Štev. 28. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 8. julija 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či še cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa pláča po 31. marci, je prí sküpnom naslovi, cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; l|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% í cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipét reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Državni kokot. Mi, Prekmurci, smo vsi jako velki prijateli kokotov. Pa ne samo dnes, naši očaki so tudi takši bili. Što to ne bi rad vörvao, naj ogledne naše narodne pripovesti in v njih s svojimi očmi najde, da se od kokoteka na telko mestaj guči, kak od káčov. Od teh pa se itak več pripovedavle, kak bi to trbelo. No, pa püstimo stare kokote, gučimo rajši od državnoga kokota, šteri je po Pravični poti prišeo k nam, ali bole povedano, po Pravični poti sem ga prineseo v nahrbtniki v domači kürnjek. V nahrbtniki? Istino pravim, v nahrbtniki sem ga prineseo domo, v tistom nahrbtniki, šteri je za zavce in jerebi bio pripravleni. Jerebi sem ne mogeo dobiti, zavcov ešče menje, (te slednje so pobrale metelice z dvema nogama..) kokota so mi pa dali in zato sem ga prineseo domo. Pa Je to brezi nevole šlo? o ne, bratje mojj; vido me je eden poštenjak in doma na tihoma zašepetno svoji Marjanki: — Čüj, žena, jaz že znam, što nosi zgüblene' nedeliške kokote. V nahrbtniki je nosijo vö z vesi . . . Pa takši človek, Šteri lovino ima pri nas . . . — Joj, ka gučiš ti ded? so se prestrašili dobra Marjanka, ali zato so vörvali in dale povedali sosidi, Veroni, da »tovaja« pa že imamo. — Koga pa? — To ti nesmem ovaditi, ar kaj pa či komi poveš, pa de velka navola ... Znaš, tisti, šteri naše kokote odnaša, tüdi po dnevi s puškov hodi . . , Vište, tak je bilo. Ali bole povedano: tak se je začnola moja velkak nevola s tem državnim kokotom. Za tovaja šo me imeli, po pravici pa, je te moj kokotek samo zato prišeo prek Nedelice, ar pošilja iz Lendave prek te vesi pela k nam. Pa naj bo, Marjanka so že itak zvedli, da so se zmotili, zato pa rajši to povem, kak je bilo, da sva s kokotekom srečno prišla domo. Žena je nikak ne bila zadovoljna ž njim. Vardevala ga je in povedala, da je za nikaj. — Düša dobra, sem jo proso, to je vendar államski kokot, tomi püsti bedra na meri, te je ne zato, da bi ga ocvrla. Te kokotek je za pleme. To je eden plemenski kokot. Med tem so pa prišli v kühnjo mali, eden bole radoveden kak drügi, pa so deževala pitanja proti meni, kak da bi se vsi pala toča z oblakov. — Što ga je prineseo ? — Zakaj ga je prineseo? — Odked si ga prineseo ? — Kda bomo ga jeli ? Sto in sto takših pitanj sem mogeo poslüšati in na nje odgovoriti. Kak sem edno pitanje rešo, je že počilo drügo, kokotek pa, te moj državni kokotek, se je nikak ne krščansko začno oponašati, tak, da sem se na konci prestrašo in püsto deco s kokotekom, naj napravijo to, kaj njim je vola, samo da naj jaz ne vidim. In oni, o betjarje, so napravili svoje. Sklenili so, da ga zajašejo. Srednji dečkec ga je za šinjek lovio, velki ga je za rep držao, te najmenši pa je U na njega silo, ka bi ga zajahao. Hm, vej Človik dela načrte, Bog pa je izvrši . . . Ali, kak bi že povedao? — zdaj je moj kokotek prekrižao človeške načrte, ar je napravo prrr, potem pa — črrr! in fertig šipa v okni, fertik kokotek v kühnji, zletelo je vse v zrak, jaz pa v kühnjo, žena tüdi kühnjo, deca v jok . . . in tak naprej, bio je takši dirindaj, da kaj takšega nemore niti Ljubljana, či tüdi je tam žemla za rajnški, ne pa za tri krone edna, kak pri nas. Kokotek se je bojao od moji mali junakov, mali junaki od moje palice, jaz pd pogleda žene, žena se je bojala, kaj pa či kokotek odleti ta, odkec je prišeo, k oblastnomi odbori v Maribor. To se pravi, da smo se vsi bojali, da smo vsi bežali, vsak v svoj kraj, samo edina moja dobra ženica je bežala za kokotekom. Črepinjo na tleh so pa bile mirne, no one so se ne genole s poda. — Pridite mi pomagat! nas je zvala žena, da je sprevidla, da nikak ne lada s kokotekom. Zroki kmetske zaduženosti. Naša država je po večini svojega prebivalstva kmétska, polodelska. Ta večina se kaže čüti na vsakom poli našega državnoga živlenja. Na socijalnom poli je velko pitanje pri nas agrarna reforma. Po drügi državaj majo v tom pogledi dosta več skrbi brezposelne delavce po fabrikaj dokeč mi to v maloj meri čütimo. V gospodarskom pogledi se je pri razločni študijaj gospodarske krize v državi ponovno pokazalo, i povdarjam, da naša gospodarska kriza obstoji ravno v tom, da polodelavec. ki je najvekši odjemalec fabrički i rokodelski izdelkov, nema občen tej predmetov küpivati i zato vse gospodarsko živlenje peša. Pá tüdi na političnom poli se to jako pozna. Niedna narodna skupščina skoro nema telko kmetski poslancov kak ravno naša. Kmetski stan je teda pri nas tak važen činiteo, da z njim mora vsaki računati, ki sé šče Spüščati na delo v javnom živlenji i naše gospodarsko življenje de zvekšega takše kakše gospodare zmožnosti bo meo naš polodelavec. Med najvekša pitanja naših polodelavcov pa poleg agrarne reforme spada brezi dvojne pitanje, kak de polodelavec, plačüvao dugé. Ka njemi najmre vala, či se njemi podeli zemla, či pa je zaduženi tak, da si niti nemre odihavati. Dosta se je že od toga Pisalo i kušalo na tom poli. Žalostno, da se je vnogo delalo samo za to, da bi razločni politiki zvodili z nemogočimi oblübami kmetsko lüstvo v svoje politične tabore, ne pa so pri tom vidili položaja tak kak je i ga po svojoj dobroj düšnoj vesti kušali rešiti. Poglednimo malo v to pitanje! Kde je največ dugov ? Razmeroma je v našoj državi nájveč dužen slovenski polodelavec. Nekaj namali menje hrvatski, potom pa pridejo srbski poledelci. Zrok tomi pa je različnost, življenja. Dokeč se naš polodelavec, ki je že preci napredüvao, komodno namesti na svojem domi i pri tom küpüje ne samo Pohištvo, nego tüdi vso obleko, pridelavleta hrvatski i srbski kmet vse to doma. Srbski kmet i zvekša tüdi hrvatski je od pet do glave v domačem obleči. Pri njem teda eden glavni izdatek peneza odpadne. Po tej ugotovitvaj bi Človik mislo, da je teda najvekša nevola s polodelskimi dugami ravno v Sloveniji, da je to pitanje ravno pri nas najbole žereče, pa je ne istina. Nasprotno, največ nevole majo z kmetskimi dugami ravno v Srbiji, malo menje na Hrvatskom i najmenje pri nas v Sloveniji. Pri tom, se zna da mislimo na celotno Slovenijo vküper. Či ščemo pa ločiti našo Slovensko krajino od Preka, potom moramo priznati, da je Prinas to pitanje ne tak zadovoljivo kak tam Prek, Ka je tomi zrok, da je nevola polo- delski dugov ne tam najbole silna kde je polodelavec najbole zaslüženi? Zrok toga pitanja so nej višina izposojene šume, nego njihovi previsiki intereši. V Srbiji Plačüjejo od posojila hemalokrat po štirideset i ešče več procentov intereša Navadno tam posojüjejo tak, ka mora dužnik Prinesti tistomi, ki njemi je posodo, vsako nedelo od sto dinarov po eden dinar intereša; to pa pride na leto 50—55 procentov. Na Hrvatskom so interešje od 20—30 procentov i v Sloveniji tam Prek po 7 do 10, pri nas pa od 9 do 20. Nekak bi pravo, da mora biti doprinešeni zakon, da nede nihče smeo več intereša pobirati kak to določi zakon i s tem bo pomagano Siromaki polodelavci. Pa je ne tak. V Srbiji majo že takši zakon, pa ne pomaga nikaj. Živlenje i njegove nevola človeka silijo, da se nemre v tom pogledi držati zakona. Kda je Človik v nevoli, te ne gleda na zakone, négo prosi peneze i je vzeme, kak njemi je što da. Zanimivo je znati, kakši zroki tiščijo pri nas intereše dol, da so neprimerno nižiši kak v Srbiji i na Hrvatskom. Že ponovno smo povdarili v našem listi, da je pri posojili ne glavno kelko intereša dobim, négo to kak mi je zagvüšana šuma. Ci je tistomi, ki posojüje zagvüšana šuma, da se njemi niti najmenje ne trbe bojati za njo, te rad da na fal intereš peneze. Nasprotno pa, či je šuma mogoče ne zagvüšna prosi dosta, da se njemi v kratkom časi splača z interešom šuma, i je dobo nazaj svojo posido. Garancija pa je v Sloveniji i na Hrvatskom gvüšna, dokeč v Srbiji skoro nikša ne poznajo. V Sloveniji na Hrvatskom, Vojvodini i Dalmaciji so vpelane grüntnice ali zemljiške knjige. Zemljiška knjiga mi potenci kaže kelko ma što negibajoče vrednosti, kelko je na vrednošči že duga, ali pa je imanje čist od vsakoga duga. Grüntna knjiga je tak zaneslivi svedok človekovoga negibajočega imanja, da je postanola prislovna da majo lastniki grünt pravzaprav v grüntnici ne pa doma v hatari, to se pravi, da se samo tistomi pripoznavle grünt, šteroga imanje je v zemljiškoj knjigi zapisano, ne pa vsikdar tisti, ki imanje v istini hasnüje. Zemljiška knjiga je tüdi javna knjiga, kama vsaki lehko notri pogledne, i ka je najvažnejše, pa je to, da lastivnik slobodno svoje imanje zastavi, to se pravi, da sme na svoje imanje vzeti peneze na posido. Vse te lastivnosti, na štere se vsaki popunoma lehko zanese, so od prevelke važnosti za duge polodelavca. Či komi ščemo posoditi i bi rad znao kelko ma vrednošče; idem i poglednem v zemljiško knjigo, či bi rad popunoma, gvüšen bio za svoje posojene peneze, te si ešče s privoljenjem lastnikovim lehko svoj dug tabuleram na njegovo imanje. Pa ešče več: niti mi ne trbe iti gledat v zemljiško knjigo, nego mi sodnijska oblast izpiše popunoma zanesli- vo vse podatke iz zemljiške knjige tistoga, komi posojüjem. I to zadnje je velke važnosti. Či najmre polodelavec Zvedi, da je kder daleč kakša posojilnica, štera na falejši intereš davle peneze kak domača, potom pošlje ta samo izvleček svoje zemljiške knjige i na to že lehko dobi na imanje peneze. Vsega toga pa v Srbiji nemajo. Zato pa tam nemre siromak polodelavec dobiti posojila, štero bi njemi kaj hasnilo i ga zmoglo iz nevole. Tam cvete takzvane „zelenaštvo,“ ali kak mi pravimo užura. Tam polodelavec svoj mali dug dosta bole občüti kak naš svojega vekšega. Da Hrvatje pri svoji grüntnicaj tüdi zadosta velki intereš Plačüjejo pa moramo iskati vzrok v tom, da majo premalo posojilnic. Nikoga nega, ki bi vse odvišne i prišparane peneze med narodom zbrao i je s pomočjov posojilnic davao potrebnim na falejši intereš. Tam majo zvekše ves penezni obračaj v rokaj bankirje. Državni svetnik v Belgradi, dr. Ahčin je napisao nedavno edno lepo knjigico od kmetski posojilnic, kde pravi, da se ma slovenski polodelavec zahvaliti nesebičnomi deli slovenske dühovščine, štera je ne samo kazala svojim vernikom blaženstva na onom sveti, nego ga je rešila tüdi iz rok odiračov i njemi mogla do gospodarske samostojnosti. Vnogi delajo zaman v posojilnicaj, samo da siromak dobi na falejši intereš peneze. Pri nas bi se prilike približno nekak tak razvile kak na Hrvatskom, či nebi nastavlali pri nas mali kmetskih posojilnic, da ne trbe našemi polodelavci iti v banko po peneze. Ka se pravi, či ma delavec z banke peneze, smo že večkrat vidili iz neposredne bližine. Dosta so v tom pogledi napravile naše kmetske posojilnice, štere so šle z intereši dol, poleg toga pa zagvüšale vlagatelom, da se njim ne trbe bojati za svoje vloge, ar je garancija z neomejenov zavezov, teda več kak gvüšna. Dobro, či to želiš, pa naj bo, pojdimo pomagat. Pa smo šli. Vsi štirje na ednoga kokota. Pognali smo ga sedemkrat okoli dvorišča, te nam je vujšeo k sosedovim. Tam smo ga tüdi lovili kakše pol vöre, te nam jej vujšeo k drugomi sosedi. Starejši dičak si je že vse razpraskao hlače, srednji kaputek, žena förtoj, jaz vse, samo šörc ne, ali zobston je bio naš trüd, kokotek nas je vse premagao. Drügi den smo palik poskusili srečo, ali zobston je bilo, kokotek nas je palik premagao. Tretji den, da smo vsi poškrabani, vsi razdrapan prišli z lova, pride k meni eden gospod in pravi, naj njemi podpišem nikšo prošnjo, edno izjavo in naj njemi Plačam sedem dinarov in 50 par. — Kakšo prošnjo naj njim podpišem ? — Prošnjo zavolo államskoga kokota, da bi ga dobili. — Kaj? so me prijeli čemeri. Jaz naj kakšo prošnjo podpišem in prosim ešče edno takšo mrcino? To pa ne, sem izjavo odločno in skleno, pa od te odločitve ne odstopim, četüdi do dva tedna samo od mene pisali vsi demokratski listi kakti od protidržavnoga elementa. — Gospod sem pravo, meni eden državni kokot jako dojde in vam izjavim, da bi tűdi toga jako rad dao nazaj, če bi mi pomagali da bi ga lejko zgrabo. Ali zobston je bila vsaka reč. Podpisati sem mogeo vse in plačati takso, prevozne stroške itd. — Hoho, gospod, sem pitao, što pa plača meni, vej sem ga od Nedelice na lastni plečaj Spravo domo? Špot sem meo zavolo toga kokota, in zdaj škodo imam. Troje otroške lače, dva moška kaputa in štiri ženske förtoje smo na nikoj spravili zavolo te pošastí. Gospod se je samo smejao in meni se je tak vidilo, da on, strokovnjak za küre, dobro zna, da bom imeo jaz s tem államskim ptičom več nevol tűdi. In resan tak je bilo. Ka mi je sledi, da se je udomačo, prišeo v sobo, sedo na pisalni stroj ravno te, kda sem najlepše napade pripravlao za demokrate, to bi njemi ešče vse odpüsto, ali te špot, ka mi je včeraj Spravo, ne morem pozabiti nikdar. Dragi prijateo mi je poslao najmre ednoga beloga kokota in malo pisemce v šterom je stalo, zato mi ga pošlje, da bi tüdi mi meli kokota. — Kaj pa, te Človik bi pozabo, da jaz že mam kokota? Pa ne kakšo navadno ptico, nego plemensko žival; kokota, šteroga so küpili kakti širitela „Spodnje Štajarske“ pasme ? Bi pozabo, da sem sedem in pol dinarov plačao zanjega? Da mi ga je poklono naš vsega spoštüvanja vredni oblastni odbor? Žalostno, na pol pa čemerno idem na dvorišče in pogledam malo bole toga mojega državnoga kokota. In, gospoda moja, kaj sem vido, to mi je vzelo vsako veselje od vseh kokotov. Spoznao sem, da tak nevolnoga kokota ne zmore cela naša fara. Kaj pa zdaj? Poslanoga kokota sem sprijao, lepo sem pozdravo prijatelja in njemi pisao tole pisemce: — Dragi moj Joško, znam, da maš dobro poznanstvo z našimi gospodi narodnimi in oblastnimi poslanci, zato Te prav lepo prosim, delaj na to pri gospodih poslancih, naj se pripravi za Prekmurje Premovanje nikajvrednih kokotov. In zdaj čakam, da bi se to resan zgodilo, ar znam, na tej razstavi, ali če Ščete, na tom premovanji prvo darilo, premijo oblastnoga odbora, ne more dobili drügi kokot v Prekmurju, kak te moj divjak, moj államski kokot, prave »spodnje štajarske pasme.« 2 NOVINE 8 julija 1928. NEDELA. (Po risalaj šesta). V tistom časi, gda je bila velka vnožica z Jezušom i ne so meli, kaj da bi jeli, je pozvao Jezuš vučence k sebi i njim pravo: Smili se mi vnožica, ar glejte, že tri dni me poslüšajo i nemajo nikaj za jesti; i či je odpüstim na tešče domov, opešajo na poti, ar ništerni od njij so prišli od daleč. I odgovorili so Njemi vučenci: Odked bi je mogo tü v püščavi štoj naraniti s krüjom. I pitao ji je Jezuš: kelko krüjov mate ? Odgovorili so njemi: sedem ! I zapovedao je vnožicam, naj si posedejo na zemlo. I vzeo je sedem krüjov, je blagoslovo, zlomo i dao vučencem, da naj položijo i so položili pred vnožice. I meli so malo rib; blagoslovo je tüdi te i zapovedao položiti pred nje. I so jeli, se nasitili i so pobrali ka je ostalo drobtin sedem košar. Bilo ji je pa ki so jeli okoli 4 jezero i odpüsto je nje. Murska Sobota. — Blagoslovov Martinišča. 1. julija se je vršila v Soboti jako lepa slovesnost, to je blagoslovitev temeljnoga kamna za dijaški zavod Martinišče. Slovesnost, štera je nej samo cerkvenoga pomena, nego tüdi našega narodnoga, ar se ide za naše Martinišče, gde de melo nad SO dijakov lepo stanovanje in vso preskrbo, so izvršili naš Prezvišeni gospod püšpek, in to po končanoj fermi, štera se je isti den tü vršila. Po končani opravilaj pri fermi se je pomikala procesija, štera je bila jako velka, na lice mesta, de so imeli Prezvišeni g. püšpek najprle lepi govor, v šterom so naglašali, kak velkoga pomena bo Martinišče za dühovniški naraščaj, za našo svetno inteligenco, štera de se tű notri vzgajala in da če de vsaki nekaj darüvao, da se ta stavba z lejkotov gor postavi in se ednomi pa nej drügomi dosta nede poznalo, ar kak pravi naš pregovor : „Kamen h kamni, pa je palača. “ Po končanom govori se je zvršila blagoslovitev. Na konci je zapeo pevski zbor eno pesem, nakar se je procesija z velkim navdüšenjom razišla. — Tovaji. Pred ednim tednom so v tukajšnjem špitali nikši tovaji vkradnoli sredstvo za sen (morfij). — V noči 3. jul. so tovaji poskušali srečo pri g. Turki. Izdrli so križe v okni na spalnici de je spala hči g. Turka in so jo šteli spraviti v globoki sen s tem, da so njoj držali morfij pod nos. Ar pa je gospodični spadnolo nekaj na roko, se je zbüdila, tovaja pa sta medtem zbežala, a Orožništvo njima je že na sledi. Prosimo pa občinstvo, da je pazlivo na vsako malenkost in gre na roko orožništvi, da ležej izsledi takše zlikovce. — Vajeniška razstava v Soboti. Za sklep šolskega leta je priredila Obrtna nadaljevalna šola in to moški i ženski oddelek v prostorih osnovne šole lepo razstavo, ki vzbuja splošno zanimanje. Bila je zelo dobro obiskana. Ne samo mojstri in starši vajencev, ampak najširši sloji Sobote so si ogledali razstavo in z velkim zadovoljstvom ogledovali razstavljene izdelke. Čestitamo vajencem in vajenkam pa tudi učiteljstvu k lepemu uspehu! Samo od izobrazbe je odvisen razvoj naše, zaenkrat še ne bogve kako razvite, obrti ! — Razstava risarskih izdelkov in ženskih ročnih del na naši gimnaziji. Že lansko leto je vzbujala ta razstava Splošno občudovanja in zanimanje. Letos pa je vse to bilo še večje. Na razstavi ženskih ročnih del smo se veselili velikemu številu za praktično vsakdanjo rabo porabnih izdelkov. To je prav, naj da šola kolikor mogoče praktičnega znanja za življenje, posebno še ženski. Bogata po številu, pestra po svoji vsebini in zelo dobra po svojih izdelkih pa je bila tudi risarska rastava. Tüdi mi se veselimo teh uspehov naše „almae matris.“ Samo po sebi se razume, da je bila prav dobro obiskana. — Saary Jožef. Po kratki bolezni je v visoki starosti preminul 28. pret. meseca bivši Sodnik v Soboti g. Saary Jožef. Sodišče je ob tej priliki razvesilo črno zastavo. Pogreb blagoga pokojnika se je vršil v soboto 30 pret. meseca ob veliki udeležbi vseh sobočkih krogov. Sodišče je bilo korporativno zastopano, Večni mir in pokoj njegovi düši! Slovenska Krajina. — Treznostno predavanje v Črensovcih. Na Petrovo (29. jul.) je imel častiti g. Pavlič pri obilni udeležbi o treznosti jako lepo predavanje pri nas v Črensovcih. Predavanje, v šterom je lepo opisao in razložo, kak jako škodüje alkohol na človekovo telo in na njegovo düševno življenje, je spremlao s skioptičnimi slikami in nam tak tüdi pokazao razne dele tela pri pijanci in pri navadnom zdravom človeki. Videli smo, da je razlika jako velka in da so ništerni deli tela pri pijanci naravnost odürni, zato je predavanje napravilo na nas globoki vtis. Prosimo pa, da bi se nam kaj takšega še večkrat pokazalo. — To je za Vas, zato ka tüdi Vi močno želete, da küpite dobro i fal vse, ka Vam trbej za sobe i za svojo drüžino. Naj bo to vöra, srebrnina orodje, obleka, perilo, obüteo ali kühinjski predmeti, potrebščine za briti toaletni predmeti ali ovak prikladna reči, instrumenti za muziko, vse to najdete v slikaj v z najfalejšimi cenami v velkom ceniki, šteroga dobite brezplačno, či pošlete svoj atres svetovnoj zalogi H. Suthner Ljubljana, št. 945. — Najdeno. 27. junija se naišla marela na cesti od Hotize v V. Polano. Što jo je zgübo, naj se oglasi v upravništvi „Novin“ v Črensovcih. — Enoletni dopust so dobili č. g. Alojzij Osterc kaplan v Beltinci, da lahko nadaljujejo s včenjom na ljubljanski univerzi. Bili so jako delavni i zato pri lüdtstvi tüdi prilübleni. — Teška nesreča se je zgodila dne 27. junija t. l. v Beltinci pri popravlanju grada, kjer sta spadnola Rožman Matija in Horvat Peter zidara iz 7 metrov višine in sta pri tom dobila hude poškodbe. Nesrečo je povzročo Rožman, ki je slabo postavo stojališče, nemeneč se za opomina drügih. Horvata so skučenoga in z zlomljenov nogov nad kolenom odpelali v murskosobočko bolnico, Rožman pa tudi, z močnimi zunanjimi poškodbami leži doma. — Preminoči tjeden 28. junija je vzela slovo od Beltinec gdč. učiteljica Mlakar, ki je premeščena v Trbovlje. Nad vse genljivo je bilo, ko so se učenke in učenci z solznimi očmi poslavljali od svoje večletne pridobljene učiteljice. Vnogo sreče njim Želemo na novem mestu! — Po mnogem in trudnem delu se je v Beltinci začelo z zidanjem transformatorja, ki de v kratkem času gotov. 8. julija 1928. NOVINE 3. — Naši abiturijenti. Zrelostni izpit so napravili v Ljubljani na II. drž real. gimn.: Halas Daniel iz Črensovec, Maučec Matija iz Lipovec, Varga Jožef iz Bogojine, Škerlak Vladimir iz Sobote in Berger Elizabeta iz Sobote. — V Ptuji je napravo zrelostni izpit Bedernjak Teodor z Bistrice. — Na učitelišči v Maribori sta zvršile Zrelostni izpit gospodični Benkovič Elizabeta iz Dokležovja in Šprager Danica iz Beltinec. Iskreno čestitamo ! — Za točov ešče edna nesreča. V Korovci je komaj par tjednov po velkoj toči vdarila strela v hižo g. Štefana Bagola. Štale so ščista pogorelo, ž njimi tüdi pet glav govenske živine i 1 konj. Na hiži je zgorela samo streha. Škoda je jako velka, sekulirani jo pa bilo samo za malo šumo -eščo pred bojnov. Da so konči to rešili, ka je rešenoga, še ma zahvaliti gasilcom, posebno iz Radgonje. Zanimivo je, da se vdarec strele pozna v trej mestaj; na štalaj, v hiži, gde je predrla streho i odletela v zemlo, i na ednom drevi poleg hiže, štero je tak prevrtalo, da izgleda kak cev. — Zahvala. Odbor za vzdržavanje V. VII. razreda na državni realni gimnaziji v Murski Soboti izreka v svojem imenu in v imenu dijakov in njihovih staršev vsem, ki so kakorkoli pomogli, da je bilo mogoče v preteklem letu vzdrževati z lastnimi sredstvi omenjena dva razreda, svojo iskreno zahvalo ! Za svojo dolžnost smatra odbor, da se imenoma zahvali obrtnomi odbori v Maribori in veliki ob. čini Murska Sobota, ki sta s svojo velikodüšno podporo omogočila, da je bilo sploh mogoče otvoriti omenjena dva razreda. Globoka Zahvala pa tüdi vsem onim številom podpirateljem, denarnim zavodam in drugim institucijam kakor tudi posameznike ni, ki so iz ljubezni do našega zavoda in njegove mladine prispevaii k vzdržavanja. Vsem in vsakomur iskrena zahvala. — Odbor. — Samo malo časa Probajte rabiti za svoje telo pravi Fellerov Elsa-fluid, pa spoznate, ka je do zdaj falilo v Vašoj hiši. Za glavo, za ledevje, za roke i noge, za oči, za zobe, mišice i živce, za celo človeče telo so hasnovite mazanje i ribanje z Fellerova Elsafluidom že od davni časov, i opravičavlejo njegovo dobro ime kak zaneslivo domače vrastvo i kozmetikum šteri nam lehša bolečine. Tüdi za notranjo porabo je jako blagotvoren. V apotekaj i primernih trgovinah stane eden pokusni glažkec 6 Din; eden dvojni glažkec 9 Din; po pošti najmenje 9 pokusni ali 6 dvojni ali 2 specijalni kanti za 62 Din, pri apotekari Eugen V. Feller v Stubici Donjoj Centrala 6 Hrvatska. — Čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek »MASTELIN«. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din.— Glavna 'zaloga A. Kosec, Maribor. — INKA Vinovica. Či čütite bolečine reumatizma, glavobola, zobobola, prehod prsi, nosa, grla, želodca, Vzemite INKA. Glážek stane 10 Din. po pošti 3 glažki 45 Din., 6 glažov 70 Din. Dobi se v Lekarni pri sv. Trojici v Dolnjoj Lendavi, v vsej lekarnaj v bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust — MAJALA -creme, mast za obraz i roke vam ohrani mladost i zdrav 9 je. Minéjo pege, piščajci, razpokana i rdeča mesta. Lonček Din 12. MAJALA-žajfa za obraz Din 8. Dobi se v lekarni pri Sv. Trojici v Dolnjoj Lendavii vsej lekarnaj i bogši trgovinaj, v Slov. Krajini. Trgovci popust. Tjedenske novine. — Smrt na križopotji. Preminoči četrtek so najšli v Cezanjevci (na Štajari) vgojdno rano na križopotji mrtvoga mladeniče, šteri je ležao v mlaki krvi. Bio je streljeni. Što ga je strelo ali kak je prišlo do nesreče, se ešče nevej. Znano pa je, da je rad odo v ves pod okno svoje dekline. — Cigan vkradno dete. V Vinkovcih je bio aretírani Cigan Dušan Jovanovič, Šteri je v Bačincih vkradno neznano dete, štero je Ruža Veronika pred petimi leti vzela za svoje. Cigan, šteromi so dete vzeli, je izjavo, da njemi je neki bogataš obečao 2000 Din, či njemi preskrbi lepo dete moškoga spola, da je posinovi. — Vö zgroba skopana srečka. V Alikanteju je nedavno tramvaj povozo nekega krojača. Žena, štera je po možovi smrti težko živela, se je spomnila, da je möu mož državno srečko, štero so pa z njim vred zakopali. Dala jo je odkopati ar je Srečka zadela in žena je dobila 25 jezero pezet. — Mesto pred oltar v smrt. V Zagrebi je spila v petek večer večjo količino ocetne kislino služkinja Tereza Belovič. Bila je zaročena z nekim trgovskim pomočnikom, s šterim bi se rada poročila. Te jo je proso, naj še malo počaka ar zdaj nema penez. To jo je tak užalostilo, da je spila čemer. Pripelali so jo v bolnico pa je tam mrla. — Nesreča. Na radgonskom kolodvori je zapazo delavec Avgust Bayer, da je zakret napačno postavleni. Bila je nevarnost, da pun potniški vlak zavozi v tovorne vagone, ar je büo že ščista blüzi. V tom trenotki je skočo omenjeni delavec na progo in popravo napako. Nej je pa mogo skočiti več nazaj, ar je že šou drügi cug prek njega in ga namesti buju. Bayer je büo 29 let star in je zapüsto 2 deteti. — Ogromno bogoslovje. Broklynski katoliški püšpek Tomaž E. Molloy, je določo naj se zozida za Zdrüžene države v Ameriki novo bogoslovje, v šterom de lejko 700 bogoslovcov skončalo svoje šolanje, dočim so dozdáj mogli sprejeti, samo 40. Ogromna stavba, za štero so se že začeli nabirati darovi, bo koštala eden in pou milijona dolarov. — Kelko žensk pride na ednoga moškoga ? Zračunali so, ka pride v Evropi na 1000 moški 1024 žensk, v Afriki 990, v Ameriki 977, v Aziji 944, v Australiji 812. V evropski državaj ma Norveška največ žensk in to 1060 na 1000 moški. Za njov pride Angležka 1059 na 1000 moški, Švica 1056, Španska 1054, Portugalska 1041, Nemčija, Avstrija in Madjarska 1033, Danska in Rusija 1022, Francija 1008. V Italiji pride na 1000 moški samo 989 žensk. V Belgiji in po Balkanu je število žensk menše kak moškov. Salvador je edina država, de je število obej spolov ednako. Najmenje žensk ma država Hongkong, gde pride na 1000 moškov samo 375. žensk. Položaj v znotrašnjoj politiki. Ves položaj naše Znotrašnje politike je ešče pod vtisom zadnji krvavi dogodkov v narodnoj skupščini. Dogodek, ki je vse obsodbe vreden, je globoko razburkao vse vodilne politične kroge. Vladine stranke kak jako obža-lüjejo, da se je Prinas kaj takšega zgodilo, ravnotak z odločnostjov odklanjajo vsako odgovornost za to hüdodelstvo. Iz meglene razburkanosti prvi dni po strašnom dogodki, se začnejo dramiti dühovi i zdaj se vidi, da za to dejanje, štero je zvršo Človik, ki je bio jako razdražljiv, tüdi nosijo soodgovornost tisti, ki so celo delo do toga spravili. Največ odgovornosti nosiio samostojni demokratje, ki so tirali poslance v opozicijo do nedostojne i vse obsodbe vredne bojne proti vladnim strankam. Tü nikaj ne pomaga gonja ništerni strank; mi Znamo, da nam nezavisna sodba zgodovine da prav i mora obsoditi tiste, ki so prle na grdi način hujštili Srbe proti Hrvatom i nam, zdaj pa hujštijo Hrvate proti Srbom. Tüdi v tej žalostni dnevaj, kda vsaki odkritosrčen državljan naše domovine žalüje s Hrvati za dve peršoni, šterivi sta spadnoli kak aldov božnoga poželenja Pribičevičovcov za oblast, se tej lüdje spozabijo svojega dostojanstva, Pribičevič, šče na vsaki način biti z Radičom navküper voditeo Hrvatov, da tak reši svojo vtaplajočo barko. Hrvatje, ki mislijo bole trezno, so opazili to nakanenje i se ščejo rešiti zank, v štere je vpleče Pribičevič. Te del Hrvatov je tüdi zato, da zapüstijo hujskaško politiko pribičevičovcov. Vladne stranke, od šteri dve najmočnejšivi, radikalna i Davidovičovi demokratje sta sklenole, da se mora vsaka prišestna vlada nasajati na večino narodne skupščine. Vlado, štero ne bi sestavila večina narodne. skupščine ne dopüstijo. Ščejo pa vladine stranke, da bi vladno večino prestavlalo kak največ strank, zato denešnja vlada najbrž poda ostavko i tak napravi mogočnost, da tü. di Hrvatje stopijo v vlado. Ta Vlada bi delala tüdi na to, da se da kemvekši delokrog zdajšnjim oblastem samoupravam i s tak nikelko preksega političnoga boja, šteroga je centralizem zgrmado na edno mesto v Belgrad, razdrobi na oblasti. Hrvatski listi pa jako zadevlejo za takšo vreditev države, da bi držáva obstojala samo z dva tala, najmre Srbije i Hrvatske pod Šterov bi bila tüdi Slovenija. Ar mi Slovenci že poznamo hrvatsko politiko i ar smo mi ednakopravni s Hrvati, zato vsako takšo miseo v začetki najostrejše odklanjamo. Gospodu Horvatu v odgovor. V Učiteljskem Tovarišu z dne 21. jnnija je priobčil g. Izidor Horvat članek: »Gonja proti slovenskemu učiteljstvu«. Ker blati in napada v tem članku tudi on, ki je sin prekmurske matere, naše domače učiteljstvo in jih pita z staro že tisočkrat izrabljeno frazo madžaronstva, sem kot Prekmurec in Slovenec, ki mi je veliko na tem, da se čim prej očistijo madeži z našega kulturnoga polja, primoran dati odgovor. G. Horvat brani neko tako imenovano nacionalno učiteljstvo, ki je baje posvetilo vse svoje sile in dalo vse svoje zmožnosti napredku Slovenske šole v Prekmurji. Ako bi ti učitelji res vršili to veliko delo tako kakor to zahtevajo narodni in naši interesi, bi jih zagovarjal tudi jaz — in da omenim tu — vsa čast tistim izjemam, ki so se res trüdili za povzdigo naše kulture. Toda teh je malo. Mnogo več je onih, ki jim je bila kultura le krinka, ki so pod imenom kulture razširjali pri nas svojo politično stranko, svojo Orjuno in Sokola, ki so vcepljali v naše mlade duše, mesto ljubezni-sovraštvo, sovraštvo do vsega kar ni sokolskega, kar ni orjunskega. Vem za slučaj, ko je učitelj mesto telovadbe razlagal otrokom v šouli sokolske nauke in netil sovraštvo do Orlov in do vsega katoliškega. Ali ko je učitelj vcepljaj ▼ mlade duše svojih učencev mesto verouka pogubne Darvinove nauke. G. Horvat ali je to kultura ali je to Slovenska kultura ? Mogoče je pa to kultura, če se razgraja ponoči po mestu in büdi trezne ljudi iz spanja ali če se po gostilnah s steklenicami razbija ? Gospod po mojem tudi to ni kultura. In nam je pa potrebna kultura, potrebna nam je kultura srca, potrebna nam je ljubezen, ljubezen do Boga, do bratov, ljubezen do domovine. In tega g. Horvat nam Vaši pionirji niso dali in nam tudi danes ne dajejo. Sicer nam pa tudi ne moro dati, ker jih naše ljudstvo prezira. In zakaj jih prezira? (Dalje sledi.) Küpüjte srečke za Tombolo „Martinišča.“ VISOKO PROVIZIJO kot stranski zaslužek dobijo lahko sposobne osebe nameščenej ali upokojenci s trdno, pošteno voljo in Sicer kot podzastopniki zavarovalne družbe v vsakovrstnih slučajih. Ponudbe takoj na upravništvo lista ! „Velik zaslužek.“ GOSPODARSTVO. Kürji betegi. Kak človek i drüge živali majo svoje vrste betegov, ravno tak tüdi küre. Najnavadnejši betegi so: Pika, kürja kolera, difterija, driska, srbec, hitrica itd. Nega znane gospodinje, šteroj beteg pika ne bi bio znani. Pride navadno od prehlajenja, prepiha, dima, praha, zamazane vode i od vročega polaganja. Nigdar ne mečite vroči krumplov ali repe küram. Ar je pri tom betegi v notranjosti velka Vročina, si začne konec jezika süšiti. Največ naši gospodinj pa trdi, da se te beteg inači ne da odzdraviti, če se jezik ne odreže. To je pa jako naopačno i se živali samo mantrajo. Či ščemo odzdraviti na piki betežne küre je moremo spraviti v topli prostor. Potom njim damo piti malo ribjega olija. To se večkrat ponovi. Če so nosnice že ognojene je očistimo i namažemo z vazelinom ali kakšim olijem. Ravno tak se očisti tüdi notranjost klüna. 4. NOVINE 8. julija 1928. Kürja kolera. Té beteg je izmed vsej kürji betegov najbole nevaren. Dostakrat vniči od prve do zadnje küre. Je nalezlivi ali poprijeti beteg. Spoznamo ga po tom, da küre začnejo krvaveti. Blato je včasi čista krvavo gnoji penásto. Če opazimo té beteg, moremo betežne küre zakopati sežgati, kürnjek pa dobro očistiti i razküžiti. To je: ga očistimo, prebebelimo i zažveplamo. Te prostor püstimo 14 dni prazen. Takšim küram davlemo v vodi železen vitriol. Drügoga zdravilo pa ešče dozdáj nemamo. Difterija. Te beteg se pokaže v klüni, nosnicaj, grli, sopniki i večkrat obolijo oči i koža na goli mestaj. Navadno se pokaže na betežnom deli gnoj, mrena ali pa lüske. Té beteg je za koleno najbole névaren i dostakrat moremo čakati tedne i tüdi mesece, da küra popunoma odzdravi. Če mažemo betežne dele z rastoplenim kreolinom ali jodglicerinom, se nam večinoma posreči beteg zatreti. Driska- To je jako gosti beteg, blato je redko, sluzasto i zelenkaste farbe. Večkrat mine samo od sebe. Drisko preženemo z toplov ranov, z rižovo vodo ali kafru pomešano z špiritom. Subec Küra dobi na nogaj belo kožo. Če té dele namažemo s petrolom ali arborinom beteg odpravimo. Hitrica - Štera küra je na hitrtci betežna rada postaja, perje ji stoji gori, püta je prazna, blato pa belkasto. Takšo kokoš moremo meti na toplom in ji polagati tople krumple z otrobi i gvišno odzdravi. Pametna gospodinja pa bo vse te betege prišparala kokošam, če bo dobro polagala i čistila kürnjek. Zahvala. Po smrti nepozabnega soproga, očeta, brata, tašča in starega očeta je od naše strani nemogoče nebrojne izraze dobrodejne ljubezni in sočutja posebej zahvaliti. Zato prosimo vse sorodnike, prijatelje in znance, ki so s prisežnimi besedami z daritvijo vencev in z udeležbo pri pogrebu sočutno tešili naša po težkem udarcu usode razboljenega srca, naj tem potom prejmejo našo zahvalo. M. Sobota, dne 1. VII. 1928 Žalujoča družina ŠAÁRY. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.28 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.18. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 350—400 Din., žito 300—340 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., ku korica 280—335 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50 Din. Cena govedine : 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: V Maribori: prasci od5 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 1 do 1.25 D., na placi 1.25 do 1.50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji Zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje' po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov V A C L A V PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Či Vas kaj kole či čütite bolečine, küpite v apoteki i v šteroj pripravnoj trgovini Fellerov pravi lepodišeči Elsafluid. Ribajte vsako zajtro i večer boleča mesta pa Vas iznenadi i razveseli hitrost i blagotvornost, s šterov Elsafluid lehša Vaše bolečine. Či ste zdravi, vporablajte Elsafluid za izpiranje grla, za pranje tela. Zahvalni bodete i ostanete verni Elsafiuidi ! Či dnevno rabite pri svojem teli Elsafluid, bodete meli bistro glavo, močne živce i zdrav sen, čuvao Vas bo od našasti, gripe, bolečin i Vám bo stvarao radost do živlenja. Pa tüdi v notranjoj porabi vas čuva nikelko kaplic na cukri ali v mleki od neprijetni krčov i podobno, i dobro dene Vašemi želodci. Že naši roditelje i očacje so meli navado rabiti Fellerov Elsafluid tak Odzvüna kak odznotra i to kak zaneslivo domače zdravilo i kozmetikum za celo telo. Močnejši je i bole dela kak francuska vinovica. Zahtevajte v lekarni ali drügoj najmenšoj trgovini vsešerom samo pravi Fellerov Elsaflnid v poskusni glažkecaj po 6 Din., v dvojni glažkecaj pa 9 Din ali specialni kanticaj po 26 D. Či ne dobite pravoga, naročite si po pošti, i tü Vam bo tüdi telko falejše, zato, ka košta s pakivnjem i poštninov vréd : 9 poskusni ali 6 dvojni ali 2 specialni kantic 62 Din. 27 poskusni ali 18 dvojni ali 6 specialni kantici 139 Din. 54 poskusni ali 36 dvojni ali 12 spdcialni kantici 250 Din. Naslov natančno zapišite apotekar EUGEN V. FELLER STUBICA DONJA Centrala 146. Hrvatska. HALLO! GVÜŠNO ! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranili vlog ma nad 1,500.000 Din., štere obrestuje po 8% do 9% Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli! V KANADO z Med 20. junijom i 5. augustom za polske delavce, slüžkinje, drüžine polodelcov. Samo 4 dni na odprtom morji. Najhitrejša i najbogša zveza prek Hamburga, Antverpena, Cherbourga , z glasovitimi parobrodi na dvojne vijake. Odhod, vsakšo nedelo. Informacije glede vozni cen, vizuma, prtlago, predpisov zavolo vseljavanja v Kanado i v Zdrüžene države davle CANADIAN PACIFIC zastopstvo za SLOVENIJO JOSIP ZIDAR (IX) Ljubljana WlLSONOVA (Dunajska) cesta 31. Ka je „Mastelin“? »Mastelin« je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. »Mastelin« vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranji organov. »Mastelin« utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile, bi bila neutemeljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. »Mastelin« Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. »Mastelin« dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din, Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor. Kmečko posestvo obstoječe iz 28 plügov i to njiv, travnikov, sadonosnika, goric i gošče, stanovanjska i gospodarska poslopja novo zidana i s ciglom pokrita, vse fal k odaji zavolo drüžinski razmer. Poizvedi se pri ANTON ŠUTJA, KAPELA, p. RADENCI. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik: FRANC BAJLEC Dober kovač šteri ma tüdi izpit za dvorbo parni kotlov dobi dobro slüžbo. Plača bo po dogovori. Zglasiti se je pri Upravi Veleposestva D. Lendava.