219. številka. Ljubljana, v ponedeljek 26. septembra. XXV. leto, 1892 SLOVENSKI MARBU fihaja vsak dan ivrier, iaimli nedelje in prasnike, ter velja po poiti prejemati sa avstro-ogerske dežele aa vso Teto 1P> gld., r.n pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld., /n jedem |MK 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ta Četrt leta 8 gld. 30 kr,, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za taje dežele toliko već, kolikor pofitnina snafia. Za oinantla plačnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se ocnanilo jeden krat tiska, po r> kr.f. če s« dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravniitto je na Kongresnem trgu St. 12. Dpravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ocnanila, t. j. vse administrativne stvari. Jubilej francoske republike. V dan 22. t. m. praznovala je vsa Francija veliko slavnost, obhajala jo stoletnico, kar je bil zrušen kraljevski prestol francoski in proglašena prva republika. Narod francoski se je bil tedaj konečno otresel uničujočih ga bremen in si ustanovil temelj svobodnemu in neoviranemu napredovanju. Prvi republiki ni bil sojen dolg obstanek. Mlada svoboda praznovala in utrjevala ho je tedaj b krvjo, ki je tekla kar v potokih, in to je pomagalo krepki individualnosti do veljave. Dne 18. maja 1804. 1. proglašen je bil zmagonoBni vojskovodja Napoleon Bonaparte cesarjem in narod pozdravil ga je kot takšnega s silnim navdušenjem, dobro čuteč, da je novi vladar, čeprav je oživil staro monarhijo, maziljen z demokratičnim uljem, da torej ves trud za jednakost, bratstvo in svobodo vender ni bil zaman. Slava Napoleonova sijala je le malo časa, sreča se mu je kmalu izneverila. Na samotnem otoku v Velikem oceanu preminol je veliki mož, ki je hotel strmoglaviti vesoljni svet, sam in zapuščen. Začela se je doba restavracije, Ljudevit XVIII. in Kari X. skušala sta uveljaviti to, kar je za vse čase uničila revolucija, a ni bo iima posrečilo. Narod je bil dovolj probujen in zaveden, ter se je njijinim poskusom odločno upiral. Nezadovoljnost je bila splošna, nastala je julijska revolucija in Kari X. moral je bežati v inozemstvo, njegovo mesto pa je zavzel prvi kralj iz rodovine Orleans, Louis Filip. A tudi ta, navidezno demokratični in narodni kralj se ni mogel vzdržati; burno leto 1848. vrglo ga je s prestola, nastala je druga republika, katero je silovitim načinom dne 2. decembra 1852. ugonobil netjak prvega cesarja, lokavi Napoleon III, kateremu pa tudi ni bilo dano ustanoviti dinastijo; poraz pri Sedanu bil je tudi njegov poraz, narod se je obrnil od njega in se v tretje izrekel za republiko. Tretja republika traje sedaj že 22 let in je imela doslej štiri predsednike: Tbiersa, Mac Mahona, Grevva in Carnota. Koliko ima življenske sile v sebi, vidi se že iz tega, da je srečno prebila hudi krizi, prouzročeni prva od Mac Mahona, druga od častihlepnega Boulangerja. LISTEK. Dve seji. Izvirna peklenska humoreska. Spisal Samo. (Dalje.) III. nTi fiombran petelin, Da te orel ni vzel, Ki si tri ur'ce prezgodaj, Oh prezgodaj zapel!" (Koroška narodna). Preduo je Žveploust nadaljeval, namazal si je znova jezik s hudičevim oljem. Okrepčan je zopet povzel besedo. „Prve dni Bvojega bivanja na Dunaji nisem vedel, kje mi glava stoji. Ta neprestan lirum in ropot, krik in šum, žvižganje, brlizganje in zvonč-kanje konjske železnice „trauma y a", doneči klopot konjskih kopit po trdem granitnem ali asfaltnem tlaku, drdranje hitrih fijakarjev, glasno ječanje in stokanje težko obloženih velikih vozov, ta vedno naprej hiteča množica, drveča se neprenehoma šumno od ranega jutra do pozne noči po širokih krasnih ulicah, vie to me je nekako prevzelo, zmedlo. Naša ualoga ne mora biti razpravljanje o okol-noBtih, katere so rodile prvo republiko, niti podrobno ocenjevanje njenih dobrih in slabih stranij. Nazori niso v tem jedini; poleg pretirane slave, najti je temno obsodbo. Gotovo je to, da je prva revolucija vzbudila ves narod in mu ucepila zavest, da je kot narod suverensk gospodar na svoji zemlji, da je osvobodila tlačeni tretji stan in mu pridobila človeške pravice, katerih dotlej ni imel, skratka, da je proglasila osobno svobcdo, jednakost vseh državljanov in proklamirala prava človeSka in — to je dovelj! Mnenja, katera državna forma je boljša, ali republika ali monarhija, so zelo različna. Znano pa je, da uo latinski narodi nekako po naravi bolj zavzeti za republičansko formo, ker ugaja njihovi naravi in njihovemu temperamentu bolje, nego monarhija. ReBnico tega nazora potrja zgodovina zadnjih desetletij našega veka in če je v Italiji narod še vedno udan dinastiji in se še ne unema za republiko tako kakor drugod, uzrok je temu hvaležna udanost za kralja in za dinastijo, ki je združila razkosano domovino in ji zagotovila »poštovanje in ugled v vsem svetu, nikakor pa ne prevladanje monarhičnih načel. Ves politični svet je prepričan, da je sedanji republiki zagotovljena bodočooat, ker ima vse prebivalstvo za soboj in ker je v nekaterih kritičnih trenotkih pokazala, da je trdna in da se naslanja na voljo naroda. ' Francoski pretendenti zapravljajo svoje imetje v inozemBtu, njih privrženci pa gine-vajo, kakor jutranja rosa od prvih žarkov vzhajajočega solnca. Stranka, na katero bo bo doslej monarhisti v prvi vrati naslanjali, jedina, ki je imela kaj upliva na narod in mogla delovati v interesu pretendentov, francoski klerikalci, so se po uplivu papeža Leona XIII. odpovedali monarhističnim aspi-racijam in se večinoma oklenili republike, katera je s tem v notranjosti konsolidovana in glede ustavne forme jedina ter sposobna za napredek iu srečo. Vrh tega i»a je tretja republika povzdignila tudi oškodovani ugled Francije na zunaj. Država postala je zopet, kar je bila in bode vedno, vele-važen faktor v evropski politiki, katera važnost se je še podvojila, odkar se je Francija približala mo- Kakor osel pred goro sem stal ob lepih palačah in punosuih privatnih hišah, pred javnimi zgradbami, zijal po dolgih, dolgih ulicah, okrašenih z duhte-čitni nasadi. Več kakor jedeukrat sem se izgubil iu zašel v Prater ali k Dunavu ali pa v Sehbubrunn. Vender svojih dolžnostij nisem pozabil. Grem na vseučilišče. Lepo poslopje je to, veliko poslopje na prijaznem kraju ob krasni cesti „Ringtf, o kateri trdijo, da jo najlepša na zemlji. Stopim v čedno, prostorno dvorano, vso kamenitno, kjer stojo svetli gladki stebri. Tu dvorana, katero zovejo „aula", je za to, da so mladi učenjaki, »dijaki* imenovaui, po njej sprehajajo. Kakor sem opazi), bilo jih je uaiveč onega rodu, ki je selil svoje krive nosove pri neki priložnosti čez Rudeče morje. Manjšina mladih učenjakov, sprehajujočih se po „auli", so krivonose in kad raste tovariše pisano ali prezirno gledali, in take imenujejo .antisemite". Tako vBaj sem pozneje slišal. Jaz, seve, Bem bil tudi antisemit. — Vsakdo, ki pride notri, leti takoj „k črni deski", stoji li njegovo ime pod rubriko „ Denarna piBina". Tako je stopil tudi mlad mož, širok in plečat, z naučali, malimi brkami in vijo-letnim nosom t, a, gledal, gledal in strastuo zaklel. S tem si je takoj pridobil mojo simpatijo. gočni slovanski državi — Rusiji. To je velikansk korak. Republika je s tem Bebi zajamčila bodočnost, zajamčila svetu mir. Ta tesna zveza se ne snuje samo iz simpatij obeh narodov, katere simpatije so stare in z obeh stranij iskrene, snuje se tudi iz vkupnega interesi katerega imata obe državi. Korist posamnika navezala je Francijo na Rusijo in narobe in zveza, ki se naslanja na vkupno korist, ne da bi nalagala zavezniku zato kakih bremen, taka zveza ni efemerna, ampak trdna in trajna. Zato pa je slavnost, ki se je praznovala dne 22. septembra po vsem Francoskem, ne samo zgodovinske važnosti, ampak tudi manifestacija rusko francoske solidarnosti. Deželni zbor kranjski. V Ljubljani, 23. Beptembra. (IV. Beja.) (Konec) — Dež. predsednik baron VVinkler potrdi, da so prostori mestne nemške ljudske šole res nedostatni, istotako je pri nižji gimnaziji. Ministerstvo pa je pripravljeno zgraditi novo poslopje za vso gimnazijo, ako se mu da primeren prostor. Potem bi se našlo dovolj prostorov v starem gimnazijskem poBlopji za ljudske šole. Glede vnanjih otrok odgovarja opazkam poslanca Svetca in navaja nekatere statistične podatke. Pobi. G rasa el i i pravi, da bi bilo zanimivo zvedeti, kje je zajemal posl. ScbatTe.r svojo podatke. (Dr. Schafier zakliče: Seibst gesehen) G)vorn;k dvomi, da bi bil dr. Schafler vse sam videl. Mestna občina ima iste neprilike zaradi šolskih prostorov tudi pri slovenskih šolah. V Ljubljani je težko dobiti šolskih prostorov v privatnih hišah. Za otroški vrt se zdaj iščemo pripravnega poslopja. Pri stari realki je bilo tudi tako, da je bila razdeljena v dveh poslopjih. Na dekliški šoli je uspeh dober iz druzih uzrokov. Če na deški šoli ni tako, nikakor niso prostori krivi slabemu uspehu. Vzprejemati slovenske otroke v nemško šolo je pedagogiški nesmisel. Na nemški šoli se je itak moralo pomagati s sloveuščino, Če se je hotelo kaj doseči. Naj se poučuje samo v nemškem jeziku, potem bomo še le videli, kakšui bodejo uspehi! Posl Svetce rcplikuje na kratko nekaterim predgovornikora. Z vnemi zuameuji prijazuosti se mu približam in ga uljudno vprašam po slavuoznani VBeučiliščni knjižnici. Skraja me srpu pogleda in »umno zavihti težko gorjačo v roki, potem pa me spozna vrednemu, govoriti z menoj in se mi predstavi: „Medicinec Grlohlad". Prime me pod pazduho in me vodi iz vseučilišča, češ, da greva v biblijoteko. Čudno bo mi je sicer zdelo, da učeni Dunajski gospodje niso bili toliko pametni iu niso dali zidati knjižnice kar pri vseučilišču. No, bo že imeli svoje uzroke. Medicinec me je dovedel v poslopje, nič menj elegantno iu ukusno zidauo nego univerza. Komaj vstopiva, že nas obkroži cela tolpa črno oblečenih človečkov. Jeden odnese dijaku klobuk, drugi palico, tretji mu slači ogrtač. Slednje sem s strahom opazil. Mislil sem, da nuju bodejo popolnoma slekli. No, do tega ni prišlo. — Sedla sva za jedno lepo pogruenih miz; radoveden sem pričakoval učenih knjig. Ni jih bilo, pač pa je prinesel črni človek dve čaši. „A Kriig'l LOger g'fallich!" mrmral je in postavil čašo rumene tekočine pred me. Bal sem Be peneče se pijače, ali dijak grdo zarenči nad menoj: „No, kaj zijaš, hudič! Pij! Allons, pijva bratovščino Iu Spoznal me je t Tako sem se prestrašil, da Poročevalec K lun pravi, da nemška dekliška šola ima zato bolji upeh, ker ne lovi slovenskih otrok, tudi „sehulveremska" šola ne vzprejeraa otrok, ki ne umejo nemški. Na deški mestni nemški šoli pa se ni postopalo tako Strogo in bilo je toliko slovenskih otrok, da se je nameravalo deliti oddelke v slovenske in nemške. To bi bil pač čuden uzor nemške šole! Sedanji liberalizem sega predaleč, ker stavi državo nad pravico roditeljev, po izgledu starih poganskih držav. Uplivajmo na roditelje, da pošil)ajo otroke v dobre šole, mnogi roditelji, ki se ne zavedajo svojih narodnih dolžnosti, dali bi se poučiti. Prostor za gimnazijo bi se hitro našel, če bi ministerstvo imelo resno voljo. Navede več tacih prostorov, posebno pa vojaško oskrbovalnico. Tam bi bilo prostora dovol) tudi za druga državna poslopja, za katera bode skrbeti. Deželna vlada sama utegne priti v tak položaj, da si bode morala graditi svojo hišo. Tisti, ki imajo take prostore, jih pa nečejo dati in stuvijo pretirane zahteve. Gospod naučni minister pač nima resne volje, da bi kaj ukrenil, ker še ni storil nobenega pripravljalnega koraka. Tu nam je dodati iz poročila, kar smo izpustili zadnjič zaradi pomankanja prostora. Po izkazu deželuega šolskega sveta z dne 31. avgusta 1. 1892, št. 1930 D. Š. S., je na Kranjskem vseh šol 305, učiteljskih služeb pa 552. Letos so bile ustanovljene tri nove šole, namreč v Dolgi vasi (Lienfeld) na Kočevskem, v Svibuem, okraji Krškem, iu v Lešuh, okraji Kudoljškem, razširjenih je bilo 6 šol, učiteljsko osobje pa se je od lanskega leta pomnožilo za 26. Dosledno se je pomnožila tudi potrebščina normaluošolskega zaklada, ki znaša za 1. 1393. po predlogu finančnega odseka 831.659 gld., za 9982 gld. več, kakor v zadnjem zasedanji potrjena potrebščina za 1. 1892. Večina tega povikšanja spada na aktivitetne užitke učiteljev, pri katerih so se plače mimo letošnjega leta pomnožile za 5657 gld.; dopolnilne doklade k plačam so večji za 50 gld., službene doklade za 2302 gld., opravilne doklade za 159 gld., stanarine za Ljubljanske učitelje pa za 290 gld., nagrade in podpore so veči za 1035 gld. Če skupno pokritje 22.254 gld. primerjamo 8 potrebščino 331.659 gld., se kaže primaokljej 309.405 gld., ki naj Be na podlagi § 2., drugi odstavek deželnega zakona z dne 28. decembra 1. 1884., poravna z 10% priklado na dokladi za dež. zaklad podvržene neposrednje davke; ti davki so po državnem proračunu od tioaučnega ministerstva za I, 1892. predpisani s 1,576.506 gld., 10% šolska priklada torej znaša 157.650 gld., ali po odbitem znesku 1000 gld. zaradi odpisanih davkov vsled uim 156.700 gld. Pravega primankljeja, ki ga bo treba pokriti iz deželnega zaklada se torej kaže 152.705 gld. ali okroglo 152.700 gld., to je za 14.000 gld. več, kakor za 1. 1892. Z ozirom na vse to linam'ni odsek predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Proračun normalno-šolBkega zaklada za leto 1893. s potrebščino 331.659 gld., z zaklado 22 tisoč 254 gld. in s primankljejem 309.105 gld., ali okroglo 309.400 gld. se potrjuje. .-x-- sem p 1 čiiše izlil. Jako učena glava je moral biti, in veliko spoštovanje sem dobil do vseh medicincev. 1'oŽuril sem se z .bratovščino". „Ali ta blblijoteka," mu rečem, „ta biblijo« teka )6 jako nenavadna." „K:tj boš kvasil!" odgovori mi. „Ta blblijoteka je jako imenitna, se pravi! Le sem zahajaj, pa boš Imel vedno mnogo v glavi." ,Povej mi," prosim ga, „koliko let Že Študiraš?" „Ti si prava pokveka! Govoriš kakor zadnji lilister. Ko bi ne bila ravnokar pila bratovščine in ko bi ne pričakoval, da .se v kratkem poboljšaš, takoj bi ti jedno zasoli I ali te pozval na sable ali kar si bodi. Ker pa vidim, da imaš vsaj dobro voljo in da se daš rad poučiti in pa ker boš danes vse plačal, kar bova tu zapravila, zato ti povem, da imam sedaj netto 18 semestrov. Razumeš Ytt „Da, devet let! Oj, ko bi bil le jaz tudi že tako učen!" vzdibnem. Toda s tem Beiu so mu moral močno zameriti. Stežka ga potolažim s tem, da mu posodim 50 foriutov avstr. velj. „Kaj bo pa filistri, kakor si prej rekel?" (Dalje prih.) 2. V pokritje tega primankljeja se bode leta 1893. pobirala 10% priklada na celo predpisano svoto vseh direktnih davkov, torej zlasti od rednega davka z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem davku, pH hišni najemarini in hišno-iaz-rednem davku, pri pridobninskem in dohodninskem davku po vsej deieli. Nedostatek v znesku 152.700 gld., kateri se potem še pokaže, naj se pokrije iz dež. zaklada. Deželnemu odboru se naroča, da sklepu pod točko 2. pridobi Najvišje potrjenje. 4. V rubriki III. »Potrebščina* dovoljuje se c. kr. deželnemu šolskemu svetu revirement po dogovoru z deželnim odborom. 5. Potrebščine normalno-šolskega zaklada za 1. 1892 , katere bi utegnile vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sveta dogovorno z deželnim odborom nastati, pa bi presegale proračun, bo pokriti iz blaga j ničnih preostankov leta 1892. Predlog vzprejme se brez ugovora, in se konča seja ob 2. uri popoludne. Popoludanska seja. Ob 4. uri popoludne nadaljevala se je seja ter bo se rešile še ostale točke dnevnega reda. Posl. Š u k 1 j e poroča o računskem sklepu deželnega zaklada. Finančni odsek predlaga : Računski sklep deželnega zaklada za I. 1891. b skupno potrebščiuo 904.129 gld. 4Va kr., b skupnim pokritjem 839.173 gld. 381 ., kr. ter b končnim primanjkljejem 64 955 gld. 66 kr. in imovinski raz-kaz istega zaklada za I. 1891. s skupno imovino 2,023.455 gld. 61 kr , z dolgovi 181.579 gld. 65 kr. torej b končno Čisto imovino 1,841.875 gld. 96 kr. se odobrujeta. Dalje stavi imenom fiuančnega odseka nastopno resolucijo: Z ozirom na očividne zapreke, katere nastanejo uspešnemu delovanju deželnega zbora vsled prekasne predložitve računskih sklepov, dalje z ozirom na denarno izgubo, prouzročeno po pomnoženih tiskovnih troških, naroča se deželnemu odboru, naj Bkrbi za to, da se bodo računski sklepi deželnega zaklada in drugih zakladov, ako se deželni zbor prej ne skliče, dogotovili in tisku izročili vsaj do 30. aprila. Predlog in resolucija se vsprejmeta brez razprave. Posl. Žitnik poroča o prošnji županstva v Šmartnem pri Litiji za uravnavo ceste od Kamna do Šmartna. Ker nameravana preložitev ceste ni potrebna in bi morda res zadostovala uravnava, pri kateri bi dežela le prihranila, stavi finančni odsek predlog: Prošnja županstva v Šmartnem pri Litiji za uravnavo ceste od Kamna do Smartnega se odstopi deželnemu odboru, da v smislu sklepa deželnega zbora z dne 18 novembra 1890. dotično delno Črto pregleda ter vse potrebno ukrene glede uravnave. Vsprejme se.. Daljni dve točki Be odstavita z dnevnega reda, kakor žo zjutraj jedna, ker je poročevalec poslanec Hribar opravičeno odsoten zaradi smrti svojo sestre. Prošnjama „Mari janišča* (poročevalec posl. Vi š ni kar) in „L'chtenturnovega sirotišča" (poročevalec posl. Žitnik) se ugodi: Zavodu Marijanišče v Ljubljani se za vzdrževanje štirirazredno šole vsled sklepa z dne 31. marca 1892 dovoljena podpora 500 gld. zviša ua 600 gld iz sirotinskega ustanovnega zaklada, kojega potrebščina se torej zviša za 100 gld. Vodstvu triraz-relnu ljudske šole v Lichteuturnovem sirotišču se dovoli v nakup šolskih učil 50 gld. podpore iz sirotinskega zaklada. Posl. K 1 u u poroča o treh prošnjah učiteljskih vdov, ki se rešijo nastopno: Učiteljevi vdovi Magdaleni Vrančič dovoljuje se iz deželnega zaklada jednokratna podpora v znesku 50 gld. — ProSnji učiteljske vdove Franjo Legat za triletno podporo za izgojitev njenih otrok se ne more ustreči. (Prosilka ima Se postavno pokojnino in vzgojnino za otroke, posebne ustanove pa ni za take prošnje.) — Učiteljevi vdovi Heleni Čok bw dosedanja miloščina letnih 100 gld. iz učiteljskega pokojuiuskega zaklada podaljša za tri leta t. j. za 1. 1893., 1894. in 1895. Vsled tega se pomuožuje potrebščina učiteljskega pokojninskega zaklada v naslovu : „Miloščine." za 100 gld. Posl. Vi š nikar poroča v imenu finančnega odseka glede zastave deželne hiše št. 3. v Salen-drovih ulicah v Ljubljani za posojilo 100.000 gld., katero se je vzeto pri mestni hranilnici v Ljubljani za gledališki stavbinski zaklad, ter stavi nastopni predlog: Visoki deželni zbor naj sklene: 1. Deželni odbor se pooblašča, da za posojilo v znesku 100.000 gld , katero se je zaradi pokritja nedostatka pri gledališkem stavbinskem zakladu najelo pri mestni hranilnici v Ljubljani, sastavi hišo št. 3 v Salendrovih ulicah, katera je lastnina dežele Kranjske ter upisana v zemljiški knjigi katastralne občine mesto Ljubljana pod uložno št. 260. 2. Deželnemu odboru bo naroča, da temu sklepu izposluje najvišje pritrjenje. Predlog se vsprejme brez ugovora. Posl. Lavrenčič poroča o prošnji gospodarskega odbora trga Postojine glede podpore za naprave vodnjakov v Postojinskem trgu. Ker je prošnja res nujna in se čuti potreba dobre pitne vode posebno ob priliki vojaških vuj, ki so vsako leto okoli Postojiue in je tam nastanjenih mnogo vojakov in konj, podpira to prošnjo. Občina sama ne zamore teh stroškov, ker ima že tako velike doklade. Upravni odsek predlaga: Oskrbništvu tržkega premoženja Postojin-skega se iz deželnega zaklada, kot prispevek k napravi novega vodnjaka v Majlandu, za popravek vodnjaka v Kotu in napravo vodovoda dovoli podpora 500 gld. Posl. Pak i ž podpira ta predlog, da se ne bode reklo, da kmetski poslanci niso za napredek mest in trgov. Nadeja se, da bodo jednako podpirali tudi zastopniki mest in trgov opravičene želje kmetskih občin. Predlog se je potem vsprejel brez ugovora in zaključila seja ob 1 a6. uri. Prihodnja in zadnja seja je v torek zjutraj ob 9. uri. Politični razgled. Mtlofraiije tfežele. V Ljubljani, 26. septembra. Delef/aclji. V kratkem sešli se bodeta delegaciji; o podrobnostih razpravnih predmetov se še nič ne ve. Ker bodo prvikrat zastopani tudi Mladočehi, nadejati se je zanimivih razprav v avstrijski delegaciji, a tudi ogerska delegacija ne bode tako jednoglasno obravnavala, kakor prejšnja leta. KosButhova stranka, stoječa na programu iz 1. 1848 , misli letos svoje želje iu uazore pojasniti v delegaciji. Razen cerkveno-političnih vprašanj prdejo na vrsto še druge, na Ogerskem jako popularne reči, tako dveletno vojaško službovanje in vojaška akademija. Deželni »bori. V češkem duž. zboru odgovarjal je namestnik grof Thun ua interpelacije zaradi napadov čeških delavcev na nemške izletnike. Zavrnil |e tožbe Nemcev in na pudingi sodne preiskave dokazal, da ho bili pač jedenkrat Nemci nekoliko tepeni, da so pa bili sami krivi, ker so mirne ljudi naravnost izzivali. Drugih prask pa ni bilo; tu in tam je bilo nekaj prepira, drugega nič. — Tudi v moravskom dež. zboiu odgovoril je namestnik ua slično interpelacijo glede dogodkov pri volitvah v Prostčjovu, da Be ni nič nedopustnega zgodilo, da so Nemci faktične dogodbe svojevoljno zavijali iu v svet pošiljali neresnične in izmišljene trditve. — V u i ž j e a v s 11 i j s k e m dež. zboru je vsaka seja buruejša od prejšnje. Protisemitje postopajo brez-ozirno iu osvetljujejo gospodarstvo levičarjev in upliv namestnika na način, ki sicer ni parlamentaren, a bodo morda vender uničil sladko govorečo a korumpirano liberalno stranko. — V gališkem dež. zboru spravil je posl. vite« Koz!owsky vj>ra-šanje o verski šoli v ooravnavo. — V buko v in-s k c m dež. zboru postalo je na8|>rotstvo mej Kumim i in koaliruuo manjšino uprav sovražno. Ku • mutisku večiua razveljavila je volitev vladnega kandidata barona Ka prija samo da si zagotovi večiuo pri volitvah v dež. odbor. Manjšina se vsled tega več ne udeleži sej in tako delajo Rumuui, kar jim je drago. Vlada so je doslej držala jako reservirano in ne skuša ujdivati na nobeno stran, želeČ, da se razpor razvije iu konča normalno. — Te dni zaključili bodo vsi še zborujoči deželni parlamenti svoje seje. Tržaška prosta luka. V Trstu začeli bo poBuemaje vzgled Rečanov intenzivno agitacijo, katera ima svrho pridobi ti vlado, da bi zopet ustanovila prosto luko. Deželni zbor Tržaški vzprejel je v tem zmislu sestavljeno resolucijo in v kratkem oglasile se bodo tudi druge poklicane korporacije. To agitacijo zavrnil je „Frein- denblatt' v oficijozoem članku kratko in krepko, češ, da ni prav oikakega upanja, da bi ae to zgodilo. Viiaiije države. Srbske razmere* Mej radikalnim prebivalstvom v Hadžibegovcu in liberalno administracijo prišlo je do odkritega boja. Prefekt poslal je uradnika z nekaterimi žau-darji v Hadžibegovac odstavit občinskega načelnika. Ljudstvo *e ji uprlo, prišlo je do boja, tako da je trajalo streljanje skoro celo noč. Jeden orožnik je bil v boju ustreljen, ranjenih je pa mnogo. Vlada odposlala je koniike v tisti kraj, ker je razburjenost jako velika. Husija in Turčija, Ruski veleposlanik izročil je turški vladi posebno noto, v kateri protestuje Rusija zoper vzpre-jem Stambulova in nekako prikrito preti, če bi hotela Turčija kaj storiti glede pripoznanja Kobur-žana. Politični krogi pripisujejo tej noti veliko važnost. Berolinski listi dokazujejo, da bi morala Rusija, če ji kaj všeč ni, prositi druge velesile, da* vse vkup« stoie pri Turčiji potrebne korake. Ako bi Turčija ne mogla plačati zaostale vojne odškodnine, mogla bi Rusija osvojiti si, seveda v varBtvo svojih tirjatev, Armenijo iu to bi utegnilo postati jako nevarno, zato naj Turčija čim prej poplača ves svoj dolg, Rusija postala je, odkar se je Gieru faktično umaknil, dosti bolj brezozirna. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima jutri zjutraj ob 9 uri svojo zaključno sejo. Na dnevnem redu je proračun gledališkega zaklada za I. 1893., proračun deželnega zaklada in rešitev raznih prošenj, mej njimi nekatere važne o šolskih, gospodarskih iu cestnih zadevah, druge pa zasobnega sodržaja. — (Družba sv. Cirila in Metoda) je prejela veliko zbirko večinoma trdo vezanih knjig od gospe vdove dež. poslanca, Klize Robičeve. — Čast. prvomestnica Kranjske ženske podružnice, gospa županja Lsop. Šavnikova je poslala ob podružnični ustanovitvi do sedaj najobilnejši jeden-kratni donesek, 293 gld. 10 kr. Presenetilo nas to ni, na trdi skali stoječi slovenski Kranj čuva namreč 'v sebi skaluatih ženskih značajev. — Prva Ljubljanska moška podružnica pošilja 120 gld. 30 kr. in „slovenski k 1 u bu pa „k o r o š k o kat.- političuo društvo" v Gelovci 100 gld. češ, ker uprav naša družba najbolj potrebuje pod* pore radi vedno množečih se svojih zavodov. Naklonili bo družbi nadalje ž e n s k a Šentjakobsko Trnovska podružnica koj ob svoji ustanovitvi 60 gld.; Ženska in možka podružnica v Kamniku 98 gld. 50 kr. dohodek veselice z dne 4. sept.; č. gosp. J. Keršič, župnik v Jesen'cah, mesto običajnih formalnosti 30 gld. povodom izleta Ljubljanskega Sokola na Jeseuice; č. g. Fr. Le k še, kapelan v Vojniku, 26 gld. kot podružnični prvo-mestnik; za družbo naudušeni Vi t es lav pod Krvavcem (Cerklje na Gorejskem) 15 gld.; g. Fran Silvester iz Vipave 12 gld ; č. g. Fr. Krek, kapelan v Cerkljah, 10 gld , nabranih o rojstvenem duevu presvetlega cesarja v večji družbi; g. pravnik Fran Regallv 7 gld, 31 kr., nabranih v veseli družbi slovenskih učiteljev na Duuaji; g. A. V i-rant 6 gld, nabranih mej Dolenj. Sokolom pri izletu v Družinsko Vas; gosp. Ivan Globočnik, tajnik ^Slovenskega bralnega društva" v Kranji, 6 gld., katere so zložili Kranjski rodoljubi ob priliki sklepa kegljanja za dobitke na korist bralnemu društvu; g Karo lina Lap ujne iz Idrije 5 gld., „Stari Slovenec11 2 gld. in gosp. abiturijent Frd. Gomil Šok 1 gld., ki so ga zložili dijaki na primiciji č. bratov Vavpotičev v Ormuži. — Gin-jenim srcem se Vam zahvaljujemo, častite Slovenke in dragi Slovenci, na Vaši dejanski radodnruosti napram naši družbi. — Sveta brata Ciril in Metod V*m bodita za to priprošnjika ; višnji Bog pa bodi Vaš večni plačnik. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — f Pevski zbor „Glas beno Matice") ima jutri 27. septembra ob osmih zvečer v Knežjem dvorci svoj redni glavni shod, na katerem se bode volil nov odbor za dobo jedoega letu. Ker je to i z vestno važen Čin, jo želeti, da bi se p. n. člani udeležili shoda j>tav mnogoštevilno. — (Stoinpetin dvajsetletnica zvonar ne S u m a k s o v e v Ljubljani) praznovala se je včeraj slovesno. Slavnost! udeležili so se g. deželni predsednik baron W i n k I e r z rodbino, g. deželni odbornik ccb. svetnik Murnik, trgovinske zbornice predsednik g. Perdau, več zastopnikov duhovščine in prijateljev rodbine Samassove. Gg. Župan Grasselli iu knezoškof Missia sta se opravičila, da sta uradno zadržana. Ob lf%9. uri bila je slovesna sv. maša pri sv. Jakobu, potem pa se je vršila slavnost. Deželni predsednik baron W i n k I e r pripel je po nagovoru g. Alberta Sa-masse zaslužnemu livarju g. E beri u zlati križec za zasluge in končal s klicem: Bog ohrani našega milostivoga cesarja! Po koučani slavnosti bil je skupni obed za delavsko osobje, v ožjem rodbinskem krogu pa slavnostni banket. Pri obeh bilo je mnogo naudušenih napitnic. Popoludne ob 4. uri pa je bila zabava na Koslerjevem vrtu z godbo in plesom, katere se je udeležilo vse delavsko osobje z rodbinami. — Gospod Albert Samassa izročil je povodom praznovanja 125letnega obstanka Ljubljanske zvonarne 150 gld. magistratu, da jih razdeli due 25. t. m v meBtui hiši za uboge. To velikodušno darilo bilo je včeraj opoludne razdeljeno mej hvaležne reveže, nahajajoče se v mestni hiši za uboge. — Dalje poklonil je g. Albert Samassa vsoto 1000 gld. za ustanovitev fonda za vdove iu sirote delavcev svojega zavoda. — (Strah pred kolero.) Prijatelj našega lista nam piše: V soboto popoludne so je počasi pomikal Čuden voz po Martinovi cesti. Na vozu bil je velik zaboj, krsti podoben in poleg njega visela je črna zastavica. Voz spremljala sta dva BtraŽnika resnih obrazov in za vozom korakal je znan zdravnik. Nekatere ženske, zapazivši ta šumni „konvoj" raznesle so po svoji soseščini bliskoma vest, da je — kolera v Ljubljani in da so prvega mrtveca ravnokar pripeljali od južnega kolodvora. Ta vest vzbudila je seveda po nekaterih delih mesta veliko senzacijo in še večji strah. Ta strah pa se je spremenil v splošno veselost, ko se je poizvedelo, da na tistem vozu niso peljali za kolero umrlega, tem več — dinamit za dolenjsko železnico in da je dotični zdravnik povsem slučajno korakal ravno za vozom. — (Mejnarodna kolesarska dirka z Dunaja do Trsta,)" 500 km. daljave, vršila se je včeraj. Dirkači, katerih je bilo šestnajst, odpeljali so se z Dunaja v soboto dojjoludne ob 10 uri. Na vsi progi nastavljeni su bili biciklisti, da pokažejo dirkačem pot in jim pomorejo, ako bi česa potrebovali. Take postaje so bile na progi od Maribora do Trsta: v Slivnici, Slovenski Bistrici, Konjicah, Vojniku, Celji, Žalci, na Vranskem, v Trojanah, Krašnji, Trzinu, Ljubljani, Vrhniki, Logatci, Planini, Postojini, na Razdrtem, v Senožečah, v Sežani, na Opčini in konečao v Trstu. Vsi dirkači , katerih vsak je imel svojo številko, dospeli so včeraj v Ljubljano v času od s/4 na 8. uro zjutraj do 1 r'> ure popoludne, v Trst pa od 2 ure do 1 36 ure zvečer. Zmagal je član Dunajskega kolesarskega društva ,Wanderlust" Josip Sobo tka (št. 16) ki je dospel v Ljubljano ob 7 uri 42 minut zjutraj, v Trat pa ob 2 uri 45 sekund popoludne. Vozil se je 28 ur 45 sekund. — Drugi je bil Oton W o k ur k a, (št 14), ki je dospel v Ljubljano ob 8 uri 12 minut, v Trst pa ob 2 uri, 1 minuta 20 sekund iu 88 je torej vozil 28 ur, 1 min. 20 sek. Sobotka ga je prehitel samo za 35 sek. Tretji je bil Josip F i s c h e r (št. 11.) iz Monakova ki je dospel v Ljublljano ob 8 uri 12 minut zajedno z VVokurko, v Trst pa ob 2 uri 25 min. 20 sek. iu se je torej vozil 28 ur, 25 min , 10 sek. — Četrti je bil Friderik T r i n k a u s (št. 9), ki je prišel v Ljubljano ob 9 uri 15 min., prehitel potem pred njim 7ozečega se G. B a c h m a n n a (št. 5) ter dospel v Trst ob 2 uri, 5 1 min. 2 sek., dočim je prišel Bach manu šele kot šesti v Trst in to ob 8 uri 24 min. 28 sek. Trinkaus vozil se je 28 ur, 51 min , 2 sek., Baeluranu pa 29 ur, 24 min., 28 sek. Peti je bil Josip Lugors (št. 20), ki je dospel v Ljnbljauo ob 9 uri 32 min., na potu pre hitel Bachmanna iu prišel v Trst ob 3 uri 17 min. Vozil so je 29 ur, 17 min. Sedmi je bil Jul. B I u-muuer (št 1), ki je prišel v Ljubljano ob 10 ari 23 min. v Trst pa ob 5 uri, 28 min. Vozil Be je 31 ur, 28 min. Dirkač št. 3, Henrik baron K seli e e I*, ki je prišel v Ljubljano ob 10 uri 20 min., zaustavil je tu vožnjo. Pri Dunajskem Novem mestu napadel gaje neki obe. k luža bo i k, ga psoval in vrgel s kolesa in to is same objestnosti, ker jo bil dirkač zavozil na pot za pešce. Navzlic, temu, da si je baron Esebeck nogo nekoliko pohabil, nadaljeval je vožnjo in se pripeljal do Ljubljaue, kjer jo je moral zaustaviti, ker mu je bila noga preveč otekla. Slava Bogu, da je to zakrivila nemška uradna oseba, kajti če bi bili kaj takega storili slovenski kmetski fantje, nastal bi bil strahovit krik in vik in čitali bi bili doige tožbe o surovosti in nebrzdanosti našega prebivalstva. — Zanimanje za to dirko bilo je splošno in jako veliku. V Ljubljani zbrano je bilo mnogo ljudstva, ki je pred kavarno „Pri slonu" čakalo dirkače in tako tudi v Trstu. — Dirkače spremljal je pomorski kapetan G r d e Š i č, ki misli na biciklu potovati v Tunis. — (O s n o va 1 n i shod podružnice družbe s v. Cirila in Metoda za mesto Radovljico in okolico) bode dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji g Matije Klinarja. Po zborovanju pelo bode „slovensko pevsko društvo Triglav." K temu zborovanja vabi osnovalni odbor najuljud-neje vse prijatelje družba sv. Cirila in Metoda. — (Občinske volitve) V občini Obrh v političnem okraji Črnomaljskem izvoljeni so v občinski odbor gg.: Mihael Mušič, posestnik v Dra-gatušu, županom; Mihael Gorše, posestnik v Za-pud|U, in Jožef Mušič, posestnik v Dragatušu, pa občinskima svetnikoma. — V občini Cerklje v političnem okraji Krško voljeni so bili v občinski odbor gg.: M hael M ar in ček, posestnik v Župeči vasi, županom, za obč. svetovalce pa Mihael Žibert, iz Račje vasi, Janez Arh iz Velikega Podloga, Janez Tancik iz Krške vasi, France Škorhnc iz Dolenje Skopice, Martin MarinČiČ iz Gorice, Janez Vene iz Drnovega, Anton Groziva iz Velikega Mraševa, Franc Pacek iz Velikega Miaševa in Martin Kun-tanč iz Cerkelj. — (V šolskih zavodih „ Slogi O i h- v Gorici) je vpisanih letos 200 otrok, mej njimi 41 dečkov, v štirih razredih. V otroških vrtih se je oglušilo na novo že 61 utrok, da jih je z lanskimi nad 100. Skupaj je torej v slovenskih šolskih zavodih, katere vzdržuje društvo „Sloga" z dobrovoljnim! doneski požrtovalnih slovenskih rodoljubov v Gorici, 300 otrok. Brez izredne požrtovalnosti goriških rodoljubov iz vse dežele ostalo bi teh 300 otrok izročenih italijanskim šolam, kjer bi ne čuli materine besede in se potujčili. — (Redek s I u č a j.) Vas Plave na Goriškem je Bvoie vrste unikum, ker ima v svoji sredi dva pravoveljavna župana. Jeden župani na levem bregu Soče v občini Deskle-Plave, drugi pa na desnem bregu v občini Anhovo. — (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) ustanovila se je v nedeljo v Sežani. Lldeležitev mnogobrojna. Oglašenih nad 60 udinj Bamo iz Sežane (brez okolice, v kateri se še ni nabiralo udinj). Predsednico voljena gospa Marija Mahorčič, namestnea gospa Antonija Gabršček ; blagajničarica gosjiica M>ci Mahorčič, nam gospica N. Stolfa; tajnicam gospica N. Pitamic, nam. gospia Josipina Kosovel in gospica Maša Dolenčeva. Pravila so se takoj odposlale na višje mesto v potrdilo. N a v d u š e nos t j e o b Ć a. Zanimanje veliko. Žvele vrle Sežanke ! — (V Tržaških zavodih „Družbe svetega Cirila in Metoda) vpisalo se je dozdaj pri sv. Jakobu v otroški vrt 82 otrok, v prvi razred 110, v drugi 70, v tretji 68 in v četrti razred 60 otrok, skupaj torej samo v ta zavod 390 otrok. Potem naj se p\ reče, da slovenskih šol v Trstu ni treba! Ti otroci so skoro iz jednega samega mestnega okraja. Tudi v otroška vrta v Rojanu in na Greti se otroci vpisujejo marljivo. — (Italijanskega vina) uvozilo se je od prvega due, ko je stopila v veljavo ■ inska klavzula, to je od 27. avgusta do 17. septembra v Trst 73 853 hektolitrov. Večiua tega vina odposlala se je naprej na Ogersko. Telegrami ^Slovenskemu Narodu": Dunaj 26.septembra. Pri obravnavi proti obtožencem zaradi carinskih in drugih prevar v Bukovini stavilo je sodišče porotnikom 39 vprašanj. Od zagovornikov nasvetovane pre* inumbe je sodišče večinoma odklonilo. Dunaj 26. septembra. Saški kralj se danes zjutraj pripeljal in bil na severozahodne železnice kolodvoru od cesarja presrčno pozdravljen. Po predstavljanju častnih kavalirjev ogledal si je kralj častno kompanijo in se potem s cesarejm odpeljal v Schoubrun. Montauban 26. septembra. Grof Uaus-sonville zastopajoč grofa de Pariš izjavil na banketu rovalistov, da so ti v verskih in nrav-nili rečeh papežu brezpogojno pokorni, ukazu pa, naj se oklenejo republike in odpovedo nadi oživiti monarhijo, da se bodo sicer z vsem spoštovanjem ali odločno upirali tudi v bodoče. Razne vesti, * (Dunajski Sokol) na Favoritih priredi v soboto dne 1. oktobra v dvorani g. Kappla v X okraji, HimbergerstraBse 41. akademijo v spomin sedemdesetletnici, odkar ae je rodil pokojni oče češkega Sokolstva brat Jindfich Fiigner. Začetek ob 8. uri zvečer. Po akademiji, pri kateri sodeluj« tudi orkester „Sokola Favoritskega" je ples Čisti dohodek namenjen je fondu za napravo društvene zastave. * (Ruska carica — samaritanka.) V Ivangorodu vršile so se začetkom tega meseca vojaške vaje in to ob navzočnosti cara in carice. Pri teh vajah ponesrečila sta dva vojaka; jednemu je bilo roko odrezati. Car in carica pohitela sta takoj na lice mesta in zaukazala, da je ranjenca spraviti v dvorni vlak, da pride čim prej v bolnico. Carica pokleknila je poleg ranjenega vojaka, pomagala, da so ga pripravili za pot in šla ves čas kraj njega ter uprav Hamaritansko skrbela ."anj in za skrbno in dobro postrežbo. * ( Po d j " t c n popotnik.) Danski žurnalist VViren se je zavezal potovati okolo sveta, ne da bi izdal krajcar denarja. PovBod si hoče kot novinar izposlovati prosto vožnjo, hrano in stanovanje. Podjetni mož odpotoval je v London, odkoder pojde v Čikago, San Frančiško, Honkong, Indijo, Suez in preko Pariza zopet na Dansko. 7.-».«>oo golil limrjew glavni ju dobitek velike f>0 kraj carsku loterije. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bode žrebanje že dne 15. oktobra. ZYOM" sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Zalivala. Podpisanca si štejeva v dolžnost, izreči tem potem najsrčnejšo zahvalo slavnemu čitaluiAkunm iu slavnemu delavskega bralnega društv • udboru, vrlim pevcem, gospodom udom in njih gospem in gospodičinain, ki so z denarjem ali drugimi darovi odboru prišli na pomuč, oddelku slavne požarne brambe pod vodstvoin vrlega g. D ruš ko vica, kateri vsi so pripomogli, da je slavnostna veselica dne lb. septembra t. 1. v korist družbi a . Cirila in Metoda pri gospodu l1. < J rud n u tako sijajno izpadla ter družbi prinesla 113 gld čistega dohodka, dalje vsem onim, ki so se veselice udeleževali, našim sosedom iz Cerknega in iz Spodnje Idrijo, riuloi'Aim pevcem iz Cerknega, ki so nas s svojim milim petjem do v po no noč razveseljevali, kakor tudi g. županu Janezu Grudnu in častitima odbornikoma gg. Pavletu (i rudnu in Kajetanu pl. P re m o rs taj n u iz Jeličinega vrha za njih lepi vzprejeiu in izborno postrežbo. Vsem še jedenkrat: bog Vam plati sroterno! V Idriji, dne 21. septembra 1892. -A.. ^ToTT-eLlc, X"1. Lapajne, predsednik. blagajnik. Tujci: 25. septembra. Pri Malici i Grof Pettenegg, VVeittenhiller, Dorth, Tierman, Kachler, Dnleschal, Gomerman, Graaier, Rosenthal z Dunaja. — Miiblbock iz Beljaka. — Kohlert iz Gorico. — Krainz iz Maribora. — Keiniger iz Dalmacije. — Sorko s Krškega. — Schorr iz lierolina. Pri jasnem kolodvora t Dr. Fleischer, Bocca iz Monakovega. — ReuBche iz Zagreba. Tržne cene v lAjiil>ljaiil dne 24. septembra t. 1. Plenica, hktl. Rež, Ječmen, „ O"'61, Ajda, „ Proso, „ t&oruza, , Krompir, . Leča, „ Grah, , Fižol, , Maslo, Mast, Speli rriAeii «gr. j'^h! krti 2.1 5 8f> 4 55 2 76 6 04 504 4 40 2 77 10 — 10 -. 8 - - H4 — 68 '—56 Speti povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . , Goveje meso, kgr. Telečje „ , Svinjsko , w Koitrunovo „ a Pišanec...... Golob...... Seno, 100 kilo . . . Slama, „ B . . . Drva trda, 4 rjuietr. . mehka. 4 1(1.! kr. 1,-64 —(80 H « ij-lt) j!-64 — 60 — 64 fr-W -15 I 1 96 1 69 50 Meteorologično poročilo. J Ćas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrica v min. 24. sept. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 736*9 mm. 7350 mm, 7358 mm. 14 0« C 23-6» C 16 8» C brezv. si. svz. si. zah. megla jasno d. jas. 0-00 u. w a. v tO iri 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 737-2 nm. 736-9 mm. 788-0 mm. 14-6« C 23 2» C 16-4« C brezv. si. vzb. si. zah. megla d. jas. d. jas. 20 00«. dežja. malom. Srednja temperatura 18*1° in 181°, aa 4*2» nad nor- XD-CLaa.ade»icsi borza dne 26 septembra t. 1. včeraj Papirna renta.....gld. 96*30 Srebrna renta.....„ 96*10 /Jata renta....... 115 50 5°/0 marčna renta ... „ 100 40 Akcije narodne banke . . B 992*— Kreditne akcije .... „ 31175 London......., 119*65 Srebro......., —*— Napol........„ 9 50l/g - C. kr. cekini...... 568 Nemške marke .... a 5877*/■ -4"/n državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ Ogerska zlata renta 4"/,....... Ogerska papirna renta 5" „...... Dunava reg. Brečke :"»" „ ... 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4''," 0 zlati zast. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 B Tranmav-drnst. vel j. 170 gld. a. v..... danea gld. 9655 . 96 25 „ 115-70 „ 100 40 ■ 992 — . 312-— . 119*65 »» n 9 50«/, • 5*K7 ■ 58*75 140 gld. 25 kr. 185 . 25 . 112 - 70 . 100 - 45 . 122 - 75 , 117 , »O , 190 ■ *"—' m V3 . 50 . 152 - 25 „ 238 - 50 . Izkaz avatro-ogerske banke z dne 23. septembra 1892. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 439,873.000 gld. (-f 8,933.000 gld ) Zaklad v gotovini . 28i,228.o00 Portfelj.....147,286.000 Lom bard..... 27,374.000 Davka prosta ban-kovčna reserva . . 44,693.000 (■ (+ (— 7,847.000 4,594.000 l,4S4.OO0 724.000 ki pripada poslovni branši in je usposobljen za agontova-nje, ki govori nemški in slovenski ter je dobro znan v lijubljnuiikem mestu in more položiti malo varščino, si lahko osnuje trajao in dobro službo kot poslovodju iiglednegn MHekaranćaega iavo«>! jtilli tovnren ima v največji izberi in po najnižjih tovarniških cenah v zalogi FRAN DETTER v Ljubljani nasproti železnemu raoct-u. lin Nlarem trgu *i. 1. Št. 71./Pr. Razpis službe. (1061—2) l*rl deželnih dol»ro«lcliilli zavodih v l^fubijani je na dernialol»i;i('-iioiii oddelku izpraznjena služba primarija b stalno letno plačo SOO (osmih sto) goldinarjev, z aktiviLetno doklado 120 (ato dvajset) gld. in šestimi v pokojnino uštevnimi petletnicami po 100 (sto) gld. ProBilci za to službo morajo biti doktorji vsega zdravilstva ter prošnje, katerim je priložiti dokazilo o starosti, o znanji slovenskega in nemškega jezika, dalje o dosedanjem službovanji, izročiti podpisanemu deželnemu odboru