*'-» V,f- , rJFif-T^v". % THE OLDEST SAND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED 8TATES OP AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL _ • Geslo: Za rero In narod — n pravico In resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — 5. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V chicagl IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 80. chicago, ill., sobota, 23. aprila — saturday. april 23. 1927. letnik XXXVL MESTO BEARDSTOWN JE PREPLAVLJENO. — MRZLO YREME POVEČALO GORJE BEGUNCEV, KI ŽIVE V ŠOTORIH. — $250,000 SE POTREBUJE ZA PONE-SREČENCE. Beardstown, III. — Reka Illinois, ki je dosegla visočino triindvajsetih čevljev, je podrla nasipe v bližini Beardstown in preplavila mesto. Memphis, Tenn.—Reka Mississippi še kar naprej ruši nasipe in preplavlja kraje, ki so bi-Ji dosedaj izvzeti. Podrl se je glavni nasip pri Stops Landing, J 8 milj severno od Greenville, ^Hss. 250,000 akrov zemlje in \ir mest je nanovo prizadetih. Mraz, ki je tako nepričako- MARŠAL SUN POSTAL NACIONALIST. LETALSKA SLU2BA V NICARAGUI. Stari sovražniki na Kitajskem se družijo. — Maršal Sun dobil mastno službo v vladi nacionalistov. — Kajšekov svetovalec, Borodin, haja v bolnišnici. se na- Šanghaj, Kitajsko. — Na Kitajskem postaja cela zadeva vano pritisnil, je gorje nesreč- vedno bolj zamotana. Poroča-nežev, ki so zapustili svoja do-. jo, ne ve se pa, če je poročilo movja in žive po šotorih, — i resnično, da je maršal Sun-t-iutno povečal. Tudi o bolezni j čuanfang, ki je preje J>ranil V >ročajo iz nekaterih krajev, Šanghaj pred nacionalisti, se-kar je še hujše. daj potegnil z njimi. Baje je Springfield, 111. — Dve ose-1 dobil v kantonski vladi mast-bi, ki sta bili ranjeni, ko je div- j no službo, imenovan je bil o- brambnim komisarjem na severu v Kiangsu. Maršal Sun, t je gospodaril poleg Šang- Na sliki vidimo letalce, ki so dodeljeni četam Zedinje-nih držav v Nicaragui. Slika je bila vzeta na letalnem polju v bližini Managua, kjer se je vršila inšpekcija letal. tornado v okolici Spring-jiVIda in je bilo 22 oseb ubitih, poškodbam podlegli. AMERIŠKI MORNARJI NAPADENI V NICARAGUI. ki Najmanj $250,000 se potre-, haja tudi v petih drugih naj-buje, da se bo olajšalo gorje bogatejših pokrajinah na Ki-MMK-ev. katere je voda pre- tajskem, je prišel ob moč, ko i'.iala iz hiš in se morajo poti- so zmagoviti Kantonci zasedli kali okrog in živeti v pomanj- njegove kraje. Nato se je udi- an ju. Potreba je velika, zato i je več organizacij, ki nabi-•.:<» prispevke. Nekatera večja odjetja so se ž« odzvala in tla zgled drugim — da kdor ro da, dvakrat da. Po zadnjih tozadevnih poro-h posnemamo, da je v "Yankiji" v boju z liberalnimi četami usmrtili tri napadalce. — Zed. drž. bodo primo-rane vzeti kontrolo nad deželo. Managua, Nicaragua. — Četa vojakov, ki nasprotujejo Diazovi vladi v Nicaragui, je rije. Tukaj mu pa najbrž ni napadla Posoltega postajo, ki tako dobro neslo in se je raje leži deset milj južno od Chi- njal Cangcolinu, severne Kitajske ki je vladar in Mandžu- pobratil s svojimi starimi sovražniki. General Čangkajšek, vojaš-ki poveljnik Kantoncev, bi se velik del sveta; 150,000 rli je pognala iz hiš. Skupr no NASELNIŠKI NADZORNIKI NA KANADSKI MEJI DOBE OJAGENJA. Montreal, Que. — IT. R. Landis, ameriški naselniški komisar v Montrealu, ki se je nedavno mudil v Washingtonu, je rekel, da mora vlada Zed. Sto potnikov je bilo umorjenih, ko so mehiški banditi streljali na vlak, ga ustavili in zažgali. — Ameriški državljani niso prizadeti. Mexico City, Mehika. — Mehiški banditi so v bližini La Barca v državi Jalisco napadli osebni vlak, ko je vozil iz Guadalajara proti Mexico City. Vlak je spremljalo petdeset vojakov. Ker pa je bilo število banditev večje, niso bili vojaki v stanu napad odbiti. Ko so napadalci oropali potnike, so vlak zažgali. Med žrtvami je tudi starejša hči bivšega mehiškega predsednika generala Alvpro Obregona. Ustreljena je bila, ko je nameravala pobegniti iz vlaka skozi okno. Med potniki, katerih je bilo okrog 500, je bilo tudi ne-mrtvih in ranjenih. Po krat-! kaj Amerikancev, katere pa kem boju so se liberalne čete banditi niso nadlegovali, umaknile. I Nekemu potniku 'se je po- Henry L. Stimson, katerega srečilo pobegniti, takoj ko je nista tukaj zato, da bi se zdra-l je predsednik Coolidge poslal bil vlak ustavljen. Hitel je v vila, temveč zato, ker sta naj v Nicaraguo, da preišče ta-1 mesto La Barca fn na brzojav-varnem. Nedavno so domačini mošnje razmere in mu o rezul-' ni postaj! javil kaj se je zgo-Borodinovo hišo oropali vseh tatu osebno javi, je konferiral dilo. Takoj je bila obveščena dragocenosti in pohištva. z voditelji upornikov. Vsi so! vojaška oblast, predno so pri- •enville, v noči od četrtka1 rad iznebil komunistov iz svo-petek voda preplavila z o- je stranke. Poročilo pravi, da nanfega, katero stražijo Stric Samovi mornarji. Yankiji so napad odbili; na mestu so o-stali trije napadalci mrtvi. Tudi iz drugih krajev Nica-rague poročajo, da so bili napadeni ameriški vojaki,, ki na je to njegova resnična želja. Kitajska je ravno tako na- posameznih postajah vršijo službo kot stražniki. V bližini Chichigalpa je prišlo do spopada med oddelkom Diazovih čet in uporniki, je že na 60,000 oseb brez1 sprotna rdečem ir, kakor kak-he; škoda je ogromna; 27j šnemu drugemu imperializmu. ) je utonilo v četrtek. Iz Hankova poročajo, da se ruski svetovalec Kantoncev, Mihael Borodini, kakor tudi j na obeh straneh je bilo nekaj Tengjenta, načelnik političnega biroja, nahajata v mednarodni bolnišnici v francoskih konsesijah. Poročilo pravi, da MEHIŠKI BANDITI NAPADLI VLAK. KRIŽEM SVETA. — Towner, N. D.— Mrs. Ida Albright, ki je z revolverjem usmrtila svoje dve hčeri v starosti 8, ozir. 13 let, in si sama nameravala vzeti življenje, je bila prepeljana v norišnico. — Janesville, Wis. — V hišo Mrs. Auguste Hagar je strela udarila v enem dnevu dvakrat. Poslopje je precej poškodovano, tako tudi pohištvo. Eno hčer je puh od strele omamil, en sin je bil nekoliko zadet od strele, a bo okreval. — Glasgow, Ky. — Eugene Clark, črnec, katerega koža je pred par leti postala čisto bela, je na svojem domu v Sulphur Well preminul. — Detroit, Mich. — Victor Bohač iz Aberdeen, S. D., se je sam javil policiji, ker več ni mogel prenašati pekoče vesti, ker je pri roparskem napadu v Sacramento, Cal., ustrelil do smrti nekega moškega. Deja-'nje je skesano priznal. — Covington, Ky. — Zdravniki se tukaj bavijo z nenavadnim slučajem, ko si je neki moški v samomorilnem namenu pognal kroglo v glavo, da se mu vidijo možgani, a še živi in Ije pri zavesti. Zdravniki celo grdijo, da bo ostal pri življenju. | — Manilla, P. I. — Ob za-padni obali otoka Luzon so občutili precej močne potresne sunke, ki niso povzročili škode, pač pa veliko strahu med prebivalci. | — Šanghaj, Kitajsko.—Par-nik Khiwa družbe Oriental ;Steam Navigation se je v tukaj-|šni bližini potopil. Posadko je rešil nek rušilec, ki se je slučajno nahajal v bližini. Iz neodrešene domovine. ■o—r- ZAPLENJENJA NEDOLŽNIH KNJIG "GORIŠKE MATICE" V PODKRAJSKI ŠOLI.— ŽUPNIK OBSOJEN. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. NE POZABITE CHIKAŽANI, drž., ojačiti patrulje ob ka-,predno boste v soboto zvečer nadski meji, preko katere se legli k počitku, da boste kazal-vtihotapi veliko število ino- ce na vaših urah pomaknili za zemcev v Zed. drž. leno uro naprej. V cerkvi sv. -o--Štefana se bodo službe božje PREMOGARJI V INDIANIvrši,e to nede"°še po starem> SKLENILI POGODBO Z OPERATORJI. Iz Terre Haute poročajo da se je dosegel sporazum med United Mine Workers in operatorji v državi Indiana. V sredo zvečer so zastopniki obeh strank podpisali dveletno mezdno pogodbo, za katero so se cel teden vršila pogajanja. Vsebina pogodbe ni znana, zdi se pa, da je enaka jacksonvillski. Tukaj delajo največ na površju zemlje s parnimi lopatami, pravega majnarakega dela je le malo. -o- — Scranton, Pa. — V sredo popoldan sta se po Henry jezeru vozila s.čolnom dva domačina iz Scrantona. Čoln se pa prevrne fn oba sta utonila. ali standard času. LEPA PRILIKA se nudi vsakemu naročniku in prijatelju lista, da agitira te dni za "Amer. Slovenca". Čez par dni začne v "Amer. Slovencu" nadvse zanimiva povest "POTOP", ki se bo vlekla najmanj 4 do 5 mesecev. Kakor je bilo številnim žal, ki niso čitali povesti "Roža sveta" od začetka, tako bo vsem onim, ki ne bodo od začetka Čitali zanimive povesti "POTOP". Nagovorite svoje prijatelje'in sosede, da si naroce list vsaj za pol leta. zato, da bi Zed. drž. vzele deželo pod svojo kontrolo. -o- hči milijonarja borde-na aretirana. Chicago, 111. — Aretirana je bila Miss Betty Borden, 171et-na hčerka chikaškega milijonarja Johna Bordena, ker je po neprevidnosti z avtomobilom zadela Miss Gertrude Hackan-sem, staro 20 let, ko je nameravala stopiti na karo na Clark in Schiller cesti. V spremstvu policista je potem Betty zapeljala ranjeno žensko v bolnišnico, nato pa je morala na policijsko postajo, odkoder so jo po preteku pol ure izpustili, ko je položila $1000 varščine. Poškodbe zadete ženske niso nevarne in bo kmalu okrevala. -o- rim obhaja 2681. obletnico. Rim, Italija. — Italijani so v petek na svečani način obhajali 2681. obletnico, odkar je bilo zgrajeno rimsko mesto. Pri tej priliki so tudi ustanovili temeljne pogoje za vzdržne odnosa je med kapitalisti in delavci v Italiji s takozvanim delavskim čarterjem. šli vojaki na lice mesta, so banditi s plenom že odnesli pete. Vseh žrtev je sto, večinoma le ženske in otroci. "AMERICAN LEGION" NASPROTUJE PACIFISTOM. Chicago, 111. — Fred E. Bus-bey, ravnatelj od "Americanism Commission" illinoiškega departmenta legije, je naročil chikaškim članom "American Legion," naj sodelujejo v kampanji za pospeševanje patriotizma v publičnih šolah. Namen legije je izkoreniniti iz šol pacifistično propagando. Nedavno je prineslo učiteljsko glasilo "American Teacher" članek proti vojaškemu vežba-nju v šolah. Ta članek pa mili-taristom ni po volji, zato hočejo zatreti vsako pacifistično gibanje. NEMIRI V RUSIJI; ZAROTNIKI ARETIRANI. Sovjetska vlada v Rusiji naročila svojim državljanom v Perziji, naj se vrnejo domov. — Pristaši velikega kneza Nikolaja pod ključem. — Madrid, Španija. —-Španske čete v Maroku, kjer imajo še vedno sitnosJti z u-pornimi Rifijanci, so domačinom zažgali štiri vasi. S tem hočejo ustrahovati uporne rodove, kateri se nočejo pokoriti španskim oblastem. Teheran, Perzija. — V Perziji živeči Rusi so dobili od vlade v Moskvi naročilo, kdor se strinja s sovjetskim režimom, naj se nemudoma vrne v domovino in se javi vojaški oblasti, kateri spada. Moskva, Rusija. — Tajna policija je aretirala večje število pristašev velikega kneza Nikolaja. Pri njih so našli važne listine, iz katerih je razvidno, da so vohunili na Ruskem in izdajali vojaške tajnosti tuji državi, od katere so tudi prejemali potrebne vsote. Obtožbe radi nedolžnih knjig. V petek, 25. m. m. se je vršila pred sodiščem v Ajdovščini razprava proti Josipini Turkmanovi iz Podkraja pri Vipavi, češ da je proti policijskim odredbam prodajala knjige "Goriške Matice." Italijanski učitelj v Podkraju je nekega dne dejal učencem, naj pri-neso v šolo knjigo "Prvi koraki." Ko so jih prinesli, jim jih je zaplenil. Obenem pa jih je izpraševal, kje so knjige dobili. Ko so otroci izjavili, da so jih dobili od poverjenice "Goriške Matice" Turkmanove, so se ka-rabinjerji nemudoma zglasili na njenem stanovanju in ji zaplenili vse knjige, ki jih je še imela. Povedati pa je morala tudi, komu je knjige že dala, in tudi tem so knjige zaplenili. Ona sama pa je bila ovadena sodni ji. Pri razpravi se je ugotovilo, da je "Goriška Matica" pravilno priznana zadruga, ki sme imeti svoje poverjenike po deželi in da so bile vse knjige od oblasti že cenzurirane. Radi tega so jo oprostili z motivacijo, da ni zagrešila nobenega kaznjivega dejanja. Enako je razsodilo isto sodišče pred mesecem dni v razpravi proti Franu Žgurju iz Podrage in Pre-mrujevima iz Sent Vida. Enako se je glasila tudi razsodba sodišča v Senožečah proti poverjeniku "Goriške Matice" iz Dolenje vasi. Istega dne se je vršila razprava tudi proti župniku iz Podkraja, češ da prodaja brez potrebnega dovoljenja mesečnik za mladino "Ja-selce," posebno p£ radi tega, ker je dal nabiti v cerkvi listič, da se dobe pri njem "Jaselce." Bil je oproščen. Pred tednom pa je isto sodišče obsodilo dekana iz Križa in župnika iz Bu-danj radi nekega prestopka na 200 lir globe. -o- Panika med istrskimi vlagatelji. Bože mili, kud sam zašao! Ljudje tavajo kakor brez glave okoli. Obračajo se na levo in desno za svet: "Čujte, povejte, ali bo res država prežigosala bankovce in zvišala vrednost za 30% ? Ali bo res država ob- davčila na novo naše vloge pri hranilnicah? Mari je res, da dobi tudi naša posojilnica komisarja? Govorite, gospod, vi gotovo veste resnico!" T«) je glas, ki gre preko Istre. Kdo naj ga ustavi!? Slovenski razumnik, ki bi edini lahko dopovedal izbeganemu prebivalstvu, kako stvari stojijo, ne more na kmete. Predavanja so strogo prepovedana in če bi bila dovoljena, bi človek tvegal, da pusti kožo domačim skvad-ristom. Ljudje dvigajo denar iz hranilnic, češ, da ga tako obvarujejo obdavčenju; zbirajo in hranijo drobiž, "katerega ne bo mogla država prežigosa-ti in ki je tudi nekaj vreden." Kdo je vsega tega kriv? Pred vsem puljski prefekt Cavalieri. |Tu ima posledice svojih gro-jženj s ^komisarji. V nobeni pokrajini na Primorskem se še ni .zgodilo, da bi prefekt, torej ne 'sodnijska oblast, postavil komisarje čisto zasebnim denarnim zavodom. Edino puljski prefekt je šel tako daleč; edino on ima pravico, da lahko tepta trgovski zakonik. Nič manjše krivde za sedanje stanje v Istri ne nosi fašistovska vlada. Ne samo radi tega, ker še ni odstranila trinoga Cava-lierija; zmešnjavo med islr-skim prebivalstvom je povzročila sedanja vlada z novimi zakoni glede denarnih zavodov in zaščiti hranilnih vlog. -o- Izredna starost. Pri Sv. Miklavžu pri Iločah je bila 26. marca pokopana Marija Babič, ki je dosegla visoko starost 91 let. Do lanske jeseni je bila še precej čvrsta, letošnja zima jo je podrla. Bila je dobra, vrla mati in gospodinja. Naj uživa večni mir po dolgem in trudapolnem življenju! -o- Ponesrečil se je močno pri delu g. Anton Guček v Hrastniku. Komaj je bil o-zdravel, ko ga je žaga poškodovala, pa ga je že zopet zadelo. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA' število farmarjev v zedinjenih državah se krči. Washington, D. C. — Lansko leto se je število farmarjev v Zedinjenih državah skrčilo za 649,000 duš. — 1. januarja 1927 so našteli 27,892,000 oseb živečih na farmah. Veliko število se jih izseli v mesta, zlasti mladine, ki ne ve ceniti življenja na farmi in raje dela v za-duhlih mestih po tovarnah. MNOGE zanimajo krasne povesti in romani v "Amer. Slovencu," pa hodijo h svojim prijateljem, da dobijo pri njih list, da iste čitajo. Na račun drugih čitati list ni lepo. Vsak, ki zmore in ima denar za druge časopise, naj si list naroči. Naročniki naj take rojake na to opozore in agitirajo med njimi, da si list naroče. Zanimiva povest "potop", ki prične v par dneh je sama vredna enoletne naročnine. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din.................$ 9.40 l,00o Din....................... 18.50 2,500 Din-______________________ 46.25 5,000 Din--------------------- 92.00 1.0,000 Din...................... 182.00 100 Lir _____________________$ 5.65 200 Lir _________________________$11.00 500 Lir ..........................$26.50 1000 Lir ..........................$52.00 Pri večjih svotah. poseben popu3t. Poštnina je v teh cenah le vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne 90 cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po poŠti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: zakraJšek & CeSark, 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. ________ ■ L AMERIKANSKI SLOVENEC • L.'.. _ AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 23. aprila 1927. Prvi In najstarejši slovenski list Lat u ▼ Ameriki« Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pcm-deijkoT in dnevor po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslor nredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Telefon: CANAL 0098. Za leto leto. Za pol leta.. Naročnina: ..$5.00 - 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____6.00 Za pol leta-____3.00 padli tako sramotno in obupno, da se mi smilijo kljub svoji ogabnosrti. Zdrava in iskrena verska zavest napreduje in se jači po celi Rusiji. ^Verniki dosledno odklanjajo vse "obnov-ljence" in so se zedinili v čvrsto in uspešno organizacijo. Bolj-ševiki dobro vedo, da to pomeni zanje smrtno nevarnost in so obupani, kakor še nikoli dosedaj." Zaradi naraščanja verskega vala zahtevajo zd&j boljše-viški listi novih protiverskih odredb. Veliko razburjenja je EDINOSTPUpUBLISHING CO P°vzročil brz°Jav iz Minska v "Trudu" (Moskva). V Minsku, Address of publication office: * |Prestolici BeIe Rusije, je hotela množica vreči iz stolnice pri-1849 W. 22nd St., Chicago, 111. staše žive cerkve, kateri so poklicali na pomoč vojaštvo. " The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Phone: CANAL 0098. Subscriptions: For one year____________ For half a year___--__ .$5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________ 6.00 For half a year___________3.00 DOPISI vanžnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Rim in krščanski vzhod. Jubilej slovanskega apostola sv. Cirila je v rimskih krogih vopet poživel zanimanje za krščanski Vzhod. Sveti oče Pij XI. je porabil to priložnost, da je v pismu jugoslovanskim in češkim škofom izrazil občudovanja vredna gorečnost za vesoljno cerkveno edinost. Kakor drugod, tako so bili tudi v Rimu veselo presenečeni, ko so čitali to prelepo pismo o slovanskem apostolu Cirilu. Sveti oče je izrazil željo, naj se Cirilov jubilej kar najslovesneje proslavi tudi v Rimu, kjer se hrani Cirilov grob. Proslava se je pričela na papeškem Vzhodnem zavodu s predavanjem P. St. Sakača dne 13. marca ob veliki udeležbi rimskega občinstva. Na pobudo zavoda sv. Hieronima se je sestavil poseben rimski odbor za proslavo IlOOletnice našega apostola. V odboru so zastopani rektorji slovanskih rimskih zavodov (zavod sv. Hieronima, ukrajinski, poljski, češki in grški zavod) in nekoliko drugih poznavalcev krščanskega Vzhoda. Glavne slav-nosti se bodo vršile v cerkvi sv. Hieronima in deloma tudi v cerkvi sv. Klementa. Prvi del teh slavnosti se bo vršil od 29. aprila do 1. maja. Vsak dan bo slovesna pontifikalna maša, skupno obhajilo in molitve za cerkveno zedinjenje. Drugi del teh slavnosti se bo izvršil okoli 20. maja ob prihodu hrvatskih romarjev v Rim. Predsednik slavnostnega odbora-je msgr. Nardone, rektor zavoda sv. Hieronima, tajnik pa g. Iv. Bučič, ki je dovršil bogoslovne študije v Ljubljani, sedaj pa študira na Vzhodnem zavodu v Rimu. V vrsto Cirilovih slavnosti spada posvečenje škofa Pavla Gojdiča, ki je postavljen za škofa vzhodnega obreda v Prešo-vu v Podkarpatski Rusiji. Na posebno željo sv. očeta se je to škofovsko posvečenje izvršilo na grobu sv. Cirila v cerkvi sv. Klementa. Danes (25. marca) ga je posvetil škof Njaradi ob asistenci rusinskih škofov Kocilovskega in Bohačevskega. Po konsekraciji je sveti oče v avdijenci sprejel novoposvečenega škofa Gojdiča in škofa Njaradija, ki je doslej kot apostolski administrator oskrboval prešovsko škofijo. Še dalje na Vzhod pa se je oziral sveti oče dne 24. marca, ko je sprejel slušatelje Vzhodnega zavoda pod vodstvom škofa M. d'Herbignya. V daljšem nagovoru je sveti Qče zopet pokazal izredno zanimanje in gorečnost za krščanski Vzhod. Poudarjal je, kako je njegovo srce v veliki ljubezni široko odprlo za Vzhod in kako želi ves ta neizmerni Vzhod objeti z vsemi njegovimi sinovi, katoličani in ločenimi kristjani. Spominjal se je važnih dogodkov, ki pričajo o njegovem pospeševanju cerkvenega edinstva; omenjal je apostolsko pismo jugoslovanskim in češkim škofom ter nagovor italijanskim akademikom. Opozarjal je, kako je treba proučevati duha krščanskega Vzhoda in se pripravljati za delo tem neizmernem polju. Temu polju se pridružuje še islamski vzhod. S tem se še pomnožuje delokrog Vzhodnega zavoda, ki se v primeri s tako ogromnim poljem zdi kakor kapljica v morju. Tako je sveti oče v srcih svojih vdanih sinov zopet vnel navdušenje za krščanski Vzhod in za cerkveno zedinjenje. Takih izjav se morajo posebno veseliti katoliški Slovani, ki jim je božja previdnost odločila veliko poslanstvo, da posredujejo med Vzhodom in Zapadom. -o- Fiasko protiverske propagande sovjetov Pariška ruska verskofilozofična revija "Putj" objavlja sledeče pismo ruskega inteligenta iz Leningrada, napisano o veliki noči 1D26: "Samo pred 12 leti sem doživel veliko noč tako veselo in pogumno kakor letos. Poznate mojo previdnost v izrekanju določenih sodb. Zdaj pa vam bom rekel popolnoma prepričan, da so pričeli naši gospodje nagel in plašen umik na brezbožni fronti. Pogajanja o "sovjetizaciji cerkve" so se končala z neusmiljeno polomijo. Pristaši žive cerkve, ki so hoteli izvesti "konkordat" s protiversko vlado, so povsod pro- Br- zojav škodoželjno poroča, da so'trajali izgredi več ur. Menda z ozirom na to razpoloženje je prepovedala vlada sestanek pravoslavne duhovščine za letošnjo veliko noč v Moskvi, za katerega je zaprosil sedanji varuh patriarhovega prestola nadškof Serafin. Z SHEBOYGANSKEGA GRIČA. Sheboygan, Wis. Nad vse slovesno smo v naši cerkvi sv. Cirila in Metoda praznovali Gospodovo vstajenje. Že v postnem času so se verniki skrbno pripravljali na ta veliki praznik s tem, da so v velikem številu pristopali k mizi Gospodovi. Lepo je bilo videti člane in članice katoliških društev, ki so se korporativno udeležili skupnega sv. obhajila. Z zanimanjem in trudom smo se tudi cerkveni pevci in pevke pripravljali za Vstajenje Zveličarjevo. Častita šolska sestra M. Sabina, naša organi-stinja nas je izučila novo latinsko mašo, dve novi velikonočni pesmi ter Tantum ergo in Re-gina coeli laetare. Tudi moški zbor, če prav majhen po številu, nam je zapel par pesmi. V veselje nas pevk in pevcev, še bolj pa naše organistinje, da smo nam dano nalogo dobro izpeljali. Naj tudi povem, da takega reda pri petju še ni bilo nikoli v naši cerkvi, kakor je sedaj. Vsak pevec ali pevka dobi vse svoje note skupaj in po vrsti spisan program. In vse to delo izvršuje naša organistinja sama. Za vse to delo in trud moramo biti hvaležni naši organi-stinji mi vsi, pevke in pevci. Mr. Urban iz doline bi se moral večkrat oglasiti iz naše naselbine. Novice se dogajajo vsakovrstne, za katere bi moral vedeti svet. Jolietski Tone stanuje na hribu, da bolj vidi, kaj se po naselbini dogaja, zato bi jaz še našemu Urbanu svetovala, da bi se preselil iz doline na hrib. Ivana M. -o- URBANOVA ZBIRČNOST. Sheboygan, Wis. Oj te ženske! Človek misli, da se jim ustreže, pa se jim zameri. Moja gospodinja me je dodobra oštepala, ker sem jo v canjtenge dal, da nam je z regratom postregla. Novic nimam ravno nobenih, bom pa povedal, da imamo lepo vreme, vse je že zeleno. — Ptički žvrgolijo, rožice že poganjajo. Ptički se ženijo in prepevajo najnovejše pesmi mili spomladi v pozdrav. Vsa narava je oživljena. To je tudi men- goleli kakor škrjančki. Zares, kje so tisti prijetni časi. Kaj ne, kako prijetno je bilo. Pa razmere so zahtevale, da je pred dobrimi 17 leti moral Mr. John Šebat s svojo družino radi službe v drugem kraju iz La Salle od svojih starih znancev. Odšel je v vrtnarsko službo v Danville, kjer je še danes zaposlen kot izkušen vrtnar. Kajpada, tudi Mr. John Še-bata je prehitel čas, kakor nas vse druge. Pred leti, ko je bil še mladenič, je bil poln življenja in veselja, katerega je sicer še danes, a danes ima že doraslega sina, ki študira na Illinoiški Univerzi in je te dni v rezervnemu častniškemu vež-bališkem oddelku dobil prvo priznanje v jahanju, ki je bilo razpisano in določeno za kava-lerijske poročnike. Njegov sin John E. Šebat študira za advokata na Illinoiški Univerzi. — Ker hoče napraviti tudi vojaški da vzrok, da me je sosedova'častniški tečaj, je član tako- punčara- vprašala, če se bom res po Veliki noči oženil. — I seveda se bom — sem djav, — me ti hočeš — sem djav — ako te jaz maram — sem djav. — Da ste jo videli, kako jo je v hišo odkurila. Oni dan me je pa še moja prijateljica vprašala, če se ne bi hotel oženiti. — Pravi, da ve za eno mlado, 'fletno punco, ki bi bila kakor nalašč za mene. zvanega Reserve Officers Training Corps, kjer je v ta-mošnjem kadetnem oddelku bil povišan že v poročnika. Pri sedanji jahalni tekmi jo kot ka-valerijski poročnik dobil prvo odliko za jahanje. S tem je nadebudni John pokazal, da se v njem pretaka prava pogumna slovenska kri. Mr. in Mrs. John Šebat imata troje otrok in vse lepo vzgo- Starišem iskreno sožalje, po-|kve. Žalujočemu soprogu in koj nemu mladeniču pa obilo' vsem ostalim sožalje, pokojni veselja nad zvezdami! Kakor se poroča, pride v juniju v našo divno Minnesoto naš delavni in agilni predsednik KSKJ., sobrat Anton Grdi-na. V Minnesoti je še veliko polje za KSKJ. Zato se prav veselimo pa R. I. P.! Opazovalec. -o- GLAS IZ AMERIŠKE BELE LJUBLJANE. Cleveland, O. Cenjeno uredništvo: — Pri-našega sobr. gl. pred-:loženo najdete $5 za enoletno sednika, da pride in prinese j naročnino A. S., ker mi je po-nam novega spomladanskega: tekla že zadnji mesec. List nam življenja in navdušenja. Vsi I zelo ugaja, zlasti radi svoje le- Prav po pesniško pa sem ;jene v katoliškem duhu. Vse tri vzdihnil: Premlade ne maram, >sta odgojila in jim dala visoko je hude krvi, bi kar posušila te !g0lsko naobrazbo. Sin John, ki moje kosti. — Pa pravi Lizika |je bil te dni odlikovan, bo kma-— čak no, ti bom pa bolj staro ,Iu naredil izpit za advokata, dobila, če za mlado ne maraš. (Najstarejša hčerka Mary je bi- Poznam eno, ki ima groš, stara je pa tudi zadosti. Prav lep par bi vidva bla. Povedal sem ji: Prestare ne maram, je kača vseh kač, Me ni volja zgubiti prezgodaj še hlač. —Urban. ČLANSTVU DRAMATIČNEGA KLUBA V VEDNOST. Chicago, III. Kakor je bilo zadnjič sklenjeno, se bo vršila redna seja našega kluba dane;-, v soboto zvečer, ob 8. uri v šolski dvorani. Seja važna. Prosimo za pol-noštevilno udeležbo. Posebna la učiteljica, sedaj omožena Foster, stanujoča v Chicagi. Hči Leona pa se uči za nursinjo v katoliški bolnišnici v Chicagi. Družina John Šebat je vzor dobre katoliške družine, ki skrbi za svoje otroke, da iste od-goji v pravem duhu, pa jim tu- mu bomo radi pomagali, saj ve mo, da sobr. Grdina hoče povzdigniti le našo slavno mater KSKJ., da bi se pod njenim o-kriljem zbral ves slovenski rod v tej novi domovini. Zato že v naprej iskreno pozdravljen in prisrčno dobrodošel! Delavske razmere po enih krajih kažejo na bolje. Po rudnikih se delo nekoliko odpira in ruda se že zopet izvaža. — Prav je, saj je bilo pozimi vse mrtvo, naj se vsaj tudi sedaj kaj oživi, da bo ljudstvo imelo zaslužek. Pozdrav vsem čitateljem tega priljubljenega slovenskega lista! Poročevalec. -o- IN KAJ JE NOVEGA V LA SALLE? pe povesti. Velikonočne praznike smo obhajali tudi pri nas nad vse veličastno. Naša cerkev je bila pri vseh službah božjih in pri Vstajenju nabito polna. Vedno se bolj vidi, kako je nam potreba nove in večje hiše božje. — Lansko leto se je v ta namen že mnogo delovalo in naši možje pravijo, da se bo letos s tem nadaljevalo in sicer toliko časa, dokler ne bo namen dosežen. Saj v Clevelandu je nas kot listja in trave in če mi primemo se vse stori. Novic je pri nas toliko, da ne vem, kje bi začel. Navadne vsakdanjosti vas ne bodo zanimale. V nedeljo zvečer, 17. aprila je po dolgi bolezni preminula La Salle, 111. iRozalina Vidmar, stara 32 let, Imeli smo zadnji torek vroče stanujoča na 5433 Homer Ave. županske volitve. Volili smo župana, mestne komisarje in še par drugih uradnikov. Dosedanji župan P. E. Coleman je poražen. Pri volitvah ga je premagal Mr. Brzygot, še mlad, ki Tu zapušča soproga, dva sina, Andrej in Antona Baron, mater. dve sestri. Počivaj v miru, sorodnikom pa iskreno sožalje! Družini Mr. in Mrs. Frank Kramer, 15454* Calcutta Ave., je bil v zadnji svetovni vojni, je'bil v Glenville bolnici rojen Mr. Brzygot je nadarjen in ze-|sin. Mrs. Kramer je hčerka lo živahen človek. Z njim sej Mr. in Mrs. Jančarja, 1570« napoveduje za naše mesto novo j Park Grove Ave., ki sta s tem živahnejše življenje. novorojencem dobila že 13. Med kandidati za mestnega komisarja smo imeli tudi Slovenci svojega kandidata John Novaka,ki pa ni zmagal. Manjkalo mu je le 300 glasov, da bi bil zmagal. Vzrok bo pripiso- vnuka. Častitke! J. P. di poskrbi potrebno izobrazbo, vati nezadostni agitaciji, da bodo šli skozi življenje laž- | S tem, da ni naš kandidat je, kakor so šli morda stariši .prodrl sedaj, ni rečeno, da naj sami. zanaprej držimo križem roke. Mr. Šebat prejema tudi Am. jNa del° mor'amo tako-1*- Vodite-Slovenca že blizu 25 let in mu ,ljl naŠ0fi:a Političnega kluba je še danes najljubši slovenski ,naj stopiJ° v zvezo s poljskim list v Ameriki, Vrli družini kakor tudi njegovemu sinu, ki dela v ameri-vabila se ne bodo razpošiljala, 'ški častniški šoli čast sloven- Odbor. skemu imenu, iskreno častita-mo ter jim želimo še nadaljne-ga blagoslova, zdravja in vese- i Ija v življenju! Poročevalec. ATALA. Fr. R. Chateaubriand. Štirje možje razdele enakomerno dobiček dela. Temu dodaj še verske ceremonije, veliko 'pesmi, križ, kjer sem slavil že toliko skrivnosti, brest, pod katerim pridi-gujem ob lepih dnevih, naše grobove, ki so tako blizu našim žitnim poljem in svetega Janeza te nove Betanije in imel boš popolno sliko o kraljestvu Jezusa Kristusa." Puščavnikove besede so me prevzele in čutil sem vrhovno moč tega stalnega in delavnega življenja nad blodečim nedelav-nim življenjem divjaka. Ah! Rene, jaz sicer nfe mrmram nad božjo Previdnostjo, toda priznam, da se nikdar ne spomnim te evangeljske družbe, ne da bi poizkusil grenkosti tožb. Kako bi bila napravila koča z Atalo na si teh bregovih moje življenje srečno! Tam bi se bile končale vse moje blodnje; tjakaj bi se bil naselil z ženo, ki bi bila ljudem nepoznana in skrivala bi svojo srečo v gozdu, kakor reke, ki nimajo v puščavi niti imena. Toda mesto tega miru, katerega sem _ takrat upal obljubovati, v kakšno zmešnja vo sem pripeljal svoje življenje! Vedna igrača sreče, na vseh bregovih razbit, dolgo časa izgnanec iz svoje dežele in ko sem se tja vrnil, sem našel hišo v razvalinah in prijatelje v grobu. Taka je morala biti usoda Šakte. Drama. Če so bile moje sanje o sreči žive, so tudi malo časa trajale in prebujenje me je čakalo že ob puščavnikovi votlini. Presenečen sem bil, da nama ni Atala, ko sva sredi dneva prišla, pritekla nasproti. Neki čuden, nenaden strah me je obšel. Ko sva se SLOVENEC KOT AMERIŠKI POROČNIK ODLIKOVAN. Danville, 111. Naši rojaki so raztreseni po Ameriki vsepovsod. Mnogi se nahajajo po manjših naselbinah ali pa pomešani med tujci, ki pa zavzemajo v ameriški javnosti zelo odlična mesta. — Ena izmed takih slovenskih družin je družina Mr. in Mrs John Šebat, ki stanuje na 11 E. Cedar St. Mr. John Šebat je pi-jonir med ameriškimi Slovenci. Pred več leti, menda takoj ko je prišel v Ameriko, je bival več let v La Salle, 111., in je bil duša tamošnjega pevskega in dramatičnega gibanja med ta mošnjimi Slovenci v naselbini. Stari Lasallski pijonirji imajo še danes v najboljšem spominu Mr. John Šebata. Kjerkoli se je on pojavil, se je oglasila v družbi lepa, mila slovenska pesem. On in Mr. Jerina starejši z Og-i hvala, kakor tudi za vse cvetli-lesby in še par drugih, so žvr-jce in drugo. —1——*——I M i | j. TO IN ONO IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA. Chisholm, Minn. Dne 4. aprila je tukaj umrl 131etni Bronislav Pleshe, sin tu-kajšne ugledne družine Jos. in Katarine Pleshe. Težko je bolehal 9 tednov. Bil je učenec tukajšne šole 7. razreda in bil zelo priljubljen med svojimi tovariši šolarji, kar je pokazalo, ko so ga neprestano obiska-vali ves čas njegove bolezni in ga bodrili, da bo ozdravel. Na žalost pa se je zgodilo drugače. Podleči je moral svoji težki bolezni, četudi so ga skušali rešiti smrti številni zdravniki. Vsem, ki so ga obiskavali v bolezni in potem, ko se je nahajal na mrtvaškem odru: iskrena političnim klubom. Slovani bi morali delati roka v roki iii prepričan sem, da Poljaki in Slovenci bi tvorili morda odločujočo večino pri vsakih volitvah. Obenem treba agitirati med našim ljudstvom, da se naj Slovenci začno še bolj zanimati za .državljanstvo. Veliko jih je še, iki še niso državljani. Tudi tu bo nekaj. Treba se je pripravljati zgodaj, če se hoče pravočasno na svoj cilj dospeti. Ni dovolj samo pred volitvami delati. Delati je treba stalno. Istotako slovenski kandidat na Oglesby, ki je kandidiral za mestnega komisarja. Joseph Meglich, ni zmagal. Tudi Og-lesbičani se naj začno že sedaj pripravljati za prihodnje volitve. Kdor še ni državljan, naj poskrbi, da bo čimpreje. Delajte za zbližanje z ostalimi Slovani v naselbini in postali bote pri prihodnjih volitvah važen, če že ne odločujoči fak- .'nega društva, ki ni ustanovljeno1'- . no niti malo ne v ta namen. — Umrla je te dni po dolgi in • G lede sveti jenja v hrbtenico je mučni bolezni Mrs. J. Ocepek. |pa Bingelj najbolj potreben, da Bolna je bila nad leto dni in jbi mu kdo posvetil ne samo v pretrpela je silne bolečine te- ihrbtenico, a-mpak tudi v njego-kom svoje hude bolezni. Poko- vo prazno butico! — Član S.N. pana je bila iz slovenske cer- 'p.J., Canonsburg, Pa. MIMOGREDE. Besedo imate! (Prispevek.) — Dragi Mimogrede, daj mi besedo! Svetovati hočem namreč naši Kovačevi Mici, naj pridno pred svojim pragom pometa. Nikar naj ne pometa tako, kakor pometa v domači naselbini, kjer se govori, d« .}., bodo seda*j naučili pometati k pred njenim pragom. Zadnjič se je spet popraskala tam, kjer jo ne srbi. Ali ni čudna ta naša Mica? Brihtna pa tudi, pravijo, da okrog ljudi hodi, pa bere cajtenge na račun drugih. Kadar pa zagleda kak prispevek v tej koloni, takoj pokašlja in kri ji šine v glavo. Ljudje, ki jo opazujejo, se ji pa smejijo.— Nekdo iz T. H. Binge! j-bongel ju v album! (Prispevek.) — V sredini izdaji "Prosvete" z dne G. aprila je bila v Zarkometu neka notica pod imenom "Bingelj." Bingelj pravi, da hodi neki član, ki je tudi član stare jed-note, na njih seje zgago delat. — Da, ravno onemu članu gre priznanje, ker vam pove resnico v obraz, da vam kar sapo zapre. O, da bi imeli vsaj deset takih članov, pa bi vi razpravljali o vašemu socializmu kje drugje, ne pa na sejah podpor- približala votlini, se nisem upal poklicati menico;~s tresočo roko jo je držal nnd Ata- TjOnP7nup hporo- -mr> 1 O l^nmilSlilln ___ l> da se mi bliža smrt. O Šakta! Poslušaj, brez obupa nesrečno skrivnost, katero sem ti prikriva- lino posteljo. Ta lepa in mlada deklica, napol oprta na komolec, se je prikazala bleda in z razpletenimi lasmi. Kaplje mučnega potu so se svetile na njenem čelu ; njeni napol ugasli pogledi so še poskušali izraziti njeno ljubezen in njena usta so se poizkusila smejati. Kakor od strele zadet, z očmi v njo vprtimi, razprostrtimi rokami in napol odprtimi ustnicami sem nepremi- la, da bi te "ne"storil7preve?nesTečnegaVi cen obstal. Globok molk vlada en hip med - - - -tremi osebami tega bolestnega prizora. Pu-ščavnik ga prvi pretrga ter pravi: "To bo samo mrzlica, ki jo je povzročil napor in če se udarno v voljo Boga, bo imel z nami usmiljenje." Pri teh besedah začne zastala kri zopet teči k srcu in z divjaku lastno gibčnostjo sem naenkrat prešel iz največjega strahu v in da bi ubogala svojo mater. Ne izkušaj me prekiniti z znaki bolesti, ki bi skrajšali še te trenutke, ki so mi odločeni za življenje. Še veliko stvari moram povedati in na u-tripljajih srca, ki so vedno sLahši ... na neznanem ledenem bremenu, ki ga moja prsa komaj vzdigujejo . . . čutim, da bom morala zelo hiteti." Čez nekaj trenutkov molčanja je Atala takole nadaljevala: B9 Sobota, 23% aprila 1927. ŽENSKI SVET ♦ 0 ********************** __Urejuje Mrs. Fannie Jazbec._ t' 4» * 4» + za lepoto in čistost. Gojimo to lepo čednost kolikor se da. Posvečajmo vso pozornost našim domovom, svojim družinam. Navajajmo naše otroke, da bodo ljubili snago in red, s tem bomo rešile že velik del naše vzgoje za mladino. Marie Prisland. iiiA. gobove juhe. Kisla gobova juha. V dva in pol kvorta slane, malo okisane vode kuhaj košček čebule, malo popra in par klinčkov. Istočasno praži osnažene gobe s presnim maslom, ko so se osušile, potresi nanje dve žlici moke in deni vse v precej eno juho. Ko še malo pre vre, žvrkljaj vanjo eno ali dve jajci in jo daj z opečenim kruhom na mizo. Gobova juha s smetano. Gobe osnaži, operi in popari. Zre-ži jih na kocke ali listke, pa ne predrobno. Deni v kozo dve žlici masti ali presnega masla, drobno zrezane čebule, ko ta zarumeni, strtega česna, zelenega peteršilja in gobe, pusti jih vreti, da bodo popile mokroto, ki so jo dale iz sebe; potem jih potresi z moko, zalij z ribjo ali zelenjavno juho, osoli in malo okisaj. Malo časa, preden jo daš na mizo, prideni malo kisle smetane in pusti, da še nekoliko prevre ter daj ajdove žgancc ali opražene žemlje poleg na mizo. -o- domaČa perutnina. Star petelin ali kokoš kakor divjačina. Osnaži in dobro operi starega petelina, položi ga v prostorno posodo in vlij nanj vrelo kvašo, h kateri si prilila malo vina. V njej ga pusti eden do dva dni. Nato ga nasoli in prav gosto pretakni s prekaje-no slanino. Potem ga položi v globoko kožico ali lonec, prideni mu žlico masti ter malo zelenjave in dišave, kakršne se deva j o h kvaši. V kožico prilij še malo kvase, potem ga dobro pokrij. Pari naj se približno dve uri. Nato deni petelina v dolgo ponev in ga postavi za nekaj časa v pečico. Ko je rumen, ga potresi z moko, in ko ta malo zarumeni, ga polij s smetano, čez nekaj časa še z juho ali tudi s kvašo. Ko dobro prevre, razrezi petelina, koščke pa lepo na krožnik zloži, da je kakor cel, in precedi nanj omako. Okrog' naloži krompirjeve rožičke ali pečenega krompirja. , SNAGA -- ŽENSKA DIKA. Vsaki ženski je kolikor toliko že prirojena ljubezen do snage. Vedno čisti, vedno pospravlja, prah briše, pometa, lika, vse to iz ljubezni in nagona, ki ga ima do snage. Lepa je ta čednost. Z dobro zavestjo se lahko trdi, da je vsestransko ukoreninjena pri naših slovenskih ženskah. Snaga in red sta priporočljiva tako iz zdravstvenega kot družabnega ozira. Večkrat je tudi družinsko življenje odvisno od snažne ali nesnažne gospodinje. Tu in tam se sliši pritožbe, da ta ali oni mož noče ostajati doma. Mogoče je v takih slučajih nepravilno gospodinjstvo vzrok, ki moža od doma odganja. Vsak mož ima rad čeden, pospravljen in snažen dom. Dobro mu tudi dene, če najde zvečer, ko se vrne z dela, svojo ljubo ženko snažno napravljeno, ki ga s smehljajem na obrazu pozdravi. Še bolj se mu pa obraz razsvetli, če ga žena malo povpraša, kako se počuti, če je truden, ali je moral težko lelati? Če poleg okusno pripravljene večerje najde še svoj dom snažno urejen, tak mož ne bo iskal tuje družbe. Srečen in zadovoljen bo ostal doma, v krogu svoje družine. Nasprotno pa, če moža trudnega in klanega žena z godrnjanjem orejme, če jo najde dan za inevom umazano in nepočesa-no, po hiši vedno in povsod vse razmetano, večerjo še morda n-žgana ali pa mrzla, potem - pač ni treba čuditi, če takega moža ne zdrži doma. Išče si boljše družbe kot mu jo more nuditi domača hiša. Logika, da mora biti mož z vsem zadovoljen v zakonskem stanu, je napačna. Žena mora gledati na ^vojo zunanjost ravno tako kot poprej, ko je bila še dekle. Kjer so majhni otroci, je res težava držati hišo vedno v redu, vendar se gotovo najde toliko časa, da si žena vsaj svež predpasnik nadene, ko zvečer mož pride domov. Seveda so izjeme, kot bolezen in druge ne-prilike, vendar je vsaki ženi neobhodno potrebno gledati na snago ?n red. Mi Slovenci nismo bogataši, da bi lastovali razkošne domove. Lahko pa s snago in redom napravimo naša skromna stanovanja prikuplji-va in vabljiva. Slovenska žena ima že od nekdaj nadarjenost KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE L F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO. ILL. <-> O-OO OO OOOO O OOOOOOOO QPO QQOOOQ<)<>000<}0 ni — ali obliki. Imamo najnovejše mode, barve, krasne obleke iz Volnenega blaga REKLCI V ENO ALI DVE VRSTI Z DVEMI ALI TREMI GUMBI, PODLOGA SKOZINZKOZ ALI LE POLOVICO. — NAVADNA VELIKOST 34 DO 44. — EXTRA VELIKOST 38 DO 50. ZAPOMNITE SI: Vsaka obleka ima dva para hlač — kar je zelo važno. Posebna cena za danes, sobota 23. aprila $X5.QO Za dečke obleke 4 kose Dobro izdelane in trpežne iz volnenega blaga, kasimirja ali mešanega. Velika izbera. S letovnikom in v dve vrste rekle, en par dolgih in en par kratkih hlač. Čudovito nizka cena, pripravno za nositi vsak dan. Vel. 8 do 17. $7*98 in $8.95 Obleke za dečke a telovnikom 4 kose DVOJE DOLGIH HLAČ. Najnovejše mode in barve za spomlad, svetle in pol-tfemne. Vse čista volna dvojne vrste rekle, telovnik in dvoje dolge hlače. Dobro zgotovljeno, tako, da lepo priatoja. Velikost od 8 do 17. Dve skupini, Af a pri vsaki lahko nekaj prihranite. Albert Lurie Co. prvo nadstropje. nemškega brodovja se bo vrnilo v domače pristanišče. Vse bi bilo boljše, kakor da ga prestreže na morju močnejši nasprotnik, s perspektivo 18 ur boja. (Dalje prih.) NA PRODAJ Lesena hiša 6 sob, kopalna soba, plin in elektrika. 1830 W. 23rd Str., Chicago, 111. Phone Canal 6270. x5 104 AKRE dobre zemlje Del Rio City. kjer je nad 20,000 prebivalcev, sadje, alfalfa in mlekarstvo; v»e opremljeno. Višja šola oddaljena milje, tekoča voda za namakanje, $10.000 improvements, $300 aker, pri.iite pogledat.. Tukaj rastejo pomaranče januarja. G. Box 858, Del Rio, Texas. _ 19-sss COLORADO — mlekarstvo prašič-jareja za žito. 25takoj, ostalo na lahka odplč. R. L. Johnson & Co., _H alyoke,_Colo^_ 52-sss PRODA HIŠO 2 FLAT, 5-5 in 6-6 sob, 2 centr. kurjave, porči zaprti, vse moderno. 4700 block Montana St. blizu North od Fullerton avc, _100-12 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O SLOVENCEM V NASELBINI IN OKOLICI naznanjam, da izvršujem karpentarska dela. — Postavljam garaže, porče in druga v to spadajoča dela. Cene zmerne in delo jamčeno. Se priporočam slovenskemu občinstvu v naklonjenost! MATH GORJANC, 1925 West 22nd Place, Chicago, 111. 5 O000OOO<><> V ali IZ JUGOSLAVIJE potujte po najkrajši in najhitrejši črti preko Bremena. Uživajte udobnosti slcvcčih novih parnikov črto North German LLOYD. Lepe in udobne kabine III. razr. Za popolne informacije vprašajte lokalnega zastopnika družbe NORTH GERMAN LLOYD 100 No. La Salle Street, CHICAGO, ILL. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne d^ name vloge, ter poiilj* don ar na vm dele sveta Kapital an preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohiitva' za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite* denar. Prodajamo tudi po koma« dih. Dovažamo na dom. Odprto-zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. Zidarska in cementna dela, kakor temelje, dimnike, stopnice, cementi* tU, popravljam fkiie, delam fsrai*. — Del* garantirano, cene nizke. JOE PRAZAN 2637 W. 21 st Str., Chicago, nt Phone t Roekwdl 4918 pa S. z rein. Pokličite, pridem k vam v svrbo dogovora* OEI,0 IZVRŠIM TAKOJ. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za na« ročila SB-prenos —■ drva in pnti* žanje pohištva ob Času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place. d > _ rn k . r . .. -V ; - • • - ■ _ • * ■ .i- -- , • - J , . . i i , AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 23. aprila 1927. ROZA SVETA S]>Ual A.- R. Haggard. "Jaz Masude še videl nisem! Nikdar nisem govoril takih besedi ! O vsem tem naklepu ne vem ničesar!" vzklikne Wulf in bledega obraza sta se brata spogledala. ' Govori dalje," je rekel Godvin, "razgo-varjamo se lahko pozneje." "Poleg tega," je nadaljevala Rozamunda in povesila glavo, "je Masuda pristavila še te-le besede: "Mislim, da uteče gospod Wulf evoji usodi. Če ga hočeš zopet videti, poslušaj njegove besede, če pa jih ne poslušaš, ne moreš nikoli več upati, da bi ga še kdaj živega videla. Sedaj pa pojdi, da naju ne najdejo; to bi pomenilo tvojo in mojo smrt, če pa greš, sem na varnem." "Kako pa je vedela, da utečeni?' Bal Wutf. je vpra- "Tega ni vedela. Rekla je samo, da ve, kako so spravili Rozamundo proč," je odgovoril Godvin z istim hripavim glasom.— "In potem V9 "£n potem— o! Ko sem imela izrecno Wul~ fovo povelje, sem šla, kakor v sanjah. Le malo se spominjam na vse. Pri vratih sva se poljubila in jokaje poslovila, in med tem ko se ji je straža poklonila, me je blagoslovila s pridržano sapo. Tedaj je pristopil vojak in rekel: "Pojdi z menoj, hči Sinanova," in šla sem z njim; nikdo se ni zmenil zame, kajti tisto uro» je čudna senca zakrila solnce — vidva tega v ječi bržkone nista videla — da se je celega ljudstva polastila velika groza, misleč, da pomeni gorje bodisi za Saladina, bodisi za Askalon. (Solnčni mrk, ki je dne 4. septembra 1187 — na dan predaje Askalona — zatemnil Palestius in povzročil v Jeruzalemu velik strah.) "V temi smo prišli do nekega kraja, kjer smo našfi med drevjem Arabca, ki je vodil dva konja za uzdo. Vojak je ogovoril Arabca ter mu izročil Masudino pismo, ki ga je prebral. Nato me je posadil na konja, in potem ko je vojak zajahal drugega, smo oddir-jali dalje. Naporno smo jezdili ves tisti večer in celo noč, v temi nas je vojak zapustil; ne vem, kam je odšel. Naposled sva dospela do tistega gorskega hrbta in se ustavila; z Arabcem sva pustila konje, da se odpočijejo, za-vžila stvari, ki jih je ime! seboj, tedaj pa sva uzrla poslanika in pri njem dva velika viteza. "Glej," je rekel stari Arabec, "tam prihajata brata, ki ju iščeš. Glej, pa zahvali Alaha in M asu d o, ki te ni nalagala, jaz pa moram nazaj." "O, srce mi je plakalo in zjokala sem se v veselju — zjokala in blagoslavljala Masudo in Boga. Arabec, Sin peska, pa mi je dejal, da moram moliti, če mi je življenje drago, da moram ostati tesno zagrnjena in preoblečena tudi pred vama, dokler ne pridemo v Jeruzalem. Kajti če bi me odposlanci spoznali, bi kaj lahko odrekli spremstvo balbeški prin-cezinji in Saladinovi nečakinji, ali me pa celo izročili njemu. Obljubila sem mu to in vprašala: Kaj pa z Masudo? — Dejal je, da bo urno jezdil nazaj, da reši še njo, kakor je bilo dogovorjeno in da me prav iz tega vzroka sam ne popelje v Jeruzalem. Kako mu bo pa mogoče doseči svojo namero", še ni vedel. Le toliko mu je bilo znano, da je bila skrita na varnem in da se reši, če jo bo volja. Ostalo pa vesta in zdaj smo po milosti božji vsi trije zopet skupaj." "Smo," je rekel Godvin, "ali kje je Masuda in kaj jo čaka, ko se je drznila izvršiti tak naklep? O, ali veš, kaj je ta ženska storila? Bil sem obsojen, da umrem mesto Wulfa — kako to, je postranska stvar, a izveš pozneje — in pripeljali so balbeško princezinjo, da se poslovi od mene. In prav pred Saladino-vimi očmi je Masuda igrala njeno vlogo in tako izborno te je posnemala, da je bil sam sultan prevarjen, in celo jaz sem bil prevar-jen. Prevarjen sem bil, ko sem jo objel prvikrat in zadnjikrat, d asi sem se v resnici sam čudil. Od takrat me plaši hud strah, dasi sem bil tukaj zopet prevarjen, kajti mislil sem, da sem se bal — za tebe. Poslušaj me, Wulf; vzemi Rozamundo in ji poišči stanovanje pri kaki gospej v mestu, ali še bolje, pelji jo v samostan redovnic svetega križa, odkjer se je nikdo ne bo upal odpeljati, in tam naj obleče njihovo oblačilo. Opati-nje se gotovo spominjaš, bila sva že z njo skupaj, in ona gotovo ne odreče Rozamundi zavetja." "Da, da, spominjam se, ko nas je vprašala •po novicah iz Angleške. Pa ti? Kam pa poj-deš ti, Godvin?" "Jaz? Jaz odjezdim nazaj v Askalon, da najdem Masudo." "Zakaj?" vpraša Wulf. "Ali se Masuda ne more sama rešiti, kakor je povedala svojemu stricu Arabcu, da se bo? In ali se ta ni povrnil tja, da jo vzame seboj?" "Ne vem," odgovori Godvin, "vem pa toliko, da se je Masuda podala v strahovito nevarnost radi Rozamunde in znabiti tudi radi mene. Pomisli, kakšne volje bo Saladin, ko naposled spozna, da je izginila ona, v katero je stavil toliko nade ter pustila na mestu sebe strežnico, preoblečeno v njeno obleko." "O!" se je oglasila Rozamunda. "Bala sem se tega, ali ko sem se zavedla iz nezavesti, sem bila že preoblečena, in ona me je pregovorila, da je vse v redu in da se vse to izvrši po Wulf o vi želji, o katerem je bila prepričana, da se gotovo reši." "To je ravno najhujše," je rekel Gpdvin. "Da izvrši svoj naklep, se ji je zdelo potrebno lagati; mislim tudi, da je govorila neresnico, ko je dejala, da je prepričana, da se obadva rešiva, dasi je zopet resnica, da se je v istini tako zgodilo. Jftazodeti ti hočem, zakaj je govorila neresnico. Zgodilo se je zbog tega, da bi mogla dati svoje življenje, da o-svobodi tebe, da se snideš z menoj v Jeruzalemu." Pri teh besedah ga je Rozamunda, ki je poznala skrivnost Masudinega srca, čudno pogledala, sama pri sebi pa se je čudila, kako je mogoče, da bi se mogla v zavesti, da je Wulf mrtev ali vsaj v kra.tkem umrje, žrtvovati zanjo, za Rozamundo, da bi jo mogli potem izročiti Godvinovemu varstvu. Vsekakor se to ni moglo zgoditi iz ljubezni do Godvi-na? Kako čuden način, da to dokaže! 1) POZOR! Vsi ljubitelji slovenske pesmi ČITAJTE! Na posredovanje Amerikanskega Slovenca je obljubila Viktor gramofon kompanija, da bo izdala večje število novih slovenskih plošč. Da je to velikega pomena za slovensko pesem in da je to v korist in ponos naroda in vsakega posameznega Slovenca in Slovenke, nam ni treba -še posebej povdarjati. Zato se bo te novice gotovo zveselil vsakdo, ki ljubi milo in nam tako drago slovensko pesem. Viktor kompanija, ena največjih kompanij svoje vrste, je začela delati s svojimi izvežbani-mi močmi in ima pripravljene svoje milijonske aparate, da da dostojno mesto tudi naši, do sedaj po naši lastni krivdi nekoliko zanemarjeni pesmi. Zato moramo tudi mi od naše strani storiti, kar možno, da se skažemo vredne tega zanimanja in sodelujemo po naših močeh. Pred vsem bi radi rekordirali pesmi in godbo, katero narod sam hoče, da bo pridno posegel po ploščah . Kompanija namreč reskira velike svote denarja za rekordiranje vsakega komada, če se ne proda zadostno število plošč, ima kompanija zgubo in posledica je, da noče izdelati več nadaljnih plošč. Na nas samih je toraj ležeče, ali bo naša mila slovenska pesem dostojno zastopana med drugimi, na nas je ležeče, kako visoko jo bomo dvignili in razširili. Zato poživljamo vse, katerim je ljuba divna naša pesem, da nam dopošlje imena in če mogoče tudi note onih slovenskih pesmi in skladb, katere so mu najljubše in katere želi, da bi se izdelale v ploščah. One pesmi, katere bodo najbolj v zahtevi, borno dali rekordirati. Nobene žrtve, nobene podpore se ne zahteva od nikogar, dana je vsakemu posebej le častna pravica, da sme sodelovati pri izbiri pesmi. Zato smo' prepričani, da ne bo Slovenca niti Slovenke, ki bi se teh pravic ne posla/JI (a) in tako sodeloval za povzdigo slovenske glasbe tu v tujini. Treba je le, da na poseben listek napišete imena vseh slovenskih pesmi, ki so Vam priljubljene in izpolnite doljni list ter ga nam do-pošljete najkasneje do 7. maja. (Zaznamujte kakovost petja in glasbe, ki Vam najbolj ugaja.) KNJIGARNA AMER. SLOVENEC Chicago, III. Imena mojih najljubših slovenskih pesmi in skladb priloženo pošiljam na posebnem papirju. Veselilo bi me slišati jih na gramofon v mešanem zboru ali kvartetu moškem zboru ali kvartetu.. ženski glas, solo ................... moški glas, solo .................... petju duetu .............. harmoniki ................. instrumentalni godbi, tamburici.................. I NAJNOVEJŠI PRALNI STROJ —WOODROW— Pralni stroj "WOODROW" pere že deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely. NAJHITREJŠE, NAJVARNEJŠE PRANJE NA SVETU. Dvakrat hitreje" deluje voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vode! Nobenih premikajočih delov v čebru, a vendar gre milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niagara. Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, z istim uspehom, kakor večjo množino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu. Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi ni treba imeti. Jekleno kolesje, in ves vrteči se mehanizem- oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen. PROTI GOTOVINI ALI NA LAHKE OBROKE. JOSEPH MANTEL trgovina z železnino m pohištvom. ELY, MINNESOTA. Še nim am gram of o- Imam Viktrolo v hiši........... na v mojem domovanju. S tem odobrujem delovanje A. S. za povzdigo naše mile slovenske pesmi tu v tujini in jo bom povsod priporočal (a). Razume pa se, da s tem ne prevzamem nobene osebne obveznosti. Le doni, živi pesem naša! Podpis .......................................................... Naslov .......................................................... Izrežite in pošljite na Knjigarno Amer. Slovenec. Seznam- najljubših pesmi nam lahko posije v uva-ževanje vsak Slovenec ali Slovenka, če je naročnik ali ne, brez ozira na mišljenje. Posebno bomo upoštevali nasvete slovenskih trgovcev s ploščami. Naročniki, pokažite ta oglas vsem drugim, združimo se vsi v lepi ideji za povzdigo divne naše pesmi! NAZNANILO. 0<><>00<>0000000<><>00000000000000000000000 PISANO POLJE 0<>0^00<>^^ Dr. P. A. Tominec: L u C i I Razmerje posameznih veroizpovedi med seboj. (Konec.) Ni moj namen, tu zavračati ugovore, ki jih nasprotniki katoliški cerkvi tako radi očitajo, kakor n. pr. inkvizicijo itd., ker bi to presegalo meje te knjižice. Vendar se mi zdi u-mestno opozoriti vsaj na par točk. Le kdor pozna neizmeren vpliv rimskega prava, more razumeti način postopanja skozi celo tisočletje nasproti krivo-vercem. Tudi juristom je bilo tedaj krivoverstvo zločin zoper človeško družbo; bilo mu je to večji zločin kakor veleizdaja. Kdor je seveda zatopljen v današnjo zakonodajo, ki prestopke zoper zemeljsko veličanstvo zasleduje z najostrejšimi kaznimi, prestopke zoper božje veličanstvo pa pusti nekaznovane ali pa jih kaznuje le malenkostno, — prestopke bogoklet-stva, ki so se nekdaj kaznovali s smrtjo, pa komaj pozna, — tak seveda ne bo razumel tedanje splošno vel javne zakonodaje. Vpoštevati je tudi treba, da so imele krivoverske ločine tedanje dobe, kakor n. pr. albi-genzi in dr., več ali manj revolucionarne namene, proti katerim je država morala nastopiti že iz golega načela samoobrambe.. Toliko mimogrede. Vodilna misel katoliške cerkve je bla slej ko prej vedno ista, kakor navodilo sv. Avguština: K veri se nihče ne sme siliti; in v posameznih slučajih je eerkev celo sama nastopila zoper prestrogo izvedbo tedaj veljavnega državnega prava. Prepričana je bila in je, da pripada končna sodba v vesti vsakate-rega edinole vsevednemu Bogu. Držala se je načela: Kdor strpljivost zase zahteva, jo mora dovoliti tudi drugim. Posebno velja to pravilo o ta-kozvani clržavnopolitični strp-ljivosti do raznih veroizpovedi v mejah kake države. To pravno načelo vseh modernih držav obstoji bistveno v tem, da je država strpljiva do raznih verskih družb, ki v njej obstajajo bodisi po ustavi ali po kaki pogodbi ali radi kake po dolgotrajni navadi posvečene pravice. Samoposobi umljivo je, da je te vrste strpljivost v popolnoma katoliški državi brezpredmetna; potrebna pa postane po nauku katoliške cerkve takrat, kadar bi njeno postavno priznanje več koristilo kakor škodilo. V tem smislu je veliki papež Leon XIII. sam rekel: "Vendar zato cerkev nikakor ne obsoja vladarjev držav, ici radi velike koristi ali zabranit-ve velikega zla z vedenjem in dejanjem trpe razne vrste bo-gočastja v svoji državi." Toda država se mora varovati, da tu ne prestopi določenih mej. Čuvati se mora predvsem popolnega brezverstva, ker bi si država s tem, kakor je bilo že omenjeno, sama sebi izpodko-' pala temelje obstanka. Kot popolnoma nesrečno je torej treba zavračati načelo r Ločitev cerkve od države. Kljub vsem morebitnim koristim, ki bi iz tega za cerkev izvirale! Ne samo nauk sv. cerkve, ampak že naravna etika nas uči, da sta država in cerkev poklicani, da složno delujeta za skupen blagor državljanov. Prav tako malo bi državi koristila tudi prevelika prostost v priznavanju vsemogočih veroizpovedi, ne samo radi tega, ker temelji to naziranje na popolnem indiferentizmu, ampak tudi radi tega, ker ni zlepa hudobije na svetu, ki se ne bi dala skriti pod okrilje kake tako-zvane "veroizpovedi." Ugovor, ki ga navajajo nasprotniki, češ, da resnica že sama na sebi tako močno deluje na ljudi, da ji ni treba še državnega varstva, je prav tako nespameten, kakor če bi kdo hotel odpraviti vse ječe in kazni, češ, da bo višja moč nravnosti in čednosti sama po sebi zmagala nad krivico in hudobijo. Res je sicer, da niti čednost niti pravica kot taki ne potrebujeta državnega varstva, pač pa ga potrebuje slabotni državljan, ki bi drugače nedvomno podlegel pod silo laži in zapeljevanja. Resnica, ljubezen in pravičnost so torej one tri sestre, ki naj bi vodilo versko strpljivost in urejevale razmerje med religijo in državo v versko mešanih državah. Resnica prepoveduje vsako ljubimkanje z zmo-jto in zahteva neizprosno teoretično - dogmatično nestrplji-jvost nasproti zmoti. Ljubezen j do bližnjega je pa duša in je-'clro praktično - državljanske ' strpljivosti, ki pa naj ne bi o-jstala mrzla strpljivost do dru-goverca, ampak se povzdignila do prijaznega mišljenja in do resničnega spoštovanja druj.'0-vernih sodržavljanov, četudi obsoja vsebino njih religioznega prepričanja, kolikor je ta vsebina zmotna. Pravičnost končno naj bi v'adala nad dr-žavnopolitično strpljivostjo kot kraljica ter naj bi bila tisti nepremagljivi mejnik, ki naj bi versko svobodo ne stavil samo pod varstvo postave, ampak tudi pod varstvo vesti. Srečna država, kjer vladajo v slogi te tri sestrice: resnica, ljubezen in pravičnost. Slavnemu občinstvu v Chicago naznanjam, da še vedno izvršujem svojo obrt, kakor preje. Ker imam dobro pomoč, se obrnite zanesljivo na mene. Tudi stanujem v hiši kjer imam- obrt. Noč in dan na razpolago občinstvu. Andrew Glavach 1941 West 22nd Street Phone, Canal 5889 Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in u-ložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vagi prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate Jahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrosite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem inestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vai denar. JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILL. CHICAGO & CLINTON STS.f Wm. Redmond, predsednik Chas. O. Pierce, kasfr Joseph Dun da, pomožni kasir . j \ *