TRBOVLJE, 15. FEBRUARJA 1962 ^TEDNIK GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK Nujna preusmeritev združenja Rudis Takih posvetovanj, kot je bilo posvet združenja RUDIS, bi moralo biti še več. Na tem posvetu so se zbrali člani upravnih odborov In člani vodilnega osebja RUDIS. — Poročilo o nalogah združenja RUDIS in njegovem bodočem delu sta podala predsednik upravnega odbora Franc Slapnik in direktor združenja RUDIS Milan Kožuh. — Posvetovanja so se udeležili tudi številni gostje, med katerimi so bili predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, sekretar za industrijo IS LRS inž. Vinko Kotnik, podpredsednik OLO Ljubljana Stane Fele in drugi. Posvet Rudarske industrijske skupnosti v Trbovljah je pokazal, da je bila ustanovitev tega združenja, ki je pričelo delovati lani, nujno potrebna in koristna. Se več: sama poročila in razprava so pokazali, da ima to združenje lepo perspektivno razvojno pot, vendar je nujno potrebno, da se dejavnost tega združenja usmeri na inozemska tržišča. — Ustanovni člani združenja so bili: Rudnik rjavega premoga Trbovlje —Hrastnik z obratom RGO, Strojna tovarna Trbovlje in Investicijski biro v Trbovljah, pozneje pa so pristopili v združenje še drugi, tako da RUDIS danes šteje v svojem sestavu deset gospodarskih organizacij. Kljub začetnim težavam je združenje danes že krepko poseglo v dejavnost doma kot v inozemstvu. Trenutno ima RUDIS v obdelavi 50 poslov na domačem In na tujih tržiščih v vrednosti preko 20 milijard dinarjev. Združenje RUDIS se je na domačem trgu že afirmiralo in uveljavilo s projektiranjem oziroma izgradnjo separacij, strojnih naprav v rudnikih in na drugih področjih. Predvsem si pa združenje prizadeva, in to je določen koncept njegove dejavnosti, da nastopa v izvozu industrijskih naprav v tako imenovanem inženiringu. Objekt, ki ga združenje prevzame v delo, obsega vse posle — od projektiranja in izgradnje objekta in njegove opreme s stroji pa vse do izročitve objekta v uporabo. Se več: združenje RUDIS hoče doseči, da v že dkonča-nih objektih, ki prično z obratovanjem, da le-tem na razpolago potrebne kadre za določen čas. Korak nazaj! Zadnje dni v vsem Zasavju pospešeno razpravljajo o sestavi družbenih načrtov in proračunov občin. Dosedanje ugotovitve kažejo, da proizvodni in finančni plani gospodarskih organizacij ne zagotavljajo nadaljnjega gospodarskega razvoja v takem obsegu oziroma povprečju, kot smo ga dosegli v Zadnjih nekaj letih. V vseh štirih zasavskih občinah namreč ugotavljajo, da so gospodarske organizacije zasnovale svoje proizvodne in finančne plane za letošnje leto na doseženi ravni lanskega leta, nekatere so pa predvidele celo nižje plane od lanskoletnih dosežkov. O tem so razpravljali že na eni zadnjih sej zbora proizvajalcev v Litiji, razpravljali in Pa tudi na sejah občinskih Ijud-s*‘h odborov v Trbovljah in Za-i°rm. V Trbovljah so n. pr. indukcijske gospodarske organizacije predvidele le za 5,9 % večjo sto-r‘lnost in le za 4,3 % večji narodni dohodek, kar naj bi bilo odraz večjih materialnih stroškov in povečane amortizacije. V Zagorju ob Savi predvideva industrija (ki je v skupni vrednosti proizvodnje na področju občine zastopana z 71 %) le za 7,6 % povečanje realizacije (*li točneje za 423,f?9.000 din), medtem ko je bila lani dosežena za 18 % večja realizacija kot v l. 1960. Pri vsem tem pa nastaja vprašanje, “H temelji za nekaj milijonov večja realizacija res na večji storilnosti, *li pa samo na višjih cenah, ki jih nekatere gospodarske organizacije rade uveljavljajo. Nemogoče je namreč, da bi n. pr. neko industri)-sko podjetje, ki si je v lanskem letu zgradilo nove tovarniške pro-ttore in ima vse možnosti za povečanje proizvodnje in tudi za prodajo izdelkov, letos doseglo le *a 15 milijonov din večjo finančno realizacijo. Ta korak nazaj na poti k večjemu gospodarskemu razvoju je vsekakor nesprejemljiv, zlasti še, če opozorimo, da je bilo v zadnjih ‘etih vloženo v Zasavju v rekon-rtrukcije in investicije v gospodar-,tvo nekaj milijard din, in se zato vsekakor poraja vprašanje upravičenosti in nasploh rentabilnosti rekonstrukcij in investicijskih vlaganj. Pri tem pa tudi ne gre prezreti dejstva, da je tovarišem v gospodarskih organizacijah mnogo do ,ega, da gospodarska organizacija Predčasno izpolni letni plan in da tre letbšnie nerealno in nesprejem-llvo planiranje tudi na ta rovaš, mimogrede naj samo zapišemo, da le lani vrsta gospodarskih organi-?ac stala že nekako obvezna toč- ; |i ka dnevnega reda zasedanj tj in sestankov. Istočasno pa lahko tudi i ugotovimo, da so zelo zelo ! jf redka zasedanja ali seje, na : jj; katerih bi razpravljali o tem, > |i. kako bodo ustvarili dohodek, ts da bodo potem lahko tudi M delili čisti dohodek in oseb-ne dohodke. Dosedanje iz-kušnje namreč kažejo* da so i v nekaterih delovnih kolek- I tlvih pozabili prav na to — sicer najbistvenejšo — stvar, B M je pogoj, da je potem sploh lahko mogoče deliti 5? dohodek. fj Velja poudariti, da Je trčit ba najprej ustvariti sredstva — in temp veljajo prizade* sj vanja in napori vseh članov S ji' delovnih kolektjvov — ker" ?' jih je šele potem mogoče tubi di deliti. Lik komunista in proizvodni odnosi Na konferenci komunistov Stroj- ! vlogi in o proizvodnih odnosih v ne tovarne v Trbovljah so zelo ži- | tovarni kot tudi v odnosih med vahno razpravljali predvsem o li- tovarno in zadruženjem RUDIS z ku komunista in njegovi družbeni Kritična ocena dela Zadnja konferenca članov Zveze komunistov, s trboveljskih obratov Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik je po poročilu sekretarja rudniškega komiteja Lojzeta Sotlarja kritično ocenila dosedanje delo članov in komiteja Zveze komunistov, zlasti na polj-tičnp-ideološkem področju, decentralizaciji samoupravljanja in uveljavljanja ekonomskih enot ter Visok obisk v revirjih družbene aktivnosti članov ZK. Pri tem je še posebej naglasila premajhno aktivnost članov ZK v delu organov samoupravljanja, zaradi česar bi bilo treba pogosteje sklicevati občasne aktive članov ZK, ki delajo v samoupravnih organih, da bi že pred zasedanji teh organov razpravljali o važnejših. vprašanjih. Opozorili so tudi na napačno gledanje nekaterih na decentralizacijo in uveljavljanje ekonomskih enot. Govorili pa so še o nizki idejni ravni članov ZK, kar ima za posledico slabe razprave na zasedanjih, sestankih, seminarjih i. p. Ugotovljeno je bilo, da je temu delno kriv tudi ne-i načrten študij, pa tudi sicer se člani ZK sami še vse premalo izobražujejo. V delu raznih organov, osnovnih organizacij ZK, v društvih in drugod pa tudi ni opaziti tovarišev, ki jim je skupnost omogočila šolanje in jih potem še usposabljala na raznih tečajih, seminarjih in drugih oblikah izobraževanja. Med številnimi tovariši, ki so sodelovali v razpravi, je bil tudi sekretar OK ŽK Ljubljana Franc Popit, ki je zlasti naglasil, da so gledišča delavskega upravljanja in njegove obveščenosti o odnosih tovarne in združenjem in o obveščenosti nasploh. Ugotovili so namreč, da so še takšni člani Zveze komunistov, ki še vedno niso proučili gradiva III. plenuma CK ZKJ, in da je med komunisti še precej nejasnosti okrog usedlin birokratizma in pojavov malomeščanskih odnosov, in česar izhajajo določena brez-principielna stališča, familiarnosti v odnosih, smisel za diktatorsko obnašanje in podobno. Predvsem slednje se pojavlja med vodilnim uslužbenstvom, ki često ne daje na razpolago potrebnih podatkov, ki jih želijo člani kolektiva spoznati, korak dalje od tod je pojav neobveščanja delavskega upravljanja o predlogih in dogovorih, ki jih uprava podjetja obravnava. Na ta način so organi delavskega sveta večkrat pri sklepanju »postavljeni pred dejstvo«, sklepajo pač zajo, ker je o določenem primeru zaradi proizvodnje nujno treba sklepati. S tem se praktično podrejajo načrtom in mišljenjem uprave. Podobno je s sklepanjem o odnosih tovarne do združenja RUDIS! Konferenca je sklenila, da je treba v prihodnje veliko več pozornosti posvetiti ideološki vzgoji komunistov in vsega kolektiva, in do skrajnih možnosti povečati ob- čimi ZK s trboveljskih obratov I ve&enost vsega kolektiva in zla- _ _ __________m-i_____ '611 organov aV-Slcp^a lirtravlio- Zasavske revirje so prejšnji teden, v petek 9. februarja, obiskali podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik Zvezne Ljudske skupščine Petar Stambolič in podpredsednik Franc Leskošek ter član Zveznega izvršnega sveta Milen tl je Popovič, ki so se tedaj mudili v Sloveniji. — V spremstvu predsednika Ljudske skupščine Slovenije Mihe Marinka in predsednika Okrajnega ljudskega odbora iz Ljubljane Borisa Mlkoša so se visoki gostje na svoji poti v Zasavju najprej oglasili v Zagorju, kjer so sl ogledali tamkajšnji Delavski dom. V Trbovljah so Jih sprejeli predstavniki občine in političnih organizacij. V njihovem spremstvu in v spremstvu predstavnikov Strojne tovarne so si visoki gostje ogledali proizvodni proces v tej tovarni in se nato v krajšem razgovoru zanimali za decentralizacijo delavskega samoupravljanja v podjetju. — V Trbovljah so sl potem ogledali še Cementarno, rudarsko kolonijo In Delavski dom. Med kosilom so se gostje razgovorjall s predstavniki trboveljske komune In podjetij o nekaterih vprašanjih g področja gospodarstva In delavskega samoupravljanja. — Popoldne so visoki gostje obiskali tudi Hrastnik, kjer so si ogledali Tovarno kemičnih Izdelkov ln Steklarno , Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik kritično razpravljali o gsadivu III. plenuma CK ZKJ. Ker so naloge vse večje, se bo zato tudi od članov ZK vse več tudi zahtevalo. Tovariš Popit pa je govoril Se o decentralizaciji delavskega samoupravljanja in o nekaterih slabostih in težavah v zvezi e tem, vendar je naglasil nujnost čimprejšnje decentralizacije in uveljavitve ekonomskih enot, pri čemer bodo morali postati fcrav člani ZK nosilci -/sega naprednega in doslednega. Na konferenci so ob zaključku izvolili nove člane rudniškega komiteja ZK in sprejeli program dela* v katerem je še zlasti nagla-šeno, da bo treba razprave o gradivu III. plenuma CK ZKJ še bolj konkretizirati in prilagoditi dejanskemu stanju, kar naj Bi bila osnova za uspešnejše delo članov ZK na trboveljskih obratih Rudnika rjavega premoga Trbovlje -*■ Hrastnik. - ar SD Hrastnik : SD Ernest Draksler 1297:1275 V prijateljskem srečanju v stre- I ljanju z zračno puško je v nede-1 ljo vrsta SD Hrastnik premagala ( strelce z Dola z rezultatom 1297 proti 1275. Med Hrastničani je bil najuspešnejši Edi Kirn (255 krogov), med strelci z Dola pa Ferdo Barakinl (264 krogov). Obe ekipi in najboljši posamezniki so prejeli diplome in priznanja. — D. O. organov delavskega upravljanja o vseh proizvodnih vprašanjih, ki se pojavljajo, in vseh načrtih tovarne, ki jih zahteva razvoj. Prav tako je potrebno storiti več na relaciji sodelovanja tovarna — komuna. So namreč med drugim tudi primeri take neaktivnosti članov delovnega kolektiva izven tovarne, da se n. pr. člani občanskega ljudskega odbora redko udeležujejo sej ljudskega odbora itd. NENAVADNA NESREČA V TRBOVLJAH V ponedeljek ob 16.30 je nenadni močan veter odnesel celotno strešno konstrukcijo telovadnice v šoli Ten-čke Čečeve v Trbovljah. — Južni del strehe je vrgel čez sadna drevesa, približno 80 metrov daleč, severni del ra je veter treščil na dvorišče šole. Učenci 2. a razreda so ravno takrat zapuščali šolsko poslopje. V trenutku, ko je veter dvignil streho, so se otroci razbežali, vendar je severna stran strehe zajela 3 učence. Medtem ko sta dva učenca dobila lažje telesne poškodbe, je severni del strehe pokril JOŽICO HVALA, ki je dobila hujše telesne poškodbe - prsni koš in glava. Komisija raziskuje vzroke nesreče. Te dni po svetu NOV SESTANEK »NA VRHU«? Sovjetski premier Hroščev je poslal ameriškemu predsedniku Kennedyju pismo ,v katerem predlaga, naj bi se v Ženevi sestali na »najvišji ravni« in razpravljali o prekinitvi atomskih poskusov. Predstavnik britanskega Foreign Ollicea je izjavil, da mu ni znano, če je Velika Britanija sprejela kopijo pisma, ki ga je poslal Hroščev Kermcdyju. i ZBOROVANJE TRŽAŠKIH KOMUSTIOV V nedeljo je bilo v Trstu zborovanje tržaških komunistov, na katerem je med drugim Vittorio Vidali poročal o obisku delegacije tržaške federacije italijanske KP v Sloveniji. Poudaril je, da je bil obisk zelo koristen in da so se delegati seznanili z življenjem delavskih množic v Sloveniji ter z njihovimi problemi. Vidali je še napovedal ponovne obiske delegacij tržaških komunistov v Sloveniji in Jugoslaviji . JUGOSLOVANSKA RAZSTAVA V BEIRUTU V veliki dvorani palače Mednarodne organizacije za prosveto, znanost in kulturo — UNESCO v Bejrutu so odprli razstavo del jugoslovanskih slikarjev in kiparjev. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel predsednik libanonske vlade Rašid Keram. Na slovesni otvoritvi so bili predstavniki političnega, kulturnega in javnega življenja Libanona in jugosloan-ski veleposlanik v Libanonu Vlado Maleski. — To je prva taka jugoslovanska razstava v Libanonu. - l CIKLUS PREDAVANJ 0 JUGOSLAVIJI Na univerzi v KJobenJiavnu se je začel ciklus predavanj, posvečenih Jugoslaviji. Predavanje bodo zajela teme lz najpomembnejših obdobij jugoslovanske starejše in novejše zgodovine, književnosti, umetnosti in drugih področij. — Med drugim bodo predavali dr. Gunnar Olaf, Manne o jugoslovanski zgodovini, John Danatrup o zunanji poHtiki tn Carl 8tlel o jugoslovanski književnosti. SESTANKA SALAZAR-FRANCO NE BO Uradni predstavnik portugalske vlade Je sporočil, da ee premier Salazar in španski diktator Franco »v sedanjem trenutku« ne nameravata sestati. Prej so namreč sporočili, da se bosta ob* diktatorja srečala konec tedna, da M razpravljala o federaciji na Pirenejskem polotoku, pač pa se bosta sešla minister v predsedstvo vlade Ollvtera In španski minister za informacije Saldaga. SVETOVNI ODBOR ZA MIROLJUBNO KOEKSISTENCO? 1 oslancc Aldo Sam pa jo, član nacionalne demokratske unije UDM, ki sodeluje v sedanji koalicijski brazilski vladi, je predlagal ustanovitev svetovnega odbora za miroljubno koeksistenco. V tem odboru naj bi biti filozofi, ugledni javni delavci in strokovnjaki za jedrsko energijo. Po njegovem predlogu naj bi odbor izdelal pravilnik, ki bi določal na« čela za odnose med državami. STALNI ODBOR ZA SOCIALNO SKUBSTVO ZASEDA V ADDIS ABEBI Stalni odbor za vprašanja socialnega skrbstva i» komunalnega razvoja - prvi odbor te vrste, ustanovljen v okviru OZN - je začel zasedati v Addis Abebi v »klopa Ekonomske komisije OZN za Afriko. Naloga odbora je proučiti dejavnost Ekonomske komisije na področju družbenega skrbstva in komunalnega razvoja afriških držav. Prvega zasedanja odbora se udeležujejo strokovnjaki iz 13 držav: obeh Kongov, Etiopije, Gane, Slonokoščene obale, Kenije, Madagaskarja, Malija, Nigerije, Slerre Leone, ScnegaHJe, ZAR In Ugande. 48 ATENTATOV V ALŽIRIJI Zadnjo soboto so v Alžiriji zabeležiti 48 atentatov, pri katerih je izgubilo življenje 11 ljudi, 62 pa je bilo ranjenih. Samo od ene eksplozije plastične bombe, ki so jo podtaknili pripadniki OAS v Oranu, je bilo ranjenih 63 ljudi. ZA 11 DO 12% VEC KOT LANI . Prejšnjo sredo sta oba zbora Ljudska skupščine LRS na skupni seji pod predsedstvom Mihe ljudskih poslancev, med njimi tudi Marinka sprejela resolucijo o gospodarskem razvoju v naši republiki za leto 1962. V imenu Izvršnega sveta Slovenije jr predlog resolucije obraz- DOGODKI TEH DNI nikov do skupnosti in da se naj pereepktivnim, vendar ogroženim rudnikom omogoči razvoj in na-VEC PREDLOGOV daljnje večanje proizvodnje, za ljudski poslanec Anton Sihur iz Premogovniki so v zadnjem ča- kar predlagajo znižanje obrestne Hrastnika, čigar razpravo objav- su zašli v precejšnje težave klub mere, ukinitev izrednega prkspev-Ijamo v celoti na tretji strani čas- večji proizvodnji in znižanju Ste- ka od osebnega dohodka, ukinitev riika. vila zaposlenih. Cisti dohodek davka na promet s proizvodi, rud- Popoldne se je nadaljevala skup- premogovnikov se je v primerja- nikom naj bi omogočili, da ne bi ložil Tone Bole in med drugim na seja, ko je Matija Maležlč raz- vi z zadnjimi leti znatno zmanj- vplačevali stanovanjskega prispev-(jejal: - ložil predlog zakona o proračunu šal, na kar so vplivale podražitve ka, ki naj bi ga obdržali zase kot Resolucija o gospod a tekem raz- LRS v skupnem znesku 19 milijard materiala in uslug ter večje ob- izključno namenska sredstva; da- voju naše republike predvideva, 570 milijonov din ter o udeležbi veznosti. Porajajo se pa tudi ne- okrajev v skupnih virih dohodkov, kateri problemi v zvezi s pogoji Na ločenih sejah sta oba zbora rudarjev, učinki, osebnimi dohod- smernicami zveznega družbe- ljudske skupščine sprejela še vrsto ki, stanovanjskimi problemi, ne- odlokov in zakonov. Med drugim: poučenostjo o perspektivah in o določitvi dela stanovanjskega drugem. Zato ni čudno, če so o prispevka za sklad LRS za zidanje težavnem položaju premogovnikov da naj bi spričo danih pogojev in možnosti ter v skladu z osnovnimi nega plana povečali skupni družbeni proizvod za 11 do 12%. Nadalje je predvideno, naj bi pove- čali obseg izvoza za Okrog 18%, stanovanjskih hiš, o posebnem ob- razpravljali v zadnjem času kar storilnost dela v gospodarstvu družbenega sektorja — merjeno z veznem rezervnem skladu, o posebni rezervi KB pri splošni go- na treh sestankih, in sicer v sekretariatu Centralnega odbora jali pa naj bi tudi posebna posojila za nakup opreme, še posebej tistim rudnikom, ki imajo ugodne možnosti za povečanje proizvodnje. Seveda pa obstajajo še nekateri drugi predlogi. Na zadnji seji izvršnega odbora Sveta premogovnikov Jugoslavije, ki je bila pretekli petek, je pa prevladovalo mnenje, da bi z združitvijo večih manjših premo-metaiurgiji in kemični industriji govnikov v večjo gospodarsko or-Jugosiavije in v izvršnem odboru ganizaeijo omogočili, da bi proiz-Sveta premogovnikov pri Zvezni vajalci bolje planirali in poepe-industriiski zbornici. sevali proizvodnjo, hkrati pa bolj Za rešitev težavnesa položaja je racionalno uporabljali sodobno več predlogov. Tako nekateri mehanizacijo. Prinešen pa je bil predlagajo 5% povišanje cen pre- tudi predlog, da bi bilo treba in- mogu, vendar pri tem nastaja vesticije v to panogo industrije nih organov in komun, predvsem družbene sklade za šolstvo, ki ga vprašanje, če je to sploh rešitev, porabiti predvsem za rekonstruk- pa delovnih kolektivov in njiho- plačujejo zasebne obrti, in o de- ker je mogoče, da zasičeni trg s cijo sedanjih naprav; predvsem pa vih organov upravljanja.« litvl sredstev politično — teritori- premogom ne bi mogel sprejeti naj bi z novimi investicijami od- V razpravi o nadaljnjem galspo- alnih enot za vzdrževanje, rekon- višjih cen. Drugi predlagajo, da stranili neskladnosti v proizvod- darskem razvoju je sodelovalo 9 strukcije in gradnjo javnih cest. se naj revidirajo obveznosti rud- nem procesu. delovanjem družbenega proizvoda spodanski banki LRS in zakone o sindikata delavcev v rudarstvu, na zaposlenega - na za okoli 8 republiškem proračunu, o dolo-do 9%. Sodim, da bo realnost tako čltvi dela prispevka za stanovanj-zaetavljenih gospodarskih gibanj zagotovljena samo tedaj, če se bo opirala na maksimalno mobilizaci- sko izgradnjo, ki se vplačuje v sklad za zidanje stanovanjskih hiš tiste občine, na katere območju jo vseh naših proizvajalnih zmog- ima sedež izplačevalec davčnega ljivosti, na optimalna prizadevanja osebnega dohodka, ter odlok o vseh družbenih organizacij, držav- osnovi in stopnji prispevka v Vsklajevanje načrtov Kakor smo že poročali, je bilo prejšnji teden na občinskem ljudskem odboru Trbovlje posvetovanje predstavnikov občinskega ljudskega odbora z direktorji, predsedniki delavskih svetov in šefi gospoda roko- računskih sektorjev večjih trboveljskih gospodarskih organizacij, na katerem so govorili o družbenem načrtu občine za leto 1962 in o njegovem veklajevanju s proizvodnimi in finančnimi plani gospodarskih organizacij. Na posvetovanju so skušali predstavniki posameznih podjetij zagovarjati sorazmerno nizko zasnovane proizvodne in finančne plane za leto 1962, pri čemer so zlasti omenjali nedokončana investicijska dela in nelojalno konkurenco. — ek. NOVA TOVARNA V ZAGORJU Na predlog sveta za industrijo in obrt je občinski ljudski odbor v Zagorju ob Savi na zadnji seji sklenil, da se s 1. januarjem 1962 osamosvoji -Varnost«, obratna enota Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi, in da postane samostojno industrijsko podjetje TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH " IZDELKOV »VARNOST«, ZAGORJE OB SAVI s predmetom poslovanja: izdelovanje, komple-tiranje in montaža vseh eksplozijsko varnih električnih naprav, strojev in aparatov; izdelovanje, kompletiranje in montaža električ- Rešilni avto - sirena -kri AB, kri AB! Pretekli teden smo v Trbov- imela. Da Bi iskali ljudi, pro-Ijah slišali, kako turobno je tu- stovoljne darovalce krvi, ni bilo lila sirena reševalnega avtom o- časa, kajti minute fantkovega bila po naši dolini Vsak, ki je Evljenja so bile štete. Opera-bil na* tufcl, ' Je obetal in se ter se ,ozre po osebju bolnišni-umaknil drvečemu avtomobilu, ce, zbranem v opgracijski sobi V bolnišnico so pripfeljall iz okrog bolnika. Njegov pogled Je Radeč osemletnega fantka, ki je osebje takoj razumelo. Med nji-nujno petrebov^-zdravnltko po- mi sta bila dva uslužbenca bbl-moč. Bila je potrebna takojšnja nišnice, za katera je znano, da operacija na črevesju, katerega imata kri iste skupine. Zdravni-zamotanje je trajalo že dva, tri ca dr. Ivka Krasnik in zdravnik dni. Deček je bil do skrajnosti dr. Tone Kastelic sta stegnila Izčrpan in oslabljen. V bolnišni- roko - in že se je njuna kri preči so nujno potrebovali kri, da takala v otroka. Otrok je pre-bi mu rešili življenje. Preiska- stal operacijo in zopet zaživel ve so pokazale, da ima fantek tako rekoč drugo, novo življe- iixl A lmri Iti cl. H j 6. Zdravnici in zdravniku, ki sta z lastno krvjo rešila fantku življenje - priznanje. nih naprav, strojev in aparatov; nudenje uslug in storitev ter servisna služba za naprave, stroje in aparate ter nakup in prodaja surovin in izdelkov lastne proizvodnje. Novemu podjetju so se dodelila osnovna sredstva v vrednosti 165 milijonov din in obratna eedstva v vrednosti 59.50u.000 din. Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi so pa sklenili, da se naj novemu podjetju zagotovi prioritetno mesto v razdeljevanju sredstev, ki jih bo zagonski ObLO namenjal za gospodarske investicije ter da naj bi prvenstveno v letih 1962—1965 usmerjali sredstva iz investicijskega sklada za »Varnost« pod pogoji, da podjetje nudi splošne pogoje in izkazuje ekonomsko upravičenost pri dodeljevanju sredstev. Poleg tega je ObLO Zagorje spre- jel tudi priporočilo vsem samoupravnim organom skladov družbenega standarda, da prioritetno in pod izjemnimi pogoji zagotovijo posojila za gradnjo objektov družbenega standarda, ki so vezani na program razvoja »Varnosti«. Iz proračunskih sredstev ali drugih razpoložljivih sredstev zagorskega ObLO naj bi se pa letos zagotovila sredstva za štipendije za šolanje kadrov za potrebe Varnosti, zlasti še na višjih in visokih šolah. Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi so pa še sklenili, da ee mora podjetje konstituirati najkasneje do konca letošnjega leta In imenovali direktorja, tehničnega direktorja in komercialnega direktorja Tovarne elektrotehničnih izdelkov -Varnost«, Zagorje ob Savi v izgradnji. Jeseničani v Zagorju Prejšnji petek je v Delavskem domu v Zagorju ob Savi gostovalo gledališče »Toneta Čufarja« z Jesenic in uprizorilo Gor Janovo dramo v treh dejanjih »Vihar pred zoro«. Nastop gledališčnikov z Jesenic, ki je bil v okviru abonmajskih predstav, so Zagorjani toplo pozdraviti. Jeseničani so se v soboto predpoldne še enkrat predstavili Zagorjanom. 11 Prometna nesreča V soboto zvečer se je pripetila na križišču ulice 1. junij v Trbovljah hujša prometna nesreča. Voznik motornega kolesa Hubert Ker- j šič, ki nima vozniškega izpita, je privozil po ulici 1. junija in naj križišču zavil po cesti proti Opekami. S hodnika za pešce je tisti trenutek pritekla devetletna Majda Lavrenčič, stanujoča v naselju Novi dom 31. Voznik jo je zadel s krmilom tako, da sta oba padla. Deklica je dobila hujše telesne poškodbe in so jo prepeljali v trboveljsko bolnišnico. I Razgovor o Ljudski tehniki Komisija za sodelovanje z organizacijami in društvi pri. občinskem odboru SZDL ▼ Hrastnika je skupno s predstavniki občinskega odbora Ljudske tehnike razpravljala o problemih dela organizacije LT v hrastniški občini. V I razpravi so ugotovili, da je bilo dosedanje delo občinskega odbora LT pomanjkljivo, niti ni imel stika z organizacijami in sekcijami. Zato so se dogovorili o nekaterih kadrovskih vprašanjih novega občinskega vodstva LT, o pripravah na občni zbor in o prostora za dejavnost občinskega odbora LT v Hrastniku. — ak Madžarska gospodarska delegacija v STT Strojno tovarno v Trbovljah je I Tako bo strojna tovarna v Tr-oMskala gospodarska strokovna de- bovl J ah v doglednem času dala redko krvno skupino krvi, tn sicer »AB«, ki je pa postaja za transfuzijo krvi v trboveljski bolnišnici v tem momentu ni legadja iz Madžarske. V Strojni tovarni so imeti razgovore im pogajanja za sodelovanje tn kooperacijo v izdelovanju novih rudarskih odkopnlh strojev F 5 in rudarskih nakladalcev. Člani delegacije so pokazali veliko pripravljenost za medsebojno sodelovanje in vse kaže, da bo še ta mesec prišlo do podpisa •kupne pogodbe. Stanovanja za borce NOV Komisija za reševanje zadev borcev NOV pri občinskem ljudskem odboru v Litiji ee v zadnjem času preecej ukvarja z reševanjem problemov borcev NOy, pri čemer zlasti izstopajo problemi prekvalifikacije In stanovanj, še poseben problem pe predstavljajo borci NOV, ki živijo na kmetijah. Za prekvalifikacijo se je na področju litijske občine prijavilo 40 članov ZB NOV, od katerih jih je 15 Že opravilo potreben izpit. Stanovanjske probleme borcev rešu- za čas od 15. do 22. februarja Poslabšanje vremena bo tra'alo ve sleden, lahko pričakujemo nekaj padavin. Pomembneiših trajnih ohladitev pa še ne bo. jejo v Litiji delno na način, da I kmetje so pa izčrpani. Za rešitev Jim dajejo posojila za gradnjo hiš teh problemov bo treba storiti še (lani so za to namenili 16 milijo- precej, z vso resnostjo bo pa mo-nov din), vendar pa bo v tem po- ml« nomanati tudi kmeti iška za- gleda potrebna še večje akcija. Kot smo že omenili pomenijo poseben problem borci NOV, ki živijo na kmetijah. Nekateri od teh so v težkem položaju glede na slabo zdravstveno stanje in na slabe materialne pogoje, ker so kmetije v zakotnih hribovskih predelih. Večina od teh ima še mladoletne otroke, ki razumljivo še niso sposobni za delo, sami Načrti krajevnih skupnosti -ZASAVSKI TEDNIK«; Tiska CP -Gorenjski tisk« v Kranju -Uredništvo In uprava: TRBOVLJE. Trg revolucije 11/11; teleton 86-191, poštni predal 82. Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 866-13-3-146 Letna naročnina 720 dinarjev (z dostavnlno), mesečna 60 din (prav tako z Uostav-nino) - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na eni izmed zadnjih sej izvršnega odbora ObO SZDL Trbovlje je bil imenovan koordinacij*! odbor, ki ima nalogo, da povezuje in usmerjajo delo krajevnih rtup-nosti, ki jih je na področju trboveljske komune šest Da bi ee pogovorili o nalogah, delu in smernicah za bodoče delo krajevnih skupnosti, so se prejšnji teden eeSU pri občinskem-ljudskem odboru predsedniki krajevnih odborov in predsedniki stanovanjskih skupnosti. V daljših razgovorih so proučevati del* in naloge teh skupnosti ter poudarili, da je potrebno, zajeti v proračune vse organizacije in Izdelati krajši penspektivni plan, v glavnem za letos, družbeni plan-za letošnje leto pa naj b* -zagotovil sredstva vsaj za -najnujnejša dela. Poudarjeno Je bUo, da naj finančni proračuni zajamejo sredstva predvsem za najnujnejše potrebe. Razvoj raznih Služb v okviru servisov stanovanjskih skupnosti pa bo terjal še dodatne namenske dotacije. Sprejet Je bil sklep, naj ee serviet specializirajo, m sicer da ne bi imeli dve stanovanj*! skupnosti enakih servisov, ker bi to podreleveJe usluge. Speciali- zacija pa naj bi bila osnova za mehanizacijo in cenejše opravljanje uslug. - Ugotoviti so tudi, da je treba imenovati strokovno komisijo, ki bo proučevala potrebe glede ustanavljanja novih servisov oziroma služb. Poudarili so tudi, da bi bilo nujno, da se ustanovi redna služba za nego bolnikov. O tem vprašanju ee bodo kmalu začeli razgovori z organi socialnega zavarovanja, d« ee ugotovi, kakšne modnosti so dane za ustanovitev teke službe. ek Vojaški filmi v Jevnici Jevnlčane Je prejšnjo soboto obiskala vojaška ekipa, ki je tamkaj predvajala filme iz življenja in dela v JLA. Prikazu filmov Je sledila razlaga Udeležbe Je bila prav dobra ln sl v Jevnici žele še več podobnih prireditev. M. V. Učenci Sole v Jevnici za Makarsko Plemeniti akciji za pomoč Ma-karrtt so eo Odzvali tudi učenci osnovne šole v Jevnici, saj eo na trg zopet dva nova radarska stroja, M Jih naše rudarstvo potrebuje. Novi stroji bodo velika gospodarska pridobitev, saj po-menijo razbremenitev rudarjev na odkopih in izdelavi jamskih hodnikov. — ar. Tečaj na Vačah Osnovna organizacija RK na Vačah je te dni organizirala čeette-denski gospodinjski in Sviljtid tečaj, ki ga obiskuje 32 žena. Tečajnice ee bodo eemamile z osnovami pravilne prehrane in z nekaj onsovnirm. šiviMtimi spretnostim-CM) zaključku tečaje bodo tečajnice priredile razstavo ln bodo tako znanje, ki si ga bodo pridobile, posredovale tudi drugim. — D. G- Z Vrhovega Prosvetno društvo Vrhovo je v sodelovanja z Delavsko univerz® iz Hrastnika organiziralo predava' nje dr. Toplaka iz Hrastnika. Pr®* davanje Je obiskalo okrog 85 žena-Po predavanju eo prisotni nekai časa gledati še spored TV. Prejšnjo soboto sta aktiv Xif& in Prosvetno društvo pripravil® prireditev ob obletnici Prešernov< smrti. V nedeljo bo dramska skupi119 nastopila z delom »Poročil ee bo®1 s svojo ženo«. Na Vrhovem ee pa tudi že Popravljajo na proslavo 8. marca. KOMPROMISI ihr»li 14.700 din. - M. V. rala pomagati tudi kmetijska zadruga. Lani Je bilo 70 članov ZB lz Litije na 14-dnevnem preventivnem zdravljenju, 2 člana sta bila v zdraviliščih, 6 otrok padlih borcev NOV je pa bilo na letovanju ob morju. Zdaj pa si v Litiji prizadevajo, da bi temeljito zdravniško pregledali okrog 800 članov ZB NOV. Komisija za reševanje zadev borcev NOV pri občinskem 1 j udrtem odboru v Litiji Je že predlagala občinskemu'ljudskemu odboru, da naj za uspešnejše reševanje vprašanj borcev NOV zagotovi v letošnjem proračunu tudi 4 milijone din, ki jih bodo porabili za občinske priznavalnine, za pomoč prt šolanju borcem NOV, za šolanje otrok padlih borcev NOV ln žrtev fašističnega nasilja, za enkratne nujne podpore, za zdrav-* ljenje borcev ter za letovanja ln oddih otrok padlih borcev in borcev NOV. Nova pošiljka stojk za Poljsko 2e lansko leto Je Strojna tovarna v Trbovljah odposlala večje število domačih železnih jamskih stoj tipa »Valent« na Poljsko In Madžarska Prejšnji teden pa Je Mia zaključena nova pogodba za dobavo 4.100 takih jamskih stojk za izvoz na Poljako. Ta dobava bo izvršena konec drugega polletja 1962. S to količino odposlanih stojk bo v rudnikih Poljske žc preko 10.000 železnih Jamskih stojk Izdelka Strojne tovarne v Trbovljah. To je lopa afirmacija naše tovarne n* zunanjem tržišču. Vodijo sc tudi razgovori zs dobavo teh spojk v Francijo in Avstrijo. — ac. Moram priznati, da sem ie do- ima prav tako negativne poslej ka) dolgo lakal na dogodek, o na splošno razpoloženje v ok**' katerem bo govora na prihodnji Ig, kjer se dogaja, kar se < seji nekega občinskega ljudskega sumira v negativno delo**nl odbora v Zasavju. Mandatno- ljudskega odbornika, imunitetna komisija tega ljudske- Menim, da ne moremo ga odbora namreč pripravlja moralnih norm, ki dajejo osr*>v predlog za odpoklic enega izmed našemu družbenemu razvoju^ 1 odbornikov, ki vseskozi ni priba- vsebino slehernemu liku naS'\i jal na seje ljudskega odbora, in družbenega delavca, zlasti P sploh ni vzdrževal potrebnih sti- ljudskemu odborniku. Sele kov z volivci. Predlog za odpo- smo ugotovili pomanjkanje P klic je dal zbor volivcev. trebnib moralnih kvalitet, ti*51 Nedvomno je vzrokov za od- pi vprašanje kazenske odg0”0-, poklic še katerih drugih odbor- nosti, toda to je ie zadnja stop11 nikov tega ali kakšnega drugega odgovornosti slehernega občan*' ■ ljudskega odbora kar dovolj, ven- Vse to zahteva doslednost P dar z odpoklicem odlašajo. Neka- slehernem ukrepanju, ki ga 1. teri imajo pomisleke, češ, kaj bi bteva naše družbeno dogajan jih zdaj odpoklicali, ko je mandat sicer se nam zgodi to, kar sl ‘ pred iztekom. In tako se ie me- zgodilo ie v opisanem Pr‘r,,frJ. sece vlečejo primeri, ki bi se ie da začetega postopka ne d°k° . morali končati z odpoklicem. čarno. Za ilustracijo še en Pr‘,rt .< Ustavimo se samo pri primeru prva osebnost nekega forU>n* j, nekega tovariša, ki je bil razre- uvedla preiskavo v nekem P0^ šen dolžnosti direktorja zaradi jetju, in preiskava je nepravilnega gospodarjenja, ki se niz pomanjkljivosti in rteprav je končalo z zelo nezavidljivim nosti, ki zadevajo predvsem " ^ položajem kolektiva, ki se še zdaj ralno odgovornost direktor!*’ a otepa s finančnimi in drugimi te- je bil primerno kaznovan. ’ jj iavami. Med temi pa so zelo po- osebnost istega foruma je pe^‘Li-membna nesoglasja in grupiranje sankcije, ki jih je povzročil* j e v kolektivu, dušenje kritike od iskava s tem, da se ie Pon‘,jft pristašev bivšega direktorja, itd. posredovalca za iskanje sjr ji Ker je ta bivši direktor še vedno prizadet’ osebi tako dale!• "V član enega zborov ljudskega od- navedenemu direktorju bil° bora, je bilo že govora o njego- gočeno izbirati in celo odkl*n'jt), vem odpoklicu, zlasti zato, ker tn*^,a**^' v delovnem kolektivu, ta malo- je, temveč za način r možnost pri zojpadarienju, liar Viktor Ljudski poslanec Anton Sihur, član delovnega kolektiva Steklarne v razpravi o resoluciji »O politiki gospodarskega razvoja LRS v letu 1962» na zasedanju Ljudske skupščine 6. febr. ugotavlja: »Komuna ni pravično udeležena na ustvarjenem dohodku!" Konkurenčnost steklarne na tujem tržišču ni posledica boljše mehanizacije temveč plod dela visokokvalificiranih steklarjev. — V tovarni kemičnih izdelkov se bo povečala produktivnost dela za okrog 73 odstotkov. — Tovarni dokumentnega in kartnega papirja je bil odobren investicijski kredit, ker zaradi premajhne zmogljivosti ne zadovoljuje niti potreb domačega trga. — Rudnik skladov praktično ne ustvarja. — Hrastniška industrija je lani večala proizvodnjo za 13 odstotkov, letos pa še za 15 odstotkov. — vni kolektivi in komuna so za svoj trud slabo stimulirani. — Odkopni in rudniški učinek je znatno višji od jugoslovanskega povprečja. — Predpisi o delitvi dohodka še vedno vsebujejo elemente, ki destimulativno vplivajo na proizvajalca in komuno v njihovih prizadevanjih za nadaljnjo modernizacijo in krepitev podjetja. Tovariši, tovarišice, ljudski poslanci! Ko si zadajamo smernice in naloge gospodarske politike republike v 1. 1962, upoštevajoč pri tem doseženo stopnjo razvoja proizvajalnih sil oz. prilagojenost gospodarskih organizacij novim pogojem spremenjenega gospodarskega sistema, se mi zdi potrebno, da ob tej priliki na kratko spregovorim o tem, kako se je in-industrija v hrastniški komuni, ki je z 79 % udeležena v celotnem družbenem bruto proizvodu vključevala v' dosedanji gospodarski razvoj, in kar predvideva v letu 1962. Steklarna Hrastnik je pred rekonstrukcijo, v katero je vložila okrog 641 milijonov dinarjev, ustvarila letno 736 milijonov družbenega proizvoda, pri 1200 zaooslenih. Po nekako dokončani drugi fazi rekonstrukcije se je število zaposlenih povečaloma 1500. Ta delovni kolektiv je v letu 1961 ustvaril 956 milijonov dinarjev družbenega proizvoda. — Iz tega je razvidno, da sc produktivnost del ni občutno povišala, ker ta sredstva niso bila vložena v nove stroje, temveč je bila s temi sredstvi postavljena nova tovarniška zgradba, e čimer se je podaljšala življenjska doba tovarne in ustvarili boljši delovni pogoji, saj Prejšnja 100 let stara zgradba v nobenem prim- ni ustrezala sedanjemu času. Večidel proizvodnje pomenijo pihani, ročno izdelani artikli z dobro kvaliteto, kar potrjuje tudi dejstvo, da dosega podjetje na tujem trgu višje cene kot na domačem. Podjetje izvaža samo v države s konvertibilnimi valutami, in sicer se je izvoz v zadnjih dveh letih gibal takole: v letu 1960 je tovarna izvozila za 318.368 ameriških dolarjev, v letu 1961 pa za 476.124 dolarjev. Plan izvoza za leto 1962 znaša 463.000 dolarjev. Ce pa bo začela obratovati nova velika peč, se bo izvoz povečal mesečno še za 10.000 dolarjev. Ob vsem najedenem je zelo škoda, da ni bil temu podrtju odobren investicijski kredit za izvršitev *e tretje faze rekonstrukcije, saj je podjetje 8 svojimi kvalitetnimi izdelki konkurenčno *udi na tujem trgu, in še vedno ni v stanju Prevzeti vseh tujih naročil zaradi premajhnih Proizvajalnih kapacitet. Tovarna kemičnih izdelkov je pričela z rekonstrukcijo v 1.1961 In je v ta namen sedaj že vložila 1284 milijonov dinarjev. Za dokončanje te rekonstrukcije pa bo delovni kolektiv vložil še okrog 600 milijonov dinarjev. V letu 1960, to je pred Pričetkom rekonstrukcije, je to podjetje ustva-i'-) 673 milijonov bruto proizvoda, že v letu 1902, ko je tovarna pričela s preizkusno proizvodnjo, pa bo bruto produkt predvidoma znašal 1724 milijonov dinarjev. Pri tem so bo pa število zaposlenih povečalo od 226 v letu 1960 na 380 v letu 1962. Iz tega je razvidno, da se bo produktivnost dela povečala za okrog 73 %. Svoje izdelke podjetje v glavnem izvaža v Kubo, Turčijo, Egipt, Madžarsko ln Poljsko. Porast izvoza se giblje takole: v letu 1960 je podjetje izvozilo za 16.660 dolarjev, v letu 1951 za 62.162 dolarjev, a za leto 1962 je predvideno, da bodo izvozili za 200.162 dolarjev. Iz navedenega vidimo, da se bo v letu 1962 povečal izvoz glede na leto 1961 za preko 300 %, kar je vsekakor pozitivno in v skladu s splošnim načelom vključitve našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. S plasmajem proizvodov na tuji trg podjetje ne bo imelo težav, ker ima za ves planiran izvoz v glavnem že zaključene pogodbe. Težave bodo morda nastopile v plasmaju železovih oksidov, ker so le-ti zelo grobe kvalitete, vendar podjetje računa, da jih bo lahko izvozilo v Kubo, kjer ne povprašujejo po visoki kvaliteti. Glede na to, da je bil v tovarni dokumentnega in kartnega papirja odobren investicijski kredit, bo to podjetje že v letošnjem letu pričelo z rekonstrukcijo. Po investicijskem projektu bo podjetje po končani rekonstrukciji svojo proizvodnjo podvojilo. Rekonstrukcija je nujno potrebna, saj so stroji že sedaj do skrajnosti amortizirani. Kljub izredni kvaliteti svojih izdelkov ne izvaža, ker zaradi premajhne zmogljivosti ne zadovoljuje niti potreb domačega trga, zaradi česar je bil podjetju odobren tudi investicijski kredit. Rudnik rjavega premoga nenehno povečuje svojo proizvodnjo, število zaposlenih pa zmanjšuje ter tako zagotavlja kontinuiran porast produktivnosti dela. Z uvajanjem novih odkopnih načinov stalno zmanj šuje porabo lesa, kar tudi pozitivno vpliva na zmanjšanje proizvodnih stroškov. Z uvajanjem mehanizacije odpravlja težaška dela, zmanjšuje fizični napor rudarjev in vpliva na rast produktivnosti. Podjetje kot celota pa precej finančno prizadene prispevek od izrednega dohodka, saj ga plačuje več Kot nekateri rudniki rente. Skladov podjetje praktično ne ustvarja, sej le-ti niti ne bodo zadoščali za plačilo anuitet. Iz vsega do sedaj navedenega je razvidno, da naša industrija v celoti sledi splošnim smernicam gospodarskega razvoja, tako v pogledu nenehnega dviga proizvodnje, ki je od leta 1960 na 1961 porasla za okrog 13 %, v letu 1962 pa predvideno še za nadaljnjih 15 %. Kakor glede produktivnosti dela nenehne tikrbi za izobraževanje kadrov za rekonstruirane tovarne, doseganje kvalitete proizvodov, kar je pogojeno že z dolgoletno tradicijo v vseh vejah industrije. Skrbijo tudi za ugoden plasman proizvodov na tujem tržišču, kolikor to dopušča notranji trg. Istočasno pa ugotavlja, da so posamezni delovni kolektivi kakor tudi komuna kot celota za svoj trud slabo stimulirani, kar je po mojem mnenju posledica nekaterih instrumentov po novem sistemu delitve dohodka, predvsem prispevek od izrednega dohodka. V ilustracijo bom navedel naslednji primer: po periodičnem obračunu za tretje tromesečje leta 1961 je plačala Steklarna v Hrastniku prispevka od izrednega dohodka 52 milijonov, Steklarna v Paračinu pa pri enkrat večjem bruto proizvodu le 10 milij. Dejstvo, da je Steklarna v Hrastniku konkurenčna tudi na tujem tržišču, ne moremo tretirati kot ugodne tržne pogoje ali posledico boljše mehanizacije, ker le-te ni, temveč je to plod dela visokokvalificiranih steklarjev, katere je treba po socialističnem načelu nagrajevati — vsakomur po svojem delu — tudi primerno stimulirati. Potem nam mora biti jasno, da ti podjetji nista v enakopravnem položaju, ker imata tako različen kvalifikacijski sestav zaposlenih, določeni osebni dohodki dejavnosti pa so za obe podjetji enaki. Razen tega nesorazmerja pa ima Steklarna v Paračinu sorazmerno precej več vloženih skupnih sredstev, kar jo postavlja še v boljši položaj. Približno isto velja za Rudnik, saj je v tem podjetju odkopni in jamski ter rudniški učinek znatno višji od jugoslovanskega povprečja. V kakšnem položaju pa je, sem že omenil. S tem sem hotel poudariti to, da bo potrebno v bližnji prihodnosti spremeniti način ugotavljanja izrednega dohodka gospodarskih organizacij, kajti v nasprotnem primeru lahko tak instrument zavre interes tempa gospodarskega razvoja. Kakor sem že omenil, je tu3i komuna v širšem in ožjem pomenu za vsa ta prizadevanja precej slabo stimulirana. Ko ugotavljamo, da so industrijsko slabo razvite komune glede proračuna na boljšem kot komune z močno razvito industrijo, se poraja vprašanje: če je za komuno- ekonomsko zanimivo razvijati obrtna podjetja v smeri prehajanja proizvodnje v teh delovnih kolektivih iz obrtniškega na industrijski način. To je jasno razvidno iz .primera Elektrotehnične delavnice v Hrastniku, ki bo v letu 1962 proti 1961 povečala proizvodnjo za več kot 100 % ter bo s tem prešla iz pavšalnega na reden obračun. Pri analizi ekonomskega efekta podjetja je bilo ugotovljeno, da ta delovni kolektiv«v-novih pogojih ustvari znatno manj skladov kot prej. ■ Gledano s stališča komune, pa je ta korak prav tako nestimulativen, saj se bo občinski investicijski sklad zmanjšal za prejšnji pavšalni prispevek iz dohodka tega podjetja, proračun pa se bo znatno povečal, ker podjetje ne predvideva občutno povečanega staleža zaposlenih. Enako velja za modernizacijo industjjjskih podjetij. Zanimivo je primerjati udeležbo občine na dohodku od Tovarne kemičnih izdelkov pred rekonstrukcijo, ko je ustvarila letno 696 milijonov bruto produkta, in je, občini pripadalo 14 milijonov 250 tisoč dinarjev, po rekonstrukciji, ko bo ustvarila predvideno 1 milijardo 724 milijonov bruto proizvoda, pa bo občina dobila samo 18 milijonov 600 tisoč dinarjev! Prizvodnja se bo torej povečala za 148 %, delež komune na dohodke podjetja pa samo za 30 ”/o! Glede na navedeno sem mnenja, da predpisi o delitvi dohodka še vedno vsebujejo elemente, ki destimulativno vplivajo' na proizvajalca in komuno v njihovih prizadevanjih za nadaljnjo modernizacijo in krepitev podjetja. Da bi sprostili ta prizae devanja, je torej potrebno vse tiste proizvajalce in komune, ki se nadpovprečno prizadevajo za nadaljnji razvoj gospodarstva, stimulirati vse s pravičnejšo udeležbo na ustvarjenem dohodku. Več pozornosti navideznim malenkostim Kako je Steklarna lani izpolnila plan Čeprav še niso zbrani vsi podatki, ki so potrebni za zaključni račun, vemo da v Steklarni Hrastnik nismo v celoti izpolnili plana proizvodnje lanskega leta. Plan finančnega obsega proizvodnje je predvideval 8.000 ton, dosegli smo pa le 7.832 ton proizvodnje, kar je le 91,07 odstotka plana. Neizpolnitev plana ni posledica padca storilnosti, temveč posledica spremembe asortimana. Proizvajali smo lažje izdelke, ki imajo večjo uporabo in ugodnejšo prodajno ceno. Tako smo lahko dosegli velik napredek v izvozu. Izvoženega stekla je bilo v vrednosti 476.123,74 dolarjev, kar je za 48,78 % več kot smo planirali. Kako se je v tem času gltjala prodaja, prikazana v težinskih enotah, nam pojasnjujejo naslednje številke: 0 Planirali smo, da bomo s planom postavljene proizvodne količine tudi vse prodali, zato je bil plan prodaje 8.600 ton. 0 Ker proizvodni plan ni bil izpolnjen, je bila tudi prodaja nižja in je dosegla 7.770 ton, torej 90,35 odst. plana. Odstotek prodaje je nekoliko nižji od odstotka proizvodnje zato, ker je proizvodnja bila najslabša v konjunktumih mesecih, medtem ko Je bila v zadnjih dveh mesecih leta ugodna ,kar pa ni bilo tudi pri prodaji, to pa zato, ker se kupci v tem času ie pripravljajo na inventuro. Kljub vsem težavam pa je vrednostna realizacija po nepopolnih podatkih nekako v mejah plana. Ob analizi finančnega obsega proizvodnje je zanimiv pregled produktivnosti glede na prejšnja leta. Storilnost je porasla v 1960. letu proti 1959 za 2 odst., lani pa v primerjavi z letom 1960 za 1,2 odst. Storilnost je računana na vskladiščene kose in storjene delovne ure, toda brez avtomata. Tudi v teh podatkih je vidna sprememba asortimana, saj proizvajamo vedno manjše kose, toda teli po številu vedno več. Kljub naštetim uspehom poslovanja v lanskem letu ne moremo biti povsem zadovoljni. Premalo je bilo storjenega predvsem na zboljšanju proizvodnih postopkov. Obseg proizvodnje v proizvodnem obratu stalno narašča, dodelava postaja tesno grlo, ker tehnično ni povsem rešena. Način odnašanja v hladilne peči postaja zastarel in nerentabilen, vendar preteklo leto ni pokazalo, da bi se na tem področju pričelo * Izboljšavami. Ce bomo v bodoče hoteli uspešno opravljati proizvodne naloge, bomo morali tudi tem malenkostim posvetiti več razmišljanja in konkretnega dela. v Steklarni delno bi se to lahko ublažilo na ta način, da bi vodje ekonomskih enot notranjega obrala, brusil-nice in dekorimice sodelovali v tesnejši povezavi. Pri tem mislim, da bi moral vodja notranjega obrata točno vedeti zmogljivost brusilnice, vodja brusil-nice pa zmogljivost dekorimice. Seveda s tem vseh težav še ne bi odpravili. Velikokrat vodja notr. obrata niti ne ve, kaj bi predpisal ze dekorativni oddelek, ali pa ne more predpisati niti tistega, kar bi sicer moral predpisati. To pa se proti njegovi volji in krivdi dogodi iz drugih razlogov bodisi da to»a slabo steklo, pokvarjen kalup (model), «11 pa sploh nima naročila. O težavah, M jih Imamo e prevzemom stekla in medfaznim skladiščenjem tega, ne bom govoril, kajti to je vprašanje, ki ..Večkrat ostanemo brez dela" ga bomo v kratkem odpravili Seveda Imamo še mnogo drugih drobnih problemov, za katere bi porabil preveč prostora, če bi jih hqtel podrobno opisovati, končno so pa to vprašanja celotnega kolektiva in ne le našega oddelka. Boris Logar 18. februarja telovadni dvoboj Ljubljana : Zasavje v Hrastniku Ob zaključku prvega dela tekmovanja I. razreda lige orodnih telovadcev Slovenije bo v nedeljo 18 .februarja v Hrastniku dvoboj reprezentanc Ljubljane in Zasavja. - R. S. Ob uspehih naj navedem še nekaj problemov, ki nas še prav posebno tarejo. Vsakdo v naši tovarni ve, da smo z novim letom pričeli delati po ekonomskih enotah. Človek bi mislil, da delo teče naprej še lepše, kot je teklo prejšnja leta, vendar vedno ni tako. Večkrat dekorativni oddelek zaide v prav neprijetne krize. To se odraža v tem, da enostavno ostanemo brez dela. Smatram, da bi se to nikakor ne smelo dogoditi, 6e prav posebno ne zato, ker so delav.cl oz. delavke plačane po izdelapem kosu in so EE v takšnih primerih brez svoje krivde obsojene na manjši osebni dohodek. Velikokrat sem že razmišljal in iskal rešitve, kako se takšnim primerom izogniti. Vsaj Ekonomska enota slikamice ugotavlja: vodje ekonomskih enot notranjega obrata, brusilnice ln deko-rlrnlce morajo bolje sodelovati Decembra lani smo dobili na-*o težko pričakovano tunelsko Deč. Dobavila nam jo je firma LINN iz Horsbrucka pri Ntirn-b®rgu. Takoj smo jo montirali ,rl jo po končani montaži pričeli s pridom uporabljati. Ker je peč Precej dolga (22 m), smo morali Zar>jo določiti nov prostor. Na-smo ga v skladišču pomožnega materiala, Istočasno pa dojeli sosednji prostor, kjer je bila zabojarna, za sam oddelek slikanje. Tako smo s skrbno 1,1 primerno ureditvijo ta dva Prostora uredili v prav prijeten Ih lep dekorativni oddelek. Rot emo pričakovali, proble-•ha z žganjem dekorlranlh izdelkov skoraj nimamo več. Šajn0 še mai0 Več truda in paz-Hlvostt pri ljudeh, zaposlenih Pr! sami peči, je treba, pa bodo ‘hdl tisti drobni problemi, ki se-v®da spričo še nezadostnega po-žhanja peči nnstalajo, odpravljeni. 2elo zanimive pa so ugotovit-Vc o kapaciteti nove peči v prl-rn*rlav| e starimi. Morda bo do-v°lJ, da povem samo nekoliko Primerov: če smo v starih pe-f**1 žgali 350 velikih stiskanih Rožnikov, Jih v novi peči v lRtern času In z enako delovno eil° žgemo 1.500 kosov, razen *.«-8a Pa prihranimo tudi 10 kWh **ektrlčne energije. Naslednji Pihler rum kale še večjo raz-V starih pečeh emo na osem ur žgali 8400 pihanih kozarcev in pri tem porabili 720 KWh, v novi peči pa v istem času in z enako delovno silo žgemo 40.000 kozarcev, prt tem pa porabimo le 170 KWh električne energije. Mislim, da bi bilo nadaljnje naštevanje primerov popolnoma odveč, kejti že iz teh dveh, ki sem jih navedel, lahko zaključimo, da z novo pečjo delamo mnogo hitreje in pa seveda tudi mnogo ceneje. Prav zaradi tega lahko trdim, težnosti, zato je lahko vzrok v tem, da so se bloki pri tempiranju luščili. Lahko pa z gotovostjo trdim, da je bila peč znotraj očiščena.« Inženir Hcll Peitl: »Peč je bila očiščena, to Je bilo komisijsko ugotovljeno. Nekaj pa ni bilo v redu pri gorilcih, ker so imeli nagib.« Tudi sam smatram, da je ta napaka nastala zaradi slabih črepinj. Kajti analiza je pokazala, da so bili drobci kamenčkov od gline, kakor tudi od Samota. Lahko je tudi vzrok Samotna opeka iz Gostlvara, katero emo prvič uporabljali in se je pri tempiranju razkrajala (razpokala). Vsekakor pa: več pažnje črepinjam — izpad gre v milijone! rlgo dohodkov. Analiza je pokazala, da so skoro vsi kolektivi v naši občini to nalogo opravili mnogo bolj resno, kot je bilo to v preteklosti pri izdelavi tarifnih pravilnikov. Povsod se ie kazala težnja, da bi se odpravile vse pomanjkljivosti, ki so se v preteklih letih vsiljevale, hote ali nehote, v pravilnike. Povsod so tudi poiskali nova in pozitivna merila za določanje osebnih dohodkov po delu, tako da je delo čimbolj stimulativno. Tudi na sklade kolektivi niso pozabili, le z redko izjemo so vsi posvetili skrb temu, da se skladi ne zmanjšujejo, če že ne povečajo. Izkušnje, hi’so jih dobili delovni kolektivi v preteklosti, ter dobre priprave in čut odgovornosti pri tem delu, so dobra podlaga,, da se bo nov gospodarski sistem uveljavil v bodoče še bolj. intenzivno v vseh vejah našega gospodarstva. Razveseljivo dejstvo je tudi to, da je opaziti pri delavcih zavest, da je njihovo življenje in delo odvisno vedno bolj od njih samih ter vedno manj od administrativnih ukrepov. Na osnovi ugotovitev, hi jih je odkrila diskusija, so bila sestavljena priporočila za vsa podjetja, ki niso posvetila dovolj pozornosti sestavi pravilnikov in ki vsebujejo nekatere slabosti ter neskladnosti proti drugim. Tem podjetjem se priporoča, da pripravijo, kar je potrebno, in se tako uvrstijo med ostale. DBbra stran načina sprejemanja teh pravilnikov je ta. da se ’* lahko sproti odpravljajo vsi negativni pojavi ter se prilagajajo interesom celotnega kolektiva, ne da bi čakali na kakšno odobritev merodajnega foruma. S tem je odpravljena vehka okorelost, ki ske postaje in skladišča premoga. J Tako smo pričeli montirali V. j generator, medtem ko eo skladi-1 šča za premog že preurejena, j Manjkajo še transportne naprave, ' ld pa so v delu. O Preuredili in prestavili smo < tudi slikarski oddelek ter ga opre- j miii z novo moderno avtomatsko j pečjo za žganje barv. Z vsem j tem se bo proizvodnja povečala j in zmanjšal lom v tem oddelku. O V naselju za Savo Je bil dograjen stolpič z 10 stanovanji, e katerega so se proti koncu leta že vselili novi stanovalci. Ta stolpič je stal nekaj preko 53,006.000 dinarjev. ® Izgradnja tovarne in stanovanjskega naselja bo tudi v letu 1962 v glavnem potekala po že začrtanem programu III. etape. • V mesecu marcu bomo pričeli z gradnjo nove zmešamo. Temelji so že postavljeni. Poslopje mora biti pod streho do konca avgusta. Istočasno pa batno spod-i nji dve etaži že uredili sa obratovanje in postavili v n. etaži peči za ogrevanje loncev. Ce bo dovolj denarnih sredstev, bomo zgradili če skladišče pruš n in po-, slop je zmesame popolnoma dokončali. 6 To nujno gradnjo,poslopja za pripravo zmest ■ zahteva 12-lončs»j peč, ki mora biti čimprej'zgotov^ ijena saj prinaša proizvodnjatake peči oca 500; milijonov- dinarjev letno, od tega precej -■ deviz. Zato je treba zastaviti vse sile, da bo ta peč timpnej obratovala. • V približno dveh mesecih ho urejena generatorska postaja: * vsemi transportnimi napravami* Ta rekonstrukcija je Mia potrebna zaradi vedno večje porabe neratorskega plina. • Na 7-tonsko kadno peč bom0 montirali dodatno električno kurjavo, ki omogoča povečanje kapacitete in zmanjšanje porabe pli®* • Zaradi hitrega naraščanja P®" rabe električnega toka bode id0® ojačali tudi transformatorsko P®" stajo. Transformator je ie prispel. ® Razen teh glavnih nalog 60 predvidene še druge, ki pomeni)® modernizacijo posameznih tehnoloških postopkov. Te so: uvedb* novega načina transportiran)* pranja in sušenja kozarcev, ureditev transporta v posameznih dclkih (skladišče stekla, mode11 Itd.) in razne druge manjše izboljšave. • 20 najpotrebnejših druži®’ so sedaj še v slabih stanov*®^ se bo pa ob koncu leta vselilo v nov stolpič, ki Jc **' „ gradnji. Za Izpolnitev vseh nalog bo treba precej dobre* lje in finančnih sredstev, ven®" smo trdno prepričani, da nam namera uspela. Ivan Bartolo IZBOLJŠAJMO »,STEKLARJA« V vseh večjih tovarnah izhajajo listi, ki so ponekod bolj skromni, ponekod pa kar piuni. strosti lista. V pomjjinih delav-Pri nas še vedno nismo uspeli urediti »Steklarja« tako, da bi odražal prav vsa mišljenja naših V Steklarni imamo zelo dober kar polomil s kolesa in odnesel, večkrat tuji, ali pa se v nje pre- užaljen mlad človek st razumlji-strohovni kader, hi bi lahko ve- Po izjavi omenjene tovarišice, je malo poglabljamo. vo p0čHti zapostavljen, se s tem Uho prispeval s svojimi predlogi bilo njeno kolo sedaj že tretjič Za primer naj navedem svoje uči tudi sam izgovarjati svojemu in sodelovanjem vsebini in pe- tako okradeno. spoznanje. Ne spominjam se toč- sovrstniku podobne besede, in jih pf&LSTSČZ , fctt te testa? lavme nat o njih spregovorijo, tovarišica že ob 9 000 dinarjev 7'StU' Na -uzbcno vprašanje ne- dnevno občevanje med sotovarist. nai predlagajo ali zahtevajo ter r , . . , , ' kega tovariša, ki je bilo izrečeno Od vsega ostaja važno vpra- Sferne T&Lrth ~ stil drugod, si izpostavljen vsak trenutek kaz- )jm tonom. Pozneje sem obžaloval lektivu, ki je za mladi kader tako m, je taksen okraden kolesar v nepravilno ravnanje, istočasno pa pomembnat Samo dragocena >z- Ijudi. Kje je vzrok, da list ni vsebinsko boljšiI Mislim da jt glavni vzrok v tem: člani kolektiva mislijo, da bodo tedaj, le $&s srfiSrt X' :izz.‘7J4 zzi *-r «* - vor in da bodo celo kaznovani. ir-L.„: L-l.L,;.,- dajati na razpolago nepoštenim dil v mojih čustvih interes za do-potrebno poudariti, Prepričan sem da bi ,e lahko ul, , . KOlc,ar v nepravilno ravnanje, istočasno pa pomembna' Samo dragocena « vsebina lista še ' zboljšala da bi V ^ xaJrfgl: A ‘ kupovati še spoznal samega sebe v kritičnem kustva pri delu še ne oblikujem vsezina usta se zootjsata, da bi j,ar napre. j,jt, „„ moo J,* ;,k____r\____________________ul Jr-Uvliana. NkUre postal ogledalo dajatl „„ * kolektiva. Člani kolektiva ga ipjdem jWo tedaj sprejeli kot res svoj pripravljen na plačilo kazni, ali godkn sem postal iz samokritika nimi in dostojnimi Rudi Kirkmajer S to številko dajemo že znatno Smatram ra dat ie tSteklar• neodvisen, Urtd niški odbor je samostojen organ in je odgovoren za to, da. vsak predlog ali željo itd. posreduje v ti u javnai i. Nts etn ,e pro-. ^.^ »Steklarja« v presojo blemov v posameznih obratih, o ^ k”Iektivll. Bomo pa v katerih lahko Član, Mektiva ihodnjc r vsako $tevilfeo vsebt- M seio. Vs, tako nakazam problemi £ . ^ nliega ic ^ terjajo rešitev. Delavsko samo- B 1 upravljanje v tovarni je tisto, ki 1 ** jih ho reševalo. S tvojo besedo v časopisu prispeva sleherni proizvajalec tudi delež h izboljšanju proizvodnje, delavskega upravljanja in različnih odnosov, ki vplivajo na uspeh podfctld. Časopis, ki izhaja v okviru to- lik pravega dobrega državljana-zpolago nepoštenim dil v mojih čustvih interes za do- Mišljenja sem, da se napake P” ljudem, ali biti brez luči in biti jemanje nepravilnosti. Po tem do- delu umestneje odpravijo s prijaj' pripravljen na plačilo kazni, ali godku sem postal iz samokritika nimi in dostojnimi nasveti, S PrtJ pa hoditi peš. Če bi tisti, ki krade tudi kritik. jazno besedo in v poučnem smi- slu. Vedno pogostejši so primeri . medsebojnih fizičnih obračunavanj —J v raznih sporih. Preveč ob},rn (ES bi bilo, če bi našteval vzroke t* to. Največkrat to uvod in pov°a za fizične obračune mladostna ne' luči s koles, nekoliko pomislil, v Da preidem k namenu. Pri de- ugnanost tn raz.lčne pr.vatne kakšne težave in neugodnosti pri- lu na določenih delovnih mesfib deve iz življenja Trpen ,ov v vede lastnika kolesa, hi gotovo je proizvodnja odvisna od zna- Takšni problemi vsekakor n ^ ■ —ti: ---L.. -------:—korist, še manj zrcalo ugleaa % y. ‘h fr —■ - r: < /a ' m....■- TUDI TAKSNI SO MED NAMI Pred nehaj dnevi smo šli zjutraj ob J. uri z nočne službe mimo vratarnice domov. Kar naen- ------ --- — »ciovcsiem čustev, preavsem ne v, .... krat zaslišimo Ženski glas, ki ,e to dogaja ob vratarnici kjer vo $ pcmoln:m os}kj,m, mladimi kolektiva več resneišlh mhU nekoliko teže opravljal svoj podli nja, prakse, organizacije in izpasti. — Anton Sihur najdljivosti, od volje itd. Stare!- kolektivu samem. j„' ' .... .. ........... Lepo m pravilno bi b:lo, ^i(t ši kgder se spričo dolgoletnih To graje vredno dejanje se ne ^ ^problemi v tem letu prispevali v korjj' bi »melo zgt>d,U. ko 'jetn0: .d* sc .človešhn čustev,, predvsem ne vsakega posameznika In eeh/?. Sv KuktZ TcjilZTa prihajal to tMfi stojah za kole- ^ 'dežurni g^l.c notni ^° ri" SET p^kZ^klh kolektiva,l ni^draia^ dcjanskeja ^ j, „ kale- tuvaj, katerih dolino« K paziti ^ z<|t0- bi vei. nosov. . „ /e tudi na kolesa zapoelepn. stanja v kolektivu. NI tovarne v kateri vse »klapa«, tudi ni tovarne, V kaferi vodstvo kolektiva ve za vte probleme. Problemi in pomanjkljivosti it iz dneva v dan , , porajajo. O tim ji treba govoriti U iomw v tovarniškem listu, da bo njegov Opazila je. da ji ie namen dosežen. Časopisi, ki samo nesel hvalijo, nc obravnavajo pa slabosti, bolj škodujejo kot pa stiio! Bila 14, zmerjala je nekoga, rega ni vedela, k'do jt. tovarišica 1. K., ki je bita ponoči v službi, sedaj pa jt prišla P0 tvoje kolo, da bi se odpelji- Ne vem, kaka bi it nekdo od- gledišča ocenit celotni električni strojček (dinamo) Steklarne Hrastnik v el VEČ TOVARIŠTVA svetilko. Ker ni imel tat to- medsebojnega tovarištva, tods delu greši, ne zato, ker ki vec- nosov. „esh: krat hotel kljubovati sam sebi in Naj bo v bodoče nate . l0< drugim, ampak zato, ker v več več rarumevania ta sam°» primerih ne more tako hitro dn- več delovne sHietPlht l» " „ jemati pravilnosti v poteku dela. dohnnos h nadrhnjim uspe” osebnega Tu mislim predvsem na mladi ka- naši proizvodna/ kolektiv der, Takšne napake, ki so včasih Prane hoje, ar|(» pogledu malenkostne, so vzrok, da neka- Pridružujemo sc klicu vn teri ja, totst ten brigadir n z neverjetnimi K o ca po v-čicn v ^rneri kori- liko časa, da bi to opravil, kot dejstvo je. da so nam v mnogih psovkami in žalitvami popravlja- Mih med;al^n'h <*1'k*u|u;vlt je treba, je v naglici te predmete primerih pravilni odnosi pri delu jo napake pri delu. Opsovan In žlani na ega delovne., ■ kiiioii^e iio^avcev m poiMVibMitLti*' kozarcev Aktualnosti v kolektivu Januarski plan izvoza je bil postavljen zelo visoko. Kljub težavam glede slabe steklene gmote smo v mesecu januarju izvozili 15 vagonov naših izdelkov, in sicer: v Zahodno Nemčijo 13 vagonov, v Belgijo pa 2 vagona. Februarski plan predvideva kar 16 vagonov za izvoz: 13 v Zahodno Nemčijo in 3 v Belgijo. Izvozili bomo pa največ razsvetljave, bele in opalne, kozarce in nekaj stiskanega stekla. Remont D banje, kjer delajo avtomati, je bil podaljšan do 10. februarja. Preizkušeno je delo z rjavim steklom. Proizvodnja je zelo lepa, saj smo izdelali preko 1 in pol milijona majhnih stekleničk za embalažo, po katerih je zelo veliko povpraševanje. Remont je predviden do 20. marca. Dnevna proizvodnja je sedaj 90 do 100 tisoč kosov. V enem mesecu bo že verjetno šla v pogon nova manjša kadna peč, in to na mestu kjer je bila IV. banja. Iz te peči bomo proizvajali rjave izdelke, predvsem manjše stekleničke za embalažo. V mesecu januarju smo imeli nekaj neljubih reklamacij: eno iz Nemčije, glede slabo žganih in brušenih kozarcev. V tem pogledu bo potrebna večja pažnja od vseh zaposlenih, da se take stvari ne bodo več zgodile. Med drugim je bila tudi reklamacija glede slabega hlajenja in parfumskih steklenic ter glede navojev. Ta reklamacija je neumestna, ker ni krivda našega podjetja, temveč zapork za stekleničke. V novih okoliščinah bo potrebna večja pozornost. Obratni delavski sveti so postavljeni, vendar še ne najdejo pravilne oblike dela. Niti niso jasne naloge in pristojnosti teh svetov Predlagano je ?.e bilo, naj bi pripravili seminar za člane obratnih delavskih svetov. Sprašujemo se sedaj: kaj je s tem? Po štirih mesecih obstoja se namreč še nista sestala, razen konstituiranja, obratna DS brusilnice — slikarnice in transporta, V slikarnici je nova tunelska peč za žganje barv na izdelkih. Peč je uvožena in je z njo odpravljeno tesno grlo slikarnice. Potrebno bo le več organiziranega dela za to, da se izdelki spravijo čim prej do skladišča. Nova peč žge dnevno preko 5—6 tisoč kosov izdelkov, Nujno potrebno Je lotiti se ureditve novega kataloga naših izdelkov kakor tudi nove vzorčne sobe za izdelke, kajti trenutno nimamo kupcem kaj pokazati, kljub temu, da imamo tako lep in pisan asortiman izdelkov. Tudi napisne table še vedno ni. Marsikateri obiskovalec se sprašuje in vprašuje, ali je to steklarna ali kemična tovarna? Brez velikega dela — je problem lahko rešen. Manjka izobraževalni center _ . . , . v. - . ■ ■ - - 1 a. llJlčill C P. SemimBT Za Za izvršitev planskih in ostalih nalog bomo tudi v 1. 1962 opravljali izobraževanje v glavnem v samem podjetju. Potrebe po kadrih so velike, posebno v notranjem obratu, kjer bo v teku leta dograjena in izročena obratovanju nova 12-Iončna peč. Za to peč je potrebno pripraviti 8 steklarskih delavnic na pipo. Na tem delu smo začeli že v preteklem letu in poučujemo dvakrat mesečno, ob nedeljah steklarje in mlajše delavce, ter jih tako pripravljamo za to nalogo. Za to poučevanje vlada pri delavcih veliko zanimanje, saj ostanejo delavci naprej iz nočne izmene ,in jih tako 'pride več. kot se jih lahko razporedi na delo. Jasno pa nam mora biti, da bomo tem delavcem, posebno mlajšim, morali dati razen tega strokovnega tudi potrebno teoretično zna- | nje, saj potrebujemo v proizvodnji razen delavca tudi dobrega upravljavca. Tako Imamo v načrtu, da bomo za mlajše delavce organizirali seminar, kjer bomo le-tem posredovali predmete iz stroke in tudi družbeno ekonomsko znanje. Pravilnik o vzgoji kadra v steklarskih delavnicah je sprejel delavski svet v sredini preteklega leta. Tudi to je pomemben korak naprej v izobraževanju, saj smo v preteklem letu na ta način pri-dobili: 5 steklarskih pomočnikov, 7 krogličarjev in 11 nabiralcev stekla. Mislim, da je to najhitrejši in | obenem zelo ekonomičen način izobraževanja kadrov, saj tako v relativno kratkem času dobimo I delavce, ki so sposobni opravljati kvalificirana dela, na drugi strani pa nas tak delavec stane od prilike 6-krat manj kot delavec z enako strokovnostjo, ki ga dobimo iz industrijske šole. Pri tem je razlika le ta, da je absolvent industrijske šole tudi dober teo-retičar, kar pa kadrom, vzgojenim v podjetju, še danes manjka. Opaža se tudi, da imajo steklarji razumevanje do takega načina jzobraževania in vzgajanja kadrov ter se število učnih mest nenehno povečuje. Tako imamo trenutpo s pogodbo vezane brigadirje (za izučitev: 11 krogljičarjev, 6 pomočnikov in 1 nabiralca. Tudi za posredovanje dopolnilnega in družbeno ekonomskega znanja bomo letos poskrbeli ter smo predvideli naslednje tečaje: dopolnilni seminar za oddelkovod-je, seminar za kurjače in kretni-ke, seminar za novodošle delav- Higiensko-tehniina zaščita v kolektivu V letu 1960 je bilo skupno 99 poškodb pri delu s 694 Izgubljenimi delovnimi dnevi. Povprečni izpad na eno poškodbo je 6,6 dneva pri povprečni zaposlitvi 1389 delavcev in uslužbencev. Izplačana vsota zaradi poškodb pa znaša 410.400 din. Izostankov zaradi bolezni je bilo 8.631 do 7 dni sta-leža in nad 7 dni staleža 13.753 skupaj torej 24.384 dni. Hranari-ne je bilo izplačane 4,230.685 din in 8,537.473 din, skupno torej 12,794.158 din. V lanskem letu je bilo skupno 107 poškodb pri delu z 817 Izgubljenimi dnevi. Povprečen izpad na eno poškodbo je 7,8 dneva pri povprečni zaposlitvi 1511 delavcev in uslužbencev. Izplačana vsota zaradi poškodb znaša 701.702 din. Izostankov zaradi bolezni do 7 dni je bilo 9.994, nad 7 dni pa 16.043 dni ali skupno 26.042 dni. Izplačana branartna do 7 dni znaša 5,549.320 dni, nad 7 dni pa Lep uspeh naših strelcev ... . ... — . j.i — :i- /uIBnro T v tvvrA^il A in TUTT) Prejšnjo nedeljo je bij v Hrastniku redni letni občni zbor občinskega strelskega odbora. Udeležba delegatov petih strelskih družin je bila zelo dobra, žal so pa morali ugotoviti, da se je od l'l,480.476 din ali skupno 17,740.507 j 15 vabljenih zastopnikov ostalih din. udeležil občnega zbora samo predstavnik občinskega odbora SZDL. Po . izčrpnem poročilu funkcionarjev odbora- je sledila živahna razprava, v kateri so sodelovali zastopniki posameznih strelskih družin iz Hrastnika, Dola, Zidanega mosta, Radeč in Papirnice. Visok odstotek staleža zaradi oboleni _ - • -rr 1 • 1 T>_It__.l—' T 7 -1 ♦! /inleoeS PA limni irt t"V3- Obratni zdravnik tov. dr. Jože Toplak nam je posredoval naslednji sestavek. Zdravstvene problemi v Steklarni so glede na to steklarsko Industrijo kot tako pa tudi glede na sestav delavstva, specifični v Za-eavju. Pestrost proizvodnje do popolne Izgotovitve proizvodov, daje svoj pečat celotnemu zdravstvenemu stanju zaposlenih. Namen današnjega članka ni v obdelavi profesionalnih obolenj v steklarski industriji, temveč prikazati določene probleme v zvezi z obolelostjo V tovarni. Število zaposlenih je v letu 1961 znašalo nekaj nad 1500 ljudi, od teh dobra polovica ženske delovne sile. Do 25. leta starosti je bilo zaposlenih 474. Z dokončamo II. fazo rekonstrukcije so se delovne razmere zboljšale in bi upravičeno pričakovali, da se mora to obdržati tudi v zboljšanju zdravstvenega stanja zaposlenih. Na Žalost drži to le delno. Občutno so sc zmanjšale obratne poškodbe glede na stanje pred začeto rekonstrukcijo. Obratnih poškodb v letu 1081 je bilo 107 ali 0,21 odst. na celokupni stalež, ki je bil 5,44 odst. Izguba delovnih dni zaradi obratnih poškodb v letu 1661 je znašala 617 dni ali 7,8 na eno obratno poškodbo v povprečku. Tabelami pregled bolniškega staleža v letu 1861: Obolenja z izven obratnimi poškodbami Obratnih poškodb Porodnice Skupni povprečni stalež 4,38 •/« 0,21 •/« 0,87 •/» 9,44 »/o Preseneča nas Izredno visok odstotek staleža zaradi obolenj. Skušal bom prikazati obolenja, ki ro najčešča ter subjektivne narave in analizirati njih vzroke ter dati predloge za odpravo teh. Tuberkuloza Z dne 31. decembrom 1961 smo imeli registriranih 44 tuberkuloznih bolnikov. Od tega 40 Lnaktivnih, vendar nas to ne sme zavarati-Večina teh je bila v zadnjih treh ali štirih letih še aktivnih in lahko pri njih pričakujemo ponovno aktlvizacijo proedsa. Za ilustracijo bi navedel, da je 10 teh bolnikov zbolelo v Samskem domu za Savo (mimogrede povedano, zadnji čas je, da se sedanji sanvsti dom poruši ter za samske delavce zgradi nov, higieni*im predpisom ustrezajoč dom). Mišljenja pa sem. d« je vzrok tako visoki obolelosti za tuberkulozo tudi v zastarelih in nehigienskih stanovanjih ter v nezdravih klimatskih razmerah, ki vladajo na tem območju. Posebni problem glede na tuberkulozne bolnike Predstavlja njih zaposlitev. Tako imenovanih »lažjih delovnih mest« v tovarni ni, pa j ni takih in toliko, kolikor bi jih potrebovali. Reševanje tega problema moremo zajeti kompleksno, posebno ker ni samo tuberkuloza tigto obolenj#, ki nas tare temveč Imamo v tovarni tudi obolenja za s ! kozo ter druge Invalide. Edini način rešitve toga problema vidim v ustanovitvi pomožnih specializiranih delavnic ali oddelkov steklarska industrije, k! že obstajajo v nekaterih krajih v Sloveniji. Te delavnice in oddelki bi naj bili v Sklopu tovarne alt kot nov kooperant. S tem bi bilo rešeno vprašanje zaposlitve invalidov, v prvi vrsti tuberkoloznih bolnikov, razen tega pa bi ee tudi dvignil družbeni dohodek občine Hrastnik. Rešeno bi bito v glavnem tudt vprašanje tiste delovne sile, ki Je zaposlena v večini primerov v steklarni, je pa to za njihovo zdravje Škodljivo. Želodčna obolenja Npla ambulanta Ima registriranih 126 delavcev z obolenjem te-lodca. Od teh 3fi z doltaz^vno razjedo (tirom) na želodcu >o <• N 'JI < N * E E <0 >o o S Z «e M 5. 1 CL -2 >CZ) O O- E S •o munistov, da je obravnava gradiva tretjega plenuma CK ZKJ nenehno in ne samo enkratno delo, nadalje, da morajo člani ZK obravnavo tega gradiva prilagodit! konkretnim potrebam na svojem področju. Prav tako eo ugotovili, da je ideološko-politična raven nekaterih članov premajhna in da bi moral vsak posameznik vložiti malo več truda v lastno poli-tično-ideoioško izobraževanje. Nadalje so na konferenci ugotovili, da se člani ZK premalo udejstvujejo v raznih družbenopolitičnih organizacijah in da se izgovarjajo ali pa celo odklanjajo funkcije z motivacijo, da nimajo časa. Ob tej priliki je bilo po- udarjeno, da bi munist poznati moral vsak ko-bieiveno razliko Občni zbori mana in aprila Prejšnji teden Je bilo v Trbovljah posvetovanje o nalogah sindikatov v gospodarstvu in o bližnjih občnih zborih sindikalnih podružnic, ki ga je sklical okrajni sindikalni svet iz Ljubljane, in ki eo se ga udeležili predstavniki občinskih sindikalnih svetov iz Zasavja in zastopniki nekaterih večjih gospodarskih organizacij iz Zasavja. Ugotovili so, da uveljavljanje novih gospodarskih ukrepov že močno vpliva na celotno gospodarstvo In na socialistične družbene odnose. Ob vsem tem pa čakajo sindikalne podružnice in sindikal- ne svete dokaj važne in zahtevne naloge. Ob tem so zlasti še opozorili na nadaljnje uveljavljanje decentralizacije delavskega samoupravljanja in ustanavljanje ekonomskih enot kot zaokroženih tehnoloških enot, na katere se naj prenese vse možne pristojnosti. Na posvetovanju so se dogovorili, da bodo izvedli občne zbore sindikalnih podružnic v marcu /n aprilu in da bodo na njih podrobneje razpravljali o perečih problemih posameznih gospodarskih organizacij; vso pozornost pa bodo v času pred občnimi zbori posvetili kadrovskim vprašanjem, — ek. med mezdo in osebnim dohodkom, ker šele tedaj lahko govorimo o nadaljnji decentralizaciji. Dp bi pa delo članov ZIC potekalo bolj smotrno, so izvolili petčlanski odbor, k! bo po potrobi skliceval sestanke in na njih obravnaval razna porajajoča se vpračanja. Z:''?. — nov gasilski avto Zadnje dni januarja je imelo Prce'or'1'r.o ges:,sko društvo Tr-bovlje-Rv.dnik redni letni občni zbor, na katerem eo pregledali lanskoletno delo društva ter sprejeli tudi nekaj sklepov za poživitev dela. Iz same raZocave je pa povzeti, da ee ta gastiska četa bori z nekaterimi težavami, tako na primer, da v svoje vrste ne dobe mladine, še večje težave pa povzroča gasilcem * stari vozni park, ki ne ustreza več potrebam, potrebovali bi pa tudi lažjo prenosno lestev. Lani so imeli ti gasilci 35 suhih in mokrih vaj, na kateriji je sodelovalo po 30 mož (društvo šteje 42 članov). Za te vaje eo porabiti 1848 ur, kar pravi, da so člani zelo aktivni in da ee redno udeležujejo vaj. V reševalnih, gasilskih akcijah ob elementarnih nezgodah eo porabili 410 ur. Želja članov rudniškega gasilskega društva je pa, da bi društvo čim prej dobilo nov gasilski avto, ker bi tako lahko še hitreje in laže pomagali državljanom ob požarih in ostalih nesrečah. - ek Večer zabavnih pesmi Ansambel >► Vcsoli rudarji« iz Svobodo v Trbovljah II je priredil v soboto domačemu dbčinsvu prijeten večer zabavnih pesmi. — * Veseli rudarji« so nastopili skupno in duet za narodno pesmi, in sicer z novim sporedom. Kot vse kaže, si domačini žele de več takih prireditev. — ak »ECLED TEDIH! mm Revija, ki pa venda r ni* bila revija Afirmacija trboveljskih boksarjev Preteklo sredo je Boksarska zveza Slovenije v vrsti letošnjih prireditev v ringu pripravila tudi zanimivo revijo najboljših slovenskih boksarjev, ki naj bi bila pravzaprav edino merilo pri sestavi republiške reprezentance za bližnje srečanje s Srbijo v Ljubljani. ROKOMET OIympia II : Rudar 15:12 (7:7) V petek je trboveljski Rudar odigral prvo tekmo na Gospodarskem razstavišču v okviru zimske rokometne lige. Trboveljski rokometaši so se pomerili z drugo ekipo OIympije in nepričakovano izgubili tekmo s tremi goli razlike. Mladost : Rudar 17:23 (8:9) V drugi tekmi na GR v Ljubljani so se trboveljski rokometaši pomerili z Mladostjo, ker so si že v prvem delu igre z minimalno razliko v golih zagotovili zmago. V drugem delu tekme so Trboveljčani preigrali Mladost ter zmagali z razliko šestih golov. NAMIZNI TENIS Vecko tretji V Zagrebu je bilo minuli teden zaključeno izbirno tekmovanje najboljših namiznoteniških igralcev za sestavo državne reprezentance, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu v Zahodnem Berlinu. Vecko je premagal znane jugoslovanske namiznoteniške igralce in zasluženo osvojil tretje mesto. — Zanimivo je, da je Vecko premagal med drugim tudi pr-voplasiranega Zagrebčana Hrbu-da, ki je izgubil srečanje le z njim. SAH Prvenstvo Zasavja Minuli četrtek se je začelo IV. šahovsko prvenstvo posameznikov iz Zasavja. Na turnirju sodeluje 14 igralcev. Rezultati: I. kola: Marinko (Svob. II Hrast.) : Maver 1 : 0 (angleška otvoritev, 26 potez); Kranjc (Svob. I. Hrast.) : Jazbec ml. (Rudar Trb.) 0 : 1 (Italijanka, 33 potez); Hribovšek (SK Litija) : ing. Drobež (Rud. Trb.) 0 : 1 (kraljeva indijka. 42 potez); Oj-stršek (Svob. II. Hrast.) : O. Kranjc (Svob. I. Hrast.) 0 : 1 (ka-ro-kan, 41 potez); Jazbec st. (Rud. Trb.) : Sribar (Rud. Trb.) — igra prekinjena, situacija obeta zmago Jazbeca; Peršič (Svob. II. Hrast.) : Milenkovič (Svoboda II. Hrast) preloženo. Najlepša je bila partija Hribovšek : inž. Drobež. Beli je že v otvoritvi prišel do lepe pozicije in osvojil kmeta. In ravno to je pokopalo belega, ker je črni prišel do iniciative in zmagal. Maver je slabo igral in zasluženo zgubil. Sušter je proti Jazbecu ml. igral i na remi in kmalu izgubil iniciati-vo. nato pa še partijo. M. Kranjc je ob otvoritvi stal na boljšem, na koncu pa je imel Rugel prednost, vendar sta sklenila rerrv. Zasavsko šahovsko prvenstvo se j Igra vsak torek in četrtek od 16. j ure dalje v domu SD Rudarja v Trbovljah do 7. kola. Ostala kola se bodo odigrala v prostorih Svobode I v Hrastniku. — (n). Zal pa revija, ki je bila sicer izbirna, ni zadovoljila še tistih nekaj sto gledalcev, ki so ta večer napolnili festivalno dvorano Gospodarskega razstavišča. Ce pa govorimo o teh in onih pomanjkljivostih, bilo jih je seveda na pretek, pa moramo priznati in hkrati ugotoviti drugo stran »medalje«, Mladi boksarji, zlasti še člani" trboveljskega Partizana — Brglez, Hribar. Tomše in Zupančič, so prikazali kaj lepo veščino, kar velja še posebej za republiškega reprezentanta Brgleza, ki je :mel v Ljubljančanu Stauberju resnega nasprotnika. Borbe, kakršno sta prikazala prav ta dva boksarja, res redkokdaj vidimo. Prva runda je z minimalno razliko pripadla Brglezu, v drugi je gospodaril mirni Ljubljančan, tako da bi Brglez v odlični tretji rundi prisilil svojega nasprotnika k predaji po točkah. Zmagovalec je po dvoboju dejal, da že dolgo ni imel tako težkega matcha, seveda če pri tem pripomnimo, da je mladi in nadvse obetajoči Brglez doslej slavil večino svojih zmag s tehničnim k. o. Tudi ostali niso razočarali, čeprav so prikazali mnogo manj tehničnega znanja, vendar pa zato kopico borbenosti in vztrajnosti. Vzdevek enega najboljših boksarjev na ljubljanski reviji bi pripadal Hribarju, ki je -strl močan oreh« v črnolasem članu odreda Zupančiču. Tudi njegova zmaga je bila kljub minimalni razliki točk povsem zaslužena. In na vsezadnje: Tomše je izgubil v bantam katagoriji v Habichtom (Odred). Prikazal pa je precej manj, kot ves zadnji čas. V pol-težki kategoriji je Zupančič s svojim eno leto starejšim partnerjem, Zagrebčanom Milečem izgubil borbo po neobjektivni presoji sodniške trojke, čeprav bi ravno temu srečanju bolj ustrezal neodločen rezultat. Nasprotnik (pred letom dni je osvojil republiško prvenstvo Črne gore v tej kategoriji, za tem pa se je preselil v Zagreb) ni bil tako močan, da bi bilo končno stanje morda prav obratno v prid Zupančiča. Gotovo pa je eno: mladi Trboveljčani so pokazali marsikaj. Šveda še ne popolnega znanja in obvladanja vseh boksarskih veščin, kar je navsezadnje ob njihovih prilikah prezahtevno, toda mnogo ostalega. Pokazali so namreč to, kako se je treba boriti z močnejšim in tehnično boljšim nasprotnikom, kot so bili to morda v sredo zvečer pod kupolo ljubljanskega Gospo- Japonski telovadci v Trbovljah Japonski telovadci, ki se pripravljajo za svetovno prvenstvo v vajah na orodju, so na svoji turneji po Evropi prišli tudi v Jugoslavijo. Imeli bodo dva propagandna nastopa, in sicer v Trbovljah in Zagrebu. V Trbovljah bodo nastopili v soboto 17. februarja ob 19,30 na odru v Delavskem domu. Japonci so znani kot najboljši orodni telovadci na svetu in so na zadnjih olimpijskih igrah v Rimu postali olimpijski prvaki pred Rusi, ki so zasedli drugo mesto. Tudi kot posamezniki so si Japonci priborili največ kolajn. Ni dvoma, da so od tedaj zelo napredovali in da bodo pokazali visčko stopnjo orodne telovadbe. So sicer majhni m lahki, a izvajajo najtežje vaje z lahkoto, to-ko da se zdi, da pojem težnosti zanje sploh ne obstaja. Vsekakor bo njihov nastop za ljubitelje in poznavalce orodne telovadbe edinstven užitek. Gledališka dvorana v Delavskem domu v Trbovljah verjetno v soboto zvečer ne bo mogla sprejeti vseh, ki se zanimajo za nastop Japoncev, zato bo TVD Partizan skušal prirediti še poseben nastop za mladino, v kolikor Japonci zaradi naporne poti ne bodo pre- danskega razstavišča. - I. Virnik več utrujeni. Zmaga domačinov KEGLJANJE Rudar — 6447 kegljev V predzadnjem kolu republiškega prvenstva je dosegel Rudar na kegljišču Triglava iz Kranja dober rezultat — 6477 podrtih klinov. Najboljši je bil Podbregar, ki je podrl 846 kegljev. — Na Jesenicah so pa Rudarjeva prevrnili 6100 klinov. — S tema dvema rezultatoma se Rudar drži v zlati sredini. TELOVADBA Zasav je 226,15 točke Preteklo soboto je bilo v Celju srečanje telovadnih vret Zasavja in Celja, ki sta se pomerili v mednarodnem tekmovanju v vajah na orodju. Kljub nekaterim »kiksom« na konju in drogu je zmagala vrsta iz Zasavja z 226,15 točk pred Celjem, ki je zbralo 222,85 točk. Boksarska sekcija TVD Partizan iz Trbovelj je pripravila ljubiteljem boksa prijeten večer. V prijateljskem boksarskem srečanju sta se pomerili ekipi TVD Partizan in BK »Maribor«. V obeh ekipah so nastopili najboljši boksarji, tako da je bilo srečanje vseskozi zanipiivo. Gledalci so lahko po daljšem času spet ocenili svoje ljubljence, ki so pokazali lepo tehnično in tudi kondicijsko borbo. Po tehniki borb, izredni tehniki nog in refleksov ter borbenosti, sta se zlasti odlikovala republiški reprezentant Brglez v polsrednji kategoriji, in mladi Hribar v polwelter kategoriji. Ta dva boksarja izstopata iz ostalih borcev tudi po izredni borbenosti, saj sta na sobotnem srečanju ponovno dokazala, da po svojih kvalitetah nadkriljujeta številne ostale, bolj znane boksarje, kar sta v ostalem pokazala že v prejšnjih srečanjih. Pohvaliti je treba še Tomšeta, ki iz borbe v borbo pokami je večje tehnično znanje in borbenost, opaža se pa, da včasih prerad prepusti iniciativo na- Ameriški košarkar Blatne Dovvler, skupno s trenerjem trboveljskih košarkarjev im ostalimi si je ogledal trboveljski rudnik: L ing. Bregant, 2. Remic, 3. Dowler, 4. Repanšek sprotniku, kar mu tu in tam škoduje. Trboveljčani verjetno doslej še niso videli tako lepe borbe, kot je bilo srečanje med Hribarjem in Salamanom. Domačin Hribar se je takoj z izredno tehniko lotil Mariborčana in ga v treh rundah tako zdelal, da je trener vrgel brisačo v ring, t k. o., kar je bilo edino pravilno, saj Sala man še zdaleč ni bil dorastei domačinu. Zadovoljivo in lepo borbo so pokazali vsi domačini razen Cen-triha, pri katerem nehote dobiš občutek, da ne trenira redno in da je nastopil zato, da bi ga publika videla. — Naskok dveh točk, TVD Partizan je namreč zmagal z 9 : 7, je realen, če upoštevamo, da je welter kategoriji v dveh rundah po točkah vodil Goljuf in da ga je z direktnim udarcem »gro-giral« Zor jan. — ek NOGOMET Štirje poškodovani V nedeljo so se vrnili z dvotedenskega treninge v Crikvenlci nogometaši trboveljskega Rudarja. V tem času so odigrali štiri tekme, in sicer: Dne 4. februarja Istra (Pulj) : Rudar 2 : 1 (1 : 0). Domačini so igrali zelo grobo, tako do so poškodovali kar štiri Rudarjeve Igralce. V drugem delu tekme je moral igrati celo vratar Krajček, v vratih ga je pa zamenjal Leskovšek. Rudar je pokazal tehnično lepšo igro. 7. februarja so pa igrali v Crikrvenici tekmo s Karlovcem 2 : 2 (1 : 0). Dne 7. t m. bo se Rudarjeve! pomerili na Reki z istoimenskim klubom in izgubili srečanje z 10 : 1 (3 : 1). Rudarjevim igralcem se je poznalo, da so precej utrujeni, do zmage pa je Rečanom pripomogel igralec — sodnik Paunovič. — Dne 10. februarja so pa naši igrali zadnjo tekmo s prvakom puljsfbo-reške podzveze Ori-| entom in ga premagali z 2:1 (2:0). i (2 : 0). Teže so poškodovani: Breznikar, Pajer, Krajšek in Piček. iniinmini!!ii!iiiin!miiin!i!in!ii!n!!iniiiii!iiH!:',,'Hni!i!!i!i!niR!!!.iii!!i!!n:!in!ii!ii!ni|, N. Tatar: Ukleti partizai Ko je bila Jela ranjena na Neretvi, so jo nosili dneve in dneve. Skrivali so jo tako rekoč, samo da je ne bi bilo treba poslati v bolnišnico. Kajti pripetilo bi se lahko, da bi jo po ozdravljenju poslali v kako drugo enoto, daleč od njihove čete, in takrat bi jo zgubili za vedno. V četi je tudi ozdravela. Sedaj je postalo njeno telo še drobnejše, oči pa večje. Kom-nen si je vedno želel videti njeno vitko postavo, četa je bila ponosna na njeno lepoto. Zato so tudi najlepše kose uniforme j prekrojili za njeno obleko. A (udi ona je bila skrbna zanje, j || Vsaka zvezda na njihovih kapah je bila prišita z njeno roko, g vsako kladivo in srp so napravili njeni prsti, g Morda je bil Komnen najbolj ponosen na dekle. Tudi v njem a je sčasoma začel rasti strah, da nekega dne tudi ona pade. Kaj g vse ni storil, samo da bi Jeio lahko neopazno zaščitil pred ne-fj varnostjo! In kolikokrat je dal četni bolničarki Zorki kos kruha j| ali mesa, rekoč: — Razdelita si to z Jelo! s Medtem ko je tokrat opazoval spečo Jelo, je Komnen opazil, g da nekdo prihaja. V temi je spoznal četno' bolničarko. M — Ali ne spiš? jo je tiho vprašal. g — Bila sem pri ranjencih. Šele sedaj smo jih odpravili v ba-g taljon, je odgovorila. 5 — Zaspala boš med pohodom ... Naprej moramo ... je dodal ,= = in vstal. -I 1 3 Zbudil je vodnike in kmalu so se zaslišali glasovi: J H — Pokret! Pokret! “ i g — Preklet! Proklet! se je slišala stara šala. i — Mislim, da nismo! je odgovoril komandant. V povelju šta-g ba bataljona je napisano, da bomo na položaju dobili povelje . g za nadaljnje delovanje. Mi smo rezerva. — Kdo bo vedel, kdo je rezerva? je dodal namestnik koman-g dirja. Nadaljevali smo z vzpenjanjem. Borci niso bili kos ostalim g dvajsetim metrom strmine. Vsi so izkoristili majhen oddih in g polegli med skale. Večina je takoj zaspala. Medtem ko se je 3 kolona ponovno razvila, se je že zdanilo. — Hitreje, tovariši! Hitreje! Prenesi hitreje! je poveljeval g Komnen. Po kakšnih petdesetih metrih so se srečali z mitraljezno Četo s brigade, čakali so, da bi se čisto zdanilo; da bi lahko začeli g delovati, ali pa dobili povelje za streljanje. Komnen je hotel spoznati položaj, toda prekinil ga je prihod S komandanta bataljona. g — četa v napad! Naprej za menoj! je ukazal komandant. In šele ko se je četa že razvila za napad, je pristavil: — Pusti zvezo! Kakor hitro bo kaka četa prišla, naj takoj i napade! Za vsako ceno moramo osvojiti rob planine! Kdorkoli se je obrnil in pogledal, je lahko videl nove čete, f§ ki so prihajale in se razvijale za napad. Slišalo se je samo g kratko: g — Naprej! Na juriš! E A pogosto je bila to samo beseda, kajti v večini čet ni bilo g več kot trideset zdravih borcev. Zdravi pa so bili tisti, ki niso = imeli hudih ran. Drugače pa zdravih ni bilo. Lakota je povzročila E izčrpanost, borbe in pohodi pa utrujenost. Obilo borcev je bilo, || ki so jurišali m cepali, a ne od zadetkov strelov, temveč od g utrujenosti in — umirali. Ostali so se bolj plazili kot hodili g proti nemškim položajem. Vsi so vedeli, da je od osvojitve g položaja, na tej planini odvisna usoda mnogih enot. Da je od | tega odvisna vsa bitka, mortia tudi vsa borba in vstaja — stvar, s za katero je dalo življenje že tisoče ljudi. Komandant bataljona ni razjahal konja. Morda je celo želel, da bi zvesti konj poginil. Tedaj bo njegovo meso lahko razdelil 1 bataljonu. Suha, a vztrajna žival se je zanesljivo vzpenjala po klancu. Komnen je zmajeval z glavo, ko je videl, kako odlična tarča | je komandant za nemške strelce. Toda čudno: komandanta ni 1 zadela niti ena krogla! S konja je skočil šele pred samim polo-| žajem. Kurir je prijel za uzdo, komandant pa je še enkrat ~ vzkliknil: — Naprej, proleteri! Juriš! Slišali so se vzkliki: — Hura! Naprej, proleteri! Komnenova četa je zbrisala dve nemški mitraljezni gnezdi m razbila njihovo desno krilo. Tedaj pa so se borci obrnili in napadli trikrat močnejšo nemško četo, ki je bila večja kot njihov jj celotni bataljon. Bitka je postajala vse bolj ostra. Topništvo je obstreljevalo od nekod z Magliča in iz doline Sutjeske. Skozi oblake se je pripodilo dvanajst nemških letal in odtTglo bombe med partizane. .Domieri’ in .štuke’ so se spuščale do samih položajev. Njihovi mitraljezi so regljali, sirene ,štuk’ pa so neznosno za- j vijale. Dva majhna dvokrilca sta odmetavala municijo obkoljenim I nemškim enotam. Nemci so nenehno uvajali v borbo nove enote, čete In bata- g ljone. Toda prihajali so tudi Majevčani, Srbijanci, Dalmatinci ... 1 Takoj ko je kakšna enota prispela na vrh planine, je naš’a prosto jf pot za napad in jurišala. Nemške enote niso vzdrža'e. Počasi so | se pomikale po strmini. In tam proti Sutjeski ni bilo več vod- % nih položajev, še malo, in prva bitka bo dobljena. Treba je bilo J uničiti le še del obkoljene nemške čete. (Nadaljevanje sledi) S — Ravnokar je Anton odjahal na najhltrejšem konju ,Je odvrnila vojvodinja in vprašujoče pogledala hčerko. Dejal md je, da se ne bo nikjer stavljal. — Koliko časa potrebuje do Bresta? — Osemintrideset do štirideset ur. — Potem je Rene lahko v štirih dneh tukaj. — O tem ne dvomim, draga hčerka. — O, je dejala Izidora tiho, da je mati ni mogla slišati. Renč bo storil vse, samo da bi čimprej prišel k meni — a vprašanje je, če bom takrat še živa ... Nato je zaprla oči. RENE V veliki dvorani gostišča v Brestu je sedelo dvanajst mladih častnikov pri veseli večerji. Med njimi je bil tudi Renč de Rleux, mlad mož tridesetih let. Bilo je ob enajstih zvečer In veselje mladih mornarjev je doseglo svoj višek. — Prijatelji! je dejal Renč. ko je napolnil kozarec s šampanjcem, pijem na vaše zdravje. Na zdravje nas vseh, ki ste sodelovali oziroma se udeležili moje poslovilne večerje. Čeprav vas bom jutri zapustil, se bomo še videli. Kmalu se bom vrnil, zato vam kličem: — Na svidenje, prijatelji! Tudi ostali so nalili svoje kozarce, jih izpraznili in soglasno odzdravili: — Na zdravje našega prijatelja, pomorskega kapitana Reneja de Rieuxa! Večerjo je naročil Rene, ker je tistega dne dobil sporočilo, da Je povišan v kapitana. Zunaj se je zaslišal topot konjskih kopit. Neki jahalec se je bližal gostilni. Rene in njegovi prijatelji so pohiteli k oknu In zagledali konja in Jahalca na zemlji. — To Je strašno! je vkliknil Renč. Kaže, da Je jahalec mrtev. Pojdimo mu poma' če mu sploh še lahko. Služabniki so nesli v gostilno jahalca. Renč Je poklical natakarja, da podzv: , če je mož mrtev ali še živi. Cez nekaj trenutkov je natakar sporočil Reneju, da se Je tujce samo onesvestil in da ni resneje poškodovan. Častniki so spet sedli za mizo in se ponovno začeli veseliti. — Gospod markiz, tisti jahalec se je spet osvestil In vprašuje za vas, mu je povedal natakar. — To mora biti pometa! Najbrž ste ga napačno razumeli. — Oprostite, gospod markiz, čisto jasno sem razumel, ko ml je mež dejal: — Odpeljite me h gospodu markizu de R!euxu! Ko smo mu povedali, da ste tukaj, je vzkliknil: — Srečo imam! Prinašam mu pošto od vojvode de Slmeuse. Ko je markiz zaslišal ime vojvode de Slmeuse, Je pohitel po stopnicah in poiskal tujca, ki mu je izročil pismo in prletavll: — Pretitajte, gospod markiz, prečitajte! Toda hitro! XAVIER DE MONTEPIN 17 Maščevanje in ljubezen Renč Je pograbil pismo, raztrgal v naglici kuverto ln pričel brati. Ko je prebral kratke vrstice, je e hripavim glasom zavpil: — Hitro konja! Služabniki so mu kmalu nato pripeljali konja. Markiz se Je odpravil naglo v Pariz. Po dvainsedemdesetih urah je bil Renč pri svoji zaročenki. POSLEDNJA PROŠNJA ' Izidora ni več mogla ne sedeti ne glasneje govoriti. Le šepetala je še. Pomahala je svoji materi, ki »c je za trenutek umaknila od njene postelje. — Kaj želiš, draga Izidora? — Vsega je konec, ljuba mati, Je zašepetala hčerka. Renč bo prckasno prispel. Ti mu boš vse povedala o meni. On ti bo olajšal trpljenje bi ga delli s tabo. To bo prva bolečina, draga mati, ki sem ti jo kdaj koli prizadejala, kajne? Vojvodinja od žalosti ni mogla odgovoriti, samo Jokala Je. — Prosim te, mama, povej mojemu Reneju, da sem ga zelo ljubila. Mislim, da bi ga osrečila, če bi postala njegova žena. Po meni bo Renč ohranil medaljon z majhno mojo sliko, Id sem mu Jo dala pred enigft lotom. Poznam Renčjevo srce In vem, da me ne bo nikoli pozabil. Sedaj pa — ljuba mati — se morava posloviti.,.. Vojvodinjo je dušilo Ihtenje, Izidora pa je nadaljevala: — Cisto mirna sem ln vidim, da ni tako hudo. kot sem mislila. Potem Je Izidora prosila mater, da bi še enkrat rada videla vre služabnike. Ko so se vsi zbrali v sobi bolnice, je rekla materi, naj JI val odpuste, če Jih Je kdaj razžalila. Vojvodinja Je težko ponovila hčerkine besede, kajti silen Jok Jo je dušil. Tudi vsi služabniki so Imsil solzne oči. Ko je Izidora ostala sama s starši, Je prijela roke očeta ln matere tn Jih položila na svoje srce. Takoj nato ji Je glava omahnila, kakor da Je spet zaspala. Minilo Je nekaj trenutkov. Uboga mati in oče »la naenkrat zadrhtela: občutila sta namreč, da »o »e ohladile hčerkine roke ln silile navzdol, kakor da so Iz svinca. Vojvodinja se je najnlla nad njo tn s težave spregovorila! — Otrok moj — alt me slišiš? Odgovori ml! Zbudi se, Izidora! Tvoje spanje me navdaja z grozo! Toda ona se ni več premaknila. Oba sta videla, kaj Je... — Midva nimava več otroka! — Je kriknila vojvodinja in s® zgrudila na tla. Naslednji dan Je bila vsa palača zavita v črnino. Izidora J® v beli obleki ležala na mrtvaškem odru v domači kapelici. Znamenite osebnosti s kraljevega dvora so prihajale in pokleknile ob odru« Tudi ostali Parižani so prihajali. Minila sta dan ln noč. Gospod In gospa de Slmeuse sta hoti*)* prebedeti noč. Drugo jutro sta videla nenavaden prizor na dvorišč palače: konj, poln pen okrog gobca, se je zgrudil na tla in tamkaj obležal. Tudi njegov jahalec se je komaj držal na nogah. v*r njegova uniforma je bila pokrita z debelo plastjo prahu. Bil je Ren Ob vhodu v palačo Je srečal nekega služabnika in ga vpraša*• — Ali gospodična še živi? Služabnik je žalostno odkimal in pokazal na grajsko kapelic*’’ Mladi markiz je ves zrušen odšel v kapelico in pred mrtvaškim odrom padel na kolena. — Izidora! Je zaklical z obupnim glasom. Tukaj sem, jaz, tvoj zaročenec! Zakaj me nisi počakala? Pa saj je vseeno - ium Jaz bom šel takoj za teboj! Komaj Je »pregovoril te besede, je že segel po svojem bod^' In sl ga porinil v prsi. Toda na srečo Je bil preveč izmučen dolge poti, da bd si bodalo sunil dovolj globoko. Renč Je hotel umreti. Ze se Je hotel žabo., tl drugič, ko so'E hiteli služabniki ln mn onemogočili samomor. Neki duhovnik, *' ‘ tudi prihitel, je zaklical: j — Bil bi prehud greh, dragi moj sin, če bi si vzel živijo1”6 Markiz de Itieux je Izpustil bodalo Iz rok hi zastokal: — AH naj še živim? Čemu pač? Kaj imam še pričakovati življenja! ^ Vojvoda de R'meuse, ki Je tud! prijel, Je spoznal fantov in pristopil k njemu. Objel ga je In odpeljal k vojvodinji« Ta pa Je rekla Renčju: lW*, — Izidora te Je zelo ljubila. Njena ljubezen Je bila da Je bilo moje materino srce velikokrat ljubosumno. Sedaj m niti nala niti tvoja ... Obupano mater Je tedaj premagal Jok. listi trenutek »c je pred palačo ustavila baronova kočij*« (Dalje prihodnji luimnuumiffliufflimi