ampakce je volja...« JlJ VASE SKRITE ZELJE^ -^ URESNIČITA NOVI TEDNIKIH À/^DIC IxUi: Vrt je bil ob našem obisku popolnoma prazen. Vondju kmetija, kjer so snemali resničnostni sov. Dašo na prizorišču Kmetije Spomini na oddajo so še vročic ugotavlja Ida Baumkirher iz Dobja, ki je želela videti prizorišče resničnostnega šova Oei poletja je kmetija na Mrziem Vrhu med Idrijo in Žiremi gostila 12 tekmovalcev resničnosUiega šova Kmetija. Od oktobra do finaJa pred dobrim mesecem ga je budno vsak dan spremljala tudi Ida Baumkirher. Se želite tudi vi tuširati v tušu pri Štiml? »Razen, ko sem bila v bolnišnici. Takrat so mi morali pripovedovati obnovo dogajanja.« In zato ni čudno» da se je s pismom obrnila na našo medijsko hišo in si zaželela ogled kmetije, kjer je resničnostni šov nastajal. Da bi bilo vse skupaj bolj zanimivo, smo povabili tudi Dašo Hliš. Da. prav tisto, ki je v žep, po hudem boju, ki je zahteval tako znanje kot moč, spravila SO tisoč evrov. Natančneje 37.500, kolikor ji je ostalo po plačilu davka. In potem smo se odpravili do vsaj lani poleti dobro zastražene in skrivnostne kmetije nekje nad Žiremi- Pot je bila precej dolga in ovinkasta, saj so ustvarjalci šova že vedeli, da mo-rajo poiskali kmetijo, kjer jih med snemanjem nihče ne bo motil - V dveh urah vožnje smo imeli dovolj časa za pogovor. »Vsi so mi bili všeč, najbolj Klemen,« začne svoja dofivet-ja Kmetije razlagati Ida, ki sicer živi na kmetiji v Dobju. Spomni se čisto vseh podrobnosti IZ oddaje in izda, da oddaje zaradi bivanja v bolnišnici ni spremljala ravno takrat, koje bila Daša glava dru-žine. V pogovoru nismo mogli mimo neprijetnosti, ki so doletele stanovalce Kmetije. Udar strele, težave s kravo, stres. »Pri nas so bile vse živali malo zmedene. Imeli smo kokoši, ki niso nesle jajc, osla, ki je bil kot pes, kravo, ki ni dajala mleka.« Potem pa Še o hrani. j^Najprej je bila vodena, potem jajčna in malo mlečne dobe - v začetku smo jedli večinoma zelenjavo, ker drugega nismo imeli, potem smo dobili še meso. Mineštre na tisoč in en naûn.« Ido je zanimalo, kam so po kolinah spravili meso, glede na to, da niso imeli elektrike. »To smo delali tako kot včasih. V tun-ko smo^ dali. kar sem prvič videla. Se poznam postopek. Sem se ga naučila iz pratike.« Tako Ida kot Daša sta se strinjali, da je bila Kmetija veliko boljši resničnostni Sov kol recimo Big brother, »kjer se samo prestavljajo po hiši«. »Kje pa ste imeli kamere?« je bila radovedna Ida. Daša je razložila, da fiksnih kamer ni bilo, vsak dan je prišla ekipa s snemalcem, repor-terjemin tonskim tehnikom. Kmetija še stoji Potem smo jo zagledali. Od daleč. »S tega hriba so bili listi posnetki kmetije,« smo ugotavljali, ko smo se približevali prizorišču. »Glej kaj-žo. Ja, veš, da je Čisto ta prava kmetija,« je bila vesela Ida. Kmetija sicer danes, tri mesece po zaključku snemanj, izgleda precej drugače. Nekatere spremljevalne objekte so odstranili, ograjeni več. A hiša je še točno takšna, kot smo jo videli na televiziji. Čeprav je bila ob našem obisku zaklenjena. Smo se pa zato odpravili v hlev. preverili, kje so spale krave in kje prašiči. malo pometli in si ogledali še prizorišče dvobojev, kjer je Daša dvakrat zma^a. »Tb-kaj je bila prekajevalnica, potem pa se je, ko so prišli naši Člani nazaj iz civilizacije, spremenila v tuš kabino.« Ida navdušenja ni mogla skriti. »Se mi ni niti sanjalo, ko sem gledala oddajo, da bomo kdaj tudi jaz tukaj hodila.« Ker je bil že Čas za obrok, nas je ob pogledu na vrt kar pretreslo. Bil je namreč popolnoma prazen. A ker Ida ve, kako se stvari streže, je s seboj prinesla tudi malico, obilen narezek in potico. »Daša, ko vam je gospodar prinesel čokolado, je pa niste jedli.« »Obe z Biljano sva si zelo želeli čokolado. Ampak, ker je nismo dobili prvič, ko bi jo morali, sem si rekla, če sem devet tednov zdržala brez nje, lahko Še zadnji teden.« Daša si ni mogla kaj in je na hitro pred odhodom še en-krai uporabili »štrbunk« stranišče. »Včasih pa ni tako smrdelo,« se je pošalila in zaupala, da ji na kmetiji ni bilo težko, a ne ve, če bi vse še enkrat ponovila. ANDREJ KRAJNC Foto: ALEKS STERN Kot bi îivela na Kmetiji. Ida je preizkusila to, kar so členi družine počeli lOtednov. Dajmo. Ida! Meljitel m Luca in Roki Celjske kegljavke Luca in Roki obranila naslova Najboljša športnika Celja v letu 2007 sta spet judoistka Sankakuja Lucija Polavder in Roki DrakSič. Lucija je lani osvojila 2. mesto na SP v Braziliji v absolutni konkurenci in 3. na EP v Beogradu» Roki pa je fail 5. na SP (avtomatsko si je zagotovil nastop na 01). Najboljše moStvo je RK Celje Pivovarna La$k0r ekipa pa KK Miroteks. DŠ Celjski rokometaši Ponovitev Aten -tudi v Peking trije Poleg Urške Žolnir in Rokija Drakšiča bo na 01 na Kitajsko potovala tudi Lucija Polavder Leta 2004 so v Grčiji nastopile tri članice celjskega Sankakuja, Urška Žolnir, ki se je vrnila z bronom, Petra Nareks in Lucija Polavder. Na svetovnem prvenstvu v Braziliji sta si s petima me-stoma olimpijsko vizo priborila Žolnir je va in Roki DrakšiČ, ne pa Polavderje-va, navkljub srebrni medalji, a v neolimpijski discipli-ni, v absolutni konkurenci. Mo, na tekmi svetovnega A pokala v Sofíji je Luca ugnala vse tekmice in si z zmago praktično že zagotovila drugi nastop na 01. Teoretične možnosti, da ji ne bi uspelo, so skorajda nične. Vesna Džu-kič je bila deveta, brez uvrstitve sta ostali Petra Nareks in Regina Jerneje, Urška Žol* nir pa se je v maniri prave šampionke uspela prebili do finala, kjer se ji ni izšlo po željah. Prav njo smo malce boij pobarali glede dogodkov v bolgarski prestolnici, kajti ko ni na tatamiju, postaja Fab-janova »desna rol^<(. Še v nedeljo so potekali bo-ji, petem pa ste se iz bork na bla2inah prelevile v »cestne bojevnice«. Kdaj ste se vrni* le domov? Fantastični tandem: Marjan Fabjan in Urška Žolnir Bilo je res naporno, po 12 ali 13 urah vožnje smo prispele ob 4. uri zjulraj (v kombiju z devetimi sedeži je bilo osem potnikov, op. p.). Nedelja jedan, ki je namenjen kategoriji nad 78 kilogramov. Kako ste spremljali trud Polavderjeve? Zelo samozavestno in zbrano je krenila v boj. Ves čas sem jo bodrila. Imela je kvalitet- ne in močne tekmice. Upala sem, da jj bo uspelo. Suvereno je zmagovala, ko je izkoriščala svoje prednosti proti viSjim, težjim in nasploh večjim nasprotnicam. V 2. lô'ogu je z dvema wa-zarijema ugnala Rusinjo, v fínalu Ukrajinko z ipponom. vmes pa je imela še največ dela z Nemko Franzisko Ko-aitz... Po dogovoru s trenerjem Fabjanom je Luca takoj začela agresivno, da bi tekmico čim prej utrudila s peklenskim ritmom. Začelo ji je uspevati. Nemko je malce iztirila lažja poškodba. Luca je co izkoristila in povedla z wazarijem in prednost ohranila do konca borbe, l\idi vi ste nastopili v finalu, potem ko ste izločili Bolgarko, Nemko, Turkinjo in S^carko. Je bilo kaj posebnosti pred finalom, kaj je odloČilo v boju za zlato medaljo? Prej ni bilo posebnosti, morda le to, da to še niso bili moji pravi boji. Pozna se mi, da je šlo za prvo resno tekmovanje. Ne poznamo Še svojih sposobnosti. Nizozemka Elisabeth Willeboordse je moja stara znanka. Lani mi je zadala kar tri poraze. Ni nepremagljiva. Moram si vzeti čas, jo preštudirati in jo sprva premagati v svoji glavi, potem bo šlo tudi na blazinah. Kakána je primerjava z letom 2004, potem ko ste si tokrat sodelovanje na največ- ji športni prireditvi zagotovili zelo zgodaj» tedaj pa v zadnjih trenutkih In v posebnih, prav izjemnih okoliščinah. tako da so vas poimenovali celo L^st minute Urška? Po eni strani je bilo takrat bolje, saj je bil pritisk nenehen. adrenalina je bilo polno. Po drugi strani imam zdaj mir za pripravo, O Pekingu sicer še ne razmišljam. Treniram po programu, ki mi ga je zapisal Majjan Fabjan. Vsi vadimo «na polno«, ne glede na to, ali že imamo normo za 01 ali ne. Sicer ne bi bilo rezultatov. Samo da ne bo poškodb... DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Tako kot grikd znamenitosti pred štirimi loti bo tudi krtajske lahko fotografîralB Lucija Polavder, 23-letna judoistka iz GriL Po hitrem postopku v Šentjurju in Sežani Dve srečanji treh moštev s Celjskega v 17. krogu lige IUPC Telemach sta imeli Iden-Itičen scenarij. Tako Zlatorog v Šentjurju I kol Elektra Esolech v Sežani sta namreč visoko zmagala, pri čemer sta skozi lekmo šla koi prava brzoviaka proii nemočnima domačinoma. I Vsega konec v 15 minutah Dodobra napolnjeni HniSe-vec je pričakoval dober odpor Al posa proti favoritu iz Laškega, a so domaČi navijači doživeli razočaranje, saj od odpora ni bilo praktično ničesar. Moštvo Zlatoroga je namreč, čeprav brez poškodovanega NemanjeJelesijeviča» brez težav zlomilo vsak poskus AJposa že v uvodnih 15 minutah. Nemočni domačini so namreč samo spremljali» kako jim Laščani, predvsem Lance Harris in Ante MaŠić, polnijo koš in že v 14. minuti je bilo praktično vsega konec pri izidu 23:43. Do polčasa so igralci Zlatoroga ob sijajnem metu (za dve točki 83-odstotni učinek, za tri 58-od-stotni) in ob anemični obrambi Al posa dosegli kar 64 točk. Tudi v nadaljevanju ni bilo v Hniševcu niČ drugače, Alpos je sicer nekoliko le popravil obrambo, a so jo popravili tudi gos^e in razlika se je dvigala do -^29 v 35, minuti, ko je bilo 95:iS6 za goste. Takrat so na parket na obeh straneh stopili mladinci in Alpos )e nekoliko znižal do končnih 30:104. a grenkega okusa po tej tekmi si ni uspel izprati. »Prehitro smo se predali« Harris je ob dveh sijajnih »NBA zabijanjih« dosegel 27 točk (za dve met 9:9), Mašič jih je prispeval 24 (imel je Še 7 skokov) in Salih Nuhano-vič 19. Pri povsem razglašeni ekipi iz Šentjurja je Srbo-ljub Nedeljkovič (10 skokov) dosegel 16 točk in Tadej Ko-Štomaj 12, delno opravičilo za šentjurčane pa so poškod- Peterka 17. kroga: Harris, MaSlč (Zlatorog), Bubnič. Vrečko (Eleklra Esotech), Ralkovič (Rogla). Dvoboj Milana Sebita (z žoga} in Grege Malija je ob koncu pripadel košarkariuvzelenem dresu. Igralec 17. kroga; Lance Flarris (Zblorug). be in bolezni, ki so ekipo v minulem lednu dodobra razredčile na treningih. A to opravičilo je kot rečeno le delno, saj se v obrambi da odigrati tudi brez pravega treninga, le volja je potrebna in na to je opozoril po tekni i razočaran domači strateg Boštjan Kočar: »Vedeli smo, da Laščani vedno začnejo zelo močno in delajo na začetku razliko, in na to sem opozarjal moje fante, a očitno zaman. Bili smo preveč anemični in statični v obrambi, ob večanju razlike pa smo se vse prehitro tudi predali in to mojim igralcem najbolj zamerim. Je pa trenutno stanje naših ekip pač takšno kot je. naša realnost pa je velik boj za obstanek v druščini najboljših.« Na drugi strani je bil trener Zlatoroga Damjan Novako-vič, na katerega so pred tekmo v Laškem vršili kar velik pritisk, češ da bo pustil zmago »svojim« Šentjurčanom, zadovoljen: »Z dobrim in s pravilnim pristopom smo hi- tro stvari postavili na svoje mesto, čeprav smo v prvem polčasu dobili vse preveč točk, a smo jih veliko tudi dosegli. V nadaljevanju smo se dvignili še v obrambi in nismo popuščali kljub veliki razliki. To je tisto, kar veseli. V tem tednu prihaja še Aleksandar Jevdžič» še vedno iščemo enega branilca, vsi naši napori pa so zdaj usmerjeni v finalni turnir pokala. V sklopu tega je to srečanje v Šentjurju in naslednje domaČe proti Hopsom dobra priprava za pokal« Silovit sačeteic prinesel ligo za prvaka Šoštanjčani so v Sežani odigrali Še eno odlično srečanje in si s tretjo zaporedno zmago praktično že zagotovili ligo za prvaka. Očitno so bile besede Ivana Stanišaka, ki Pri KK Alpos imajo lep običaj, da se biviim igralcem in Irenerjeni ob prvi vrnitvi v Šentjur z darilom zahvalijo za prispevek k delu kluba. Tako je bilo tudi v sobolo. saj je pred tekmo z Zlatorogom župan Občine Šenljur mag. Štefan Tisel predal trenerju Damjanu Novakoviću županovo priznanje za prispevek v športu, predsednik kluba Jože Palčnlk pa mu je predal Še knjižno darilo. jih je izrekel po zmagi nad Krko, pravilne: »Zdaj prihaja do izraza naše odlično delo na treningih, raven igre se nam strmo dviguje!« V Sežani, kjer Kraškemu zidar]'u še kako gori pod nogami, so »električarji« od vsega začetka tresli domačine in srečanje odloČili že po prvih desetih minutah. 34:15 je bilo namreč po prvi Četrtini, ki so jo igralci Elektre odigrali za košarkarske učbenike. Trdo v obrambi 1er hitro in natančno v napadu. Do polčasa se je prednost dvignila do -••21 za Elektro, a tudi v nadaljevanju gostje niso popuščali. Še naprej so namreč držaU razliko 20 točk, tako da je Sta-nišak brez težav dal precejšnjo »minutažo<( tudi mladim igralcem s klopi, ki so igrali po sedemin več minut, Na koncu je bilo +24 za Šoštanjča-ne, ki so v velikem vzponu in praktično že v ligi za prvaka. V Sežani so največ pokazali Dražen Bubnič (22, 5 sko-kov), 2an Vrečko (17) in Aleš Kune (13). Dva derbija v naslednjem krogu čakata ljubitelje košarke na Celjskem dva lokalna derbija, in sicer ževpecek všoštanju, kjer Elektra čaka šentjurski Alpos, dan kasneje pa v Tri lilije k Zlatorogu prihaja ekipa Hopsov s Poizele. Rogla odh^a v soboto k Mercatorju v ákoíjo Loko. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA NAKRATKO Ehra bivša evropska prvaka Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so odigrali še eno v nizu prijateljskih tekem. V dvorani Zlatorog so premagali Danjaluškega Borca s 30:28. Miha Gorenšek je dosegel 9 golov, Mirsad Terzič 6, slovenski reprezentantje pa še niso igrali. Sp^ 0:0, Pokleke ni vec Poreč: Zadnji dan prvega dela priprav v Pulju so se nogometaši MIK CM Celja na poti domov ustavili v Poreču, kjer so odigrali prijateljsko tekmo s hrvaškim prvoligašem Slaven Belupom. Končala se je brez golov. Sicer pa je priprave kluba že zapustil levi branilec Marko Pokleká, W v Italiji ureja določene zadeves svojim sedanjim kíubom, vodstvo celjskega kluba pa se ne zanima več za njegove usluge. Na preizkušnjo je pripotoval brazilski prosti branilec Daltro. (DŠ) Naslova za plesni par V organizaciji Šporlne zveze občine Rogaška Slatina so na prireditvi v kulturnem centru razglasili najboljše v športu v letu 2007. Nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo sta športnika leta postala plesalca Raja Sajko in Patrik But (DPD Roily), v paru dvakratna mladinska državna prvaka v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Postala sta tudi kategorizirana športnika OKS. Nominirani so bili Še košarkarica Mateja Baloh (KD Janina), karateistka Isabela Kovačič (KK Rogaška), košarkar Gašper Kos (KK Zlatorog Laško), karateist Alan Pšajd in bali nar Marko Verk. JT i .-M, I d« i » >n / T kâ Kaja SaJko in Patrik 6ut RK Celeia Zalecs Tjaša Piki T]aia Piki je 29 s svojimi rosnimi sedemnajstimi leti stalna čianica članske ekipe RK Celeia Žalec. Svojo rokometno pot je začela v drugem razredu osnovne éole v rokometni šoli Žalec, v klubu, Ov katerem nastopa tudi danes. Že pri prvih rokometnih korakih se je postavila med vratnice. Med vratnica-ml, kjer se odlično počuti in kjer je dosegla veliko lepih rezultatov, ostaja se danes. Med svoje največje dosežke s klubom prišteva osvojttsv drugega mesta v drzavt z mlaliimi deklicami A ter četrio mesto z mlajšimi devicami B v sezoni 1999/2000, osvojitev četrtega mesta v državi s kadetinjami vsezoni 2004/05. VistI sezoni je dosegla se osvojitev naslova mladinskih državnih prvakinj. z mladinsko ekipo |e v sezonah 2005/06 in 2006/07 priborila tudi dve drugi mesti v državi, kjer je bila dvakrat izbrana za najboljšo vratarko. S člansko ekipo je v sezoni 2006/07 osvojila peto mesto, Ker velja v svoj I kategoriji za eno najboij obetavnih vratark v državi, je tudi stalna članica kadetske reprezentance, s katero je leta 2007 osvojila 11. mesto na evropskem prvenstvu na Slovaškem ter 5. mesto na me^ diteranskih (grah mladih v Franciji. Tjasa velja za ušesno dijakinjo tretjega fetr7i^ športne gimnazije v Celju, ki jo namerava uspešno zaključiti, v roko-metu F» nadaljevati s trdim delom in še naprej posegati po vrhunskih dosezah. Brezkfvna obrambna igra njegovih varovartcev je povzročala glavobol trensiju Alposa Boštjanu Kočarju. - èt.8-29. Januar 2008 - SPORT Pol koraka do finaMoura Na celjskem kegljišču Golovec je bila odigrana prva tekma četrtfinala evropske lige med domačim Mirotek-som ÍD romunskim prvakom Elektrom uresom Romga-zom iz Targu Muresa. Končni izid je bil 7:1 za Celjanke (3.508:3.273), za varovanke trenerja Lada Gobca. Začelo se je fantastično za Miroteks. ne le zaradi vodstva z 2:0. »Po nastopu naših prvih dveh tekmovalk smo imeli prednost 255 kegljev, kar se bo v tej konkurenci tež- ko ponovilo. Romunke namreč poleg Nemk sodijo v svetovni vih. Barbara Fidel je z izidom 667 za kegelj popravila ženski rekord kegljišča, ki ga je prej imela Rada SaviČ, in le za en kegelj zaostala za moškim rekordom. Rada je bila $ 610 podrtimi Rada Sa vic z ROKOMETASIV BARCELONO! Vse navijače, ljubitelje ter privržence celjsicih rol(ometnih lampionov vabimo v Barceiono na ogled tekme drugega kroga rokometne Lige prvakov med FC Barcelono in RK Celje Pivovarna Laske. -Odhod v petekzjutrat. 15.februarja 2008, * čas potovanja 2 dni. - cena potovanja 527 aur (vkljucan DDV). V ceno potovanja je vračunano: * avtobusni prevoz Celle - letaliiče J. Pučnika • Celje. ' letalski polet s posebnim letalom Ljubljana - Barcelona - Ljubljana. • letatiike in varnostne talcse» • Iransferji z in na letališče Barcelona. -1 X polpenzion * večeria v hotelu 3* v dvoposteljnih sobah. - ogled Barcelone z avtobusom, pes in z metroiem (brez vstopnin), - vodenie in organizacija potovanja. Prijava In intormaciie: Komptur d.o.o.. Glavni trg 9. 3000 Celle, lel: 03 4gOOI25. emaB: komp1ur.mfo@siol.net Komplur Pi. LjíIíd, Trg mMî 6 iTICI, tsl 03 7338950. eeiaii: Ia^(»@^ainp1ur.coin keglji tudi odlična,« navdušenja ni skriva) Lado Gobec. Denimo Nada SaviČ pa ima absolutni rekord kegljišča v Dravogradu. Gobec je pričakoval padec, izgubila je Anja Kozmus, nato pa so se začeli dramatični dvoboji, ki so se vsi zaključili v celjsko korist- »Bri^ta Strelec je v zadnjem Lučaju premagala konkurentko. V zadnjih metih je nato Nada SaviČ ujela tekmico, prav v zadnjem poskusu pa podrla želenih pet kegljev. Eva Saj-ko je zaključila nastop Uk pred Romunko, ki bi morala zrušiti vsaj štiri keglje, a je vrgla preveč desno in padli so le trije,« je celjski trener orisal triler, ki se je srečno končal, z opazko, da imajo Celjanke prednost v setih le 13,5:10,5. »Na povratni tekmi 16. februarja moramo osvojiti dve točki. Ne bo enostavno, čaka nas zahtevno keg-Ijišče, ki Je zelo>domač€<- Zaključni turnir bo 29. in 30. marca vZaiaegerszegu. Če se tja uvrstimo, bo zagotovo z nami potovala tudi Marika Kardinar!« zaključuje Gobec, ki ima še vedno v ekipi legendarno slovensko kefjjav-ko. Ta počasi razmišlja o zaključku izjemne kariere, Še vedno pa njena forma dopušča morebitno pomoč na stezi. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA MALI NOGOMET 14. krog 1. SLMN: Puncar -Živex 5:1: Brkič (8), Kovač (17), R. Uršič (18), B. Uršič (29), Gregorčič (38);Gajšek (24), Dobouec - Sevnica 4:3; Firer (3.27). Sues (20),Hro-vatič (20); Drobne (16, 33), Kurnik (35). Vrstni red: Svea 33, Gorica 29, Puntar 26, Do-bovec 23, Živex 22, Ajdovščina 20, Tomi Press Bronx, Izola 16, Sevnica 12, Sodra-žica 1. ROKOMET 11. krog 1. SL (Ž): Izola-Ceteia Žalec 22:50 (10:23), Škofja Loka - Celje Celjske mesnine 18:32 (7:15). Vrstni red: Krim 22, Celje 19, Ptuj 16. Ceieia Žalec 16, Olimpija 14, Škofja Loka 11. Kočevje. Brežice 9, Velenje 6, Burja, Zagorje 4, Izola 0. ŠPORTNI KOLEDAR Srada» 30. 1. KOŠARKA 1. SL (ž). 14. krog. Postojna: Neso Ihke - Merkur Celje (20.30). it. 8 - 29. januar 2008 - Barbara Rdef Brigita Strelec KOŠARKA 17. krog 1. SL: Alpos - Zlatorog 80:104; Nedeljkovič 16. Koštomaj 12, Misirača 11, Ri-beži 10,Sebič,Dragšič9,Ko-bale 7, Lapornik 6; Harris 27, Mašić 24, Nuhanovič 19, Mali 13, Maček % Smajlovič 7, Zupane 3, Dronjič 2, Kraški zidar ' Elektra 71:95; Jurič 26. Meden, Husič, Močnik 8; Bubnič 22, Vrečko 17, Kune 13. Učartovsky 11. Ivanovič 10, Jeršin 8, Šimunič 6, Gor-šek 4, Lekič, Dobovičnik 2. Vrstni red: Helios, Krka 31, Zlatorog 30, Koper 28, Geo-plin Slovan. Mercator 25, Elektra 24, Hopsi 23, Alpos 22. Rogia 21, Kraški zidar. Zagorje 20. 16. krog L B SL: Rogaška -Hrastnik 82:85; Ravnikar 23, Plavčak 21, Brčina 17, Marko-vinovič 11, IvanuSa, Paie-Ko-sovec 5; TXišek 22. Godicelj, Tomič 15. Konjice • Celjski KK 76:71;Ravnihar22, Novak 18. Ribič 12. GoleS U. Žvanovič 6. Keblič 3, Šmid, LuSenc 2; Ambrož 21, Teržan, Zdovc 12, Sotošek. Grilanc 11. Senica 4. Vrstni red: ParkljiSO, Postojnska jama 29, Nova Gorica, Hrastnik 28, Gradišče 27. Rudar, Janče 24, Rogaška, Litija 23, Konjice, Radenska 21, Celjski KK, Triglav 20, Medvode 18. 15. krog Z. SL - vzhod: Pakrrum Celje - Ježka 82:62; Bregar 33, Kočevar 17, Kranjc. Krasniči 9. Kahvedžič 8, Fre-ce 4. Felicijan 2; NovSak 14, Kobilica 13» Ruše • Nazarje 99:76, Tèrme Olimía • Cakit Mavrica 97:86. Vrstni red: Casino Maribor 30, Maribor 24. Ilirija, Ježica, Grosuplje, Pak-man Celje, Union Olimpija ml. 23. Calcit 20, Terme Oli-mia 19, Lastovka 18, Ruše, Nazarje 16, 13. krog 1. SL (Ž): Círycen-ter - Odeja 50:93; Serdar 19. Baloh 14, Mauhar, Knez 4. Ba-stašič 3, Lesjak 2, Pliberšek, Muhovic, Drovenik, Polajžer 1; Grilanc 30. ReSek 12, Konjice - Črnomelj 111:31; N. Kvas 28. U. Kvas 20, Prša 18, Božičevič 17, Zdovc 14, N, Klančnik 8. T Kiančnik, Ju-hart, Javornik2; Gregorčič 14, Fink 7. Vrstni red: Merkur Celje, Kranjska Gora 22, Odeja, AJM 20, Ježica. Neso Ihke 19, Konjice 18, Triglav 15, Domžale, Citycenter 14, Črnomelj 12. 12. krogligeNLB (ž) :Mer-ikur Ceř/e - Mladi krajišnik 85:70; Conkova, Blake21, Ev-toukhovltch 16. Zdollek 10, Jereb 7, Kerin 6, Barič, Ver-bole 2; Zakula 30, Latinovič 9. (KM) hoví tednik KULTURA 15 Nazorjeva ulica se v Celju od ljubljanske ulice odcepi proti Savinji. Od Nazorja do Popoviča v današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Na-zorjeve ulice, kise od Ljubljanske ceste odcepi proti Sa-vinji. Poimenovali so jo po hrvaškem pesniku in pisatelju Madimirju Nazorju. RodiJ se je v Postirah na Braču 30. maja 1876. Otroštvo je preživel v vaseh LožiŠće in Bo-bovišće na Braču. Po osnovnem Šolanju na otoku je v Splitu med leti 1886-94 obiskoval sedemletno realko, nato je odšel na študij naravoslovja na Filozofsko fakulteto v Gradec, V dijaških letih je že izdal prve pesmi. Po končanem študiju je v letih 1898-1908 najprej služboval kot učitelj v srednjihšolahvSplitu, Zadru, Pazinu in Kopru 1er na učiteljišču v Kastavu. Na slednjem je bil leta 1909 imenovan za ravnatelja. Že v tem obdobju jerazvil obširno književna dejavnost in se uveljavil kot eden največjih predstavnikov svoje pesniške generacije, Po končani prvi svetovni vojni, ko so Istro okupirali Italijani, se je preselil v Zagreb, kjer je prevzel profesorsko mesto na zagrebškem učiteljišču. Tam je ostal slabi dve leti, nato je lela 1920 prevzel in deset let kot upravitelj vodil otroški dom v Crikvenici. Leta 1931 je postal upravitelj otroške sirotišnice v Zagrebu, vendar je bil že leto kasneje imenovaji za ravnatelja gimnazije vZagrebu. "Aidi na tem mestu ni ostal dolgo, saj je bil že v začetku leta 1933 predčasno upokojen. V času nemške okupacije in vzpostavitve kvizlinške NDH (Neodvisne države Hrvaške) se je šestlnšestdeset-letni Vladimir Nazor, leta 1942, s pesnikom Goranom Kovačičem priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. V partizanskih enotah je preživel IV. in V. ofenzivo in o tem je v več kjijigah opisal svoja doživetja in občutke. f^o Kom SE im€nuj€ Že V Času vojne in tudi po njej je Vladimir Nazor opravljal vrsto visokih političnih ^nkcij. Že junija 1943 je bil izbran za predsednika Zav-noha in po vojni za predsednika Sabora (skupščine) Ljudske republike Hrvaške. To dolžnost je opravljal do smrti 19. junija 1949. Nazor je na področju književnosti delal več kot pol stoletja in za sabo pustil veliko del. Pisal je lirske in epske pesmi, povesti, romane in potopise. Pisal je tudi za otroke. Ob tem je izdal Še vrsto člankovo književnosti in književnikih ter prevodov. Leta 1900 je izdal svojo prvo zbirko Slovanske legende, v kateri je obdelal motive iz slovanske mitologije. V naslednjih letih je v njegovem delu sledilo slikanje likov iz hrvaSke zgodovine, ki jih je obdelal v Knjigi o kraljih hrvaških (1904) in nato še v zbirki Hrvaški kralji (1912). Leta 1913 je v duhu trajajočih balkanskih vojn izdal zbirko Nove pesmi, medtem ko je veselje ob zmagi nad Turki leta 1915 izrazil v zbirki Gozdne idile in v epu Medved Brundo. Zgodbo o Vladimlrju Nazorju je za objavo pripravil mag. Branko Goropev-šek. Nazor je bil aktiven pisec tudi v času prve svetovne vojne. Pesmi, izdane v zbirkah Intima in Pesmi ljubljene, obe sta izšli leta 191S, so izražale predvsem njegove občutke in doživetja. 5 Tući zbirke, izdane v času med obema vojnama, imajo podobno izrazno vsebino. Zbirke Niz koral (1922), Pesmi o štirih nadangelih (1927), O bratu Gavanu in sestri Siromašnici (1931) in To-puške elegije (1933) so polne pesimizma in bolečih razpoloženj. V njih je avtor iskal predvsem osnovni smisel življenja. V času druge svetovne vojne je izdal pesniško zbirko Partizanske pesmi (1944), ki jo je dve leti kasneje dopolnil v zbirki Legende o tovarišu Titu (1946).Vn)ihje prikazoval trpljenje, stradanje in požrtvovalnost ljudi ter herojstvo partizanov. Vladimir Nazor je napisal tudi vrsto proznih besedil. Prvi njegov roman Krvavi dnevi je izšel leta 1908. Istega leta je izdal tudi pripovedko Veli Jože, dve leti kasneje (1910) Boškarino in leta 1913 še Istrske zgodbe. Med obema vojnama se je kot pripovednik usmeril predvsem v pisanje avtobiografskih zgodb. Te so še posebej prišle do izraza v zbirkah Zgodbe iz otroštva (1924) in Zgodbe iz otoka, iz mesta in s planin (1927). Obdobje, ki ga je preživel v Crikveni-d, je opisal v zbirkiTYi zgodbe iz nekega otroškega doma (1929) in romanu Šarko (1930), otroštvo na otoku Braču pa je izpovedal v romanu Pastir Loda (1938-39). Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Popo-vičeve ulice, ki teče v Celju mimo pokopališča na Jožefov hrib. Celjska arhitektura v očeh tujcev V Celju se od lela 2001 vsako poletje zberejo akademski avtorji» ki na mednarodni grafični delavnici ustvarjajo grafike na temo Arhitektura Celja Id Stari grad Celje. Do danes je na to temo nastalo več kot sto unikatnih grafik avtorjev iz Slovenije, s Hrvaške, Slovaške, iz Srbije, Bolgarije tn Belo- rusije. Vse doslej ustvarjene umetnine na mednarodnih grafičnih delavnicah v Celju bodo danes, v torek, ob 19. uri razstavili v galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Razstavljena dela upodabljajo Katarino Celjsko, mogočnega Friderika, Stari grad, cerkev sv. Jožefa, Narodni dom, Celjski dom, staro pošto, arhitekture celjskih ulic ... BA Naložba u lastno bivanje v soboto je bila na Bledu tretja revija klasičnobalet-nih šol in društev Slovenije. Bienaine prireditve, kije svojo pot januarja 2005 začela v Celju, so se udeležile tudi Celjanke - plesalke Društva za umetnost plesa Harlekin. Na reviji je sodelovalo 20 različnih baletnih šol in društev oziroma 263 nastopajočih, ki so se predstavili s 26 točkami. Med njimi so celjske zvezde zastopale: Benja Pavlin, Živa Vrečko, Ana Žu-gelj, Sara Jeromel in Živa Li-par. Koreografijo je pripravila mlada baletna pedagoginja in koreografi nj a v Har-lekinu Sanja Rehar. Prvi reviji klasičnobalet-nih Šol in društev Slovenije je pred tremi leti botrovala vodja Harlekina Ana Vovk Pezdlr, Kot meni predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Vojko Vidmar, se je s to revijo »začelo novo poglavje v slovenskem baletnem dogajanju«, pri čemer, »Še danes, prav tako živo kot pred tremi leti, zvenijo antologijske misli Ane Vovk Pezdir >o neodtujljivi pravici vsakega otroka, da uresničuje svoje sanje in želje po samo uresničevanju v stiku z baletno umetnostjo<.« Vidmar je tudi prepričan, da je »vsak otrok, ki je kakorkoli vpleten v baletna doga- janja, 8 svojo družino, prijatelji in 2 okoljem izvrsten promotor baletne umetnosti in njene bodočnosti.« Po njegovem Čas, ki so ga preživeli v stiku z baletom, nikakor ni bil izgubljen. »Ravno nasprotno: odkrivanje in raziskovanje svojih psiho-fi-zičnih sposobnosti, odnos do glasbe in gibanja, disciplina, odnos do trdega dela, ki ga zahteva balet, javno nastopanje in odnos do gledališkega plesa, še posebej v današnjem času, predstavljajo odlično investicijo v lastno bivanje, svoj razvoj in bodoči odnos do baletno-ple-sne oziroma umetnosti nasploh.« BA Plesalka Dn^štva Z8 umetnost plesa Hadekin Trojna »porcijaK Lirikona 21 Izšla je zajetna trojna zimska številka (št. 14-16) četrtega letnika revije za poezijo Lirikon 21 (od 2007 specializirano nadaljevanje revije Poetikon), ki jo izdaja Velenjska knjižna fundacija. Tokratna izdaja je posvečena Trubarjevemu letu in Evropskemu letu medkulturnega dialoga. Mednarodno zasnovana revija za poezijo popularizira sodobno poezijo v izvirnih jezikih in slovenskih prevodih ter z objavami prevodov slovenske poezije v druge jezike. Obenem njeno četrtletno izhajanje dokumentira izbrane pesniške in druge literarne dogodke, ki povezujejo slovenske in mednarodno sodelujoče ustvarjalce In prevajalce poezije {tudi za otroke in mladino) ter ambasadorje slovenske književnosti in jezika po svetu. Revijo sta uredila Ivo Stropnik in Zoran Pevec. BA Po ljudsko z Emanuelom in Orfejem Mešani pevski zbor Orfej in Komorni zbor Emanuel bosta oblikovala nocojšnji tretji Celjski abonma Zavoda Celeia Celje. Repertoar nocojšnjega koncerta, ki se bo v Celjskem domu začel ob 19.30, bodo oblikovale predvsem slovenske ljudske in črnske duhovne pesmi. Mešani pevski zbor Orfej so pevci ustanovili pred Štirimi leti zaradi želje po petju v manjši zasedbi. Zbor se vsako sezono posveča eni izbrani temi. Tako je na prvem letnem koncertu izvajal izključno pesmi skladateljev ju-biJanlov, Vilka Ukmarja in Ubalda Vrabca, za kar je prejel ugodne kritike. V naslednjem letu se je zbor predstavil s programom, v katerega so uvrstili skladbe slovenskih skladateljev, Josefa Gabriela Rheinbe^erja ter Johanna Straussa mlajšega. Zadnja sezona je bila ^znamovana z Izvedbami del iz bogate zakladnice sakralne glasbe, od del iz obdobja stare glasbe do sodobnosti. Komorni zbor Emanuel iz Ceija so ustanovili leta 1990 na pobudo članov takratne mladinske věroučně skupine v celjski župniji sv. Danijela, Zbor že vrsto let uživa ugled kakovostne in resne pevskeza- sedbe, ki sodi v najvišjo zborovsko kategorijo v Celju in ŠirSem območju ter je cenjen v celotnem slovenskem prostoru. Zbor redno pripravlja tematske in letne koncerte, z orkestrom celjske glasbene Šole je pripravil nekaj vokalno-instrumentalnih projektov, udeležuje se revij in festivalov, poje pri bogoslužjih v raz-ličnůi cerkvah po Sloveniji in tujini in sodeluje na številnih priložnostnih nastopih na lokalni in državni ravni, ^or je bil uspešen tudi na tekmovanjih, ob 15-letnici pa je za izjemne dosežke na umetniškem področju prejel bronasti celjski grb. BA KRONIKA šentjurski B-52 pred zapečatenjem Nedavna nesreča le vrh ledene gore ob dogajanjih» ki desetletja iščejo odgovor - Ko društvo do jutra zabava - Prisiljeni kršiti obratovalni čas?! Med nadaljevanjem sojenja lastniku ljubljanske diskoteke Lipa, ki je teijata življenje treh mladih deklet, je udarilo v šentjurskem Clubu 6-52. Novica o nesreči, ko se je med zabavo eni od obiskovalk vdrlo plesišče in je pomoč morala poiskali v celjski bolnišnici, se je hitro razširila. Še toliko bolj> ker naj bi priljubljeni lokal veljal za tveganega in spornega na našem območju. Omenjeni dogodek pa je le vrh ledene gore. Občina Šentjur je prejšnji teden Izdala predlog za trajno prepoved opravljanja gostinske dejavnosti v lokalu in o tem obvestila tržni inšpektorat. Sosedje lokala v Ulici Franja Malgaja kljub potezi občinskim obljubam ne verjamejo več, medtem ko lastnik Ervin Simonič občinsko politiko označuje kot nerazumno In knvično. Nekoč zajčji hlev oziroma gojišče Šampinjonov je preraslo v prostor, kamor se že več kol deset let ob koncih tedna zgrinja množica mladih. Prav (oiiko časa nad hrupnimi zabavami v nočeh in jutranjih urah ob koncih ledna, nad parkiranjem na zasebnih zemljiščih in iztrebki pred stanovanjskimi hišami negodujejo sosedje lokala, kot je dejal Peter Klad-nik. oče majhnih otrok, ki »Edina kršitev je obratovalni čas,« pravi Simo-nič In poudarja, da ima lokal tako gradbeno kot uporabno dovojenje in da v njem do hujšega kršenja javnega reda In miru nikoli ni prihajalo ter da je na voljo kar pet zasilnih Izhodov. »Zadnje meritve hrupa leta 2006 so tudi pokazale» da lokal ne presega kritičnih mej.« Peter Kladnik in Kari Žerak občinskim obljubam ne verjameta več. Stanovalci zdaj čakajo na ukrep Inšpekcije. stanuje nad B-52. »V vseh teh letih nevzdržnega stanja občina, policija in inšpekcija niso storile nič. Nobenega vzpodbudnega odgovora nismo prejeh od njih. Nemir se začne okoli polnoči in iraja tja do pete zjutraj. Želimo si, da bi lokal čim prej zaprli.« Kladnik se ob tem še čudi, kako lahko posamezniki toliko let krojijo zakon po svoji volji. Obupanje tudi Kari Žerak. »Vedno huje je. To, da ponoči ne spimo in se več let jezimo nad stvarmi, za katere ni posluha, vpliva na naše zdravje.« Pove Še, da so se med mnogimi po pomoč obrnili tudi na varuha človekovih pravic. »Prazna slama!« pomenljivo komentira prejet odgovor. Društva sa zdravo življenje Zgodovina objekta sredi hriba v Hruševcu, do katerega vodi ozka, ovinkasta cesta, je pestra. Preden je zaradi nepredvidljivih ol^oliščin ene od družin prešel pod hipoteko, je služil za vzrejo zajcev in gojenje šampinjonov. Kmalu so nato v njem videli priložnost za gostinski lokal, ki bi privabljal mlado in staro, željno zabave. Leta 2000 so B-52 na šentjurski upravni enoti registrirali kot Društvo za rekreacijo in razvediilo Club B-52, Že leto zatem so ob pritožbah sosedov kluba zaradi hrupa ugotavljali, da la svojih namenov ne uresničuje. [Društvo je bilo ustanovljeno z namenom spodbujati tn negovati zdrav način življenja, kamx>T todljo strokovna izobraževanja, šport in rekreacija, seminarji... fn nazadnje opravljanje gostinske dejavnosti za svoje Čkine). Od naštetega je B-52 izpolnjeval le enega od namenov - opravljanje gostinske dejavnosti. Nadzor nad njo izvaja tržni inšpektorat, medlem ko nad hrupom bdita o kol j ski inšpektorat ter policija, sejegla-sil eden od odgovorov upravne enote prizadetim občanom pred sedmimi leti. Medtem ko je lastnik lokala v vseh teh letih isti, Ervin Simonič, pa se menjajo najemniki. Od Društva za rekreacijo in razvedrilo Club B-52, Društva za glasbo» ples» zabavo in rekreacijo Music Pub in zdaj »svežega« ljubljanskega podjetja Podlu, vmes se jih je izmenjalo §e nekaj- Club priljubljeno shajališče mladih, ki h desetletje dolgo razburja stanovalce. S predlogom za trajno prepoved gostinske dejavnosti v lokalu» ki ga je občina poslala tržnemu inšpektoratu, so, kot pravijo v inšpektoratu, izpolnjeni vsi formalni pogoji za izdajo prepovedne odločbe. Ko bo odločba izvršljiva, bodo. v kolikor bodo v lokalu nadaljevali dejavnost» začeli izvršilni postopek in gostinski obrat zapečatili. V odgovoru tudi pojasnjujejo, da je nekaj prekrškovRih ukrepov postalo pravnomočnih že decern-bra Uni. ko je inšpektorat občino pozval k izdaji odločbe, ki pa so jo Šentjurčani poslali šele prejšnji četrtek. Pred paritiranjem na zasebnih zemljiščih se stanovalci zoperstsvljajo 2 lastno Iznajdljivostjo. Kar je Music Pub kršil. Podiu zaproža )>Lokalu nikoli nismo podaljševali obratovalnega časa. Predlog za začasno ali trajno zaprtje lokala lahko inšpekciji predložimo le na podlagi ponavljajočih se kršitev,« pove vodja oddelka za prostor v Šentjurski občinski upravi Edi Peperko. Tržni inšpektorat je lani zaradi kršitve obratovanja izdal osem odločb o prekršku in deset plačilnih nalogov. letos le dva plačilna naloga, v pripravi sta tudi dve odločbi o prekršku. Ker je več prekrškovnih odločb postalo pravnomočnih» so na občino poslali pobudo, da Društvu za glasbo, ples» zabavo in rekreacijo Music Pub začasno ali trajno prepovejo opravljanje gostinske dejavnosti. Šentjurčani ob tem okrcnejo inšpekcijo, ker da so že sredi novembra prosili za podatke o odločbah zaradi kršenja in da so te postale pravnomočne šele decembra lani. Za dodaten zaplet naj bi pri tem poskrbel tudi nov najemnik lokala» podjetje Podlu. To je pred dnevi zaprosilo za podaljšanje obratovalnega časa po 22. uri, do 4. ure Zaradi nepopolne vloge, soglasja lastnika, je Simonič za podaljšanje tudi osebno za- prosil upravno enoto. »Obljubil je, da bo uredil ustrezna parkirišča, sosedom dokazal, da ni moteč» in odslej posloval preko družbe z omejeno odgovornostjo,« pojasnjuje Peperko. »Za podaljšanje obratovanja pa je potrebno soglasje lokalne skup-nosd in taje proti.« B-52 ni Lipa z izdanim predlogom za trajno prepoved opravljanja gostinske dejavnosti občina zdaj čaka na ukrepe tržne inšpekcije. Pričakuje, da bodo lokal čim prej zapečatili, da bodo občani končno zaživeli v miru. S Simoničem so se nazadnje dogovarjali tudi za nadomestno lokacijo v središču Šentjurja, v bližini industrijske cone, kjer lokal ne bi bil tako moteč. A bi nadomestna lokacija zanj pome- rula izdatne stroške, kol nam je dejal, zato ne razume občinske politike in njenih odločitev, da prejšnjemu in sedanjemu najemniku lokala tu hotela in noče podaljšati obratovanja. »Zaradi nerazumnih odločitev smo prisiljeni kršiti obratovalni čas. kar je edina kršitev B-S2-« Simonič Še poudarja, da ima lokal vsa potrebna dovoljenja, tako gradbena kot uporabna, in da v lokalu do hujšega kršenja javnega reda in miru nikoli ni prihajalo ter da je v lokalu na voljo kar pet zasilnih izhodov. »Zadnje meritve hrupa leta 2006 so tudi pokazale, da lokal ne presega kritičnih mej.« Pove še, da tako na strani občinskih oblasti kot občanov nima ustreznega sogovornika» kar mu že vrsto let onemogoča možnosti za nemoteno poslovanje. »Naj zaprem in gledam, kako propada vse, v kar sem vložil?« se sprašuje in ob tem zatrdi, da se primer Lipa v B-52 ne more zgo-did- »Lokal Ima uporabno dovoljenje in nudi ustrezno varnost. Problem je le obratovalni čas, ki nam ga nočejo podaljšati že od leta 1999.« MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Policisti so lani tržnemu inšpektoratu podali 9S predlogov za uvedbo postopka zaradi kršitve Zakona o gostinstvu, ker lokal nima dovoljenja za obratovanje v podaljšanem delovnem Času. Podali so tudi štiri poročila požarnemu inšpektorju in inšpektorju za okolje in prostor zaradi suma, da objekt ne izpolnjuje minimalnih pogojev za zagotavljanje varnosti, kot sta požarna varnost in gradbena ustreznost lokala. Policisti so tudi opravili šesl skupnih nadzorov skupaj z delovnim, tržnim. zdravstvenim in komunalnim inšpektorjem, ki so na svojih področjih zaznali 18 kršitev zakonodaje. Opravili so 14 intervencij zaradi kršitev javnega reda in miru in drugih kršitev ter izdali 14 plačilnih nalogov, Štiri obdolžilne predloge na sodišče in dve kazenski ovadbi. novi tednik KRONIKA 17 Z najlonko na glavi in nožem v rokah Zamaskiran moški grozil z nožem, nato oropal trgovino Zabukovčanka - »Dokler ga ne bodo našli« strahu ne bom pregnala!« z najlonsko nogavico na glavi in s kuhinjskim nožem v rokah je zaenkrat še neznani moški v pe(ek zvečer oropal trgovino Zabukovčanka v ZabukovicI pri Grižah. Prodajalki bosta prizor in grožnja roparja s smrtjo šedoigo ostala vspo-minu kot največji strah in groza, ki sta jo kdajkoli doletela vživljenju. Ropar» go* voril naj bi v tujem jeziku, je iz blagajniškega predala vzel 70 evTov in jo ucvrl v noč. Policisti in krimina-listi o njem še poizvedujejo in zbirajo obvestila. Pretresena in v šoku po že drugem ropu v zadnjih dveh letih je tudi vodja Pekarne-Trgovine Uduč Nada Uduč iz Zabukovice. »Kot da ne bi rop v naši velenjski trgovini povzročil dovolj strahu in gorja» že smo ponovno prestrašeni in oškodovani.« Da se je v u^ovini Zabukovčanka, ki sloji ob cesti iz Griž proti Za-bukovici, zgodil rop, je Udu-čeva izvedela, ko jo Je ropar že ucvrl iz trgovine. »Vidno v šoku me je poklicala Božica in povedala, da je v trgovino vstopil moški in od nje zahteval denar.« Udučeva je na srečo del denarja iz blagajne vzela že v popoldanskih urah, do ropa pa se je v blagajni nabralo približno 140 evrov. Do trgovine se je slab kilometer stran takoj odpravila s sinom in z enim od za- Nada Uduč, vodja Pekame-Trgovi-ne Uduč, je vidno pretresena po petkovem ropu vtrsovini Zabukovčanka, za drugem v zadnjih dveh letih. poslenih v pekarni - »Tako prestrašene in iz sebe je še nisem videla,« pravi Udučeva o trgovki Božici HlupiČ> ki je pri njih trgovka že približno deset let. V podjetju Uduč po dogodku razmišljajo o spremenjenem delovnem času obratovanja v trgovini, ki naj bi se končal Se pred večerom, ob 17. uri. ^trah me je! mop podgAi objov^trd. vomi za ohranjanje narave in nas samih. V novoletnem času smo se z vso vnemo in tudi pomočjo staršev, našeobčine in Kozjanskega parka ter celotne osnovne šole, katere del je naš vrtec, aktivno vključili v prodajo ekovoŠČiinic. Čeprav smo majhen vrtec v majhnem kraju, smo bili zelo uspešni. Skupaj nam je uspelo prodati nekaj več kot dvesto kompletov. Tako smo dosegli 1. mesto med manjšinn šolami in vrtci v Sloveniji. In ker je uspešnost nagrajena, nas je v minulih dneh obiskal vodja aktivnosti v projektu ekovoščilnice in direktor Pomurskega ekološkega centra, ki je otroke razveselili z zanimivimi predvsem pa koristnimi nagradami (didaktična sredstva, učni pripomočki ipd.). Čeprav naj bi bili delo in trud bolj moralno kot materialno nagrajeni, pa je to, da se naše delo opazi in nagradi, le Se dodatna motivacija za naše nadaljnje korake v dejavnosti, ki nas še Čakajo. ANDREJA ŽERAK Učenci v OS Polisla so na solskam partamentuze spregovorili o dnisni, dogajanju v šoli, predvsem pa računalniku in televiziji. Otroško parlamentarno zasedanje V celjskem Narodnem domu bodo jutri od 11. ure zasedali mladi parlamentarci iz osnovnih šol celjske občine. Letos se bodo pogovarjali o temi Zabava in prosti Čas mladih. Otroški parlament pripravlja Zveza prijateljev mladine Slovenije z namenom prispevka k vzgoji otrok in mladostnikov za demokracijo, izmen javo in sprejemanje odločitev. Sicer ga izvajajo vse osnovne šole vSIoveniji, nadgradijo pa ga s srečanji na ob- činski in državni ravni. Jutri bodo 5 strokovnjaki in predstavniki občine razpravljali celjski osnovnošolci. V začetnem delu bo iz vsake šole izbran en predstavnik, ki bo v razpravi predstavil stališča Šole in oddelka o izbrani temi. Sledila bo odprta razprava, v kateri bodo lahko so- delovali vsi udeleženci. Organizatorji pričakujejo od 15 do 20 otrok iz vseh osnovnih šol v občini. Izbrani poslanci, po eden iz vsake šole, se bodo 20. februarja udeležili regijskega parlamenta, kjer bodo izvolili poslance za državni otroški parlament. PM, fotoi TT www.novitednik.com OBIŠČITE NAS NA NOVEM NASLOVU Spoštovani kupci, s 4. februarjem selimo ponudbo T^letrgovine Celje s Cankarjeve 4 v Mobitelov center na Mariborski cesti 1. Za vsakršne informacije o ponudbi pa rtas lahko tudi pokličete: 03 425 Om ali 041 700 206. TelekomV5 Skrwnljí m novi tednik NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Kava in srce Vprašanje: Ali mi kava lahko pomaga ali le škoduje po srčnem infarktu? Med vsemi pijačami, ki jih pijemo po svetu, je kava prav gotovo med vodilnimi. Ker pa ima tudi svoj biološki učinek na organizem, je pomembna tudi z zdravstvenega stališča. Številne razi ska ve so proučevale odnos med pitjem kave In boleznimi srca in ožilja. Vendar je mišljenje še vedno kontroverzno. Posamezni primeri pokažejo slab učinek kave pri bolnikih z različnimi obolenji srca, večje raziskave dokazujejo, da je kava škodljiva, Piše: prim. JANEZ TASiČ, dr. med., spec, kardiolog druge, da nima skoraj nobenega učinka, tretje pa, da celo koristi- Dokazale so tudi, da je koristna pri sladkorni bolezni tipa 2, ki je pomemben dejavnik tvega- Za infofmacije o izdelkih lahko pokličete ali obiščete zeliščno lekarno in trgovino z zdravo prehrano biotOpic Center Celja, Glavni trg 10: 03 5441 631 City center Ceije, nadstropje:03 490 31 91 Moj zdravnik 2008 Skupaj z revijo Viva imate braJci Novega tednika tudi tetos možnost glasovanja za najbolj priijubljeDO splošno zdravnico/zdravnika» ginekologinjo/ginekologa ter pediatr in) o/ped iatr a. Glasovanje bo trajalo do 14. marca, rezultate pa bodo slavnostno razglasili 3. aprila na Ljubljanskem gradu. Bralci glasujete za enega ali dva ali vse tri zdravnike; upošteva se samo en glas na posameznega zdravnika. Tisti zdrav-nik, ki bo zbral absolutno največje §tevilo glasov, bo dobil naziv Moj zdravnik 2008. Na vsako izdano torkovo številko časopisa bomo iz prispelih kuponov izžrebali bralca za brezplačno trimesečno naročnino na revijo Viva. Vsi glasovalci pa bodo sodelovali tudi v zaključnem žrebanju za tri glavne nagrade in več kot petdeset lepih in praktičnih nagrad. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Ce-Ije. Tokrama izžrebanka za trimesečno naročnino na revijo Viva je Cvetka Prelog iz Šentruperta. KUPON Glasujem za: Mo^ druiirttho sđravnlcD aK idiavnOtíC M«fo DOdiđinnio p9d(dîrat_ - -- _ KAW IN POSTNA ŠTEVILKA.. TgLgyow r---- OATUUftOSTVA:. i SB^MO* ■«A*, tà «0 0MCKt rc0ie> ínAOV i>iiiii!»wi'\. «é SMe mawiw am. m ^hMh ««d, M iW «M« (MM SMer* SMm u timiw tWMfU VM'«« lUMM ««MM Md^^ ^miitmmr »«wvpMak^siti^itMQ^nfnaMs^ cMUM|e«w>««b;f*«gMB.n ■a*'—^ >■ ■ pM»w»oio» j'1» iwwwit II oil I'ufc CM» «»aOiM^BfwMsiatJisvetvoiww«! vewjteiěw***»*'^»»' g» pcMum» w^yc^f »Bo»ao» 1 dl J t mti p— Oanim: Podpis: AdriaticSlovenical nja za nastanek bolezni srca in ožilja. Zadnje raziskave dokazujejo povezavo med dejavniki tveganja in količino popite kave. Ena od teh je pokazala znano krivuljo, kjer se ob pitju velikih količin kave poveča Število koronarnih in va skulami h dogodkov. Z zmanjševanjem količine popite kave pa to število hitro pada. a se zopet rahlo povečuje pri tisdh, ki kave sploh ne pijejo. To je znana oblika krivulje, ki je poznana tudi iz študij, ki so dokazovale zniževanje pogostosti pojavljanja koronarnih dogodkov z zniževanjem holesterola v krvi. Je pa raziskava dokazala, da se Število koronarnih dogodkov poveča v prvi uri po pitju kave. Kava vsebuje številne biološko aktivne snovi. Poleg kofeina> za katerega je poznano, da lahko nanj nastopi toleranca in se naj organizem v določeni men na-vadi, imajo druge večji vpliv na presnovo maščob, krvni Uak. sladkor ter stres. Tako bo tudi ob toleranci na kofein (a učinek pri težkih pivcih kave prevelik, da hi jim pitja kave ne odsvetovali. Po raziskavah pa obstoja tolažba, da Če popijemo eno ali dveh kavici dnevno, pripravljenih na varen (filter, esspreso) način, svojega zdravja ne bomo ogrozili. Na splošno pa je le malo dokazov o učinku kave pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, zlasti z ishemično boleznijo srca. Ena od teh kontroliranih raziskav je dokazala, da imajo težki pivci kave, ki popijejo po 10 skodelic kave dnevno, pogosteje ne-naden zastoj in odpoved srca kot pa zmerni pivci do dveh kavic dnevno. Podobne rezultate je potrdila tudi raziskava pri bolnikih po prebolelem miokardnem infarktu. Slabše preživetje je bilo pri težkih pivcih, pri zmernih pa ni bilo razlike. Zadnja raziskava je bila opravljena v Italiji med 11 tisoč bolniki. SpremljaU so jih 3,5 leta. Tisti, ki so pili dve skodelici kave dnevno ali manj> niso imeli več incidentov kol abstinenti. Težki pivci kave so bili predvsem mladi in debeli ljudje. Večina jih je bila tudi kadilcev, tako da so imeli še dodaten dejavnik tveganja, ki izrazito povečuje tveganje za pojav kardiovaskularnih dogodkov. Ti so imeli tudi pogosto povečan krvni tlak, Številni pa tudi sladkorno bolezen že pred pojavom angine pektoris ali miokard-nim infarktom. Pri teh se je pogosteje razvilo srčno popuščanje. Priprava kave Raziskava pa je tudi dokazala, da imajo ljudje, ki pijejo le zmerne količine kave, na splošno bolj zdrav življenjski slog. Tako pojedo več sadja in zelenjave, več rib in uživajo več oljčnega olja. Nasprotno pa so dokazali, da ljudje, ki popijejo več kot štiri skodelice kave dnevno, pojedo več margarine, sira in masla. Različni rezultati in mnenja v literaturi ter drugih raziskav so lahko posledica tudi različnih oblik in tehnologij priprave kave. Kuhanje kave poveča količino diter-penov, kafetola in kahweo-la v kavi. S filtriranjem kave se te snovi odstranijo, manj jih je tudi pri pripravi kave z vročo paro (esspre-so). Te snovi namreč povečujejo količino nevarnega holesterola v krvi in so tako indirektno krive za večjo pogostost infarktov pri pivcih prave kave, pripravljene na pri nas dokaj pogost način. Dokazano pa je tudi, da prisotnost določenih genov upočasni presnovo kofeina, kar pa poveča ali nevtralizira istočasno kajenje. Če imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje^s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov lednik^t-rc.si ROŽICE IN CAJCKI Z borovnicami so se sladkali in zdravili. Kako so se zdravili Savinjčani - lil. O tem, kako [Tie)zdr8va je kava, ni enotnega mnenia med strokovnjaki. - Ít.8-29*janHar2008 - Poglejmo, katere bolezni in tegobe so naši predniid lajšali z nekaterimi najbolj priznanimi in priljubljenimi zdravilnimi rastlinicami na savinjskem koncu. »Netečje« oz. brusnice {Vacciniîim vitis-idaea) so radi nabirali in iz njih pripravljali marmelado. Po žličkah so jo nato jedli» kadar jih je kuhala vročina. Jagode v tej obliki so odpravljale Še neješčnost in drisko. Namakali so jih tudi v žganju, kjer so bile lek za grižo, drisko in želodec. Borovnice {Vaccinium mynillus) so bile v veselje otrokom in odraslim. Radi so se z njimi sladkali, sploh če so nanje lahko natrosili malo »cukra«, kar ni bilo pogosto. Jagode so uživali sveže ali posušene, v Čaju ali žganju. Suhe borovnice in čaj iz njih so uporabljali kot zdravilo proti driski, sveže pa so rade pognale človeka na potrebo in bile pomagalo zoper zaprtje. Baldrijan oz. »prevzdigne-nik« [Valenana officinaiis] so, kot nakazuje že ime, uporabljali zoper bolečine v križu in sklepih. Pili so ga tudi za moč in boljši sen. Danes ga uporabljamo za živce. Veste,« mi je rekla neka starejša gospa, »včasih gaza žh^ce niso uporabljali, preprosto zato, ker ljudje niso bili živčni. Ko so bili hudi Časi, vojna, lakota, so bili sicer zaskrbljeni, živčni pa ne.« Bal-drijanove korenine so namakali v vodo in za preliv uporabili en deciliter vode ter malo koreninic. Vse skupaj so pustili stati par ur, navadno čez noč, in zjutraj spili koristen napitek. Dober naj bi bil tudi za srce. Olje iz brinovih jagod (Ju-niperus communis) je bilo prvovrstno zdravilo za dojenčke. Z njimi so jih masirali po trebuhu in bolečine so hitro izginile. Olje so uporabljali tudi odrasli zoper rev-mo, želodčne bolečine, proti kožnim izpuščajem. »Žo-fe« oz, žajbelj {Salvia offiđ-nniís] v čaju je koristil, kadar so bili prehlajeni. Grgrali Piše: PAVLA KLÎNER so ga pri bolečem grlu. Iz sleza oz. »ajbiša« {Althae officinaiis) so tudi pripravljali Čaj, ki so ga uporabili kot grgra-lo pri vnetem žrelu, pili pa ga niso. Vinska rutica (i?ufđ graveolens) ali »viraia« v čaju se je zoperstavljala božja-sti, nejeSčnosti, nespečnosti, strahu iji tesnobnosti, težki sapi, menstrualnim in želodčnim težavam. Namakali so jo tudi v žganju. »Za kri poredit,« kot so rekli, oz. pri slabokrvnosti so pili priljubljeni »roženburc« oz. korenino rožnega korena IRhodio-ki rosea), ki so jo namočili v črnem vinu. To rastlinico je sicer težko najti in raste visoko v planinah. A kdor ima srčno željo, bo gotovo prišel do nje. Gospodinje Še danes vestno pripravljajo čislani zdravilni napitek, za prinašanje korenin pa so zadolženi možje, Naslednjič pa nekaj starih preizkušenih domačih receptov. lil|4§AJiJi B -12 kg moeočno Dr. PIRNAT 32 55,01/5193515« WWW.pim8t.8i Ot Nuitei ki s svojo elegantno postavo s pokončni* mi uhlji spominja na miniaturnega jelena. Njegov rep je značiJno enicrat ali dvakrat zavihan čez hrbet. V mladosti imajo ti psi čelo pogosto nagubano, kar jim daje resen videz. Najpogosteje se pojavljajo v rdeči in črni barvi, pogosto so tudi tribarvni predstavniki, nekateri pa so prav posebnih barv- Črne črte na rdeči podlagi na primer. Basenji je zelo atletski pes, ki je kljub svoji velikosti izredno močan in vzdržljiv. Psi so zanimivi predvsem zaradi svoje dolge zgodovine • gre namreč za eno najstarejših pasem sploh. Izvirajo iz Centralne Afrike, natančneje iz Konga, od koder so se z ljudmi razširili po celoinein kontinentu, vendar pa so v Evropo prišli šele leta 1934. Prve sledove basenjiju podobnega psa najdemo pred SOOO leti, in sicer na poslikavah v egipčanskih grobnicah, kako sedijo pred nogami svojih gospodarjev. Afriški domačini so jih uporabljali kot vodnika v gozdu, kol lovca na malo divjad ali pa so opozarjali na divje zveri. Torej je basenji i^aî pomembno vlogo v njihovem vsakodnevnem življenju, zato ni čudno> da so ga imeli za inieiigenmega. pogumnega psa, ki je hiter in predvsem lih, neslišen. Iz tistega časa izvirajo tudi njegova druga imena, kot Tudi menije re pošteno vroêe v tej zimski obleki. Z veseljem bi jo slekel, a kaj, ko tem se izgubil, poletno obleko pa imam doma. na ^ubeoni, v omari. Vas zanima, kakšna je moje poletna oprava? Vrocal (5276) so savanski pes, pes divjakov, pes domačinov, gor in dol skakajoči pes, ango angari. Najbolj presenetljiva izmed vseh njegovih lastnosti pa je slednja: basenjiji ne lajajo. Raz-bgza to nenavadno lastnost gre iskati v neobičajni zgradbi njihovih gasilk- Gre za edine pse, ki se ne poslužujejo tovîytne komunikacije, pač pa se o^-šajo z glasovi, ki spominjajo na jodlanje. Proizvajajo Se veliko različnih glasov, ki pa so preprosto neopisljivi. Vsak posameznik ima svoj lasten glasbeni repertoar in zelo redko se najdeta dva, ki se oglaSata enako. Znano je, da se ti psi oglašajo le, kadar so zadovoljni in srečni, dru^če pa so bolj ali manj tiho. Ce odraščajo s psi, ki lajajo, pa so sposobni posnemati njihove pasove, vendar nikoli ne lajajo kot pes. Ker ne lajajo, so se jih prijela imena na to temo: nelajajoči pes, pes brez glasu in podobno. Psi imajo radi otroke, družinske prijatelje sprejmejo z odprtimi tacami, predvsem pa niso sovražni do tujcev - so le izredno previdni in čuječi. Žal v zavetišču nimamo ba-senjija, imamo pa zato kup prav tako prijaznih in navihanih kosmatincev. Obiščite jih od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro, ali pa si jih oglejte na www.go.to/ zonzani. Na šte^lki 03/749-OMO pa smo dosegljivi za vse informacije. NINA ŠTARKEL Moj najljubši hobije objemanje ljudi. To me osrečuje in me pomiri. Sicer pa je ljudem tudi v§eć, le da nekateri skrivajo željo po objemih. Torej, In potrebuješ objem, kar k meni. (5275) tif, kako mi je vroče! In kako sem moker! Z oskrbnico SV8 se podila po travniku in po gozdu, kjer sem rta-srečno čofnil vvodo. No, sem se vsaj enkrat polteno umil](5244) Jaz sem bil pa na fotografiranju zelo priden. Tako kot so me postavili, tako sem tudi sedel. Mislim, da si laslužim piškot Bi bil tako prijazen in bi mi ga prinesel? |S243) Kaj je ta škatla v tvojih rokab? Kako deluje? In zakaj se iz nje bliska? Kako potem nastane slika? In kako to. ds sem na slikah tako lepa? Js, vem, radovednost je lepe Čednost (5267) wotednik Naročniki Novega tednika boste lahko natt)ćni$ke ugodnosti - a imile ogtaše-M Novem tecMiku do 10 besed In ćestftko na RocUu Celje • Izkoristili izkljiićno s svojo rtaročr^ko kartico, r^oCngko po4o2riico oztroma z os^im d^itfnentom naročTtika Novega tednika. NelzicofHtene ugodnoeti se ne pwneselo v noslednle leto! PRODAM GOLF II, 2«lo dobro ohrarrjBn, prodam. Telsfon03l 506-363. IKILfIVsdiUMîODUemnomMife borve, prodom. Telefon 041 763^46. 440 KUPIM OSEBNO V02iki, od tetniko 1999 noprej, lohko je ^bše olvonjemoli posko^ovth no,kupftn.Telefon04l36V304. ee STROJI PRODAM ENOOSMO pnkoTKD zd prevoz Sme prodom zo250EURJelefon04l 599-076.393 TRAKTOR Oevtz 4006, $kob(AO. lepo ohn^ nien, prodom. Prodom tudi Sipov vitel, B \ in samostojni vttel i motorjem. Telefon 04) 50S-716. 4oe PRODAM I ho irovniko in 2 ho Qozdo, v celoti, prodom. Te^on 041 97^68. 4i5 UŠKO. Ugodno prodcmo stotKmnjsko Ino z vrtom, na lep in mimi lokodji. TeMon (03) 5731^75,031 31W15. toi lOXALvVrltHtívCelju,velikost 33 m^2 v»mi sogki^i, UQodno prodom. Telefon 031 260-142. 420 I/U(Olvsdiivp rTKiiijlo Imi,velikosti 1)5 m^ v tenlni Zolco, prodam, ceno 139.500 EUR.Telefon04n6f238. 430 □□CPEQEaDGClDCl Linlianova 22. CeijB iařftdhonfwrMMawLewB 034924222 vsakdan od8.30do t3.00 • odkup VBse fiepramičnÍM • cenitve neprermčnm - vpisi v zemliilko kt^igo • posrvdovani«, svetovanje in varen prenos lastništva pri nepremižninsti • sestave kiipopreda|iiih pogodb in urejanja potrebne dokumentacije ProiMts MprMnMiiinami nâj bo varen« sato Men. Telefon 041 601 555 TRAVNIK, velikost )6 arov, na relaciji Vrat>-sko-Troion«, 500 m od glovne c»te, m postavitev bruno riie oli lesenego viken-do, no sončni stroni, ugodno prodom. Teleron04)815-m 434 PAKCELO. ob cesti na Uršulo, Dramlje, 1.000 m^ prodom. Telefon S;98-172. 436 KUPIM STAREJSO hišo, t\o rslociji Celje-Vojnik-lj j-bećno oli okolico, kupim 20 gotovino. Tflf€fon041 672-374. m PARCELO, v Celju oti bliûijl okolici, nujno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon D41 352-267. ' 149 VIKEND adonico oli poiceio zo hišo, lofndja CeljMkollco do 20 km, kupim. Telefon 041 397-211. 279 ODDAM G05TIMSKI lokal v Znku oddom v nojem. T9Won041 3994M- ži7 STANOVANJE PRODAM SEKTJU8 (Ho li^). Enoso^o stonovonje, 43m^,vseljivotakoi,pfodamza 52.900 EUR. Teyon051 819-572. ii9 V novozgnijemm većtonovanj^kem objek-t\i Vilo \Aok v centro Celjo prodorno 2 Doopremljeni stanovanji (84,00 in 99,20 m^l, vselfm tokoj; možnost nakupe ^arozi^ego prostora. Cano: 156.0DD,IH]inl82.0l».IHIEUR^DDV. Info: 051 370 666; www.moksîmili-ion.si: MoksÁnilTian d.o.0., Lju^nska t 5,Cerie. No Munj^em ligu v Celju prodamo neo-dopliraiK) pritlično stonovonje, v izmeri 116,43 m'; možnost preureditve v 2 stanovonji. Ceno: 1290,00 M/m\ Ne-premicnit» v lasti n^remniinske dnn-be. Info: 051 370 666; vww.moksimili-joo^: MoksiiriiTion d.o.o., Ijubljanskoc 5,Celje. No Savinjskem nebrezji» v C^u prodamo neadoptirano stonovonje v 2. nad-stropa, v izmeri 121,95 m', z bolkonom in kle^; možnost preureditve v 2 stanovanji; pogled no celjski Stori grod in mestni park. Cena: 1.290,00 EUR/m^ Nepremitnino v losti nepremičninske družbe. Info: 051 370 666; www.mak' similijon.si; Moksimiliton d.o.o., Ljub-IjomkocS, Celje. KUPIM OVOSOBNO oli trisobno stanovanje nujno kupim. Plofllo v gotovini. Telehn 031 321-946. 146 GARSOHIERO oli enosoèno stanovanje kupim ZD gotovino. Resen kupec Telefon 04) 727^30. i4d ODDAM CENTER-Celie. Pop^nomo obnovljeno, nad-slondordno trisobno monsordno stonovonje, d^fio opremljeno, oddamo. Iele> fon (03) 4205-152. 446 ODDAM No Malgajevi utici v Celju oddamo gorozo za 1 ovtomobil; nojem zo dobo vsoi 12 mesecev, ploâlo vnaprej. Meseíno najemnino: 60,00 EUR. Info: 051 370 666; www.mcksimililan.si: Moksimili-íon d.o.o., Ljub^cn^o c. 5, Celje. PRODAM RAfiUENO pohištvo za tris^no stonovonje, s kuhinjo pec, etek. štedilnik in pomivalno konto, prodam. Telefon 041 399-347^od11.ufenoprej. 402 KUHIHJO. ifoáni del s hkidinikoni, s štedilnikom (4 plin, 2 eUrtriko), pomtvalno s koritom, pipo m sifonom, miios kkipjo, dvo stolo in vised stekkni element, ugodno pfodc m. Telefon 05) 274^23. 42& KUHINJO, mizo, re^al, omaro, hkidil-nik, štdilnlk, 2 2, pomfvolno korito, trirsed, fotelje, klub^ mizo, kov^ jogfie, tilnik, i*2, prodom. Telefon 051 424-303. 4S0 KUHIHJO, hkidilnlkz2imuiovQlnď;wn,pe< Kupersbuxb, štedilnik, 2*2, korito z elementom TV, prodom. Telefon 040 869*481. 451 PRODAM SOHA bukovo drvo prodom. Telefon 051 381-260. 364 BUKOVAdrvo, kkftre, 40 EUI^ekoc! meter, prodam.TeMofi041 946-759. ži6 KUPIM ZIONO staro opeko in stresno stero opeka bobroveckupim.Telefon 02 618-2323, 041 841-385. D ŽIVALI PRODAM KEMSKE (Morje, mbdid». Sstokivne, brez rodovniko, cepljene, rozglistene^odliê-nili storsev, prodom. Telefon 041 966-252,5869-299. 236 QVAVE, zeio prikupne psid», prodom konec jonuona. Telefon 040 891-578, lomoi 332 TEUCOsffko, brejo v 9. mesecu, prodom. îeififon 5772-385. 37& PRAŠKA rezke od 100 do 150 ÍC9, za zakof oli nadaljnjo rejo, prodom. Telefon 5814^78,031 51M26. popoldan. 301 TEUĆK0 simenmlko, fežkc 200 kg, staro osem mesecev, eko reja, prodam. Telefort (03)5845-258. ži6 KRAVO simen1ïA(o, v sedmem mesecu bi^ sti, tretje tele, pfCK}om.T^fon 041 293- 606. 4i2 PRA5IŒ, mesnate pesme, od 25 do 35 kg, prodamo.Telefon031 544653. PRAOČE, od 20 do 30 kg, prodom. Telefon 031 506-303. š4e BIKCAumentolco, starega lOdni, ugodno prodam.Telefon031 591-232. âsi OVE t^ití, stori 3 tedne, prodam, Telefon 031 Si7m. &52 DVE telici simentolki, težki 250 In 100 kg. prodQm.7elefon5738^47. l63 T!UCKO, bf^ 7 mesecev, prodom. T^fon (03)5793-260. 442 KUPIM TQJCKO, težko do I50kg, vokoTid Fronbkh vego oli Vojniko, kupim. Telefon 5774- 569. 42& PRODAM DIGffALNl sotelrtski resiver znomke Pre-miunu prodam. Telefon 041 763-605. 400 KMETIJSKI I PRODAM SENO ugodno pn)damo.Telebn 031 863-231. Ž42 SENO prodom aH menjom zo prosita. Telefon 809-5036. 390 MEŠANO b^ «no prodom. Informacije po 14.iiri,lelefon041 809-8/1. novi tednik MALI OGLASI - INFÔÎRIMACIJE 21 ZAH.VALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta in dedija VIKTORJA SORČANA iz Dobja pri Planini (27.9.1944-16.1.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožaJja, sočutje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marinka, hčerka Darja In sin Matjaž z družino SENO in otovo, velike inle. suho, bolininc. prodorno, (ono po dogovoru. Telefon 031653-106. $53 KAXOVOSniO belo vino ugodno prodom. Ir^mwije po t»lelonu 041 228-159. 443 iiili kofiôrwttlo kokoTOsme^ovino igod-r>o prodom. Telefon 040 667-223.403 OSTALO PRODAM m\mO 8g 127, ovtomobil VW hr» oltflimer In irolor za mlelj« žito pro-doffl.Telefon04iai2-961. 399 niiCE simentolke, 170 kg. iobolčnl te Iz rwbopljsflfh jabolk, vino. tomki letnik, 0,70 FUR. prodom. FroncŠkel. Mode 4. ^Qrje,1elefon041 918-949. KUPIM STAfiOamermanko, fotogrofíío, razgledriV co, kr^, s^ko, medatio m kmeSto orodje kupim. Telefon 031809-043 411 a 30.000 poeredoranj. 11.000 novih p02nânat«v j« bilo v preteklem letu eklftnjenlh z nalo pomočjo. Letos kaže, da jiii bo še već. Ženf^ pasred> valnlca iz vse o^rteradie. Zaupanj. DotonjA vas dâ, PreMd, 03/57 26 319. 031 505 495. 031 636 378 ŽENÍTNA posredovalnico Zouponje. ki je (jponje v ljubezen povrnilo že veČ kot lO.dOO Dsebom, posreduje za vsa slo-!OSlna obdobjo, brezplačno zo mlojše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505^95. Leopold Oresniks. p., Dolenjo vos B5. Prebold. n ZA družba in mm zvezo iščem pr^jot^fico do6Qlel.Telefon041 267-481. 427 Iskreni fantje iSćejo preprosta, zvû-sta dafcists. Mnogo jih je. zato purn Cfi. posb^s narszoćaranpt&r^r> br«z 6tTQ&kov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. iMpotf Ocdiub, I«. Oelseja vu 8S, fsbell ZAPOSLITEV > SUKOflESUUAzopo^. Mohof^ d. o. c.. Soronovim 11, Celje, Ielefon04t 648- »21. n IŠČEMO osebo z izkušnjomi v direktni pro-doji. Dekl dopoldon, vikendi prosil. Me^ dico) tne, d. o. o., Moi^va ul. 16,1240 Kamnik. n ZAPOSLIMO avlomehoniko zo popravilo twomři vo?i itmw. d, o, o,, ObrtnRkoî. 6,SloreJelefon041 611-747. aas ZtfOSUMO ekonomista kot disponenta prevozov z znot^ ongleščine in nems-{ir>e. Obvloda naj rrKunohi^. Zož^ ne delovne izkušnje. Ififomiodje po1el& fonu (03) 781-2310. Orelu Puinik, s. p., lvân(03OJ212V4nik. n better work, better life Kie boste pňčeli jutriinji dan? Lahko ga pričnete kot • vodja prodajnega področja, kontrolinga ati konstrukcij. • procoMi inženir, • proddjno^ehnični predstavnih. • sklddiS^ikali viličerist, • upfavljelec strica ali sodelavec v proizvodnji .. v ndjuspelnejlih podjeljih celjske regije. KJtttta: 031/864-654 ali 03/428-2-750 Pilite: Adecco HK. d.o.o.. Ulica XVI.divizije 8.3000 Celje ali eelifl@adeeeo.Si ZimiMO d. tehrvka elektronika (A aldc-irtkorjo z izkuŠn^mi zo noslovljonje strojevvproizvodnjLKoćevar&Tliefmo-tron. d. 0.0., boco 65 é. Polzelo, telefon |03}5701-221,041754465. ZAPOSLtMO delovca zo delo no žagi (str^ nik), uprevlfanje z žogo. Za dodoine informociie pokliôfe po telefonu 031 625-704,041 625-704. K.Kron-Trade, Ivan Kranâc, S. p., Tmovecll, Redco ob Sovinp. n Z novim letom sprelcneino S ursíenib osab tunorsmo ali rsdm. Pogoji vmr^ izpit B-kstsgorys. ZsčetektsliAj. IntM^ne-eije pon. do paL od 8.08 do 14.30. Jska-im. d.a.o.. Msr^ofsfca & 44,3000 Celi». Telefon 03 425-61 -M. KAKOVOSTNO in po ugodnih cenah ízdeluíe-mo demil íosode. M3grod, d. o. o., Gnposvetska 3, Celje, telefon 041771-104. 439 KRČME ŽILE, ODPRTE RANE? Tel.s OS Sito 02 33 A. J. Zirtttikotmm, Kop«( ^^ www.rôtfiCKelje.Cûm Včasih mije težko, pa kaj bi oíožtw5í v teh dneh? OtožJiost v teh dneh je greft -vsem sanjam bom dal slavo. (Ivan Minatti) ZAHVALA Pretreseni smo se poslovili od naše drage SENJE BOMBAČ roj. Hribemik V našem imenu in v imenu vseh najbližjih se zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali tn jo bodrili med premagovanjem njene težke bolezni, se skupaj z njo borili in upali. Hvala vsem, ki ste jo zdravili» hvala sestram, ki ste z nami preživele zadnjo noč. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, sosedom, znancem in vsem ljudem lepih misli. Hvala za številna sožalja, cvetje in sveče. Hvala, ker ste se poklonili njenemu spominu, jo pospremili na njeni zadnji poti in sočustvovali z nami. Njeni: mož Bojan» hčerka TjaŠa, sin Blaž, mama Ivica, ata Ivan. brat Matjaž z družino in ostalo sorodstvo Vedno te bomo imeli radii 423 V hlúdnem grobu mimo spiš, z nami v naših srcih pa večno Živiš ... V SPOMIN 30. januarja bo minilo leto dni. kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, očka, dedi, pra-dedi, brat in stric JAKA KRIŽNIK izGriž70 Hvala vsem, ki mu kdaj prižgete svečko ali položite cvet na njegov grob in ga skupaj z nami ohranjate v najlepšem spominu. Pogrešamo ga! Vsi njegovi Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med n^mi več te ni, a v naših srcih boè ostal vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija STANKA SOTLARJA iz Beiovega (1951 • 2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. prijateljem in znancem za izražena sožalja» darovane sveče, cvetje in sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju ORL bolnišnice Celje za lajšanje bolečin. Hvala ge. Magdi Žagar za besede slovesa, godbi Hrastnik, rudarjem iz Sedraža In g. župniku za opravljen obred. 2alujoči: žena Slavica io hčerka Maleja z družino 452 Življenje je omejeno, ljubezen in spomin sta neskorična. ZAHVALA Angeli so mnogo prezgodaj vzeli medse našo ljubljeno hčerka, sestro, nečakinjo in vnukinjo VERONIKO HROVAT iz Pariželj V trenutku, ko nam je usoda iztrgala iz naše družine ljubljeno hčerko, so nam nesebično pomagali sorodniki, prijatelji in sosedje, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi za vsa izrečena in pisna sožalja ter darovane sveče, šopke in svete maše. Iskrena hvala dr. Matjaževi in dežurnemu osebju Urgence Celje. Hvala tudi ravnateljici OŠ Braslovče za poslovilrû govor, učenkam OŠ za odpeto pesem, duhovniku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar ter mnogim drugim, ki ste jo tako številno pospremili k njenemu grobu. Vedno boš v duhu z nami! Žalujoči: mami, oči, brat Blaž> mama Marija in vsi njeni 419 t Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, dragi ati, nam nihče ne more vrnili. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, vsa dobrota tvoja v nas živi in vedno Z nami boš ostal ti. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dobri atí, stari ata, tast in brat MARTIN KLENOVŠEK (1953-2008) 2 žalostjo v očeh se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in osebju gastro oddelka bolnišnice Celje, ki mu je lajšalo bolečine njegove bolezni. Hvala g. župniku Frančišku Horvatu za lep pogrebni obred. Komunali Laško, pevcem za odpete žalostinke, g. Roku za igrano Tišino in govorniku Andreju Mlakarju. Še posebej hvala sosedi Nadi in Bogdanu, Mojci in Franciju, Hermini in Mirku. Zlatku, sodelavcem T\iš marketa Rimske Toplice in Tehnike Rimske Toplice ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih slovesa našega ata stali ob strani. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi, mu v zadnji pozdrav darovaJi sveče, cvetje in za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Kako boli in duša trpi, ko usihajo življenjske moči, to veš ti in mi, ki ob tebi smo bili Žalujoči: hčerka Martina z možem Milanom, vnukinja Barbara s Sebastjanom in vnuk l^idej 405 radioceljé ■ B 'O'- _ C t ■■hfref^veocah www.radiocelje.com Podjetje hTT&RC, (Lo.o. Direkten: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založnllko. radijsko in agen* cijsko-iržno dejavnost Nâ$krv:?Fe$emovel9.3000Cd|e,ie}doni03)4225190. fax: (03)5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in pet^ cma torlujvega izvoda je O.Sl EUR petkovega pa 125 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Velet. Nan»Čnine: Majda KlanSek. Mesečna naročnim je 7.50 EUR. Za tujino je letna nart)čnina 180 EUK. Številka traiuaknjskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafi) ne vračamo. Tisk: Ddo, d.d, Tiskarsko središče, Dimajsi^ 5. direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za kaiere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. MOVI TUHOK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana StamejČiČ. Urednik fotografije: Cregor Katič. Računalniški prelom: !gor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: ^mlV.minjďeign.com E-mail ui^lnittva: !ednik@TU-rc.s^ E-tnail lehfUčnega uredništva tehnika.tedoik^iu-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mait: radio^ni-rc.si. E-mail v siudlu: infoS^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko. Špela Kuralt. Rozmari Petek, UrSka SeiiŠnik, Branko Stamejčič. Simona Šolinii^, Dean Suster, Sašk^ Terian Ocvirk AGENCUA Opravlja trženje oglasnem prostora v Novem ledni-kuin Radiu Cel|e ter nudiostaJeagencijske storitve. Pomočnica direkloQâ in vodja Agencije: Vesoa Lejič. [^paganda; V^ko Grabaf, Zla tko Bobindc, Viktor Klenovlek. Alenka Zapuâek, Rok Založnik TdefoCL (03)42 25 190 Fix (03J54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po dekt podti: agencija^t-rc.si Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda fíS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav i2pu$Čamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo 23 določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje m morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih $(užb in uradov za defo zavoda; na domaČi strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://wvw-e ss .go v.st: • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNI OElAVECVPROIZVDOKjIPAm! INQUST13UE • tŘ/l PRIPRAVA PAPIRJA IN STBOJA ZA PREMA2GVANJE. TRANSPORB-RAUE PAPIRJA V MEDfAZNO »LADlŠfE. UPRAVUANJE mm. PRIPRAVA MATERIAU ZA DELOVANJE STROJA IN OSTAU DEU V PROiZVOONJI PÛ NAVODIUH NADREJENE-GA.: DOLOČEN ÍAS. 6 MESECEV, 4.2.2008; AOECCO M.R.. KAORDVSKO SVETOVANJI D.0.0. PODRUŽNICA CaJE. UUCA XfV. OIVI-ZUE6.3000CEUE deuvec 0re2 pokuca • m/i pomožna oeu pri montaž} slihqmqntažnih sistemov; oqločen čas. 3 mesece. 10.2.2008; al£ks mont ervin arčan s.p. 06 huoinji laGOOC&JE voznik avtobusa h/í voínja in sxrb zaavt080se:ddloc»ca5. 12 mesecev. 17.2.2008; iritnik i^ue o.d. prometno in turistliko podjetje. aškerčeva ulica 20.3000 čfue DELAVEC BREZ POKUCA • čisnika • delovno mistd vojnik • m/l třtmi vseh vrst poslovnih mosto-dov; določen čas. b mesecevj.2.2dq8; mm center pddjftje za bioioske sïïirftve, mednarodni mi^iketina trgovino in OSTAlf storitve, d.o.&. stegne 25.10(xiuu8uana TAULNIŠKI POR^OČNIK poonkovalic ii. • m/t priprava u£men-tov za cinkanja (dbesaïîje. oqzhačeva-nje, vrtanje mauka;qćih tehnoloških odprtin} potapuaue elementov v preopocinkovalne kopeu in tauno čiščenje elimentdv po opravueneu pocinkanju ter em6auranje pocinkanega materija upravuanje elfloro in hidravućnega 0vi5au..: doldčen čas. 3 mesece. 1.2.2008; pocinkovainica. storitveno podjma 0.0.0. bežigrajska cesta g. 3000 ceue AVTOMEHANIK AVTOMEHANfK - M/Ž: MEHANIČNO POPRA-VILD MDTORNIN KOLES; NEDOLOČEN ČAS. 30.U0Qa; &PIN IHI^VINA IN STORITVE D.0.0. POT V LEŠJE 1.3212 VOJNIK AVTOMEHANIK - M/Ž: AVTOMEHANIČNO PGHAVILO VOZIL IN MOTORNIH KOLfS; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 30.1.2008; ČEPIN TRGOVINA IN STORITVE D.0,0. POT V L^E 1.3212 VOJNIK avtomehanik - M/z; popravilo dsebnik vozli; nedoločen čas, 21.2.2008; avto-mehanik-ranc šobak si.. bezenškdva uuca 11.3000 ceue AVTOMEHANIK M/t POPRAVILO VOZIL NEDOLOČEN ČAS.* 21.2.2008; RO • SO TRSa VINA IN SERVIS O.D.O. SKjUHOVA UUCA 13.3000CfUE NATAKAR NATAKAfl M/Ž: NATAKAR ZA TOČENJE TOPUK IN HLADNIH IN TDPUH NAPITKOV V DNEVNEM 8AR1I; ODLOČEN ČAS. B MESECEV; TRANSPORT. GOSTINSTVO. NEPREMIČNINE IN TRGOVINA. BRANKO KOŒNC. Si.. GAJI 46.3888 CEUE KUKAR kukm - M/t priprava. kuhanje in razoeuevawe dnevnih 08rokov, peka mesa. delo na sedežu družbe odpoloan/popdluan; nedoločen čas. 24.2.2008; ledas p80jetje za predelavo in prodajo mesnih izdeu(dv. o.o.o.. ce-' lje.lava7f.3000ceue KROJAČ krojač - M/t oao v proizvodnji; odld-^ cen čas. 3 mesece. 2.2.20db; dird m. posredništvo. tr8dvina. izposojanje. d.o.o.. teharje 56,3221 teharje TAPEH^iK TAPETNIK • M/t DaO V PROIZVODNJI; ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2.2.2D08; BIRO OGiS. POSREDNIŠTVO. TRGOVINA. IZPOSOJANJE. D.aO..TEKARJE K, 3221 TEHARJE * T^KARZATISKZIZBOKUNE TISKAfllL. KVAUTETNA FHIPRAVA IN IZVE& BA TISKA TER VODENJE EVIDENC. TEKDČE VZORŽEVAHIE. ČIŠČENJE IN NAQZDR DE UIVANJA SAMOSTOJNIH NAPRAV • M/t KVAUTFTNA FÍÍIPRAVA IN IZVEDBA TISKA TER VODENJE EVtBENC. TEKOĎ VZDRŽEVANJE. ÙSfENJE IN NADZOR DELOVAfUA SAMDSTIUNIR NAPRAV; QOœâN ČAS. 6 MESECEV. 13.3.2008; Cn?S. DRARČNE IN DOKUMENTACIJSKE STORITVE. O.Ds ČOPOVA UUCA 24.30DD CQJE AVTOUČAR UČAR • M/t UČAA; OOU)CEN ČAS. 3 MESECE. 30.I.20D8; lOiMA CEUEINOUSTRUA AERDTERMtČNIH NAPRAV Oi).. DELAVSKA UUCA 5.3000 CELJE STRUGAR STRUGAR I - M/t STROŽEUE OBOELOVAN-CEV NA CNCSTROŽNICAH: NEODLOČEN ČAS. 1.2.2008; VAUI, PRDlZVODfUA VAUEV IN UUTKDV O.O.O.. ŽElžZARSKA KSTA 3.322D Store PRODAJALEC PRODAJALfC - M/t PRODAJA TEHNIČNEGA BUGA V PROOAJNEM CENTRU NA LESNEM DODEUU. DDOEUfU VODOVODA IN mm DROaiA: NEDOLObN ČAS. 7j.2D08; INPOS. HHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROB-Na 0.8.0. CEUE OPEKARNI^ CESTA 2. 3000 CSUE PRDOAJMiC GRADBENEGA MATERIALA • M/t PRODAJA IN NABAVA GRADBENEGA MATERIALA, GIPS PLDS&. SEKUNDARNI STROPDVI. PROf lU. LETVICENEDOLOČEN ČAS. 30.1.2008; K^ ZiUUJDČNA DHA V GRADBENIŠTVO IN TRGOVINI. D.0.0. SEHN-ČEVA UUCA 10.3000 CEUE MONTIR OGREVALNIH NAPRAV MONTIR OGREJEVALNIH NAPRAV. POMOČNIK MONTERJA 0GRPEVAU4IH NAPRAV - M/t POMOČ PRI DELO. DEIO NA HRENU; NEDOLOČEN ČAS. 2ÍÍ00B; INSTALACUE VRiČER. DENIS VREČER S.P. DKROGARJEVA UUCA 3.3000 CEUE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA SKLADIŠČNIK - M/t SKRB ZA SKIABIŠČE-NJE JELKOV, PRIPRAVA IZDELKOV ZA ODPREMO. NAKLADANJE IN RAZKLADANJE IZDEUOV (ROČNO IN Z VIUČARJEM}. UREJANJE DOKOMENTACUE IN OSTALA OEU PO NAVODIUH; OOU3ČEN ČAS. 6 MESECEV. UÍ008; imEDOl H.Rw KADROVSKO SVE-TDVMJE. 00.0. POOROŽNICA CEUE. UUCA XIV. DIVIZUE8.3000 CEUE VZDRŽEVAiiC • M/t VZDRŽEVALNA DELA.* DOLOČEN ČAS. 3 MESECA 30.U00B; BIRO OGIS. POSREDNIŠTVO. TRGOVINA. IZPOSO JANJE. O.D.O.. TEHARJE 5B. 3221 TEHARJE SKLADIŠČNIK - M/t SOLTIRANJE IN PRIPRA VUANiE ALUM. ŠOTOROV; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 30.1.2008; BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO. TR6DVINA. iZPDSOJAUE. 0.0.0. TEHARJE 3221 TEHARJE MONTER SEJEMSKE OPREME IN ŠOTORDV M/t MONTAŽA IN OEMONTAŽA ŠOTOROV IN SKLAD. HAL; DOLOČEN ČAS, 3 MESE(S. 3D.1.2008; BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO. TR GDVINA. IZPOSOJANJE. 0.0.0. TEHARJE 56, 3221TEKAHJE SREDNJA STROKOm AU SPLOŠNA IZOBRAZBA TURISTIČNI ANIMATOR - M/t DEUI V HOTELSKIH KOMPUKSJH PO 8RČUI.; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2UÍ0D8; PANGEA-pa TOVALNA AGENCUA GORAN GRZINĎČ S.P.. MARIBORSKA CESTA 54.3000 CEUE STROKOVNI SODELAVEC ZA KADRE - M/t ISKANJE NDVIH NAROČNIKOV. HLEFONSKA IN OSEBNA PRDQAJA STORÍTEV. ISKANJE ?N SELEKCUO KADRA ZA NAROČNIKE KODRDI-NAOIO MED NAROČNIKI IN KANDIDATI. ADMINISTRATIVNA DELA. PRIPRAVA POROČIL; NEDOLOČEN ČAS, 30.1.2008; MANPOWER O.D.O.. PE (SUE. STANETOVA DUCA 4.3000 CEUE INFORMATOR - BLAGAJNIK DELOVNO MESTO CEUE-M/t INf ORMAIRANJE. USMERJANJE IN SVETOVAMIE STRANKAM. DPRAVUANJE VSEH VRST VPLAČIL IN IZPLAČIL OPRAVUA-NJE BLAGAJNIŠKIH POSLOV; ODLD^N ČAS. 6 MESECEV, 30.1.200S; SK3 BANKA O.D. UU-BUANA. AJDOVŠČINA 4. IOQOUUBUANA M3MINI$TRATFVNIT1HNIK SODEUVG: V SPREJEMNI PISARNI PRAVOSODNEGA ORGANA VROČEVALfC SODNIH POŠlUK- M/t O^AVUANJE VRD^ALSKE SiO&E ZA PRAVOSODNI ORGAN SKLADNO S PROCESNIMI PREDPISI; DOLOČEN ČAS, G MESECEV. 30.1.200B; OKROŽNO SOOlŠČE V CEUU; OKRAJNO SODIŠČE V CEUU. PREŠER-NOVAyUCA22.3000CaJE PRAVOSODNI SODELAVEC VODJA VPISNIKA M/t S0DEU3VANJE PRI VODENJU ENOSTAV NUŠIH POSTOPKOV IN IZDAJANJU OOU)ČB IZ PRISTOJNOSTI PRAVOSODNEGA DRGANA; ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 30.1^X8; OKROŽNO SODIŠČE V CEUU; OKRAJNO SODIŠČE V CEUU. PREŠERNOVA UUCA 2t 3000 dUE SODNI ZAPISNIKAR NA SODIŠČIH • M/t PISANJE PO NEPOSREDNEM DIKTATU NA GLAVNIH ODRAVNAVAK. NAROKIH IN ZASU> ŠANJIK. SAMOSTOJNO SESTAVUANJE ZAH* TEVNEJŠIH DOPtSOV. SKLEPOV TER ODREDB; DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 2.2.200B;OKRO> ŽNO SODIŠČE V CEUU. PREŠERNOVA UUCA 22.3000 {^UE EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETDVAOC • M/t SKLEPATilE IN TRŽENJE ZAVMDViUi); DOUlČENČAS. 12 MESECEV; ZAVAROVALNICA TlUA. 0.0. NOVO MESTO: PREDSTAV NtŠTVO CEUl MARIBORSKA CESTA 103 A. 3000 CEUE SKLADIŠČNIK H. - M/t KOMISiONIRANJE IN DOPREMA BIAGA. ïïiANSPORTIRANJE BLUSAZVIUČARJEM. DPRAVUANJE DEL PO NALOGU VODJE SKLADIŠČA; ODLOČEN ČAS. 8 MESECEV. Alim. AOECCO H.R.. KADR& VSKO SVnOVANJE. O.O.O. POORO&ilCA CEUE. UUCA XIV DfVIZUE 6.3000 CEUE NABAVNI REFERENT II M/t SPREMUANJE NERA^OBAVUENEGA 8LAGA V BUGOVNI SKUPINI. REŠEVANJE REKLAMAOJ.B0> LOČEN ČAS. 8 MESECEV. 2.2.2Û08; ENGRa niš PODJETJE ZA TRGOVINO. 0.0,. CESTA V TRNOVUE IDA 3000 CEUE KOMERCIAUST POORDČNI KOMERCIAUST - M/t' TRŽENJE mOAJNEDA PROGRAMA NA TERENU; 00-UIČENČAS. 6 MESECÎV. 412008; METROB MEDNARODNA TRGOVINA IN STORITVE. D.0.O„ZA&iET2DA3202UUBEČNA KOMERCIAUST - M/t IZVAJAUE AKTIVNOSTI PRODAJE OSKRBDVMJE OBSmiEČIH KUPCEV PODJETJA SPREMUANJE LOGISTIKE PODJETJA PRIPRAVA ODKUNENTACUE ZA CARINJENJE KONTAKTIRANJE POSiOV NIH PARTNERJEV TERMINSKD USIOAJEVA NJE PLAČIL SODELOVANJE PRI REŠEVANJU REKUMACil; DOLOČEN ČAS. G MESECEV. 1.2.Z00B: POQNKOVALNICA. STORITVENO PODJETJE. aO.D.. DEŽIGRAJSKA CESTA G. 3GGGCEUE ELEKTROTEHNIK SPAJANJE INMERITVE NA OPTIČNIH KABUH - M/t PRIPRAVA OPTIČNIH SPOJK. DAJANJE IN MERITVE NA DPTlI^IK KABUH; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 12.2.20D8; KAHL IGOR KRAJNC S.P.. SUUICE4.3221 TEHARJE ELEKTROraiNIK - M/t RISANJE NAČRTOV ZA PEČI; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 30.1.2008; BOSID PROIZVODNO • TRGOVSKO POOJETJED.O.D.. OBRTNIŠKA CESTA 3.322D ŠTORE STnOJNITlHNiK 'VODJA SERVISA • M/t VODENJE. OR-GANtZiRANJE IN NADZIRANJE OEU V ORGANIZACUSKI D^DTI. Sf^EMUANJE ZAKONODAJE IN IZVAJANJE STANDARDOV ZASTOPANE ZNAMKr; NEDOLOČEN ČAS. 30.t.2008; AVTO CEU! ÏÏIGOVSKO IN SER VISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CEUE, IPAV^A UL 21. IPAS^A UUCA 21.3000 CEUE ELi KTROTEHNIK ELEKTRONIK SERV)SER ZA BIRO OF^EMO V PE CaJE-SER^SJRAfUE IN VZDHŽEVARIE BIHO OPREME. FOTOKOPIRNI STROJI FAKSIMIL NE NAPRAM. TISKAUIIKI. OPT^I ČiTALD • M/t SERVISER ZA BIRO OPREMO V PE CEUE-SER^SIRANJEINVZDRŽEVAUEBIRO DPREML FOTOKOPIRNI STRDJLFAKSIMILNE NAPRAVE TISKAU4IKL OPTIČNI mm • M/ t DOLOČEN ČAS. G MESECEV. 12.2.2008; BI-RING. INŽENIRING INSERViSBIROTEHNlČNIN SREDSTEV. D.D.0..MDTNIDA9.123611IZIN ELIKTEOTIHNIK ELfKTBONIK HHNIK VZDRŽEVALEC V ŽELEZNIŠKI OPE-RATTVl - M/t VZDR^ANJE IN ODPRAVA NAPAK.VODENJE tN UREJANJE TEHNIČNE DOKUMENTACUE.'DOLOâN ČAS. 12 MESECEV. 30.UGG8; Ú. aO.O.; SEKQJA ZA SVTK CEUE • NAOZDRNIŠTVO TK NAPRAV CEUE. UUCAXIV.DM2ÍJE2.3D00CEUE GRAHČNl TEHNIK TISKAR L • KVAUTETNA PRIPRAVA IN IZ- VEDBA TISKA • PRIPRAVA IN NADZOR TISKA HR VODENJE EVIDENC. ODRŽANJE Oa IN NALOG OSKRDOVALCU. TEKOČE VZDRŽEVANJE. ČIŠČENJE IN NADZOR DELOVANJA SAMOSTOJNIH NAF1IAV-M/t KVAUTETNA PRIPRAVA IN IZVEDBA TISKA • PRIPRAVA IN NADZOR TISKA TER VOĐENJE EVIDENC. ODREJANJE DEL IN NALOS OSKRBOVALCU. TEKOČE VZDRŽEVANJE. ČIŠČENJE IN NADZOR DELOVANJA SAMOSTOJNIH NAPRAV; DOUlČENČAS. G MESECEV. 13.3mCE71S. GRAFIČNE IN DOKUMENTACUSKE STORITVE 0.0.. ČOPOVA UUCA24.3000 CEUE GRAFIČAR DODELAVA TISKOVIN - M/t DELO OB^GA RAZREZ PAPIRJA IN DODELAVD TISKOVIN: NEDOU)ČEN ČAS, 1.2^003; TISKARNA KO ŠTOMAJ MARJAN KQŠTDMAJ S.P. MEDLOG 34.300DI2UE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK F^IPRAVNIK^Vi^DVAINI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CEUA - M/t TRŽEUE ZAVAROVALNIH STORITEV; NEODLOČEN ČAS. 10.2.2ÛD8; PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.0.0. PAR TIZANSKAUUCA19,100DUUBUANA GIMNAZIJSKI MATURANT ZAVAROVALNI SVETOVALEC NA TERENU - CEUE - M/t SVETOVANJE IN SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ; DOLOČEN ČAS. 24 ME SEŒV. 17.2.2008: GRAWE O.D; POSLOVNA ENOTA UU8UANA KOMENSKEGA UUCA 4. mUUGUANA VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZRA SERVISER. SVETOVALEC - M/Ž; SPREJEM STRANK. DOUIČÍTEV NAPAKE NA VOZILU. NORMIRANJE OELA. IZDAJA REZERVNIH DEU)V. ZAKUUČEVANJE RAČUNOV: NEODLOČEN ČAS. 21.2.2008: RO*^ TRGOVINA IN SERVIS DJ3.0. SKALETDVA UUCA 13.3QGG CEUE VISOKOŠOLSKA STBOKOVNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNO FINANČNI SVETOVALEC II - DELOVNO MESTO CaJE-M/t S^DVANJE PRI PEST» IZBIRI FINANČNIH NALOŽB; ODLUČEN ČAS. G MESECEV. U.ZODB; FINPRO C ZAVAROVAUlO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.0.0, SLAMNIKARSKA {3STA 3. 1230 DOMŽAli EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO. FINANCE, RAČUNOVODSTVO RAČUNOVODJA - m VODENJE GLAVNE KNJIGE IN POMOŽNIH KNJIH.PRIPRAVA PODATKOV IN POROČIL D PDSLOVANJLI TER BlUNC; NEODLOČEN ČAS. 30.u00a' GRADIŠ GRADBENO PODJETJE CEUE D.Ds BUKDVŽLAKTr 3221 TEHARJE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST RUERENT ZA MARKETING IN TRŽEfLIE • M/ t URUMJE SPLETNE STRANI. KOMUNICIRANJE V MARKETINGU (KREIRANJE PROPAGANDNIH SPOROČIL PRIPRAVA ZASNOVEZA KATALOBlFOTOGRAFIRANJElZDELKOVj. RAZVOJ IZDELKOV. RAZISKOVANJA NASPLfTU; DOLOČEN ČAS. 12 MESCEV. 8.2.2888: FîS HER INTERNATIONAL TRGBVSKD PODJETJE. D.O.O.. KIDRIČEVA UUCA 36.3000 CEUE INŽENIR STROJNIŠTVA VDDJA PROGRAMA TOPLOTNIH ČRPAU(- ZA NAČRTOVANJE RAZVOJA IN PROIZVODNJE. UVEDBO STANDARDOV. CERTIFIKATOV TER SKRB ZA PDPRODAJNE AKTIWOSTI NA PODROČJU TOPœTNIH ČR PAU M/t ORGA-NIZAOIA PROIZVODNEGA PROCESA GLEDE NA CIUE IN POTREBE PODJETJA. PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACUE TER IZHODA CERT1FICIRANJA TEB STANOARDIZACUE PROIZVODOV. NAČRTOVANJE IN SKRB ZA NOMOTEN POHK PROIZVODNJE. SODELOVANJE IN VODENJE RAZVOJA IZDEU LOČEN ČAS. IDi.2008; T»MO SHOP O.D.O. TRGOVINA IN INŽENIRING ZA T0PU3TN0 IN HiAOimO TEHNIKO. CESTA TALCEV 5.3320 VELENJE INŽENIR GRADBENIŠTVA TEHNOœi^ROJEKTANT - M/t PRIPRAVA IN iniELAVA TEHNOLOŠKIH ELABORATOV. WUUČEVMiJE HHNDLDGUE V PONUDBE; NEODLOČEN ČAS, 2.2.2008; GRADIŠ GRAD-BEND PODJETJE CEUE O.D.BUKOVŽLAK 71. 3221 TEHARJE INŽENIR OBUKOVANJATiKSTlUJ IN OBIAČIL TEHOLODZA KOLORISTIKO - M/t SPREMUANJE TRENDOV NA PODROČJU KDLORISTIKE IN OESGNATURE. SODELOVANJE PRI IZBIRANJU DESENOV. IZDELAVA KOUIRISTIK. SOOaOVANJE PRI FORMIRANJU KDUKCU. EVIDENCA NAD TISKARSKIMI VAUI; PD SEr STAVI OESENOV. PO PRDIZVAJAU3H VMJEV. PO STATUSU IZDEUOV PO AKTIVNOSTI Dl PDPRA^LU. PRIPRAVA POTEGOV BAR; NEDO^ LOteN ČAS. 29.1.2008: MANPOWER D.O.O.. PE CEUE. STANETOVA UUCA i 3000 CEUE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) NEPREMlà>ilNSKI POSREDNIK - M/t PQSR& DOVAUE V PROMETU Z NEPREM^INAMI; NaiDlOČEN ČAS. 30.1Í008; GRADIŠ GRADBENO PODJETJE CEUE O.O.. BUK0VŽLAK71. 3Z21 TEHARJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC • STROKOVNI SODELAVEC - M/t PROUČEVANJE ZADEV. KI MU JIH QÛOEU SODNIK. PRIPRAVA STROKOVNE PODLAGE ZA BREJEM DDU)ČITVE. PRIPRAVE OOU)ČITVE. PRIPRAVA DBRAZLÛ-áTVEODUKČITVE'DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 5.2.21)08: OKROŽNO SODIŠČ V CEUU; OKRAJNO SUOIŠČE V CaJU. PREŠERNOVA DUCA 22.3000 CEUE POSLOVI SEKRETAR - M/t ORGANIZIRANJE AKTIVNOSTI V INSOLVENČNIH POSTOPKiH NA PODLAGI TIRMINSKIH PLANOV. PRIPRAVA POROČIL IN EVIDENC. KORESPONDENCA. SESTAVUJE STROKOVNIH D(»1S0V. VODENE INFORMACUSKEDA SISHMA PRAV NA OPRAVILA; ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 1.2.2008; ST. ING P0SU3VNE STORITVE D.aO., PRE^RNOVA UUCA 23.3000 CEUE UNIVERZITFrai DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA TEHNOU)G L-M/t TEHNDLOGSTROJNIŠTVA: NEODLOČEN ČAS. 30.UDD8; KUMA CEUE INDIISTRUA AEROHRMIČNIH NAPRAV D.O.. DELAVSKA UUCA 5.300Q CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE RAZVOJNO PRODUKTNI INŽENIR, IZVAJANJE PRGCESA RAZVOJA PO OP D403-1 OBVLADOVANJE PROCESA RAZVOJA. POSREDOVANJE lOLl ZA NOVE IZDEIKE IN RAZVOJ VSAJ ENEGA IZDEUCA. KAT^EGA lOLIO BO POSREDOVAL VSVOJ^ PRODUKTNI »UPINI SKRB ZA IZDEUVO OFTIMAUIIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV IN S TEM V ZVEZI IZRAČUNA LC - M; RAZVOJNO PRODUKTNI INŽENIR. IZVAJANJE PROCESA RAZVOJA PO OP D403-1. OBVLADOVANJE PROCESA RAZVOJA. POSREDOVANJE IDEJ ZA NOVE tZDEUS IN RAZVOJ VSAJ ENEGA IZDEUCA. KATEREGA IDEJO 80 POSREDOVAL V SVOJI PRODUKTNI SKUPINI SKRR ZA IZOBAVD OPTIMALNIH TEHNDIDŠKIR POSTOPKOV IN S TEM V ZVEZI IZRAČUNA LC -; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 24.2.2008; CETIS. GRAFIČNE IN DOKUMENTACIJSKE STORITVE. O.D.. ČDPD' VA UUCA 24.3000 CEUE 2?10 -DPRAVUALEC RELACUSKE BAZE- H. V SEKTORJU INFORMATIKE-M/t NAČRTOVANJE SISTEMA UPRAVUANJA IN NADZORA RDBMS, IZVAJANJE UPRAVUAIUA IN NAD' ZORA RDBMS. IZGRABNJA IN ZAGOTAVUA-NJE STANDiUIDOV NA PODROČJU RDBMS. IZGRADNJA IN ZAGDTAVUANJE ZAŠdTE IN VARNOSTI ADBMS. IZGRADNJA IZ ZA60TA-VUAKIE DOKUMENTIRANJA RDBMS.; DD-LDČENČAS. 12 MESECEV. 30.1.2QOB; BANKA CEUE O.D. BANČNA SKUPINA mU CEUE. V0DNIK0VAUUCA2.3000 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIAUST RENTGENOLOGME ZDRAVNIK SPECIAUST • M/t SPEOAU-STl^O AMBULANTNO IN BOLNIŠNIČNO ZDRAVUEMJE; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 30.1.2008: SFIOŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA UUCA G. 3DD0 CEUE UE LAŠKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIH AVTO TAXI PREVOZOV • M/t PREVOZ OSEB Z OSEBNIM VOZILOM; D0U3ČEN ČAS. 3 MESECE. 3D.li008;AVTOPREVDZ-NIŠTVD SIMD ŠEBEl S.P. RIMSKA CESTA B. 3270 LAŠKO. POMOŽNI DELAVEC IZDELOVAŒC V PROIZVODNJI HIDRDIZOIA-CU • U/i DEU) NAUNUl ZA PROIZVODNJO HIDRDIZDIACUSKIH IZDEU(OV. TOČENJE h THMESKIH MAS. VOŽNJA VIUČARJA: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 4.2.2006: FRA5MAT TIM. TOVARNA IZOLACUSKEGA MATERIAU O.D..SPODfilA REČICA 77.3270 LAŠKO. REŠEVALEC IZVODE REŠEVALEC IZ VODE - M/t REŠEVANJE IZ VODE; ODLOČEN ČAS. G MESE(£V. 2.2.2008; ZDRAVILIŠČE UŠKO MEQIQNA IN TURIZEM O.D. ZDRAVIU^ CESTA 4.3270 LAŠKO. eOUVIČAR-NEGOVALlC BOLNIČAR PRIPRAVNIK - M/t NEGA B0U4I-KA; DOLOČA ČAS, 6 MESECEV. UMI. ZDRAViU^ LAŠKO MEDICINA IN TURIZEM D.D.. ZDRA^QŠKA CESTA 4.3270 LAŠKO. OBRATOVNIELEKTRIKAR VZDRŽEVALEC ELEKTRO • M/t DPRAVUANJE ELEKTROVZDRŽEVALNIH DEL STROJEV. NAPRAV ]H OPREME; DOLDČEN ČAS. G MESECEV. 4Í.2008; FRAGMAT TIN. TOVARNA IZOLACUSK^A MATERIALA D.D.. SPODNJA REČICA 77.3270 LAŠKO. STROJNI MEHANIK VZDRŽEVALEC - M/t VZDRŽEVANJE STR& JEV. IZDELAVA STROJNIH ELEMENTOV; NEODLOČEN ČAS. 4iiOD6; FRAGMAT TIM. TOVARNA I20UCUSKEGA MATERIALA D.O.. SPODNJA REČICA 77.3270 U^KO. VZDRŽEVALEC - M/Ž: VZDRŽEVANJE STROJEV. IZDEUVA STROJNIH ELEMENTOV. IN VESTICUSKD VZDRŽEVALNA DEIA; DOTČEN ČAS, 8 MESECEV. 4.2.2008; FRAGMAT TIM, TDVARNA IZOLACUSKEGA MATERIAU O.D. SPODUA REČICA 77.3270 LAŠKO. ELEKTRIKAR ENERGETIK VZDRŽEVALEC ELEKTRO - M/t DPRAVUANJE ELEKTROVZDRŽEVALMIH DEL STROJEV, NAPRAV IN OPREME; NEDOLI^N ČAS. 4.2.2008: FRAGMAT TIM, TOVARNA IZOU-CUSKEGA MATERIAU 0.0.. SPODNJA REČI-CA77.3270 LAŠKO. EKONOMSKI TIHNIK ADMINISTRATOR - M/t MATERIALNO IN FV NANČNO KNJIGOVODSTVO. SESTAVUAWE PONUDB. KORESPONDENCA TUDI S TUJINO. OaD S STRANKAMI; DOLDČEN (À. 3 MESECE. 1.2.2008: IMPORTEX MEDNARODNO TRGOVSKO PODJHJE. D.0.0. RADE^, BRUN ŠKAG0RAI3A. 1433 RADEČE. GOSTINSKI TEHNIK NATAKAR - M/t STREŽBA HRANE IN PUAČE; NEDOLOČEN ČAS. 17.2J0(»; ZDRAVlUŠČE UŠKO MEDICINA IN TURIZEM 0.0. ZDRAVI-UŠKACESTA4,3270 LAŠKO, ZDRAVSTVENI TIHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK'M/tZAHTEVNEJà^ NEGA BDINIKA; NEDOLOČEN ČAS. 2.2.2008; ZDRAVIliŠá UŠKO MEDICINA IN TURIZEM O.D.. ZDfUVlUŠKA CESTA 4.3270 LAŠKD. EKONOMIST ZA TURIZEM RECEPTOR I • M/t SPREJEM GOSTOV; 0& LOČEN ČAS. 8 MESECEV, 38.I.20DS; ZDRAVlUŠČE LAŠKO MEDICINA IN TURIZEM O.D., ZDRAVlUŠKA CESTA 4.3270 LA^O. DIPLOMIRANA MEDICINSKA SES'mAfVS) DIPLOMIRANA MEDiaNSKA SESTRA V ZD RADEČE - M/t VODENJE CINDI PROGRAMOV IN DEUVNia OELD V ANTIKDAGULACUSKf AMBULANTI. DELO V OTROŠKEM IN ŠOLSKEM DISPANZERJU. OaD V PREVZGOJNEM DOMU RADEČE; NEDOLOČEN ČAS. 2ÍÍ008; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE. ULiCA OF 8, 1433 rao^. DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS). PROCESNI IN^NIR • M/t VZDRŽEVANJE MERILNO KRMILNE OPREME IN INDUSTRIJ SKIH NADZORNIH SISTEMOV; NEODLOČEN ČAS. I0Í.2DD8; PIVOVARNA LAŠKD. DELNIŠKA DRUŽBA. TRUBARJEVA UUCA 28.3278 LAŠKO, DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) RECEPTOR I - M/t SPREJEM GOSTOV; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 12.2008; ZDRAVlUŠČE UŠim MEDICINA IN TURIZEM O.D.. ZDRAVIUŠKAC1STA4.327QIAŠKO. m MOZIRJE DELAVEC BREZ POKUCA NATAKAR • M/t STREŽBA; ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2.2.2008: BAR 'PETRA'. DOJKAN MMINKOVIČ S.R. BOČNA 23.3342 GORNJI GRAD PRODAJALEC PRODAJALEC- M/t PRODAJALEC; ODLOČEN ČAS. 3 MESECE; ROBERT DEVCS.PJ TRGOVINA UNISEX ROe^T BEVC S.R. ŠMIHELSKA CESTA 1.3338 MD^ RJE MAGISTIR FARMACIJE FARMACEVT-RECEPTAR - M/t IZDAJA ZDRAVIU.ORTOÍÍDSKE IN DRUGE ÏÏKNlC-NE PRIPOMOČKE. ODELUJE RECÎPTE. PRI-PRAVUA MAGISTRALNE PRIPRAVKE. VDDI STROKOVNE EVIDENCE. NAROČA ZDRAVlU. KEMIXAUJE IN 0U60 6UG0.; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2I.2.2D08; LEKARNA MOZIRJE. HRIBERNIKDVA UUCA 4.3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA DODEUVA PROF IU3V • M/Ž: FOURANJE PVC PROFILOV. STROJNO UPUENJE MREŽICE. PODELOVANJE PROFILOV BG ...; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. I0.2.2ÛD8; KOPLAST EK-STRDZUA IN KONFEKCUA. O.D.O. aOVEN-SKE KDUlCE. TOVARNIŠKA CESTA 2.3210 SLOVENSKE KONJICE VOZNIK VOZNIK KAMIONA - M/t PREVOZI BUDA S KAMIONOM PO EU IN R SLOVENUI. NAKLADI IN RAZKLAOI BLJUjA. VODENJE EVIDENC. TEKOČE VZDRŽEVANJE VOZILA; DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 21.2.2008: AVTDPREVOZNIŠTVO novi tednik BORZA DELA 23 RUDOl^HALDZAN S.P. OLICA DUŠANA JEREBA 3.3210 SLOVENSKE KONICE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (Đ02Ln} OODEIAVA PROniOV • m FOLIRARIE PVC PROFILOV. VARJEUa Û^CEUE, VRTANJE IN mm PROFILOV. ZUGANJE IN PAKIRANJE. PODELOVANJE PRÛflLOV B6 OOLOiiN ÍAS. 6 MESECEV. 9.2.2GÛ8; KC^ mj EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA. O.Q.O.. SLOVENSKE mU. TOVARNIŠKA CESTA 2. 3210 SLOVENSKE KOUlCE SREDNJA POKUCNA IZOBflAZBA raOOAJAlEC • VZOR^ALEC • M/Ž; PROOA-JA NAnniH QERlVATQV.TDGQVSKiGA BLAGA. POMOĆ V PRALMO NA SENDtNSKEM SERVISU • QMV SLOVENSKE KONJICE; DO-IOCEM ÍAS. 6 MESECEV. 3Û.UQQ8; JUNID MARKETING. KOOPERACIJA D.O.O.. UPTO-VSKA ILICA <5,3210 SLOVENSKE KONJICE EKONOMSKI TEHNIK SKiAOI^IK M/^ SKLADI^A DELA; DOLCÚN CAS. 3 MESECE. 1D.2.200a' KO-PUST EKSTRUZUA fN KONFEKCUA, O.O.O.. SLOVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA 2. 3210SIOVENSKE KONJICE ÛRAD8ENI TEHNIK VODJA VZORŽEVAUA • M/2; VODENJE. NAČATQVANJE IN USKLAJEVANJE ^ŽBE VZOtíEVARJA, PRIPRAVA PLANOV VZQR-ÍEVAUdHOEL^ ODLOČEN ÍAS. 12 MESECEV. 2.2.2DD8; JAVNI STANOVANJSKI SKLAD OBČINE SLOVENSKE KONJKl KESTNl M12. 321QSLDVEf^SKE KONJICE STROJNI TEHNIK EKSTRUOE^I • V/Ž.' PfllPHAVA MESNIC PO RECEFFUHI IN DOZIRANJE MATERIALA. NASTAVITEV. UPRAVUANJE \H KONTHOLA DELOVANJA STROJEV. IZLOCANJE. RAZREZ IN MLETJE IZMETADOLDÍEN ČAS. 6 UE< SECEV. mm. K(K>UST EKSTRUZUA IN KONFiKCUA. tl.0.0. SLOVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA 2. 3210 SLOVENSKE KONJICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK Villi PRAVOSODNI S\^f)VAL£C • STROKOV* NI SOOEIAVEC-M/t VIŠJI PAAVDSOONI SVE* TOVAIEC. STROKOVNI SOOEIAVEC; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 30.1.2006; OKROŽNO Sl> DIŠÍE V CEUO: OKRAJNO SODIŠČE V SLOV. KONJICAH. MESmi TRS 6,3210 SlUVENSKE KONJICE ub Šentjur pri ceuu OSNOVNOŠOISKA IZOBRAZBA. PREPROSTA FIZIČNA DELA • l/i/l ŽAGANJI MANIPULA-CUA Z LESOM: DOLOČEN ČAS. 3 MESE(^ 30.1.2Û08; ŽAGANJE IN PREVOZI JOŽEf BRAČKO S.P, PRIMOŽ PRI ŠENTJURJU 21 A. 323DŠENTJOR VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA Z AVTOOVI-GALOM HUAP • M/t PREVOZ BE10NSKE OPEKE; NEDOLOČEN ČAS. 14.2.2DDB; BETO-NARNA IN »MENTNINAAStVD ALOJZ lAH SR. (ÎSTA KOZJANSKEGA DOREOA 29 A. 3230 ŠENTJUR ORODJAR OBLIKOVALEC KOViN 2 • M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVUAUE ZAKTEVNIH DEL NA OBOOa VALNIH STBO JIH. RI^NA OODEUVA RAZNIH VnST KOVINSKEGA MAHRIALA: DOLD^ ČAS. 6 MESECEV. 2.2.2008; ALPOS PROIZVODNJA ORODU, PROIZVODNJA ORODU. STKBJEV IN NARAV. O.OX.. CîSTA KOZJANSKEGA ODREDA 25.3230 ŠENTJUR CNC OPERATER • Wl OPAAVUANJE OEi NA CNC ODOELDVAINIH STROJIH. IZVAJANJE KONTROLI; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2.2.2008; ALPOS PROIZVODNJA ORODU, PROIZVODNJA DROOU. STROJEV IN NA* PRAV. Q.O.O.. CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 25.3230 ŠENTJUR STRUGAR STRUGAR • M/Ž; tZVAJANJE OP^CU STBU-ŽENJA PO TEHNOLOŠKEM POSTOPKU; OD LOČEN ČAS. 3 MESECE. 30.1.2006;TAJPUN PLANINA PROIZVODNJA STUOJEV. 0.0.0. PLANINA PRt SEVNICI 41 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI VRTNAR CVETLIČAR V^nAR • M/t VRTNARSKA DELA; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. BiiOOB; PREVOZNIŠTVO • ^TNARSTVO VAINER. STANISUV VALNER S.P,VQDRUŽ1A. 3230 ŠENTJUR LESARSKI TEHNIK IZMENOVODJA - H/i VODENJE tZMENE V FURNIRNICI; NEDOLOČEN ČAS. 7.2Í008: ACER FURNIRNICJ^. SPAJALNICA FURNIRJA IN TUGOVINA O.O.Û.. CESTA LÍONA DOBRO-T1NŠKA9,3230^NTJUR UNIVERZITETNI OIPLOUIRANJ EKONOMIST KOMERCIAUST VIL -M/l' SODELOVANJE PRI NACRTDVANJU PRODAJNE POLIHKE. SKAB ZA OeSOJEČE KUPCE. PRIDOBIVi^E NOVIH; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2,2iOOS; ÏÏGOMETALL INŽENIRING, PROIZVODNJA. ^GOVINA. STORITVE D.O.Q.TEGOMÍTAU. ENGINEERING. HERSTEUUNG, RANQEL OIENSTUISniNBEN GMBH. CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 29,3230 ŠENTJUR UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE ARHHBT • M/t' IZDUOVAfilE IDUNIH PROJEKTOV ZA OBUKOVANJEINTERJERJEV. RAZVUANJE ELEMENTOV NOTRANJE OPREME; DOLOČEN £AS. 6 MESECEV. 2.2.2008; TEI^MHAU. INŽENIRING. PROIZVODNJA, TRGOVINA. STORHVE 0D.0.TE5DMETAU. ENGINEERING. HERSTELLUNG. HANOEL OlENSnilSTUNGEN (ÎMBH. C^A KOZJANSKEGA ODREDA 2S. 3230 ŠENTJUR UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STI^OJNIITVA HHNOLOG KONSTRUKTER-M/Ž;PROJEKTIRANJE IN KONSTUIRANJE RAZUČNIH IZDELKOV IN PRIPRAVA KONSTRUKCUSKE DOKU MENTACUE.* DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2.2.2008; AlPOS ALU. I^OíZVODNJA ALUMI-NJASTIH [ZDEU(OV IN tf STEV. D.fl.D. CESTA LEONA OOBROT1NŠKA 2.3230 ^NTJUR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK ^LO^E MEDICINE AU DRUŽINSKE MEOíDNE Z ZM(UUČENIM SEKUNDA-RUEM V ZDRAVSTVENI POSTAJI PLANINA PRI SEVNia - M/Ž; ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBUU^NTl NEDOLOČEN ČAS. 18.2.200B; ZDRAVST^NI DOM ŠENTJUR, CESTA LfONA ODBROnNŠKA38. 323D!ENTJUH ue šmarje pri jelšah OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČmiLXA • M/l SKRB ZA RED IN ČISTOČO OEU)VNIH PROSTOROV; ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 14.2.2008; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORfTVE 0.0.0. U^ŠE I/B.P0BPIA13241 PODPU^T POMOŽNI DELAVEC ČtŠČENJE PROSTOROV - H/i ČIŠČENJE PROSTOROV; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2Í.200B; LEČA. TR00V1NA IN STORITVE. O.D.O.. ŽNA UUCA 4.3240 ŠMARJE PRI JEi^H NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (00 a LET) VOZNIK KOMBUA IN POMOČ V PEKARNI • M/Ž; RAZVOZ KRUHA IN POMOŽNA OčU V PEKjUINL NEDOLO^N ČAS. 62.2008; SOTU KMETUSTVO IN TBGOVINA D.Oi). PODČETRTEK. IMENQ ?5. IMENO 7S. 32S4 PODČETRTEK ZIDAR MONTER* WŽ; IZVAJi^CSUHDMDNTAŽNIH DEL; ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. DiJDOB; m SISTEM. PRKZVOONJA. TRGOVINA IN STORITVE 010., ROGA^ CESTA 19.3240 ŠMARJE PRI JELŠAH PEK PEK-M/Ž: PEKOVSKA OPRAVlU V PEKARNI; DOLOČEN ČAS. 6MESECEVJ0.1.20Ga;GflA-TIS PEKARNA. TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO. 0.0.0. ŠMARJE. CEROVEC m ŠMARJU 3 A. 3240^URJEP8IJEliAH KUHAft KUHAR - M/t SAMOSTOJNA PRIPRAVA IN KUHANJE HRANE; DOLOČEN ČAS. IZMESE* CEV: HOTEL SAVA RDGAŠKA. GOSTINSTVO. TURIZEM IN STOHiïVE. D.D.O.. ZDRAVILiŠKl TRG 6.32&0 ROGAŠKA SUŠTINA KUHAR • M/t' SAMOSTOJNA F^IPRAVA JEDI. IZDAJA JEDI. UREJANJE BIFEJSKE MIZ^ DOU^NČAS, O MESECEV. 6.2.2003; TERME OUttlA D.O.. ZDRAVlUŠKA CESTA 24. 32&4PDDČEniTEK NATAKAR NATAKAR • M/t STREŽBA HRANE IN PUAt OOLO&N ČAS. 12 MESECEV; HOTEL SAVA ROGAŠKA. GOSTINSTVO. TURIZEM IN STO-RITVE. O.O.O.. ZORAVlUŠKI TRG 6. 32S0 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC PROOAJAUCA OEUKATESE • M/t PRODAJA VOEUKATESITBGOV]NE;OOUIČENČAS. 3 MESECE. 14.2.2008; JAGROS ÏÏIGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVI D.0.0. lA^ I B,3241 PODPLAT EKONOMSKI TEHNIK KNJIGOVODJA. M/t PRIPRAVA DOKOMEN-TAOIE. IZDELVA DDV NAPOVEDI. TROŠER^ NA. KU^E; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 9.2.2008; GENERAL UOGER STORCTVE O.O.O.. CatSKA CESTA 47.3252 ROGATEC KNJIGOVODJA • M/t PRIPRAVA DOKUMEN-TACUE. I2)ELVA DOV NAPOVQI. TROŠARIN. KNJIŽDilE; DOLOČEN ČAS. IZ MESECEV. 9J.2008; GENERAL liOl^R STORÏÏVE 0.0J)„ CEU SKA CESTA 47,3252 ROGATEC RECEPTOR V CENTRU ZDRAVJA • M/t VODENJE ZDRAVSTVENE IN FINANČNE OD KUMENTACUE. RAZPORED TiRAPU ZA PACIENTI UREJANJE DELOVNEGA PROSTORA; DOLI^ČAS. 6 MESECEV. SJJÛ03; TERME OUMIA O.D.. ZDRAVILIŠKA CESTA 24. 3254 PODČETR^K KOMERCIALNI TIHNIK KOMERCtJUST - M/t KOMERCIALNA DEU V PODJFJU {NE NA TERENU \): NEDOLOČEN ČAS. 30.U008. KOTIŠ. MOČENIK ANTON h PANIKA KOZJANSKI T)SK. D.N.O.. BDOREŽ 42.3231 GROBEINO ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK - M/t DEU] V AMBll* UNTI ZORAVlUŠČA, ZDRAVSTVENA NEOA PACIENTOV; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. g.2.2D0B; TERME OUMtA Đ.D. ZDRAVlUŠKA CESTA 24,3B4P0DČErTrTB PROFESOR ANGLEŠČINE UČIHLJ ANSLEŠKEGA JEZIKA • M/t POUČEVANJE ANGLEŠKEGA JESKA: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 30.1.200«. OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE PRI JELŠAH. VEGOVA UUCA 28. 3240 ŠMARJE PRIJEL^ PRAVNIK PRAVNIK - M/t UREJANJE PRAVNIH ZADEV; ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 14.2^008; JA* GROS TRGDVINA. PROIZVODNJA IN STDR^ TVE. D.O.D. LAŠE 1/B. PDOPLAT. LAŠE I B. 3241 POOlVT LOGOPED IDGOPtO • M/t LOGOPED; DOLOČEN ČAS. 17ÍÍOD8: JAVNI VZ60JNO4Z0BftAŽEVALNI ZAVOD III. OSNOVNA ŠOU^ ROGA^ SLATV NA. IZLETNIŠKA UUCA 15.3250 ROGAŠKA ^TINA UNIVERZITTTMIDIPLOMIRANI EKONOMIST DIREKTOR MALOPRODAJE • M/t VODENJE MALOPROOAJE:NEDaU)ČENČAS, 14.2.2008; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STOR^ Tvi 0.0.0. UŠE 1/B. mm. 3241 POi> PLAT DIPLOMIRANI FI2I0TERAP£VT{VS) DIPLOMIRANI FIZIDTIRAPEVT V ZO ŠMARJE PRI JEl^ • M/t STORITVE S POORO^ nZlOHRAPUE; ODLOČEN ČAS. IBM^CEV; ZI^VSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH. CEUSKA CESTA 15.3240 ŠMARJE PRI JELŠAH DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECU^UST SPLOŠNE AU DRUŽINSKE MEDICINE AU ZDRAVNIK Z OPRAVUE-NIM SEKUNDAR(ATDM • M/t SPEQAitST SPLOŠNE AU DRUŽINSKE MEDIt^NE AU ZDRAVNIK Z OraAVUENIM SEKUNDARU^ TOM V ZD^RJEPRIJELŠAHZP ROGAŠKA SLATINA DELO ZDRAVNIKA V SPLOŠNI AMBULANTI: DOLOČEN ČAS. 15 MESECEV; ZORA* VSTVENIDOMŠMARJEPRI JEL^H. CEUSKA CESTA 15.3240 ŠMj^E PRI JEi^ ue velenje DELAVEC BREZ POKUCA ČISTILEC • M/t ČIŠČENJE P0SU3VNIH PROSTOROV; OOLOČFN ČAS. 24 MSECEV. 2JÍ008: HERNAUS PROFEStONAINO ČIŠČENJE D.O.O.. KOPAU^ CESTA 2.3320 VELENJE ČISTILEC • M/t &ŠÍEUE PROIZVODNIH PROSTOROV; DOLOČEN ČAS. 9.2Í00B: CLf* AN WAY. PROFESIONALNO ČIŠČENJE. FfTER KUSTER. Sf. (SSTA U( 17.3320 VELENJE NATAKAR NATAKAR - M/t NAROČA IN PREVZEMA PUAČO. l^mVUA IN RAZPORLIA PUAČO ZA SERVIRANJE. PRIPRAVUA PROSTOR IN MIZE ZA POSTREŽBa IPD.; ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 14.Z,20[»; MONTAŽA POHIŠTVA DUŠKO fAJDIGA S.P, LOKDVICA m. 3325 ŠOŠTAU NATAKAR -NVt STREŽBA PUAČE IN HRANE; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 1412005; GC^ STILNA HREN. HREN MANiU S.P. VINSKA 60RA31A.3320VELEUE MIZAR MIZAR • M/t IZDELOVANJE POHIŠTVA IN MONTAŽA: NEODLOČEN ČAS. 21.2JG08; M^ L^STVO • MONTAŽA. ADOLF REDNAK S.P. JANŠKOVO SELO 24A, 33^ VELENJE PRODAJALEC PRODAJALEC - Hjh PRODAJA MODNE KDNFEKOIE; OOUlCEN ČAS. 12 MESECEV. 30.1.2008; ONADN. NOTRANJA TTÍGOVINA D.OÍI.. PROLHARSKA CESTA 4. 1000 UU-BUANA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/t NATAKAR: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 6Í.2006: IPPON - CAFFE 8AR IN TRGOVINSKE STORITVI ROMANA SMAJ-LOVIČ SP. CESTA LOLf RIBAAJA 1.3325 ŠOŠTAU VOZNIK TAXI SLUâE • M/t VOZNIK TAXI SLUŽBE; DDIDÍEN ČAS. 6 MESECEV. 3D.U00B; PREVOZI ČEUČ. KQWALČEiJČ SJ*. TOMSitîVA CESTA 12.3320 VELENJE AKADEMSKI GU^SBENIK KITARIST UČITEU KTTARE -M/t POUČEVANJE KITARE; DOLOČEN ČAS. 30.1.2008; GU^BENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKiVEliHJE. JENKOVA CESTA 4.3320 VELENJE DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA (VS) SISTEMSKI INŽENIR • M/t SISTEMSKI INŽENIR; NEDOLOČEN ČAS. 30.1.2008;TRENDNET O.D.O. RAČUNAUIIŠKI INŽENIRING, tm 0R0VACESTA6A. 3320 VELENJE ue žalec OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA TOČAJ - M/t TOČENJE PUAČ IN TOPUH NAPITKOV, ČIŠČENJE; NEODLOČEN ČAS. 1D.2.2D0B; DNE^^I BAR IN TRGOVINA SEBI. TAVČAR BREOA SP. ZGORNJE GRtlŠOVUE 18.3311 ŠEMPEIERVSAVINJSKIDOUNI VOZNIK - M/t DOSTAVA HRANE NA DOM; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2im: PIZ& RIJA ZANZIBAR CATERING, UDUA REPAS. SR. KALE 2.3311 ŠEMI^R V SAVINJSKI VOZNIK • M/t VOZNIK TOVORNJAKA Z DVI> GALOM; NEDOLOČEN ČAS; SMARAGD^RD JEKT GRADBENIŠTVO IN STOROVE D.O.O.. POLILA 11.3313 POLZEU^ SESTAVUALfC • M/t ROČNA MONTAŽA, VSTAVUAUE IN SESTAVUAMIE MEHA^ SKIH IN ELEKTRO KOMPONENT. MONTAŽA. VUA^NJE. LEPUENJE. POU^GAUE. AV TOKONTROU^....: ODLOČEN Čtf. 3 MESECE, 30.1.2008: SAPS. PODJETJE ZA RAZVOJ. PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH OEUlV 0.0.0. TOVARNIŠKA CîSTA 113312 PRE80LÍI DEUVEC V PROIZVODNJI H^' VAŠE OEUI 80 OBSEGALO LAŽJA DELA V tiSÏÏ PROt ZVOOUI IN OEU) NA RAZUČNIH POZICIJAH. NUDIMO 0D6R0 IN REDNO PUČILO V PODJETJU. KI SODELUJE Z ZNANIMI BU^GOVNIMI ZNAMKAMI.; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC. 30.1.2008; TRENKWALDER KiUIRDVSKE SHI-RITVE. D.0.0. LESKOŠKDVA (^STA 8 E. m UUBUANA GRADBENI DELAVEC POMOŽNA GRADBENA DEIA - M/t VSA POMOŽNA GRADBENA OEU; NEDOLOČEN ČAS; SMARAGDPROJEKT. GRADBENIŠTVO IN STO- RITVE D.O.Q.. POLZEU11.3313 POIZEU^ TtSAROPAŽEV TESAR • M/t PDSTAVUANJEDPAŽEV; NEDO-U}ČEN ČAS; SMARAGD-PI^EKT. GRADBENIŠTVO IN STORITVE 0.0.0. POLZEW11.3313 POIZEU ZlOAR ZIDAR • M/t ZIDANJE NA VISOKIH IN NIZKIH GRADNJAH; OOU}ĆEN ČAS. \2 MESECEV; SMARAG&PROJEKT.GRADBENIŠTVOINSTD RÍTVE D.O.O., P0L2EW11,3313 POIZEU KUHAR KUHAR M/t SAMOSTOJNI KUHAR. KUHANJE PD NAROČILU IN PRIPRAVA CATERIN' GA' NEDOLOČEN ČAS. 9.2ÍOOB; BARBON • MANfRED JEVŠEVM S.P.. ŠKALf 103.3320 VELENJE PiCOPEK* KUHAR-liVt PEKA PIC IN PRIPRA VA HRANE PO JEDIUIEM USTU; ODLOČEN ČAS, aMESECř.2Z2D0B;FCTRUAZANZV BAR. CATERING. UDUA REPAS, S.Ps KAU 2. 3311ŠEMPETERVSAVINJSKID0UNI PRODAJALEC PRODAJALEC • DELO V ŽALCU • M/t PRODAJA BU^OA; DOUlČEN ČAS. 3 MESECE. 21.2.2008; LOGO PODJETJE ZA PRDIZVO-DNJa INŽENIRING. ZASTOPANJE. POSREDOVANJE [N TRGOVINO. 0.0.0. GROSUPUE. UIIBUANSKA CESTA 86.1290 GROSUPUE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA NATAKAR • M/t TOČEHJE IN STUEŽBA PIJAČ NA PRIREDTTVAH IN ZAPRTIH PROSTORIH' RESTAVRAOIAH; UEDOLO^ ČAS. 9.2.2008: 8ARB0N - MANFRED JEVŠEVAR S.PjKAL£ 103.3320 VELENJE KROVEC • M/t KROVSKA DEIA; NEDOLOČEN ČAS, 2.2.2008; LESODEKOH. PLOHI ANTON S.P.. lOČICA OB SAVINJI 56 L 3313 F^LZEU\ KROVSKA OEU^-M/t KROVSKA DEU^ DOLO* ČEN ČAS. 10 MESECEV; LESODEKDR. PLDHL ANTON S.P. LOČICA 08 SAVINJI 561.3313 POUELA NATAKAR • DELO V ŽAlCil • M/t' STREŽBA PUAČ.'OQLOČENČAS. 3ME^CE.2UJDOB; LOGO PODJETJE ZA PROIZVODNJO. INŽENIRING. ZASTOPANJE. POSREDOVANJE IN TRGOVINO. Di).0. GROSUPUE. UUBLIANSKA CESTA66.12S0 GROSUPUE EKONOMSKI TEHNIK RUERENT RAČUNOVODSTVA • M/t' KNJi^-NJ^ IZOEUVA POROČIL OBDEUVA PODATKOV. IZVAJANJE POROČIL IZTERJAVE...: DOLOCÍN CAS. 8 MESECEV. 30.1.2008; SAPS, PODJETJE ZA RAZVOJ. PROIZVODNJO iH TRŽElilE AVTOMOBILSKIH OaOV D.O.O.. TOVARNIŠKA CESTA 12.3312PREB0LD EKONOMSKI TIHNIK KOMERCIAUST - M/t SAMOSTOJNO TRŽE* NJE MONTAŽNIH STOPNIŠČ Z OGRAJAMI. ZASTDPSTVO TUJEGA PODJETJA. PRIPRAVA PONUDB V RAČUNAUilŠKEM PROGRAMU. KOMUNIKACLIA S KUPCI IN DOBAVITEUl. ORGANIZACIJA MONTAt' NEODLOČEN ČAS. 42^; KOVINOPASARSTVO REHAR. PROIZVODNJA IN TRGOVINA. D.O.O.. ZALOŠKA GORICA 12.3301 FfTROVČE GIMNAZIJSKI MATURANT REFERENT LIKIST1KE • M/t' ORGANIZIRANJE. PRIPRAVA. ODPREMUANJE. UIG. DEJAVNOSTI ZNOTTUU PODJETJA IN NAVZVEN DO DOBAVTTEJEV IN KUPCEV....; D0U3ČEN ČAS. 6 MESECEV, 30.1.2008; SAPS. PODJE TJE ZA RAZVOJ. PROIZVODNJO IN TlIŽENJE AVTOMOBILSKIH DEIOV 0.0.0, TOVARNIŠKA CESTA 12.3312 PREBOU) ELEKTItIKAR ENERGETIK Elf KTROINŠTALACUSKA OEU • M/t' ELEK-TTIO(NŠTALACUSKAOEU;OOU)ČENČAS. 6 MESECEV, 6.2.2008; VELTRAG. REKTRDIN-ŠTALACUE. STORfTVE IN TRGOVINA. D.O.Û.. MATKE 41.3312 PRESOLD INŽENIR STRCUNIŠTVA VODJA INŽENIRNIGA M/t' RAZVUANJE PO-SLOVNIH ODNOSOV Z OBSTOJEČIMI IN NOVIMI STRANKAMI. NAVEZOVANJE KONTAKTOV S PROJEKTANTI IN INVESTITORJI TER CELOVITO VODENE PROJEKTOV. DUH ZAJEMA PREPOZNAVANJE POTBEB POÏÏNQALNIH NAROČNIKOV. SODELOVANJE NA RAZPISIH. FfllPRAVO PONUDB IN KAU(ULACU TEH SPREMUANJE; NEODLOČEN ČAS. 1U2008. TERMO SHOP 0.0.0. TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HU^DILNO TEHNIKO. CESTA TALCEV 5.3320 VELEUE EKONOMISTZA ANALIZE IN PLANIRANJE MENEDŽER MAWŠE DRUŽBE • M/t OPRA-VUAUE NADZORA. NAČRTOVANJA RA^O< JA EKIDJETJA. DOGOVORI Z DOBAVI^UI IN KUPa; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2.2Í008: GOMINŠEK AVTOSERVIS. HIGOVINA IN GOSTINSTVO, O.D.O., PDNGRAC 163. 3302 GRIŽE UÔV1W m cv}f\ SILVIA BO OČISTILA STANOVANJA ZA 5O00 EVROV INVEà PRIJAVITCSENA 090 93 /v ALI POIŠČITE KUPONČEK VNOVEMTEDNiKUl d Fllljipgiii]® ^ »»»wradiecřije earn #čistovse w. Nov znak Če mislite, da sodite med najbolj strastne oboževalce pijače s simbolom dvoroge živali» si le oglejte tole fotografijo. Nekdo vas je prehitel in na avto namestil tole figurico. Ostane vam, da ga posnemale aJi pa si izmislile še kaj bolj originalnega. Foto: GK Prvega srecenja seje udeležila slaba polovica nekdanjih sošolcev. Prvič po 30 letih Po dobrih tridesetih ledh so se na izletniški km^ji Pri Mlinarju v Gotovljah srečali nek-danji sûâold Osnovne šole Žalec» ki so v Šolskem Jetu 1977/ 78 končali osnovno šolanje. Takrai je osmi razred končalo 68 učencev in učenk. Tokrat so se srečali prvič, pridružila sta se jim tudi dva učitelja. Seveda ni neba posebej poudarjati, da so imeli kar nekaj dela s prepoznavanjem, saj se nekateri niso videli dolga leta. Temu so sledile življenjske zgodbe, ki so jih vodile po zelo različnih poieh. Ob koncu prijetnega srečanja so si obljubili, da se bodo ponovno dobili čez pel let, ko bo večino obiskal ludi abraham. TT SUma z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE! Zlati in trdni Icmečici icorenini Doka) trdnega zdravja sta v soboto zlalo poroko praznovala 71-1 etna Marija in 74'letni Franc Novak iz Zaplanine v občini Vran-sko. Cerkveni obred je bil v župnijski cerkvi v Šent-gotardu» kjer sta pred petdesetimi ieti prvič rekla da, obred pa je tokrat opravil domači župnik Drago Mar-kuŠ. Civilni obred je v gostišču na Trojanah opravil vranski župao Franc Sušnik, prisostvovalo mu je več kot petdeset svatov, ki so po d)redu nadaljevali veselo druženje. Mici, kol jo vsi kličejo, se je rodila na Umovcih v Mihe lov i kmečki družim kot najmlajša med tremi otroki. Franc se je po dveh deklicah rodil na sosednjem hribu v Zaplanini pri Mlakarjevih. Po sklenitvi zakonske zveze sta si pri Mlakarjevih zgradila lopel dom, pri tem pa pomagala ostarelima in bolnima staršema ter knietovala, V zakonu so se rodili Štirje otroci. Franc» ki zdaj gospoda- SILVIJA BO OCISTIU STANOVANJA ZAboooEVROVINVEČI PRIJAVITE SE NA 090 93 6170 ALI POIŠČITE KUPONČEK v NOVEM TEDNIKU! KUPON Vrantkj hipsn Franc $u§nik izmia dstoporućencema občinsko darilo. rí na kmetiji, Marija, Vera in Mirko, ki je žal pri 21 letih umrl v prometni nesreči. Imata že osem vnu* kov in štiri pravnuke. Glede na to, da sta še čila in zelo marljiva, še vedno veliko postorita na 15 hek- tarjev veliki kmetiji, kjer se ukvarjajo z živinorejo. Njuni otroci so jima zelo hvaležni, da sta jih z veliko meto ljubezni vzgojila v delovne in poštene ljudi, da se imajo radi in je njihov dom tudi zdaj, ko je gospodar sin. vedno odprt in so v njem vedno dobrodošli- Tako kol vsem dedkom in babicam so ludi Francu in Mariji v največje veselje njuni vnuki in pravnuki, ki ju z veseljem obiskujejo. TT www.novitediiik.com www.radiocelje.coiii Z NOVIM TEDNIKOM IN RAOJEM CEL|EI Vabim Silvio, da poskrbi za moje cisto stanovanje: ime in priimek: __ NASLOV poStnaštevilkainkraj telefonska številka podpis__ S poOpisoTTi polr|u]«in, 9« $e sirinjdm s poso)i nagradne (gte» ki so oblavljenl na spletni strani vMVr.radlocclle.cam In wwiw.novřtednik.coir. Kupon poitjite na naslov: Novi tednik & Radio Celje PreSemova 19 3000 Ceye s pripisom: ČISTO VSE