Št. 347 (14.743) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.______________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 010/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1300 LIR POŠINNA RAČANA V GOTOVN SPE). IN AB& POST. GR. 1/70 Hranilna pisma Vami koraki vašega gospodarjenja Ilir***?1’ A r ''■■>96 A A 60090201 OSREDNJA KNJImIOA ___ ■ O J- I...HAR JA TOR TRG REMOLUCIofE i p p ™ 66001 KOPER ■’ Kdo vse je kriv m božično klanje? Marjan Sedmak Klaus Kinkel, nemški zunanji minister, se vdaja Črnemu obupu. Božično pre-nurje, za katerega so se dogovorili predstavniki vojskujočih se strani minuli Četrtek pred dvanajsterico v Bruslju, se je sprevrglo v spopade, Id so bili najbolj zagrizeni v zadnjih mesecih in v katerih so sodelovale vse tri strani; pravzaprav stiri, kajti v BiH se spopadajo zdaj tudi Muslimani z Muslimani. BazoCaran nad taksnim rezultatom bruseljskih »mirotvomih« naporov je Kinkel včeraj izrekel oceno, ki ni samo Črnogleda, marveč je tudi grozeča. Dejal je namreč, da bodo vsi mirovni napori zaman, dokler se za mir ne bodo zavzele tudi same vojskujoče se strani; tako pa po nemški oceni zdaj Se vedno vse tri strani računajo s tem, da bodo svoje maksi-malisticne cilje uresničile z orožjem. In vojna v BiH se nadaljuje, tudi za božic. Se huje je bosanska stvarnost zadela francoskega obrambnega ministra Leotarda. V srce Balkana je priletel, da bi božične praznike preživel skupaj s francoskimi vojaki v sestavu sil OZN, toda namesto božičnega miru je doživel pretres, ko je tako rekoč v njegovi navzočnosti padel francoski vojak. O tem, Čigavo orožje ga je ubilo, Se ugibajo. Leotard je spričo tako krute izkušnje očitno izgubil živce, saj se je nenadoma ogrel za letalske napade na izbrane cilje, za tisto vojaško posredovanje torej, ki ga je Mitterrand njega dni skusal preprečiti tako, da se je osebno odpravil v Sarajevo. Besede, ki jih je izrekel Kinkel, niso samo izraz obupa. Bolj kot to so grožnja, da se bo Zahod umaknil iz bosanske godlje in zadevo dokončno prepustil v reševanje lokalnim vojskovodjem in tistim, ki jim od zunaj zagotavljajo smodnik. Medsebojno iztrebljanje v BiH se zato lahko nadaljuje Se lep Cas, kajti monopola nad nasiljem, ki ga je imela ob izbruhu vojne srbska stran, je zdaj že konec. Po eni plati je Srbija zaradi vojnih naporov le Se korak od vojnega komunizma. Po drugi pa ima muslimanska stran slej ko prej hude logistične težave, ki pa očitno niso veC nepremostljive; orožje prihaja tudi na njen naslov. Pogoji za dolgo vojno »nizke intenzivnosti« se zdaj resnično ponujajo sami od sebe. Prav zato pa bi morale zahodne države - zlasti tiste iz Evropske unije in pa ZDA -razmišljati o tem, kakšno napako so zagrešile, ko so z mlačno in neodločno politiko zoper MiloSeviCevo strategijo legalizirale vojaško silo kot sredstvo za doseganje političnih ciljev, namesto da demonstrirajo diplomatsko »utrujenost«, ko opazujejo rezultate svoje lastne politike, ter grozijo z umikom. ITALIJA / ANKETA TEDNIKA ESPRESSO Industrijci zelo cenijo Ciampija Berlusconi šele na tretjem mestu - Jezna reakcija njegovih najožjih sodelavcev RIM - Italijanski industrijci zelo pozitivno ocenjujejo delo Ciampijeve vlade in upajo, da bo nekdanji guverner Narodne banke nasledil samemu sebi. Anketa, ki jo je izvedel tednik Espresso, torej potrjuje, da je sedanja vlada zelo cenjena v gospodarskih in v finančnih krogih. Za novo Ciam-pijevo vlado se je opredelilo približno 53 odst. intervjuvancev, medtem ko se je na drugo mesto z 25 odstotki uvrstil poslanec Mario Segni. Voditelj Fininvesta Silvio Berlusconi je Sele tretji. Zanj se je opredelilo manj kot 7 odst. anketirancev, ki izhajajo iz vrst Confmdustrie in iz drugih stanovskih organizacij italijanskih in-dustrijcev in delodajalcev. Anketa rimskega dnevnika bo gotovo Se dodatno razgibala italijansko politično življenje in priprave na spomladanske politične volitve. Ne smemo namreč pozabiti, da je Carlo Azeglio Ciampi eden od morebitnih kandidatov za predsednika vlade nastajajočega naprednega volilnega za- vezništva. To hoCeš noCeS potrjuje, da se vodilni gospodarski in industrijski krogi ne bojijo veC volilne zmage italijanske levice. Ta usmeritev je prišla do izraza tudi na zadnjih upravnih volitvah, ko so italijanska in tudi mednarodna finančna tržišča umirjeno sprejela izvolitev naprednih županov. Zelo nezadovoljen z anketo Espressa je seveda Berlusconi, ki vneto oblikuje svojo desno-sredinsko stranko. Eden od glavnih Berlusconijevih sodelavcev Gianni Pilo, ki je tudi med soustanovitelji gibanja »Forza Italia«, je prepričan, da je ta raziskava zlonamerna. Berlusconi in njegovi so mnenja, da sodi tudi ta anketa v kampanjo diskreditiranja gibanja »Forza Italia«. Druge ankete nasprotno dokazujejo, podčrtuje Pilo, da je gospodar Fininvesta, potem ko je napovedal vstop v politiko, vse bolj priljubljen v javnem mnenju in tudi v gospodarskih krogih. Gladina evropskih rek zlagoma upada, zdaj grmijo plazovi PARIZ - Parižani sedaj le občudujejo naraslo Seno, ki jim je prizanesla, saj je gladina reke zaradi padca temperature začela upadati. Obširna območja na severu in vzhodu Francije pa so Se vedno pod vodo, ki se le počasi umika. V severozahodni Evropi, ki so jo v prejšnjih dneh prizadele poplave, se je večina rek vrnila v svoje struge, ljudje pa se sedaj ubadajo z blatom in onesnaženjem. Po Se nepopolnih podatkih je življenje izgubilo se- dem ljudi, škode pa je za več milijonov dolarjev. Na zatožni klopi se je znašlo poseganje človeka v naravo, saj je z regulacijo rek in neprimerno izrabo tal posredno odgovoren za najhujše poplave v tem stoletju. V Alpah in Pirenejih vse skrbi novo-zapadli sneg, ki se se ni prijel in polegel, tako da je izredna nevarnost snežnih plazov. V Franciji so plazovi že terjali pet življenj. VeC na 11. strani BOSNA / SPOPADI ZA SARAJEVO PO TRDITVAH AMERIŠKIH TAJNIH SLUŽB V srbsko-muslimanskih bojih je bilo ubitih šest oseb Britanski zunanji minister Hurd opozarja sprte strani SARAJEVO - Včerajšnji dan se je za prebivalce Sarajeva, kjer Se vedno ni elektrike, začel s silovitimi srbsko-mu-slimanskimi spopadi, v katerih so vladne sile BiH osvobodile glavnino zasedenega ozemlja okoli Sarajeva, in novimi žrtvami, saj je bilo ubitih Sest oseb, 31 pa ranjenih. Bosanska vladna vojska se Se naprej uspešno upira hrvaškim silam v osrednjem delu države, še posebej na območju Viteza in BusovaCe. »Britanske mirovne sile v Bosni in Hercegovini ne bodo ostale za vedno in pozivale sprte strani k spravi,« je včeraj v intervjuju poudaril britanski zunanji minister Douglas Hurd, ki je ponovil že pred časom izrečeno grožnjo, da bo Lon- don umaknil svojo vojsko iz BiH. O nespoštovanju božičnega premirja - samo včeraj zjutraj je bilo v Sarajevu ranjenih 20 ljudi -so pisali številni evropski časniki. Londonski dnevnik The Guardian v uvodniku ugotavlja, da so Evropa in Združeni narodi za mir v Bosni naredili premalo. (Agencije) Severna Koreja naj bi imela jedrsko orožje VVASHINGTON - Ameriške tajne službe, ki natančno spremljajo mednarodna dogajanja, so prepričane, da Severna Koreja v svojib arzenalih že ima eno ah dve jedrski bombi. Mednarodna jedrska agencija s sedežem na Dunaju v zadnjih nekaj mesecih ne more veC nadzorovati severnokorejske proizvodnje plutonija, ker so se na obveznih kamerah v reaktorjih iztroših filmi in baterije, zato so se vrstila ugibanja, ali je Pjongjangu uspelo preusmeriti v jedrsko bombo dovolj plutonija, ki bi ga lahko v skladu z mednarodnimi sporazumi uporabljal le za proizvodnjo električne energije. Obvešče- valne službe zdaj trdijo, da poznajo odgovor: ostarelemu in nepredvidljivemu komunističnemu voditelju Kirn II Sungu naj bi se že uresničile sanje, ki jih je vse od ameriške korejske vojne sanjal o jedrski moCi svoje države. Se veC, Severna Koreja naj bi imela tudi rakete dolgega dometa, ki lahko jedrsko bombo ponesejo do Japonske. Kot poroča New York Times, samo raziskovalna služba ameriškega zunanjega ministrstva ni podpisala skupnega poročila tajnih služb predsedniku Clintonu, ki zahteva odločno akcijo proti že zdaj najbolj izolirani državi sveta. Barbara Kramžar RUSIJA / KONEC DRAME Ruski specialci aretirali vse štiri ugrabitelje dijakov Oblasti zaplenile skoraj vso odkupnino MOSKVA - V noči na ponedeljek in včeraj dopoldne so ruske varnostne sile aretirale vse štiri ugrabitelje, ki so v Četrtek vdrli v gimnazijo v Rostovu na Donu in zajeti skupino dijakov ter njihovo profesorico Ljudmilo Sel-kovo. Ob dveh ponoči po moskovskem Času so ruski specialci aretirali prva dva ugrabitelja nedaleč od Mahackale, glavnega mesta Dagestanske avtonomne republike. Tam je namreč predsinoCnjim pristal vojaški helikopter Mi-8 z ugrabitelji, potem ko so v Mineralnih Vodah iz- pustili zadnje tri talce, dva dijaka in šoferja avtobusa. Po pristanku pri MahaCkali so se razbežali v dveh skupinah. Prvo so, kot reCeno, aretirali ob 2. ponoči, dvojica je imela pri sebi 6,5 milijona dolarjev, del odkupnine, ki so jo ruske oblasti plačale za osvoboditev talcev. Druga dva ugrabitelja so aretirali v prvih dopoldanskih urah, pri sebi sta imela Se 2,9 milijona dolarjev. Preostalih 600 tisoC. dolarjev naj bi ugrabitelji vrgli s helikopterja, ko je ta letel nad Čečensko avtonomno republiko. VeC na 11. strani. mirovna akcija Tri mesta... en mir Iz Trsta je včeraj krenil pohod v tri mesta nekdanje Jugoslavije - Zagreb, Beograd in Sarajevo. Konzorcij za slidarnost, ki združuje več kot 180 organizacij in ustanov, želi s to novoletno mirovno akcijo neposredno opozoriti voditelje treh držav na potrebo po miru. PREDNAROČNiNA NA PRIMORSKI DNEVNIK za prihodnje leto - 300.000 lir bo veljala, le če se naročite do 31. januarja 1994. Presenečenje: lepa slovenska knjiga v dar. Čestitke in mali oglasi - brezplačno. Novoporočenci v letu 1994 prejmejo Primorski Dnevnik brezplačno. /Primorski dnmik Moj dnevnik. 2 Torek> 28. decembra 1993 f »SUMLJIVE« FINANČNE OPERACIJE / VPLETEN JE V ŠTEVILNE AFERE r- ŠTEVILNI USADI, POPLAVE n Velikemu mojstru Liciu Gelliju bodo zasegli nad 16 milijard lir Gollije po presoji sodnikov izvajal številne finančne operacije, in sicer tako, daje gotovino pretvarjal v vrednotnice in jih«razporejal« družbam Slabo vreme pesti jug Italije Ladja v težavah Pri Avellinu 24-letni mladenič izgubil življenje v deroči vodi AREZZO - Veliki mojster prostozidarske lože P2 Licio Gelli razpolaga s prevelikim premoženjem z ozirom na njegove (prijavljene) dohodke. Ugotovitev je bila izhodišče za vrsto preiskav na račun velikega mojstra (v zadnji prijavi davkov je izjavil, da njegovi letni dohodki znašajo skupno vsega 60 milijonov lir), ki so privedle do zahteve po zasegu 16 milijard in pol lir sredstev, do katerih se je dokopal po sumljivi poti. Ta zahteva sodnikov je istočasno tudi jamstveno obvestilo na raCun Licia Gel-lija, do katerega naj bi bilo doslej sodstvo, kot je pred dnevi izjavil notranji minister Mancino, preveč popustljivo. Licio Gelli je torej po presoji rimskih sodnikov, ki so vodili preiskavo, kršil določila zakona 306 iz leta ’92, s katerimi so skušali preprečiti, da bi se še v nadalje »oprali« denar pridobljen z mafijskimi in drugimi kriminalnimi dejavnostmi. V praksi pa naj bi »Častitljivi mojster« posloval kot nekakšen banCni zavod, ki posoja denar in v zameno, vendar posredno, dobiva delnice ali državne obveznice. Sodniki v nalogu govorijo o »precejšnji gospodarski dejavnosti, izvajani preko finančnih operacij posredniškega tipa«. Na ta način je Gelli po eni strani izvajal »prave« finančne operacije (v konCni fazi je bil on lastnik vrednotnic) ali pa je vrednotnice preprodajal, v obeh primerih pa se je zabrisala sled za izvorom denarja. Ko je šlo za prodajo vrednotnic, pa naj bi Gelli v zameno dobil delnice družb ali nepremičnin, vendar je glede tega dela preiskava še v teku. Sodniki so zaceli vse finančne premike Lucia Gellija natančneje preverjati, ko jih je spomladi lani sedež bančnega zavoda Banca nazionale del lavoro iz Arezza opozoril, da je Gellijev odvetnik položil položil zfelo visoke vsote v gotovini. Izkazalo se je, da je Gelli položil in takoj pretvoril v državne obveznice in hranilna pisma 16 milijard in pol lir, od tega je kar 13 milijard in 200 milijonov takoj»zašlo« med prihodke dveh finančnih družb, in sicer družbe Compagnia generale finanziaria Giorgia Cerrutija, ki je lani bankrotiral, in še ene, ki naj bi pripadala znani rimski židovski družini. Licio Geiii (na arhivskem posnetku) je vse zanikal (arhivski RIM - Medtem ko je slabo vreme na jugu Italije terjalo celo človeško žrtev, veliko družin pa so morali evakuirati, se pri Oristanu na Sardiniji mučijo z grško tovorno ladjo »Alpha Star«, ki jo je posadka že zapustila, potem ko je vanjo zaCela vdirati še voda. Zaenkrat ima sicer prižgane motorje, verjetno je tudi vključen avtomatski pilot, usmerjena pa je proti jugozahodni obali otoka. Vseh 42 elanov posadke so v Toulouse odpeljali s francoskimi vojaškimi helikopterji. Zatem so se odločili, da komandanta in nekaj elanov posake znova prepeljejo na ladjo, da bi jo skušali rešiti sku- paj s tovorom železa. Veliko huje pa se je končalo za 24-letnega Arcangela Parenteja, ki je v kraju Grazzanise v prokrajini Caserta s svojim avtomobilom zavozil v deročo vodo. Truplo so našli gasilci. Nasploh so te dni okrepili gasilsko službo, ki sedaj šteje okrog 800 mož in so jih razmestili v Kampaniji in Bazi-likati, ki ju je ujma najbolj prizadela. Iz raznih rajev poročajo o poplavah, usadih, težavah v prometu. V Mer-coglianu v pokrajini Avellino se je delno posula neka cerkev in pri tem poškodovala bližnjo stavbo, iz katere so morali izseliti stanovalce NOVICE MED BOŽIČNICO / O POKOLIH V CAPACIJU IN UL. D'AMELIO Napolitano toži glede afere “Metronapoli“ RIM - Predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano je prijavil sodnim oblastem inž. Vincen-za Mario Greca glede nekaterih izjav, ki so jih nekateri Časopisi objavili glede afere “Metronapo-li“. Tako piše v tiskovnem poročilu tiskovnega urada predsednika poslanske zbornice. Prejšnji petek je tednik Panorama objavil nekaj povzetkov iz zasliševanja, ki ga je posl. Paolo Cirino Pomici-no podal pred sodnikom Antoniom Di Petrom. Posl. Pomicino je med tem zasliševanjem izjavil, da je družba “Metronapoli" podeljevala finančne “volilne prispevke" ne samo KD, ampak tudi vsem ostalim strankam in torej tudi KPI. Posl. Cirino Pomicino je tudi izjavil, da je KPI v razpravi o finančnem zakonu za leto 1.986 glasoval za amandma, ki je predvideval finansiranje v višini 500 milijard lir za neapeljsko podzemno železnico; Napolitano je bil takrat predsednik poslancev komunistične skupine. Podkupnine Enimont: ■OR odgovarja RIM - Dnevnik “Espresso" bo objavil v prihodnji številki daljšo reportažo s pismom predsednika IOR Angela Caloie, ki jo je slednji pisal predsedniku vatikanskega sodišča Piu Ciprottiju. Vatikan je torej pripravljen nuditi vse informacije o podkupnini v višini 93 milijard Ib v okviru operacije Enimont. Dnevnik “Espresso" navaja vrsto operacij, ki so bile izvršene v okviru celotne afere. Navaja tudi denarni znesek celotne afere in kam je “stekel" ves ta denar: shranili naj bi ga v bankah v Luksemburgu, Ženevi, Luganu in Chiassu. NajveCji del celotne vsote naj bi bil shranjen v Mednarodni banki v Luksemburgu na dveh računih na geslo. Osumljena agenta TURIN - Dva policijska agenta, ki sta aretirala z aidsom okuženega mamilaša Antonia Morabita, sta osumljena umora; mamilaš je namreč umrl v prostorih kvesture; v prihodnjih dneh ju bo zaslišal namestnik državdnega pravdnika iz Turina Alessandro Prunas. Prve preiskave so dokaj dvoumne: ni jasno namreč, ali je mamilaš umrl zaradi posledic udarcev ali pa zaradi padca, ko je skušal zbežati aretaciji, ali pa tudi zaradi stresa, ki naj bi mu ga povzročil poskus bega pred agenti. Milan: prijavili 63 oseb MILAN - V Milanu so prijaviti sodnim oblastem 63 oseb zaradi poneverbe javnega denarja; sodni nalog je podpisal sodnik za preliminarne prekrške Paolo Arbasino, ki s sodelavci preiskuje položaj nekaterih uslužbencev milanske občinske in pokrajinske uprave. Sodniki preiskujejo tudi položaj nekaterih podjetnikov, ki so skrbeti za vzdrževanje občinskih in pokrajinskih imovin. Gre za vprašanje finančnih izdatkov, ki naj bi biti za razna dela znatno višji od realnih. Vznemirljive patrove besede CALTANISSETTA -Predstavniki državnega pravdništva iz Caltanis-sette, ki vodijo preiskave o pokolih v Capaciju in v UL D’Amelio, bodo v prihodnjih dneh zaslišali duhovnika Paola Turturra (na sliki), župnika v cerkvi Santa Lucia v Palermu, ki je med božično mašo v svoji pridigi povedal, da mu je neki mladenič zaupal, da je sam sodeloval v pokolu, v katerem sta 23. januarja lanskega leta umrli sodnik Giovanni Falcone, njegova žena in trije policijski agenti. Državni pravdnik iz Cal-tanissette Giovanni Tine- bra je s tem v zvezi izjavil, da o zadevi ne zna nic in da preiskovalni organi preiskujejo vse te okoliščine. Paolu Torturri naj bi vse te “skrivnosti" v spovednici zaupal 22-let-ni mladenič. Dejal naj bi tudi, da so biti skoraj vsi “operativno" odgovorni za pokol že poznani, mnogi od katerih naj bi že tudi biti v ječi. Poleg tega pa še obstajajo številne senene plati celotne zadeve, ki zadevajo tudi druge osebe, ki naj bi sodelovale pri atentatu. Turturro ni želel dati nobene druge izjave, saj ga veže spovedna molčečnost. KAKOVOST ŽIVLJENJA / ITALIJANSKE POKRAJINE V RAZISKAVI DNEVNIKA IL SOLE - 24 ORE h Vse bližji povprečju Gorica še vedno pri vrhu, za Trst pa vse več negativnih kazalcev TRST - Gorica na 4. mestu, Trt na 14., Pordenon na 47., Videm pa na 67. mestu: tako so se štiri pokrajinska središča iz Fur-lanije-Jutijske krajine uvrstila na letošnji lestvici splošne kakovosti življenja, ki jo za 95 italijanskih pokrajin ob koncu leta tradicionalno sestavlja milanski ekonomski dnevnik II Sole-24 Ore. Tokratna uvrstitev je z ozirom na leto prej na splošno precej slabša, kar je tudi Furlanijo-Julijsko krajino v celoti z lanskega 4. mesta med 20 italijanskimi deželami potisnilo letos za tri mesta nižje, torej na 7. mesto. Našo deželo so poleg Doline Aosta, Emilije-Romagne, Tridentin-ske-Južne Tirolske, Toskane in Piemonta tokrat prehitele tudi Marke. Med pokrajinskimi središči se je glede na leto 1992 izboljšal samo položaj Pordenona, ki se je z lanskega 61. mesta prebil na 47. Gorica je, kot rečeno, pristala na 4. mestu v splošni razvrstitvi po kakovosti življenja, medtem ko je bila lani na zavidljivem 2. mestu (podrobneje lahko o tem berete v goriški kroniki). Trst in Videm pa sta mesti, ki sta si najbolj »pokvarili« uvrstitvi: prvi je izgubil kar 10 pozicij in s 4. mesta zdrsnil na 14., furlanska prestolnica pa je s 46. padla na 67. mesto. Preden pogledamo, kako so se štiri glavna mesta pokrajin v naši deželi uvrstila na posameznih preglednicah (o življenjski ravni, latiminaliteti, poslih in delu, prebivalstvu, storitvah in prostem Casu, od katerih vsaka sloni na nadaljnjih šestih specifičnih preglednicah), moramo opozoriti, da je statistični pregled tudi letos osnovan skoraj izključno na podatkih iz leta 1992, medtem ko se redki letošnji podatki ustavijo le pri pr- vem polletju. Iz tega bi si upati sklepati, da tokratne uvrstitve v bistvu veljajo za razmere ob koncu leta 1992 in da je torej dejanski položaj po vsem sodec še slabši od tistega, ki nam ga riše raziskava milanskega dnevnika. Nekaj stalnic, za katere sicer vemo tudi brez pomoči številk, je dobilo novo potrditev: kot npr. sorazmerno visoki dohodki na prebivalca (vsa štiri pokrajinska središča so nad povprečjem, Trst pa na Čelu razpredelnice), nadpovprečno visoki prihranki (medtem ko smo po življenjskih zavarovanjih povsod pod državnim povprečjem), sorazmerno ugodni podatki o kulturnem življenju in prostem Casu, na driigi strani pa številke, ki govore o rastočem številu podjetij, ki gredo v steCaj (kjer sta Trst in Pordenon daleč nad državnim povprečjem), o sredinskih uvr- stitvah po učinkovitosti javnih storitev, o nizkem naravnem prirastku in visoki umrljivosti (kjer je Trst na prvem mestu) in razmeroma nizki otroški umrljivosti (kjer pa je npr. Trst precej na slabsem kot ostala tri pokrajinska središča). Ce so Gorica, Videm in Pordenon v celoti kar dobro ali sredinsko uvrščeni, se Trst »ponaša« z nekaj deželnimi in celo državnimi rekordi, v glavnem nezavidljivimi: po številu umorov je na 68. mestu (Pordenon je 20., Videm 31. in Gorica 43.), po številu avtomobilskih kraj na 42. mestu (Pordenon je 6., Gorica 7., Videm 13.), po krajah v stanovanjih na 93. mestu (Gorica je 38., Pordenon 81., Videm 83.), po mikrok-riminaliteti na 90. mestu (Gorica je 9., Pordenon 25., Videm 35.), po prometni intenzivnosti pa na 91. mestu med 95 pokraji- nami. HDižELA / ZAHTEVA SINDIKATOVh PREDLOG MANJŠINSKE ZAŠČITE Oimprej novo vlado Jutri razprava o zahtevi po odstavitvi Fontaninija TRST - Deželna upajo in pričakujejo, da skupščina bo jutri vzela bo Furlanija-Julijska v pretres zahtevo po od- krajina že v prihodnjih stavitvi manjšinskega dneh (takoj po novem odbora Severne lige, h- letu) dobila večinsko in beralcev in republikan- verodostojno vlado, ki cev. Preklic mandata bo postavila na prvo predsednika Pietra Fon- mesto v svojem progra-taninija in deželnih od- mu kočljivo problema-bornikov je podpisala tiko hude gospodarske natančno polovica Cia- krize. Dežela po mnenju nov skupščine (trideset sindikalnih predstav-svetovalcev), za odobri- nikov nujno potrebuje tev resolucije pa je nuj- odločne spremembe in no potrebnih enaintri- učinkovite izbire na go-deset glasov. V skup- spodarskem in social-SCinski dvorani se obeta nem področju, začenši z polemično in zelo razgi- odobritvijo proračuna, bano soočenje. Deželna vlada ima Za Čimprejšnjo izvoh- trenutno zaCasno fi-tev nove deželne vlade nanCno poslovanje, ki so se spet zavzele sin- traja lahko največ štiri dikalne organizacije mesece. Ce skupščina v CGIL, CISL in UIL, ki so tem roku ne bo odobrila dokaj nezadovoljne z proračuna, bo stekel po-delom Fontaninija in stopek za predčasni raz-sodelavcev. Sindikati pust deželnega sveta. SKR: Gradimo za prihodnost Poziv k napredni koaliciji za volitve TRST - Senator Darko Bratina je sredi pričakovanja slovenske manjšine upra-prejšnjega tedna vložil v parlamentu vicena in da so bili njihovi predlogi zakonski predlog za zaščito slovenske omejevalni in pod vplivom nerazpo-manjšine. Gre za zelo pomemben politic- loženja tržaških in drugih mejnih nestr-ni korak, ki je sad skupne akcije vseh pnežev. Njihov poraz v Trstu in deželi je manjšinskih komponent, sam predlog pa očitno dal poguma tudi ljudem, ki ga do-je v parlamentu žel široko podporo de- slej niso imeli. mokratiCnih strank. Sedaj je treba po mnenju SKP misliti Stranka komunistične prenove z zado- na bodočnost. »Dogovorjeno skupno be-voljstvom sprejema v vednost, da je bilo sedilo zaščitnega zakona naj bo osnova mogoče še pred zaključkom zakonodajne za programsko soočanje pri snovanju na-dobe doseči enotnost ob dogovorjenem predne koalicije, ki se bo potegovala za besedilu zaščitnega zakona za slovensko vladno krmilo na aprilskih predčasnih manjšino. Prav zato, ker v osnutku ni volitvah. Ce bo napredna fronta nastala prišlo do bistvenih vsebinskih spre- ob enotnosti vseh naprednih sil in s so-memb, so se senatorju Bratini pridružili delovanjem celotne slovenske manjšine, tudi podpisniki prvega osnutka, ki je bil lahko tudi pričakujemo, da v novem par-predložen pred poldrugim mesecem na lamentu ne bo veC zadržkov za odobritev pobudo SKP in manjšinskih strank. takega zaščitnega paketa, da bo z njim »Paleta.zbranih podpisov predstavlja zadoščeno doseženi stopnji evropske pretekla politično strankarska raz- omike na tem področju.« vršCanja, večina podpisnikov iz vrst OdveC bi bila vsaka polemika o dobri vladnih strank ve, da so jim vrata v novi veri tistih, zaključuje nota SKP, ki so ta parlament zaprta. Kljub temu pa ima to osnutek predložili pred Časom in obe-vendar neki politični pomen,« piše v nem izjavili, da je to le prvi korak na poti izjavi SKP. Celo nekdanji nasprotniki se- k širši enotnosti. Sedaj je Cas, da gradimo daj priznavajo, da so bila desetletna za prihodnost. MNENJE Gospodarstvo in politika Gospodarstvo se razvija le v miru in stabilnih razmerah. To je bilo gotovo znano tistim, ki so v petdesetih in Šestdesetih letih podpihovali Časopisno kampanjo proti gospodarstvu Slovencev v Italiji. Cilj je bil jasen: zaviranje in upočasnjevanje gospodarskega razvoja, s tem pa vzdrževanje stanja gospodarske odvisnosti, v katerem se manjšina ne more uveljaviti kot polnopraven družbeni subjekt. Znano je namreč, da je gospodarska rast odvisna tako od notranjih silnic (finančnih resursov, strokovnega znanja, organizacijskih sposobnosti in podjetnosti) kot od zunanjih okoliščin. Nedvomno je zaupanje v lastne moči pomembno, vendar v razmerah, v katerih živimo Slovenci v Italiji kot nranjsinska in obmejna skupnost, ni zmeraj odločujoče. Zunanje okoliščine so včasih celo determinantne. Predvsem gre tu za italijansko okolje, katerega sestavni del smo. Seveda je pomembno tudi slovensko okolje kot neposredno gospodarsko in obenem narodno zaledje Slovencev v Italiji. O povojni Italiji lahko trdimo, da je pomembnejše in zahtevnejše gospodarske pobude Slovencev ovirala, zato je bila gospodarska rast manjšine upočasnjena. To je veljalo npr. za banke, ki se niso mogle razvijati v skladu z željami in naCrti, ker so italijanske oblasti zelo dolgo odlašale z izdajo ustreznih pooblastil in dovoljenj. Znana je bila diskriminacija v zaposlovanju, Se posebej v javnem sektorju ali pa v "prestižnih zaposlitvah” (npr. v zavarovalništvu). Kljub vsemu pa je v zadnjem Času le prišlo do pozitivnih premikov. Tako se je finančni potencial po zaslugi izpopolnitve bančne mreže in mednarodne uveljavitve le poveCal. Nazadnje se je ob tržaških občinskih volitvah Slovencem (in nasploh ljudem z znanjem slovenskega jezika) nakazal, Ce uporabim rahlo bombastičen izraz, epohalni preobrat. Vendar pa ta ocena najbrž ni niti pretirana, Ce pomislimo na izjavo predsednika tržaške zavarovalniške družbe Lloyd Adriatico, ki je pozval uslužbence, vešCe slovenščine, naj stopijo na plan, ker bo njihovo znanje družba s pridom uporabila na razvijajočem se slovenskem zavarovalniškem tržišču. V zadnjih dveh desetletjih se je gospodarstvo Slovencev v Italiji razvilo, ker je v Času odpiranja slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva znalo uveljaviti svoje prednosti in sprejeti vlogo povezovalca dveh ekonomij. Slovenske oblasti so tedaj doumele pomen razvoja obmejnih območij in prav zato so spodbujale obmejno gospodarsko sodelovanje. Zal daje Slovenija sedaj vtis, da se zapira vase. Povsem neprikrito se ustarja sovražen odnos do tujih investicij. Apriorno odklonilno staliSCe nekaterih vplivnih medijev občutijo tako. tudi podjetja, ki so v lasti Slovencev iz zamejstva. Tako se je npr. finančna družba Salti znašla sredi političnega boja za oblast, ki ta Cas pretresa Slovenijo. Razlog za napade na to družbo gre torej iskati v političnem merjenju moCi v Sloveniji, kjer se odvija bitka za zasedbo realnih vzvodov družbene moči (lastninjenje uspešnih podjetij, sanacija bank, obvladovanje medijev). V teh procesih prisotnost tujcev, med katere sodimo tudi zamejci, ni zaželena. Da med Slovenci prevladuje restriktiven odnos do nepo- Branko Jazbec srednih tujih naložb Se zlasti v omenjenih, občutljivih sektorjih, potrjuje raziskava Javno mnenje '93. Poleg tega pa ne gre prezreti, da je v igri tudi nov odnos do manjšine: Ce je bila prej manjšinam priznana avtonomija odločanja, sedaj naj ne bi vec bilo tako, saj sta po novem slovenski manjšini v Italiji in Avstriji razvijajočemu se slovenskemu nacionalizmu potrebni kot instrument političnega boja in ne kot avtonomna subjekta, ki od zunaj utrjujeta slovensko državnost. Razume se, da je močno in avtonomno gospodarstvo trn v peti, saj ovira uveljavljanje tega novega koncepta. Ob tem ne gre zamolčati, da obstajajo poleg političnih, tudi gospodarski razlogi za napad na gospodarske strukture Slovencev v Italiji. Italijanska podjetja, katerih lastniki so Slovenci iz Italije, se pojavljajo na slovenskem trgu kot nevarna konkurenca zaradi znanja, poznavanja razmer, povezav in stikov. Dejansko gre torej pri tem napadu za splet političnih in gospodarskih okoliščin. Naj ob tej priložnosti opozorimo na razlike, ki so od nekdaj prisotne v doumevanju nacionalnega vprašanja na Slovenskem. Ocena uglednih zgodovinarjev je, da je bila v Ljubljani politika vedno pred gospodarstvom. Istega ne bi mogli trditi o Trstu ali pa o Gorici. Zgodovinski spomin namreC govori o tem, da so se Kranjci in Korošci od nekdaj strastno prepirali o kulturnopolitičnih vprašanjih. Za Primorce in Štajerce pa velja, da so praktično neprenehoma od leta 1848 dalje opozarjali na gospodarsko ozadje slovenskega političnega boja. Skrb za gospodarski razvoj in pre- seganje. gospodarske odvisnosti je torej stalnica,-ki je ne gre omejiti na specifične razmere, v katerih je v tem povojnem obdobju živela naša narodna skupnost v Italiji. Novodobni slovenski politik, ki mu uspeva rušiti vlado tako od zunaj kot od znotraj, trdi, da tisti, ki obvladuje preteklost, obvladuje tudi sedanjost in bo obvladoval še prihodnost. In, kot kaže, misli s tem resno. Slovenci v Italiji smo letos s proslavo petdesetletnice Partizanskega dnevnika pokazali, da ne bomo dopustili, da bi se na novo interpretirala poglavja zgodovine, ki so nam v ponos. Na letošnji proslavi petdesete obletnice vstaje in padca fašizma v Novi Gorici je tudi vesoljna Primorska pokazala, da ne namerava prevrednotiti svoje polpretekle zgodovine. Poskus prevrednotenja zgodovine NOB se torej na Primorskem ni prijel. Tudi zato je v teku poskus omalovaževanja in javnega blatenja gospodarstva na skrajnem robu slovenskega etničnega ozemlja z zanikanjem bogate gospodarske preteklosti slovenskega Trsta in Gorice vred. Kot nismo dopustili, da bi nam na novo pisali zgodovine druge svetovne vojne, tako - menim - ne bomo dopustili, da bi omalovaževali gospodarske preteklosti slovenskega Trsta in Gorice, saj se je slovensko gospodarstvo prav na tem izpostavljenem etničnem obrobju odlikovalo po odprtosti, poslovnosti in podjetnosti. Ker smo na to naSo dediščino ponosni, mislim, da jo bomo znali ovrednotiti tudi v novih okoliščinah. Zavarovati pa jo bo treba tudi pred potvorbami, ki si jih privoščijo nekateri mediji iz Ljubljane. Zaradi aktualnosti želim opozoriti Se na en aspekt spleta odnosov politika-go-spodarstvo, ki pa je vezan bolj na trenutno "dialektiko znotraj manjšine” ter na željo nekaterih zamejskih krogov, ki bi na raCun "ugodnejših okoliščin” svoji strani radi priborili boljše pozicije in tako nadoknadili zamujeni Cas pretekli, ko so drugi, daljnovidnejsi zaupali v lastne moCi in z odrekanjem vlagali v razvoj. Med pozdravi na 19. obenem zboru SKGZ smo tako slišali misel - izrekel jo je deželni tajnik SSk (Isto misel pa smo zasledili tudi v tiskovnem sporočilu SSk v Primorskem dnevniku , da naj bi - podobno kot velja za kulturne ustanove skupnega pomena - tudi o gospodarski osnovi in dnevnem tisku soodločali tisti, ki se Čutijo prikrajšane, Ceš da so bili deležni premajhne pozornosti za Časa prejšnjega režima. Čeprav je navedena trditev sama po sebi sporna, ker predpostavlja, da so se gospodarske strukture, o katerih je govor, razvijale na raCun nekakšnih dotacij, je predvsem nenavadno, da prihaja ta zahteva iz vrst neke stranke. In to celo potem ko se je v omenjenem pozdravu govorilo o potrebi po tem, da se razmejijo pristojnosti organizacij civilne družbe na eni strani in strank na drugi. Zelo jasna stališCa o tem so zapisana v tajniškem poročilu, prebranem na omenjenem obenem zboru zveze. V tem smislu torej zavračamo vsakršno ingerenco oziroma poskuse vplivanja politike na gospodarstvo, saj bi bilo to slej ko prej tuje zgodovinski izkušnji primorskih Slovencev. Potrebe, da bi se prilagodili drugačnim modelom, pa ne vidimo. Hvalnica izdajstvu Miran Košuta December je izCa-ral iz zimskega cilindra nenavadno lep, sonCen dan. Vstanem. Začne se ob kavi z dnevnikom, revijo, ki objavlja reportažo iz tistega pekla, nadaljuje kot je vsak dan tega iztekajočega se leta s televizijskimi poročili opoldne in zaključi zveCer s preplašenim pogledom plavolasega dečka sredi Berlusconijevih reklam. Slike smrti... Iz Sarajeva, Bosne, Mostarja. Tudi v teh prazničnih božičnih dneh, ki so za pre-nekaterega dnevi rojstva: smrt, vojna, barbarstvo, negacija kulture. In v meni - kljub Člankom, podpisom, nagovorom Karavani miru - tista atavicna nemoč razumnika, razpetega med vitto-rinijevskim spoznanjem, da ni niti naj-Cudovitejši besedi uspelo preusmeriti krogle in med Brechtovim vzklikom, da so knjiga, literatura, kultura orožje, ki ga moramo vzeti v roke. Naj sežem - zadnjic v triindevetdesetem -po njem, ne zato, da bi bral nam vsem levite o preobloženih mizah in lačnih otrocih ali da bi s hinavskimi filipikami o evropski neprizadetosti do jugoslovanskih grozot zdramil naSo televizijsko uspavano zavest, ampak za Cisto preprost kulturniški obračun ob koncu leta: kaj smo, kaj so storili srbski, bosanski, hrvaški intelektualci, da bi se norija zaključila, da bi tudi mali Sarajevčani spet uživali v igrah ob kristalno sončnem decembrskem dnevu? Kakor luna ima tudi kultura svojo temno in svetlo stran, le da sta v nekdanji Jugoslaviji obe zrcalno spremešani: tista svetla, etablirana, akademska in z medijskimi žarometi obsijana, je v resnici temna, nekulturna stran, tista senena, disidentska pa žari od idealov miru, svobode in strpnosti. Prva, večinska se vse od CosiCa ter zloglasnega memoranduma Srbske akademije znanosti in umetnosti hlapčevsko vdinja politiki, ko tiho pristaja na nacionalistični ekspanzionizem ali išCe zanj neobstoječ kulturni alibi. Druga, prisiljena v begunstvo, ker je doma obsojena kot izdajalska, apatrioticna in potisnjena v gluho ložo kulturnega molka, je tudi letos vztrajno opozarjala na pogubnost Miloše-viCevih in Tudjmano-vih apetitov od zunaj, brez dejanskega vpliva na politično zaslepljene sonarodnjake. Svoja "pisma nikomur" so pošiljali kulturniki kot Bogdanovič, Drakuličeva, Ka-rahasan, Kusturica, MatvejeviC, Maroje-viC, MioCinoviCeva, Osti, StanišiC, Ugre-šičeva, Velikič in drugi. Pisma nikomur? V Italiji je kar nekaj knjig, Časopisov, revij ozvočilo njihov protestniški klic, slovenski center PEN je tudi letos večkrat otipljivo izkazal svojo solidarnost preganjanim kolegom, v Frankfurtu je bila namesto požgane sarajevske ustanovljena Bosanska biblioteka. Drobni kulturniški odgovori nasilju, da ne bi bili z molkom, apatijo sokrivi. Saj pravo, resnično vprašanje ni kaj, koliko smo storili, ampak Ce smo storili. Nekaj, karkoli, tudi neznatnega. Proti vojni se mora vsakdo boriti s sredstvom, ki ga pac premore: s prostovoljnim delom, Ce je volonter, z denarjem, Ce ga ima, pohodom, Ce je mirovnik, koncertom, Ce je glasbenik, besedo, Ce je pisatelj. In najlepše je videti, ko takšna drobna kulturna zrna vzklijejo na zemlji, za katero so bila zasejana. Iz Beograda prihaja pošta, kartica. Pozdrav znanca, publicista in založnika Zorana Hamoviša. V prestolnici "nebeškega carstva" je s pomočjo pošastne inflacije, ki izničuje dohodke, a hkrati tudi dolgove, izdal VelikiCevo knjigo Yu-tlantida, ostro esejistično obsodbo balkanskega brezu mja. Mogoče - me prepričuje listanje po njej - ni vse zaman, da bi v Sarajevu spet posijalo sonce in na ekranu nasmešek preplašenega dečka .Ce le bo - tam kakor tukaj - še jutri takih besed: "Samo‘izdaji-ce‘mogu spasiti ove prostore..." NOVICE Srečen prihod na zimovanje Organizatorji zimovanja v Kranjski gori sporočajo, da so sreCno prispeli v Dom prijateljev mladine v Bezjah, Kranjska gora. Skupno je na zimovanju 77 otrok in mladincev ter dvanajst vzgojiteljev. Pričakujejo pa še nekatere udeležence. Sporočajo tudi, da je snega na pretek in vsa smučišča redno delujejo. Udeleženci in organizatorji vseh toplo pozdravljajo in voščijo sreCne praznike. Novoletni TV Poper skupine Karst Brothers TV Poper, satirična oddaja v izvedbi zamejske kabaretne skupine Karst Brothers, bo na novo leto Startala že ob 18. uri. Skoraj cela ura sveže satire bo nedvomno razveselila gledalce in gledalke, ki že od samega začetka sledijo tem svojevrstnim skeCem. Tokrat se bodo »Kraški bratci« predstavili tudi z nekaterimi znanimi glasbenimi parodijami s humorističnim tekstom, kot na primer Jugoslavijo, Koprska TV, Se torna ITtalia. Kabaretna skupina, ki je znana sirom po zamejstvu in že snemala in nastopala na Radiu Opčine, Radiu Trst A, Radiu Koper, Radiu Ljubljana, na TV Koper, TV Slovenija, TV Novi Sad in za italijansko RAI, se bo torej spet predstavila televizijskim gledalcem, in to prav 1. januarja, seveda z namenom, da bi popeljala Slovence vedro in zbadljivo v novo leto 1994. Metanizacija v Devinu-Nabrežini Občina Devin-Nabrežina je na občinsko oglasno desko razobesila razpis o licitacij za zakup del o izvedbi metanizacije - 10. del. ZaCetna cena: 260.987.400 Ib. Razpis je mogoCe dobiti na občinskem sedežu. Predstava Spominov iz del Caria Goldonija Gledališki igralec Carlo Svetlini bo nocoj ob 21. uri v gledališču Teatro dei Fabbri v Ul. Fabbri 2 predstavil delo Memorie, povzeto po delih Carla Goldonija. Predstavo prireja Inštitut za zgodovino, kulturo in dokumentacijo v počastitev 200-letnice Goldonijeve smrti. Mednarodna glasbena revija Cesare Barison Tradicionalni koncert ob koncu leta bo jubi sklenil 7. mednarodno glasbeno revijo Cesare Barison. Koncert bo ob 18.30 v gledališču Rossetti, izvajal pa ga bo komorni orkester Furlanije-Juhjske krajine, ki ga vodi Romolo Gessi. Na sporedu bodo 5. Schubertova simfonija in vrsta znanih Sbausso-vih melodij. G. Albertazzi v Cristallu Drevi ob 20.30 bo v gledabšCu Cristallo nastopil znani itabjanski igralec Giorgjo Albertazzi. Predstavil bo izbor monologov, pesmi in krajših odlomkov iz številnih znanih in manj poznanih del. Zamisel za predstavo, ki združuje dela od pesnice Sapfo do kantavtorja Lucia Dalle, je dal Gianfran-co Gori. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. id. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Naročnina za Italijo: lema 315.000 LIT za leto 1993 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZAKON O KRASU Vendarle sporazum Jutri dopoldne podpis programskega dogovora Na sedežu deželnega odbomištva za prostorsko načrtovanje v Trstu bodo jubi podpisati programski sporazum za izvajanje tako imenovanega deželnega zakona o Krasu. Slo bo za zelo pomembno upravno in politično dejanje na poti doslednega izvajanja zakona, ki ga je deželni svet pravzaprav odobril kot protivrednost za sinhrobon in za druge posege, ki so v marsičem spremenili podobo tržaškega Krasa, posebno njegovega vzhodnega dela. Sporazum bi morali podpisati že pred dvema letoma, zaradi politične obstrukcije Staffie-rijeve mestne uprave pa se je vse skupaj zavleklo do danes. Sporazum bodo podpisati predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca, bžaški župan Ric-cardo Illy, pokrajinski komisar Domenico Maz-zurco in pristojni deželni odbornik Pietro Ar-duini. Slednji bo to naredil na osnovi pooblastila deželne vlade, ki je na Četrtkovi seji sprejela tozadevni sklep. Postopek je v imenu Dežele od vsega začetka spremljal tedanji odbornik za načrtovanje Dano Tersar, ki pa junija ni bil vec izvoljen v deželni svet, zato je "štafetno palico" predal Arduiniju. Veliko zaslugo za jutrišnji podpis pa ima (nekdanji) občinski komisar Francesco Larosa, ki je še pred izvolitvijo novega župana pripravil sklep, ki obvezuje Občino, da pristopi k temu dogovoru. Omenjeni sporazum bo v bistvu odmrznil približno 15 milijard Ib investicij in izrednih posegov na kraskem območju težaške uprave. Gre za pomembna javna dela in prispevke npr. za Zadružno hišo v Bazovici, za gradnjo kontovelske telovadnice in že dosti let načrtovanega openskega večnamenskega centra. V njem bo med drugim sedež vzhodnokraškega rajonskega sveta. Celotni zakon za razvoj Krasa predvideva večletne investicije, posege in finančne podpore v višini 25 milijard tir. Ta deželni zakon je predvsem sad boja domačega prebivalstva in njegovih predstavništev za ustrezne družbene in gospodarske protivrednosti za bazovski sinhro-tron. Sporazum je v začetku predvideval, da bo vsa sredstva v prvi osebi upravljala gorska skupnost, med razpravo v deželnem svetu pa so KD in socialisti klonili pritiskom Liste za Trst, ki je zahtevala, da se v zakon na nek način vključita tudi Pokrajina in tržaška občina. Medtem ko je pokrajinska uprava od vsega začetka pokazala zanimanje za čimprejšnji podpis vseh dogovorov, je Občina namerno u-brala pot politične obstrukcije, ki je privedla do znanega zavlačevanja. S komisarjem in z izvolitvijo novega župana pa so se sedaj razmere očitno bistveno spremenile, tako da bo jutri vendarle padla odločitev o tem zakonu. SOLIDARNOST / 200 UDELEŽENCEV Obisk treh mesi za mir v Bosni Mirovniki v Zagreb, Beograd in Sarajevo »Tri mesta - en sam mir«, to pomenljivo geslo so izbrali organizatorji za vodilo letošnje novoletne mirovne manifestacije v državah nekdanje Jugoslavije. Tri mesta, v katera bodo od danes pa vse do 3. januarja ponesli besedo upanja, so Zagreb, Beograd in Sarajevo. Prvi dve sta prestolnici držav, iz katerih se je razplamtel vojni vihar, zadnje, Sarajevo, je tisto, ki že skoraj dve leti okuša na lastnih plečih uničujočo moC te nerazumljive morije. Pohod v tri mesta bivše Jugoslavije je krenil včeraj na podveCer s težaškega Trga Zedinjenja Italije. Organiziral ga je Konzorcij za solidarnost, ki združuje vec kot 180 italijanskih organizacij in ustanov. Le-te so se pred dvema letoma združila v enotno organizacijo z namenom, da bi novo telo učinkovito koordiniralo solidarnostne in humanitarne akcije v pomoC prizadetemu prebivalstvu. Qb letošnjem novem letu se je Konzorcij odločil za novo obliko solidarnostne prisotnosti na prizadetih območjih: obisk v treh mestih, v katerih se v marsičem posredno (v Zagrebu in Beogradu s političnimi sklepi) ali neposredno (v Sarajevu z granatami, lakoto in mrazom) odloča o usodi tisoCev človeških življenj. Malo pred 17. uro so s trga pred tržaško občinsko palačo odpotovati štirje avtobusi z 200 mirovniki, ki so se zbrali tu iz vseh krajev Italije. Medtem ko so na avtobuse natovarjali svoje velike nahrbtnike in spalne vreCe, je bilo še nekaj Časa za kratek pogovor z enim od organizatorjev, Giuliom Mar-conom. »Z našo prisotnostjo v treh mestih bivše Jugoslavije ob novem letu boCemo ponovno opozoriti tamkajšnje voditelje na potrebo po miru, na nesmiselnost vojne in nacionalizmov, ki so zanetili vojni ogenj. Danes bomo to izpričali v Zagrebu, jutri v Beogradu. S tem boCemo podpreti prizadevanja tamkajšnjih mirovnikov in mirovnih organizacij, ki jih skuša uradna politika vse bolj potiskati ob stran družbenega dogajanja. Naša delegacija bo odšla tudi v Sarajevo. Obiskala bo bolniš- nico, humanitarne organizacije pa bodo to prisotnost izkoristile za dobavo novih zdravil in sanitarnega materiala. Poleg tega bodo naši predstavniki vzpostavili stike za organiziranje pomoči posameznim družinam s pošiljanjem paketov, srečali pa se bodo tudi s tamkajšnjimi mirovniki, da bi jim ob prehodu v novo leto vlili novega poguma in upanja in jim dali ponovno razumeti, da niso osamljeni. Naš odhod v mesta bivše Jugoslavije hoče torej biti konkreten doprinos k miru, ne pa le izlet za potešitev radovednosti posameznih udeležencev,« je povedal Giulio Marcon. Karovana štirih avtobusov pretežno mladih italijanskih mirovnikov se bo vrnila v Italijo 3. januarja 1994. FOTOGRAFIJA / SINOČI V GALERIJI LE CAVEAU Skrivnostni ledeni biseri mladega Darka Bradassija Razstava bo odprta samo do konca meseca Biseri v ledu je naslov sugestivne razstave mladega fotografa Darka Bradassija, ki so jo ob prisotnosti množice prijateljev in kolegov fotografov odprti sinoči v galeriji Le Caveau. Bližin-ski posnetki sinjebetih prosojnih ledenih kristalov, skrivnostnih mlečnato be- tih tvorb, v led ujetih odpadlih drevesnih listov različnih oblik in barv, ki jih obkroža krona draguljev iz zračnih mehurčkov, res spominjajo na bajen zaklad, ki se svetlika v medli svetlobi Aladinove votline, obenem pa v gledalcu vzbujajo misli o vsem skriv- nostnem, spreminjajočem, minljivem, ki preveva Človeško življenje. Da fotografije Darka Bradassija niso le predstava predmeta pred kamero, temveC izražajo jasno avtorjevo idejo, sta v svoji predstavitvi poudarila predsednik fotografskega krožka Fincantieri Fulvio Merlak in predsednik Fotografske zveze Slovenije Rafael Podobnik. Slednji ugotavlja, da je fotograf dosegel ustvarjalni vrh v redko videnih posnetkih nastajajočega ledu, vse razstavljene slike pa so prepričljiva likovna dela. Razstavo je v galeriji Le Caveau, ki jo vodi Farida Bmschi, pripravil Foto Trst 80. V njegovem imenu je ob otvoritvi spregovoril Duilio Vecchiet, ki je s simpatijo omenil, da je »Darko dve leti zmrzoval« pri ustvarjanju teh fotografij, (bov) V Trstu bo drevi spet zasedal težaški občinski svet, ki ima na dnevnem redu tekoče upravne zadeve. Skupščina je v Četrtek ponoCi odobrila program Ulyjevega odbora, ki je po pričakovanju doživel podporo Krščanske demokracije, DSL in Zavezništva za Trst. Svetovalec Stranke komunistične prenove Stojan Spetič se je, kot napovedano, vzdržal glasovanja in ponovil, da bo novo upravo ocenjeval na osnovi njenih dejanj. Liga in desna opozicija sta glasovati proti, Čeprav s precej različnimi utemeljitvami. Illy je ob sklepu Četrtkovega soočanje napovedal, da se odreče županski plaCi in da bo ta sredstva namenil oskrbi manj premožnih prilet- nih občanov. Občinska skupščina pa bo morda že na današnji seji zvišala plače odbornikom, kot so že naredile skoraj vse večje občinske uprave. Svetovalec Marco Dra-beni (LpT) je medtem napovedal, da je ustanovil mestni odbor v podporo Mariju Segniju in njegovi politiki za globoko preobrazbo italijanskega političnega sistema. Drabeni je povedal, da so (ali bodo) v ta odbor pristopile še druge politične osebnosti. Okrog Segnija in njegovih idej vlada vsekakor v mestu velika zmeda. Referendumski voditelj se je na občinskih volitvah opredelil za Illyja, Drabeni je bil na strani Staffierija, še prej pa se je za Segnija opredelil odvetnik Paolo Sar-dos Albertini... Umrl novinar Roberto Spechar V Rimu, kamor se je preselil pred približno letom dni, je umrl tržaški novinar Roberto Spechar. Pred dvema tednoma so ga sprejeli na zdravljenje na kliniko Gemelli, kjer je umrl zaradi komplikacij, ki so nastale pri bolezni jeter. Roberto Spechar, Id je bil star 38 let, se je začel posvečati novinarstvu v letih '70, ko je začel sodelovati z nekaterimi zasebnimi radijskimi postajami. Nato se je zaposlil pri Deželnem institutu za poklicno usposabljanje, vendar pa je stalno sodeloval z videmskim dnevnikom Messaggero Veneta. Leta '88 se je zaposlil pri tem dnevniku, tri leta kasneje pa je tudi opravil novinarski poklicni izpit. Iz zdravstvenih razlogov se je pred letom upokojil in se preselil v Rim. Roberto Spechar zapušča hčerko. hI TRST / DREVI OBČINSKA SEJA ^ Kdo je pravzaprav na Segnijevi strani? Zmeda med tržaškimi podporniki pobudnika volilnih referendumov DRAMSKA DEJAVNOST DRUŠTVENA DEJAVNOST / OBČNI ZBOR SKD MAVHINJE-CEROVLJE Sneguljčica na trebenskem odm Po dobrem obračunu nov program delovanja V Ljudskem domu v Trebčah je mladinska skupina domačega društva Primorec pripravila v četrtek zvečer domačemu občinstvu čudovit večer. Slo je za pravljico »Sneguljčica«, to je spevoigro, ki jo je tako po režijski kot glasbeni plati pripravila Boža Hrvatič, ki ima za Uspeh predstave, poleg mladih izvajalcev, tudi največje zasluge. Vse se je začelo z zeljo mladih iz Trebč, da bi nekaj pokazali. Izvolitev Rovega društvenega odbora na zadnjem občnem zboru je pokazala, da želijo uneti tudi mladi svojo besedo in da se želijo vključiti v kulturno ustvarjalnost vasi. Tako je prišlo do zamisli, da postavijo na oder Sneguljčico, kot sta si jo zamislili zborovodkinja in kulturna delavka Boža Hrvatič in njena hčerka Nika ' na žalost pokojna - ki si je želela, da bi odigrala vlogo Sneguljčice, pa jo je smrt Ua žalost prehitela. Tokratna Sneguljčica je bila zato posvečena njenemu spominu. Izkupiček predstave pa so name-Uili žrtvam vojne in sirotam. Spominu Nike so bile posvečene tudi uvodne besede, ki jih je zapisala mama sama. Tako pa je igra stekla na odru z že poznano pripovedjo o hudobni mačehi, Pridni Sneguljčici, dobrih palčkih, pa še o številnih živalicah, srnah, zajčkih in seveda o lovcu in princu. Igra je bila izredno lepa. Glavni delež sta imela seveda glasba in petje. In ker je bila obnovljena dvorana Ljudskega doma prepolna, da bi lahko gostila vse, ki so si želeli predstavo ogledati, smo imeli, tik pred odrom veliko skupino domačih otrok, ki so doživeto spremljali dogajanje na odru. Veselili so se palčkov in Sneguljčice, bali pa hudobne mačehe. Tako je bilo sozvočje med občinstvom in nastopajočimi res enkratno. Za glasbeno spremljavo je skrbela Tatjana Blokar, glasbo sta ustvarjala Boža in Aljoša Starec, za sceno je skrbelo kar šest, za kostume pa trije mladi ob sodelovanju mam in drugih vaščank. »Pred cerkvijo smo se zbrali in začakolali«. Te besede je v depliantu za predstavo Sneguljčice zapisala Mladinska skupina, ki si je »zavihala« rokave in pomagala izpeljati to bogato domačo prireditev. Družabnost po igri, čestitke vseh in vsem in navdušenje občinstva so najlepši porok, da se bo v Trebčah, v obnovljenem Ljudskem domu, zopet začela kulturna dejavnost, ki se je vsi iz srca želimo. Neva Lukeš Izvolili so nov odbor, zo predsednika so potrdili Paola Antoniča, za podpredsednika pa Aleksandra Antoniča V sredo, 15. decembra je mlado slovensko kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje sklicalo svoj tretji redni občni zbor v prenovljenem sedežu v Mavhinjah. Člani in ostali simpatizerji, ki so v polnem številu zapolnili mali društveni prostor, so prisluhnili pozdravu predsednika, kateremu sta sledili tajniško in blagajniško poročilo. Društvu je v minuli sezoni uspelo izvesti zastavljeni program. Najpomembnejša točka je bila obnova sedeža, ki je poleg finančnih sredstev terjala kar precej truda in požrtvovalnosti. Poleg raznih izletov in gostovanj dramskih skupin je društvo ohranilo pustni običaj, praznovalo mednarodni dan žena in priredilo sve-toivansko kresovanje. Odborniki so konec aprila s pomočjo ostalih članov in drugih vaščanov uspešno organizirali spomladanski pohod, oktobra pa jesenski pohod. Sezono je društvo zaključilo z obiskom Miklavža, ki je osrečil kar 35 otrok iz okoliških vasi. Po blagajniškem poročilu so se odborniki posebej zahvalili vsem vaščanom, ki so ob raznih priložnostih priskočili na pomoč in s tem omogočili boljši potek delovanja. Predstavnik JD Grmada AljoSa Gabrovec in predstavnica KD Vigred Elena LegiSa sta v imenu svojih društev pozdravila in voščila nadaljne uspehe pri delu, istočasno pa izrazila željo po večjem sodelovanju med domačimi društvi. Društvu bo v naslednji sezoni ponovno predsedoval Paolo Antonič, prav tako bo podpredsednik spet Aleksander Antonič. Ostali odborniki bodo Darja Gherlani, Katja Antonič, Elena Antonič, Tamara Antonini, Lara Peric, Mitja Terčon in Stefano Legiša. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Radivoj in Adriano Legiša in Franko Kr-mec. Treba je še povedati, da bo imel novi odbor veliko dela, saj bo med drugim društvo naslednje leto priredilo slovesnost ob 50-letnici požiga domačih Vasi. Ob zaključku so zbrani nazdravili novemu odboru z željo seveda, da bo dobro opravilo naloge, za katere so se obvezali na občnem zboru. (ANT) Odborniki poročajo o opravljenem delu (Foto Ferrari) PROSEK / NA ŠTEFANOVO Domača godba na pihala s kakovostnim nastopom zaključila letošnjo sezono PROSEK-KONTOVEL / NA GOSTOVANJU MEPZ PRIMORSKO IZ MACKOLJ Zborovski koncert ob koncu leta v dobrodelne namene Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela je letos, po lanskem premoru, spet obudil plemenito pobudo, da organizira ob koncu leta koncert v dobrodelne namene, kot je potekalo po ustaljeni tradiciji že sedem sezon zaporedoma. Prejšnjo nedeljo so tako proseško-kontovel-ski pevci povabili v goste Mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj, ki se je predstavil občinstvu s celovečernim koncertom. Izkupiček Večera pa so namenili Skupnosti - družina Opčine, ki ima svoj novi sedež na Božjem Polju. Za to hvalevredno pobudo je po nastopu domačega zbora Vasilij Mirk, ki je zapel pod Vodstvom Mirana Žitka tri narodne pesmi, v imenu Skupnosti - družina spregovoril Vinko Ozbič. Pevcem je izrekel iskreno in prisrčno zahvalo za večletno gojenje solidarnosti, saj utrjuje občutke upanja med člani skupnosti, ki se s takimi pobudami ne čutijo tako osamljeni. Glavno besedo je imel na nedeljski prireditvi Mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj s pisanim izborom umetnih in narodnih pesmi tujih in domačih avtorjev. Pod vodstvom Antona Baloha so mačkoljanski pevci v prvem delu sporeda z dognanim pristopom in z vokalno lepo interpretacijo, ki je bila into-nančno zelo čista, takoj pritegnili pozornost občinstva ob izvajanju pesmi velikih mojstrov cerkvene in posvetne glasbe pejšnjih stoletij, kot so Arcadelt, Pale-strina, Gastoldi, Brahms in Beethoven. V prvem delu so zapeli tudi pravoslavno liturgijo v priredbi V. Sonca, ki je v težkem obdobju zgodovine našega narodna ravnateljeval na Glasbeni matici v Trstu in veliko storil za razmah glasbene in pevske kulture na Tržaškem. Zelo dobro pa je bila podana tudi prigodnica ob smrti prijatelja v gorah, sodobnega italijanskega avtorja Debija De Mar-zija. V drugem delu koncerta je zbor podal izbor pesmi slovenskih avtorjev, med katerimi tudi Otovo na besedilo Borisa Pangerca, ki je doživela krstno izvedbo letos februarja ob 10-let-nici delovanja zbora. Poslušalce sta posebno pritegnili Prešernova gazela »Kdo jih bere« v Močnikovi priredbi, ter dve koroški narodni Jožeta Leskovarja, v katerih je prišla do izraza tipična otožna melodija slovenskega naroda, ki živi preko Karavank. Občinstvo je ob koncu nagradilo mačkoljan-ske pevce s toplim a-plavzom, tako da so morali dodati še priznano narodno »Lipa zelenela je«. Čeprav v o-krnjeni sestavi zaradi gripe nekaterih pevcev, je zbor pokazal lep napredek in velik pevski smisel pri podajanju posameznih skladb ter s tem ogrel sfca Številnih poslušalcev, ki so z zadovoljstvom zapuščali dvorano. Ob občutljivosti do sočloveka so prisostvovali lepemu in kvalitetnemu koncertu. Bruno Rupel V nabito polni dvorani Kulturnega doma na Proseku je bil v nedeljo popoldne tradicionalni koncert, ki ga na Štefanovo že petnajstič zaporedoma prireja godbeno društvo Prosek . Godbo vodi že Stri leta mladi dirigent Aljoša Starc. Prav vešča roka in temperamentni gla- sbeni talent mladega dirigenta sta prišla do izraza pri izbiri kot tudi izvajanju posameznih skladb. V odmom so za prijetno presenečenje poskrbeli gojenci Glasbene šole godbenega društva, ki so pod vodstvom Aljoše Starca zaigrali dve božični skladbi. (B.R.) DOLINA / V NEDELJO DOPOLDNE Pihalni orkester Breg je z božičnim sporedom pozdravil obnovljeno cerkev Po programu bi moral nastopiti na dvo- orkestra Breg (foto KROMA), ki je sodil v rišču, vendar so vremenske razmere neko- okvir kar dveh praznovanj: spored koncerta liko zamešale štrene organizatorjem, ki so je bil seveda božično navdahnjen, istočasno nastop prenesli v poslopje, kjer ima sedež pa se je Pihalni orkester, ki ga vodi Renzo dolinski Mladinski krožek. Gre seveda za Muscovi, radoval obnovitve glavne cerkve nedeljski dopoldanski nastop Pihalnega v Dolini. VČERAJ IZ GRUANSKE CERKVE Zadnja pot duhovnika Zupančiča Ganjena množica, ki se je v grljanski cerkvi želela še zadnjic pokloniti spominu slovenskega duhovnika Lojzeta Zupančiča in ga pospremiti na njegovi poslednji poti, je bila še zadnji dokaz, Ce ga je bilo treba, da je odšel resnično velik Človek. Zbor duhovnikov, tržaški škof mons. Lorenze Bellomi, predstavniki vseh krščanskih veroizpovedi, predvsem pa njegovi sedanji in bivši farani, njegovi sorodniki, sestra, profesorica Marica, ljubljena Tereza in Bartek, in vsi prijatelji, so pou-darjah eno samo veliko resnico: odšel je Človek, ki je sebe daroval drugim. Tistim, ki smo imeh privilegij, da smo ga poznali in mu bib prijatelji, je bil velik učitelj: učitelj strpnosti, radodarnosti, darovanja, spoštovanja, ljubezni. Ganjeni obrazi in prošnje v številnih jezikih, slovenska pesem, skavti, ki so mu bib za Častno stražo, gregorijanski rekvijem in neiz-mena žalost: besede vseh, od pridige škofa Bellomija do pozdravnih besed pred- stavnikov vseh tržaških krščanskih cerkva, so bile besede upanja, predvsem pa hvaležnosti. VeCni spomin, kakor pravi pravoslavna pogrebna hturgija, je bila tista Čudežna srebrna nit, ki je povezala med seboj vse, ki smo ga želeb še poslednjič objeti. Odslej bo grljanska cerkev zaman Čakala njegovih misli, in mi zaman iskati prijatelja, ki nas je razumel kar tako, brez besed. Božični prazniki ne bodo odslej veC tako brezskrbni: z božičem se bo vraCal grenak občutek, da je odšel nenadomestljivi, dragoceni prijatelj. Koliko večerov je poklonil nam vsem, koliko pozornosti in ljubezni smo bib deležni ob njegovi tako gostoljubni mizi, njegova vrata so bila odprta ljudem vsakršne narodnosti in vsakršne veroizpovedi, vsem, ki so bib blage volje. Po neutrudnem življenju, ki ga je daroval vsem nam, je odšel k večnemu počitku. Zbogom, dragi gospod Lojze, in nasvidenje med zvezdami. Tatjana Rojc NABREŽINA Umrl je Janez »Martinčev« V 95. letu starosti (okroglo obletnico bi praznoval prihodnjo pomlad) je v noCi ob izteku Štefanovega preminil Janez Gruden, po domače Martincev, najstarejša korenina v Nabrežini. Pokojni Janez je poosebljal vse tri prvine, ki so značilne za rodno vas: kamnolome, v katerih je bil veC let zaposlen, vinograd, ki ga je obdeloval takorekoC do zadnjega, in domaCo obalo, oziroma morje. Prav morje, in vse tisto, kar je povezano z njim (ribištvo, lesene Cupe in SCife itd.), je bila njegova najveCja ljubezen. Z njegovim imenom so povezani »romantični Časi« ribištva v domačem naselju: tesanje še zadnjih starodavnih Cup, boj z vremenskimi neprilikami na morju. nenazadnje pa lov na tune. V Janezove mreže so se zadnjic ujele prelomnega leta 1956, potlej jih v naših vodah do mala ni bilo veC. Tudi ribičev je bilo vse manj, eden redkih, ki je trdoživo zahajal v Breg, kot pravijo domačini morski obali pod vasjo, je bil prav Janez. Martincev Janez pa ni bil zgolj to: bil je tudi zadnji še živeči avstrijski vojak v vasi in eden zadnjih še živečih aktivistov nekdanjega vaškega kulturnega jedra -Javne ljudske knjižnice. Za sabo je Janez Martincev pustil zgodovinski spomin na določeno obdobje, ki je nepreklicno mimo, zato pa toliko bolj neponovljivo in edinstveno. Njegovim najbližjim izrekamo iskreno sožalje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - TRST, ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB NA TRŽAŠKEM IN KRUT sporočajo, da bo Tradicionalna novoletna družabnost jutri, 29. decembra., ob 17. uri v Gostilni Sardoč v Prečniku. Nastopajo: MPZ Vasilij Mirk in ZPZ folklorne skupine Stu Ledi. Obenem sporočajo, da bo odhod avtobusov iz Trsta s Trga Ober-dan (pred deželno palačo) ob 16.30, z Opčin (nasproti zadnje postaje openskega tramvaja) ob 16.45 in s Proseka ob 16.50. Boris M. Gombač Trst - Trieste. Dve imeni ena identiteta. Delo govori o Trstu, o naši prisotnosti v tem mestu, ter o vlogi zgodovine in zgodovinopisja pri reševanju bistvenih odnosov obeh narodov na tem zelo občutenem geostrateškem prostoru. Knjigo lahko dobite v Tržaški knjigarni VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 28. decembra 1993 ZLATKA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 16.19 in zatone ob 7.02. Jutri, SREDA, 29. decembra 1993 DAVID VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,3 stopinje, zraCni tlak 1004 mb na-rašCa, veter vzhodnik 12 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Zugan, Maria Cristina Pau-letich, Alessandra Kostic, Massimo Cannarella, Macri Bet, Alessandra Tognolli, Matteo Bonetti, Marco, Simone, Giuseppe in Antoni-no Scacco, Ester Bulli, Francesco Boscarol, Matias Poetto, Alessio Cristiano Rossi, Nicola Romano, Lisa Crepaldi. UMRLI SO: 73-letni Gio-vanni Doglia, 82-letni Ovi-dio Degrassi, 88-letna Gem-ma Tosolini, 93-letna Rosa Živec, 84-letni Antonio Pici-nich, 65-letni Silvano Babil-le, 66-letni Luigi Zupancich, 57-letna Rosina Borin, 87-letna narcisa Millo, 68-letni Vittorio Fasola, 95-letna Anita Batera, 65-letni Giuseppe Rando, 86-letni Arnaldo Brezzi, 96-letna Maria Trampuš, 81-letni Giovanni Tur-chini, 57-letni Eugenio Fe-riatti, 97-letna Arcella Croci, 75-letni Danilo Poloiaz, 68-letna Aquihnia Bonfanti, 76-letni Stanislao Trampuš, 69-letni Tullio D’Amore, 81-let-na Maria Orio, 86-letna Gi-sella Prunk, 79-letna Stefa-nia Bukavec, 93-letni Giuseppe Vlach, 83-letna Lidia Giaschi, 98-letni Antonino De Maggio, 90-letna Pierina Burlon, 84-letna Vittoria Co-cevar, 96-letna Maria Visinti-ni, 92-letna Elena Benvenuti, 53-letna Lucia Poropat, 72-letni Walter Faoro, 89-letna Antonia Crivici, 70-letna Valnea Bitti, 89-letni Ferdinande Pečenko, 82-letni Giovanni Oliviero Borsi, 79-let-na Olivia Petronio, 82-letna Anna Scrignar, 91-letna Giu-stina Lonzar, 81-letna Maria Visintini, 85-letni Umberto Bizzarro, 80-letni Giovanni Battista Sclaunich, 90-letna Rozalija Gerlanc, 78-letna Loretta Santerano, 63-letni Nazario Pecenca, 74-letni Giordano De Angeli, 64-let-na Vittoria Mejar, 74-letni Oreste Udovicci, 90-letni Valeno Sanzin, 96-letna Maria Corazza. E LEKARNE Od ponedeljka, 27. decembra 1993 do nedelje, 2. januarja 1994 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 726865), Ul. Soncini 179 -Skedenj (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Ul. Soncini 179 - Skedenj, Trg Li-berta 6. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 »Un mondo perfetto«, r. - i. Clint Eastwood, i. Kevin Costner, Laura Dern. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »II figlio della Pantera rosa«, r. Blake Edwards, i. Roberto Benigni, Claudia Cardinale EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20,05, 22.00 »M. Butterfly«, i. Jeremy Irons, John Lone. NAZIONALE 1-15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Piccolo Buddha«, r. Bernardo Ber-tolucci, i. Keanu Reeves, Bridget Fonda. NAZIONALE 2 - 16.30, 19.00, 21.45 »La časa degli spiriti«, i. Meryl Streep, Glenn Glose, Jeremy Irons. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »The In-nocent«, i. Anthony Hopkins, Isabella Rosselli-ni. NAZIONALE 4 -15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fantozzi in paradiso«, i. Paolo Villaggio. GRATTACIELO - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Alad- din«, risani film, prod. Walt Disney. MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fantozzi in paradiso«, i. Paolo Villaggio. EDEN - 15.30 - 22.00 »Spingi di piu, ancora di piu«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Anni novanta - Parte II«, i. Massimo Bol-di, Christian De Sica, An-drea Roncato. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Misterioso omicidio a Manhattan«, r. -i. Woody Allen, i. Diane Keaton. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Caro diario«, r. Nanni Moretti. RADIO - 15.30 - 21.30 »Sessualita totale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Zadnji dan. ji PRIREDITVE OTROŠKI PEVSKI ZBOR »SLOVENSKI ŠOPEK« praznuje danes, 28. decembra, v MaCkoljah TE-PEZNICO s sledečim programom: ob 16.00 sv. maSa z blagoslovom otrok, nato pesmi, recitacije in igrice »Ljubke Šorli«. □ OBVESTILA TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešCa cenjene odjemalce, da bo v decembru poslovala po običajnem urniku od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. FOTO TRST 80 prireja fotografsko razstavo Darka Bradassija »Biseri v ledu« v galeriji »Le Caveau« v Ul. sv. Frančiška 51/a do 31. t. m. od 10.30 do 12.30 in od 17. do 20. ure. ZSKD obvešCa cenjene predstavnike društev in sodelavce, da bo od ponedeljka, 3., do Četrtka, 6. januarja, urad zaprt. 3 SOLSKE VESTI GLASBENA MATICA TRST obvešCa, da bo v Času Šolskih poCitnic tajništvo odprto samo v jutranjih urah. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - sporoča, da bo urad zaprt do ponedeljka, 3. januarja 1994. S ČESTITKE Danes praznuje naš ALEKSIJ KRIŽMAN svoj okrogli 40. rojstni dan. Vse najboljše mu iz srca želijo Rossana, Ilonka in Katja. Danes praznuje svoj 80. rojstni dan VANKA SULCIC (KOSKEVA) iz Križa. Se na mnoga leta in zdravja ji želita Pierina in Irma. Odbor KD PRIMORSKO - MACKOLJE želi svojim elanom, prijateljem, vsem kulturnim, godbenim in športnim društvom srečno in uspehov polno novo leto. MALI OGLASI OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. OSMICO ima odprto Žbogar v Samatorci št. 47. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BrišCak v BriSCah pri Križu. BRIŠKO VINO, pristno in po ugodni ceni, raznih sort prodaja Avgust Stekar - Vale-rišCe 11, Steverjan. Tel. (0481) BARI 80 53 20 62 51 CAGLIARI 77 75 43 29 18 FIRENCE 85 83 34 5. 28 GENOVA 64 87 17 34 35 MILANO 50 59 56 15 76 NEAPELJ 83 48 75 4 23 PALERMO 69 29 84 14 80 RIM 17 79 13 84 76 TURIN 20 54 19 .31 33 BENETKE 9 72 ENALOHO 56 29 82 2 2 2 2X2 2 1 1 1 X 2 KVOTE 12 189.640.000 11 2.717.000 10 201.000 884066. IZGUBIL se je psiček v noči med 24. in 25. decembrom v DevinSCini - Proseku, pasme spinone, dolge dlake, rjave barve, živahne narave, z značko občine Zgonik. Tel. na St. 229234. KOZJEREJA Žbogar nudi kozji in konjski gnoj, primeren za vrtnarstvo. Možnost dobave na dom. Tel. na St. 229191. IMAŠ PROBLEME s težo? HoCeS se počutiti dobro? Poklici me! Tel. (0481) 882172. NUDIM lekcije iz nemščine srednješolcem. Tel. na st. 229566 od 13. do 14. ure. PO UGODNI ceni prodam dobro ohranjen Cm zidni klavir »forneris« v starem stilu. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 411512. ORIGINALNO, rabljeno stilno pohištvo, razne kredence, predalnike in stole prodam - Pohištvo KorsiC, tel. 54390 - 575145. V UL. PASCOLI 2, v bližini Trga Garibaldi, dajemo v najem prazno skladišče, približno 200 kv. m, primemo za trgovino z oblačili ali drugimi artikli, najemnina po dogovo-m. Tel. v uradnih urah na St. 363434. MAJHNO stanovanje iSCem v najem od Bazovice do Sesljana ali v predmestju s pogledom na morje. Tel. na št. 227033. RIBOGOJNICA AGROIT-TICA GLINŠČICA iz Boljun-ca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. St. 228297. Odprta bo tudi v Četrtek, 30., in petek, 31. decembra. PRISPEVKI V spomin na pok. ženo Stano damjeta Stane Malalan in sin Adriano 50.000 lir za UNICEF. Ob 40-letnici Rodu Modrega vala damje Primož Možina 30.000 lir za tabornike. V spomin na Karolino Sancin por. Lovriha damje Klavdij Kofol z družino 50.000 lir za KD V. Vodnik. Ob božičnih praznikih damje Marica Dolenc 50.000 lir za popravilo orgel na Opčinah. Lidija Boik damje 100.000 lir za popravilo orgel domače cerkve sv. Jerneja. Namesto cvetja na grob Jordana Prašlja darujejo Ivanka, Vojko in Ondina 100.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob F. Faidige darujejo sosedje s Kraške ulice 100.000 lir za Finžgarjev dom - Opčine. Ob obletnici smrti Mirka Štolfe damje žena 150.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. Jolanda Valič dAruje 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Ivana Ferfolje damje žena Ivanka 50.000 lir lir za sekcijo VZPI-ANPI Pro-sek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Mariota Žerjala damje Danica 20.000 lir za KD France Prešeren. V spomin na staršev in sestre Drage Starc-Cilne daruje Mara 100.00 lir za popravilo cerkve na Kontovelu. V spomin na starše, brate in svojce damje Viktor Bogateč 50.000 lir za Skupnost Dmžina Opčine. Namesto voščil za božične praznike daruje družina De Visintin 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto božičnih praznikov daruje družina Kralj 50.000 lir za Skupnost Dmžina Opčine. V spomin na Kati in Josipa Gorupa daruje sin Drago z družino 25.000 lir za ZPZ Tabor in 25.000 za MoPZ Tabor. V spomin na Slavo in Milana Cebulca damje Drago Gorup z družino 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 25.000 lir za SKD Tabor - Opčine. V počastitev spomina bratov Antona in Pavle Kalc ter prijateljice Zore Cok, ob .14. obletnici smrti daruje Lucija Hrovatin 50.000 lir za MPZ Vesela pomlad in 50.000 lir za ZePZ Tabor. V počastitev spomina Norinega očeta damjeta Katty in TorCi Sosič 50.000 lir za ZePZ Tabor. Podporni elani in bivši pevec TPPZ Pinko Tomažič Albin Orel damje 100.000 lir za dejavnost partizanskega ansambla. Stanka Hrovatin daruje 200.000 lir za dejavnost partizanskega ansambla TPPZ. V spomin na Josipa Ukmarja in na Odona Sedmaka damje Giulio Sedmak z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob plačilu članarine za VZPI-ANPI daruje Vittorio Sirk 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob novoletnih praznikih damje Aleksin Bezin z družino 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 4. obletnici smrti Vladimirja KocjanCiCa daruje žena t Zapustila nas je naša draga Rozalija Gerlanc (Rozina) Pogreb bo jutri, 29. decembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek. Žalostno vest sporočajo sinova Drago in Sabino, brata Mario in Angel ter drugi sorodniki Prosek, 28. 12. 1993 t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dragi oCe, ded in praded Janez Gruden (Mrtinčev) Žalujoči sinovi Ivo, Dušan, Ladi in Antek z družinami ter drugo sorodstvo Pogreb bo danes, 28. decembra 1993, ob 13. uri iz hiše žalosti - Nabrežina št. 17 v domaCo cerkev. Nabrežina, 28.12.1993 Upravitelji in nameščenci Posojilnice v Nabrežini izrekajo občuteno sožalje svojemu upravitelju dr. Dušanu Grudnu ob bridki izgubi dragega oCeta. Ob izgubi dragega oCeta izreka Balinarska sekcija Sokola dr. Justu in ostalim elanom družine iskreno sožalje. Ob izgubi dragega oCeta Janeza izrekata iskreno sožalje svojcem in sorodnikom SKD Igo Gruden in SD Sokol Ob izgubi dragega očeta izreka pevovodji Ivanu Tavčarju in svojcem globoko sožalje KD Fran Venturini Ob prerani smrti svojega bivšega župnika g. Lojzeta Zupančiča izrekamo svojcem občuteno sožalje barkovljanski verniki ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage Teje Starc por. Rupini Maša za pokojno bo danes, 28. decembra, ob 18.45 v cerkvi na Kontovelu. SVOJCI Trst, 28. 12. 1993 STATISTIKA / KAKOVOST 21VLJENJA V POKRAJINAH ITALIJE NOVICE Goriška pokrajina pri viliu toda počasi drsimo navzdol Lani smo bili 2. letos 4. - Nozodovoli smo zlasti v gospodarstvu Marko Marinčič . Gorica je med 95 pokrajinami v Italiji na 4. rnestu po kakovosti življenja. Visoko uvrstitev ji je pripisal dnevnik “II sole 24 ore” na podlagi obdelave 36 statističnih pokazateljev gospodarskega in demografskega stanja, kakovosti storitev, kulture in kriminalitete. Kljub visoki uvrstitvi pa gre povedati, da se je stanje v zadnjem letu poslabšalo, saj smo lani na isti lestvici bili na drugem mestu tik za Parmo. Letos je prva Aosta, sledijo ji Parma, Piacenza in Gorica. Poleg razmeroma visokih osebnih do-hodkov so glavne prednosti goriske pokrajine po teh podatkih majhna kriminaliteta, nizka stopnja umrljivosti otrok, hitrost pri likvidaciji pokojnin in povprečno dobri rezultati na področju kulture in prostega časa. Šibke točke pa so zlasti demografski podatki o rojstvih in smrtih, visok odstotek rakastih obolenj. Število avtomobilov na cestah in slabi javni prevozi. Statistike gre seveda jemati z rezervo, saj ni rečeno, da so upoštevani pokazatelji vedno pravi odraz kakovosti življenja. Bolj kot skupna uvrstitev v tej namišljeni lestvici pa so gotovo zanimivi posamezni podatki, pri Čemer naj opozorimo, da se vsi ne nanašajo na isto leto. Življenjski standard. Gorica je tu zdrknila z lanskega 7. na 15. mesto. Rešuje jo povprečni dohodek prebivalcev v letu 1991, saj smo z 28, 86 milijoni na 8. mestu. Razmeroma poceni so stanovanja (milijon 300 tisoC lir na kv. meter za novo stanovanje v pol-centru v letu 93), saj smo na 4. mestu v državi, vprašanje pa je, koliko je upoštevana cena realna, saj so v resnici stanovanja v mestu dosti dražja. Dobro smo se uvrstili še po stopnji inflacije v letu 92 (24. mesto s 4,94%). Na sredini lestvice pa smo po povprečnem dohodku upokojencev (10,28 milijonov), po bančnih depozitih (14,67 milijonov na prebivalca) in po znesku za življenjsko zavarovanje (104 tisoC lir letno). Poslovnost in delo. Tudi tu se je uvrstitev poslabšala z 11. na 24. mesto. Na 5. mestu smo po nevnovCenih kreditih (59 tisoC lir na prebivalca), na 13. po vpisu novih podjetjih (v seznamih Trgovinske zbornice je bilo lani 8% vseh podjetij novih). Na 25. mestu smo po številu stečajev (16,12 na tisoC podjetij). Slabši so podatki o brezposelnosti (34. mesto s 6, 37% aktivnega prebivalstva) in zlasti mladinske brezposelnosti (60% vseh vpisanih v sezname). Kar 236 je nekritih Čekov na 100 tisoč prebivalcev (62. mesto). Učinkovitost storitev. Tu smo se povzpeli s 44. na 35. mesto, zlasti po zaslugi hitre likvidacije pokojnin (2. mesto v Italiji s povprečnim Čakanjem po 10 dni ). Pisma potujejo povprečno 3,1 dan (52. mesto), telefon nam priključijo vil dneh (28. mesto), dijaki se imajo kar udobno, saj jih je po 19, 9 v vsakem razredu (13. mesto). Zelo slabo pa je stanje v prometu, kjer se poznajo učinki bencina proste cone: s 192 vozili v obtoku na vsak kilometer cest smo na 85. mestu v družbi najbolj kaotičnih velikih mest. Zelo slabi pa so javni prevozi, ki letno prevozijo le 16, 44 km na prebivalca. S tem smo na 61. mestu (vendar med le 64. pokrajinami, za katere je razpoložljiv ta podatek). Kriminaliteta zagotavlja Gorici odlično 7. mesto (toda lani smo bili 4.). Na 1. mestu smo glede bančnih ropov (leta 92 ni bilo nobenega), 7. po krajah avtomobilov (78 na 100 tisoC prebivalcev) in 9. po žeparskih podvigih (26 na 100 tisoC preb.). Slabše so uvrstitve glede kraj v stanovanjih (277 na 100 tisoC preb.), umorov (2, 9 na 100 tisoC preb.) in goljufijah (55, 7 na 100 tisoC preb.). Demografsko stanje se je izboljšalo, saj smo z 69. poskočili na 44. mesto. Tretji v Italiji smo po nizki mortaliteti otrok (2, 5 v 1. letu življenja na tisoC rojenih). Rešuje nas tudi priseljevanje (117 priseljenih vsakih 100 izseljenih), porazni pa so ostali podatki: 90. mesto po nataliteti (6, 7 na tisoC preb.), 80. po morta- liteti (11, 9 na tisoC preb.), 80. po odstotku rakastih obolenj (30% vseh smrti). Prav zadnji v Italiji pa smo glede na prepirljivost med zakonci: v letu 91 je bilo 40, 5 ločitev na vsakih 10 tisoC družin, kar je dvakrat nad državnim povprečjem. Prosti Cas je zadnje upoštevano področje. Gorica zaseda 26. mesto (lani 34.). Na 100 tisoč prebivalcev imamo 10 knjigarn (10. mesto), 44 kulturnih društev (21. mesto) in 11, 6 telovadnic (26. mesto). Povprečno smo lani potrosili 12.654 lir za športne prireditve (25. mesto), 7.079 za gledališke in glasbene predstave (34. mesto) in 9.375 lir za kino (48. mesto). SINDIKAT SLOVENSKIH ŠOLNIKOV Vabilo v slovensko šolo Sindikat pripravlja v ta namen zgibanko in dvojezične plakate Odbor Sindikata slovenske šole -tajništvo Gorica je na zadnji seji razpravljal o starih in novih problemih na Šolskem področju pa tudi o praktičnih zadevah. Predsednik prof. Leopold Devetak je poročal odboru o srečanjih v Kobjeglavi in v Devinu, ki ju je priredilo Ministrstvo za šolstvo in šport iz Slovenije. Iz sestankov, na katerih so bili predstavniki vseh slovenskih šol in dijaških domov iz Italije, se je izoblikovala komisija, ki bo v stiku z ministrstvom za šolstvo iz Slovenije. Odborniki bodo v kratkem razdelili elanom sindikata formularje za pooblastila posameznikov šolski upravi, da pri plačah odtegne 2500 lir mesečno za sindikalno članarino. Po novi zakonodaji namreč dosedanji naCin plačevanja članarine ne zagotavlja pravnega obstoja Sindikata slovenske šole. Na seji so razpravljali tudi o kritju finančnih stroškov za zgibanko, ki nudi informacije o naših šolah in organizacijah. Namenjena je staršem otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali prvo leto otroškega vrtca ali prvi razred osnovne šole. Kot običajno bo tudi letos odbor SSS poskrbel, da • se v posameznih občinah izobesijo dvojezični plakati, ki vabijo starše k vpisu otrok v slovensko Solo. Govorili so tudi o nerešenih problemih, s katerimi se sindikat ukvarja že vrsto let, kot so avtonomija slovenske sekcije ITT, za dosego katere je bila ubrana spet nova pot, in manjkajoči tehnik na Zavodu I. Cankar, ki ga obstoječa zakonodaja, kljub dobro opremljenemu laboratoriju, ne predvideva. Satirična radijska oddaja “Na goriškem volu” Radijska oddaja “Na goriškem valu”, ki jo ob sredah ob 13.20 (ponovitev je ob nedeljah po športni oddaji, približno ob 17.00) prenašajo na valovih Radia Trst A, se je obogatila. Ima namreč svoj šaljivo-zbadljivi magazin z naslovom “Na goriškem volu”, ki ga oblikuje skupina goriških sodelavcev v želji, da bi tedenski pregled z Goriške popestrili s svojevrstno oceno dogodkov in z nekaterimi gosti v studiu. Satirični goriški dnevnik se bo jutri, 29. decembra, predstavil s pregledom najvažnejših dogodkov v svetu, v zamejstvu in še posebej na Goriškem. Poslušali bomo poročilo s kongresa neke krovne organizacije, zamejske odmeve z orožarske afere ter reportažo iz Fare, kjer so ob vikendih na dnevnem redu videnja. Gosta prve oddaje “Na gorišken volu” bosta posoški kantavtor Pince s Podšance in minister Janek Anšijevic. Poslušalcem bodo ponudili tudi nekaj nasvetov za ogled filmskih uspešnic in drobnih informacij za vsakdanjo rabo. Bencinske bone porabiti najkasneje do petka Goriška Trgovinska zbornica ponovno opozarja avtomobiliste, da se izteka rok za porabo bonov za nakup bencina proste cone po znižani ceni. Letošnje bone je treba izročiti Črpalkarjem najkasneje do konca leta, torej do petka. Kasneje so boni neuporabljivi. Obenem opozarjajo, da bodo z razdeljevanjem novih zaCeli že takoj po novem letu. Prvi obrok za leto 1994 bodo namreč delih na običajnih mestih od 4. januarja do 28. februarja. Meritve onesnaženosti zraku na mejnem prehodu v Štandrežu Policisti, finančni stražniki in vsi, ki delajo na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu, se pogosto pritožujejo zaradi neznosno onesnaženega zraku, ki ga morajo vdihovati zaradi avtomobilskih izpušnih plinov. KZE je zato namestila posebno vozilo s premičnim laboratorijem za analize kakovosti zraku prav na mejni prehod, kjer že nekaj tednov ugotavljajo podatke o onesnaženosti. Pričakujejo seveda, da bodo podatki potrdili vtis, ki ga človeku daje že navadna Čutna zaznava. Vprašanje je, kaj potem. Bodo podatki dovolj za namestitev izoliranih kabin in za druge ukrepe, ki naj zavarujejo osebje pred onesnaževanjem? (Foto Studio Reportage) .JAMLJE / OBNOVLJENA KULTURNA DEJAVNOST Lepo uspela božičnica novega društva Kremenjak Društvo je decembra že priredilo tudi miklavževanje Več kot zadovoljiv odziv domačinov na obe prireditvi GRADEŽ / VLOM V TOBAKARNO “Strastni kadilci odnesli cigarete za 10 milijonov lir Novoustanovljeno društvo Kremenjak iz Ja-nielj je imelo v mesecu decembru dve pomembni prireditvi. V začetku meseca so priredili miklavževanje, ki je po oceni predsednika Silvana Semoliča zelo uspelo, saj je Miklavža, ki se je pripeljal na kočiji, pričakalo kar štirideset otrok. Zadovoljila jih je tudi igrica o Piki Nogavički, ki jo je Vodil Sten Vilar. Pred nekaj dnevi pa so priredili tudi božičnico v jameljski cerkvi (na sliki - f. Studio Reportage). Na prireditvi sta sodelovala pevska zbora Skala iz Gabrij in Hrast iz Doberdoba. Predstavili so se tudi vaški otroci, ki so nastopili pod vodstvom učiteljic, ki živijo v Jamljah. Semolič nam je povedal, da so prireditev organizirali v vaški cerkvi, ker v Jamljah niso imeli primernejšega prostora. Bivša šola je premajhna in tudi drugi za- sebni prostori so bili neprimerni. Večer se je zaključil z izmenjavo daril med društvi in družabnostjo v prostorih bivše osnovne šole. (MJ) S kančkom ironije bi lahko sklepali, da imajo tatovi, ki so včeraj ponoči obiskali tobakarno v Gradežu svojega informatorja v rimski vladi. Vse namreč kaže, kot da so se hoteli pravočasno zavarovati pred napovedjo novoletnega vladnega manevra, ki naj bi med raznimi podražitvami predvidel tudi podražitev tobačnih izdelkov. Tatovi so se v gradeški tobakarni polastili plena v vrednosti skoraj 11 milijonov lir, zanimivo pa je, da predstavljajo skoraj vso vrednost le cigarete, medtem ko sd povsem prezrli znamke in kolko-vane papirje. Neznanci so kot rečeno včeraj ponoči vlomili v tobakarno, ki jo upravlja 25-letni Gian- marco Lisca v Drevoredu Europa Unita v centru Gradeža. Z vlomilskim orodjem so prerezali na-vojnico in vlomili skozi vrata. V notranjosti so se polastili vseh cigaret, ki so jim prišle pod roko. Po prvem inventarju naj bi samo vrednost ukradenih tobaCžnih izdelkov namreč znašala skoraj 10 milijonov lir. Poleg tega so se milijon lir v gotovini našli v blagajni. V teku je seveda preiskava, zaenkrat pa za tatovi ni sledu. ______________KINO GORICA VITTORIA 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00 »Aladdin«. Prod. Walt Disney, risani film za otroke in odrasle. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.00-19.30-22.00 »Un mondo perfet-to«. L Kevin Costner in Clint Eastwood. TR2IC COMUNALE Ni predstave. V soboto: 16.00-18.00-20.00-22.00»I1 fi-glio della pantera rosa«. ^3 OBVESTILA PLANINSKO DRUŠTVO GORICA - SMUČARSKI ODSEK sporoča, da so še prosta mesta na avtobusih za smučarski tečaj oz.izlete. Vpisovanje bo samo še danes od 19. do 20. me na sedežu. □3 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787 POGREBI Danes: 9.30 Vittorio Stopar iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče, 11.00 Darinka Graziani iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 11.30 Stanislav Trampuš v cerkvi sv. Ane in na glavno pokopališče, 10.20 Avellina Lacovig iz splošne bolnišnice v Ron-ke, 12.30 Aldo Jug iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 11.00 Alessan-dro Torri v cerkvi sv. Nikolaja v TrziCu in na pokopališče v Starancanu. Jamarski klub Kraški krti izreka občuteno sožalje Dariu Legiši in družini ob izgubi vnuka AVT0ELEKTRICARSTV0 RUDI ul. Sv. Mihaela 113 - Standrež - tel. 0481/21915 Vas pričakuje v novih prostorih in Vam ponuja posebne popuste na vseh avtoradijih in alarmnih napravah BLIŽNJI VZHOD / POGAJANJA SE NADALJUJEJO Odstopilo več voditeljev Fotaha Nezadovoljni Palestinci v Gazi in Jerihu RUSIJA / PROIZVODNJA HRANE Jelcin je zaukazal konec obveznega odkupa žitaric KAIRO - V egiptovski prestolnici sta se v ponedeljek pozno popoldan sestala izraelski zunanji minister Simon Peres in predstavnik Palestinske osvobodilne organizacije Ma-hmud Abas, bolj znan kot Abu Mazen, ki je v imenu omenjene organizacije podpisal septembrski mirovni sporazum. Sogovornika naj bi poskušala najti rešitev za sporni nadzor meja ozemelj, ki bi jih že od 13. decembra morali nadzorovati Palestinci. Izraelski minister se je najprej sestal z egiptovskim kolegom Amrom Muso. Pred tem pa je iz vrha palestinske organizacije prišla predvsem za Arafata in najožje sodelavce neprijetna novica, da je v Gazi odstopilo veC krajevnih predstavnikov in voditeljev Fa- taha, ker se nikakor ne strinjajo z voditeljevo politiko. Borce PLO, ki so dolga leta delali za palestinsko stvar »na terenu«, mnogi med njimi so veliko let preždeli po izraelskih zaporih, moti predvsem to, da je Arafat na mesto voditeljev skupnosti oziroma prihodnje palestinske uprave postavil »salonske« politike, ki so organizacijo vodili iz varnih skrivališč v sosednjih arabskih državah ah od kod drugod po svetu. Kot navajajo palestinski viri, je tudi veC drugih voditeljev Fata-ha iz Gaze in Jeriha napovedalo morebitne odstope. Arafatu to seveda ne bo po volji, saj mu dovolj težav prinaša že odlaganje izraelskega umika. (Reuter) Na sliki AP: Izraelska straža pred sedežem palestinskih pogajalcev NOVICE Muslimanski skrajneži ranili osem turistov KAIRO - V napadu treh neznanih mladeničev, verjetno muslimanskih skrajnežev, na avtobus avstrijskih turistov v bližini starodavne mošeje v Kairu je bilo ranjenih osem turistov, od teh dva huje, in osem domačinov. Trije neznanci so v bližnji kavarnici počakali na prihod avtobusa s turisti in vanj vrgli ročno granato, na turiste in domačine, ki so jih skušali ujeti, pa so streljali s pištolami. V južnem Egiptu pa so verjetno prav tako muslimanski skrajneži ubili štiri policaje. Na sliki AP: Egiptovski policist pregleduje poškodovani avtobus. (Reuter) Clinton bo januarja obiskal Moskvo MOSKVA - Ameriški in ruski predsednik se bosta v Moskvi sestala 12. januarja, ko bo tja na tridnevni uradni obisk prispela ameriška delegacija, so potrdili v uradu Borisa Jelcina. Kot navaja uradno sporočilo, se bosta predsednika pogovarjala o odnosih med državama, nadzoru jedrske oborožitve in regionalnih spopadih. To bo drugo srečanje Clintona in Jelcina. Prvič sta se sestala v kanadskem Vancouvru v začetku letošnjega leta. (Reuter) Pristanišče so razstrelili sami MOGADIS - V delu glavnega somalskega pristanišča, ki ga uporabljajo enote Združenih narodov, je prišlo do večje eksplozije, ki je razdejala del obale in nekaj pristaniških naprav, žrtev pa na sreCo ni povzročila. Predstavniki ZN menijo, da gre za maščevanje zaradi smrti dveh Somalcev, ki so ju ustrelili ameriški ‘vojaki, poveljnik upornikov Aidid pa je celo izjavil, da so raketo izstrelili Američani, da bi imeli izgovor za ponoven napad na njegove enote. (Reuter) Uporni Palestinci živijo kot pop zvezde: nevarno in kratko GAZA - Bojevniki skrajne islamske organizacije Hamas predstavljajo v Gazi prav taksne idole kot na Zahodu različne pop zvezdice. Fantiči izpisujejo po zidovih njihova imena, starsi po njih poimenujejo svoje otroke, popevke opevajo njihove like. Kot vsi pravi zvezdniki hitro živijo in mladi umrejo, pri tem pa vzamejo s seboj kar največ Izraelcev. Simi svet morda res se ni slišal za Imada Aqela, Zakaria al-Surbaji-ja ali Hameda al-Quimawija, na območju Gaze, kjer se v begunskih taboriščih gnete kakšnih 800.000 Palestincev, pa so junaštva teh »narodnih herojev« ovekovečena na neštetih kasetnih trakovih. Posnetki so na voljo skoraj na vsakem uličnem vogalu. »V imenu vsemogočnega Gospoda,« povzdigne glas pevec skupine Mučeniki Jabalije ob spremljavi elektronskih bobnov, »vam ponujam tole kaseto, ki nosi naslov “Komandosi Quasama“. Upam, da vam bo všeč.« Ulični prodajalec Ahmed predvaja glasbo s pomočjo prenosnega ozvočenja, in to le nekaj metrov stmn od izraelskega vojaškega oporišča v fabaliji, zibelki palestinskega upora. »Vas zanimajo religiozne pesmi? Imam tudi najnovejše,« hvali svoje blago. Poznavalci označujejo vzpon Hamasa kot zmago fundamentalizma, kar je rezultat razočaranja nad kompcijo in avtoritarnostjo PLO, pa tudi neizogibna posledica revščine in Življenja pod okupacijo. Medtem ko se PLO pogaja z Izraelom, Hamas zmaguje v krutih številkah, ki so žal za mnogo prebivalcev Gaze edino merilo. Skrajneži trdijo, da so od septembrskega podpisa mirovnega sporazuma umorili že 13 Izraelcev. Hamas zavmCa tako imenovani zgodovinski dogovor. Zanj je umik Izraelcev z zasedenih ozemelj le prvi korak na poti do cilja - končnega uničenja židovske države. V tem delu sveta je vojno junaštvo, podkrepljeno z verskim fanatizmom, del človeške kulture. Slava je pomembnejša od življenja in smrti, za slavo pa je potreben boj. Matere morajo biti ponosne na padle sinove, ne pa jih objokovati. Pesem poje: »Soleh Othman ne spi. Zategne si pas, vzame slovo od svojih ljubljenih in se poda v bitko. S krvjo napiše veličastno zgodbo...« Večina Palestincev v Gazi pozna na ducate raznih »mučenikov« in slikovitih zgodb o njihovi smrti. Nasprotno pa le red-kokdo ve, kateri predstavniki PLO zastopajo ljudstvo na pogajanjih z Izraelom. »Tam je pred pol leta umrl Zakaria,« vzneseno pripoveduje dvajsetletni študent Lyad in pri tem kaže na porušeno stanovanjsko hišo. »Celo televizijske ekipe so bile zraven, vse so posneli. Zakaria je SCitil štiri tovariše, medtem ko je vojska streljala nanje. Morah bi ga videti. Kar stal je tam, kot kak bodybuilder, ogromen. Kalašnikov je bil v njegovi roki videti kot igračka.« Ljudje navdušeno pripovedujejo celo o srhljivih detajlih »mučeniških smrti«. Zakariji al-Surbajiju je menda prišla do živega šele raketa, ki ga je mznesla na drobne kosce. Tukajšnja kultura je PLO in Arafatov Fatah zamdi obljub o miru in položitvi orožja potisnila med marginalce. Občudovanje zbujajo le še maskirani skrajneži, ki širijo strah med izmelskimi vojaki in priseljenci. John West/ Reuter MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je omejil vlogo države na ruskem tržiSCu pšenice ter sporočil polavtonomnim republikam in regijam, da bodo odslej morale same skrbeti za svojo preskrbo. V predsedniškem odloku, ki ga je konec tedna objavila uradna tiskovna agencija Itar-Tass piše, da bodo zvezne oblasti v letu 1994 oblikovale svoje strateške rezerve pšenice, vendar kmetje te strateške surovine ne bodo veC dolžni prodati državi kot doslej. Odlok, ki zvezne in regionalne oblasti zavezuje, da morajo same odkupiti pšenico za svoje rezerve po tržnih cenah, tako dejansko pomeni konec prisilnega državnega odkupa, ki je bil desetletja hrbtenica oskrbe s hrano. Obseg zveznih rezerv, ki je bil odvisen od vojaških in drugih osnovnih potreb države, se bo tako končal 1. januarja, kot piše v dekretu. Državna agencija za odkup pšenice Roshlebo-produkt bo sicer še naprej odgovorna za polnenje re- zerv, pri Čemer se bo še vedno financirala iz proračunskih skladov. Toda »subjekti Ruske Federacije (polav-tonomnih republik in regij) bodo morali zadovoljevati svoje potrebe po pšenici in pšeničnih proizvodih neodvisno od nje«, predpisuje odlok. Odlok tudi prepoveduje kakršnokoli omejevanje in oviranje proste trgovine s pšenico in z oljaricami znotraj Rusije. Ce bi krajevne oblasti kršile ta določila, lahko izgubijo tudi vso zvezno podporo za kmetijstvo. Odlok se zavzema za privatizacijo področja preskrbe s pšenico, za skladiščenje in predelavo pšenice, Čeprav ima zdaj sredstva v rokah še vedno Roshleboprodukt. Ta proces naj bi se začel 1. aprila, pri Čemer pa ni jasno, kolikšen obseg prometa s pšenico bo še vedno ostal v 'državnih rokah. Agencija za državno lastnino je že dobila nalog, naj oblikuje seznam tistih podjetij, pri katerih bo imela država večinski delež za naslednja tri leta. (Reuter) Nemški IBM: več dela za enake plače STUTTGART - Nemška podružnica International Business Machines Corp. (IBM) je bo v naslednjem letu podaljšala število delovnih ur za svoje zaposlene, ki pa bodo prejemali takšne plaCe kot doslej. V svoji ŠVEDSKA / VOLVO BO SE SODELOVAL Z RENAULTOM Poslovnih vezi ne kaže pretrgati čez noč Volvo je po treh letih vlaganj v Renaulta lastnik dvajsetih odstotkov njegovih delnic STOCKHOLM - Novi predsednik upravnega odbora sveta švedskega proizvajalca avtomobilov Volvo je 58-letni Bert-Olof Svanholm, dosedanji generalni direktor švedsko-švicarske družbe Asea Brown Bo-veri. Svanholm je na direktorskem mestu nadomestil Pehra G. Gyllen-hammarja. Tako kot so že prej napovedovali v pokojninskem skladu Fjarde AP-fonden, ki je za Renaultom drugi najpomembnejši delničar pri Volvu (s 7, 5 glasovi in štirimi odstotki kapitala), so imenovali tudi novi svet direkcije Volva. Novi predsednik Svanholm je od leta 1990 predsedoval tudi Švedskemu združenju strojne industrije, poleg tega pa je bil še podpredsednik Švedske federacije industrije. Nekdanji predsednik Volva Pehar G. Gyllenhammar je 2. decembra odstopil, potem ko je propadel naCrt združitve Volva s francoskim avtomobilskim proizvajalcem Renaultom. Operativni direktor Volva So-ren Gyll je vCeraj povedal, da njegova družba nima drugega partnerja. So-ren Gyll je za Le Monde izjavil, da vezi, ki vežejo Volvo z Renaultom, ni mogoče pretrgati Cez noC. »Tri leta smo investirali v Renault. Temu se ne mislimo kar v hipu odreci. Poleg tega še nismo našli alternativne rešitve,« je odgovoril na vprašanje, ali se Volvo zdaj ozira po novem partnerju. Delničarji in vodstveno osebje pri Volvu so večkrat izrazili dvom o napovedanem sporazumu o združitvi obeh evropskih proizvajalcev avtomobilov. Upravni odbor Volva je sporočil, da se je odrekel načrtu o popolni združitvi, tako da bo moralo vsako od obeh podjetij samo najti odgovor na izziv vse bolj konkurenčnega tržišča vozil. Gyll je povedal, da bosta oba proizvajalca še naprej skrbno proučila vsakega od projektov, ki sta se ga lotila skupaj, ter poskusila ugotoviti, na kakšen naCin bi lahko pri njem še naprej sodelovala v Času po izjalovljeni združitvi. »Sleherni projekt bomo proučevali ločeno, da bi ugotovili, kako lahko sodelujemo za naprej. Veliko skupnih vlaganj imamo,« je izjavil Gyll. »Te vezi se ne morejo kar Cez noc razbliniti. Glede na to da smo uspeli sodelovati tri leta, bomo nedvomno tudi za naprej sposobni sodelovati v duhu pravega medsebojnega zaupanja,« je dodal. Gyll je tudi izjavil, da se Volvo še ni odločil, koliko denarja naj zbere, da bi v prihodnosti imeli večji kapital. »Zaenkrat še nismo natančno opredelili pose- bne vsote za dokapitalizacijo podjetja. Vendar ne gre za vprašanje, ki bi terjalo kratkoročen odgovor, saj potrebnih sredstev nimamo,« je dodal Gyll. »Nekaj premoženja bomo prodali, novi upravni odbor pa se bo odlo- čil, kaj,« je še dodal. Na vprašanje, ali bo Volvo prodal svoj 20-odstotni delež v Renaultu, je dejal: »Ko sem govoril o morebitni prodaji dela premoženja, tega deleža seveda nisem imel v mislih.« (AFP, Reuter) izjavi so pri IBM Deutsc-hland Informationssy-steme GmbH sporočili, da bo večina njihovih 12000 delavcev od januarja naprej delala po 38 ur na teden, namesto dosedanjih 36 ur, za te ure pa ne bodo prejeli nobenega dodatnega plačila. Družba je tudi sporočila, da omenjeno število ur pomeni kompromisni predlog med 40-urnim delavnikom, za katerega so si prizade-vali delodajalci in sindikati, s katerimi so se sporazumeli za omenjeno število tedenskih delovnih ur. Hans-Wemer Richter, vodja kadrovske službe je povedal, da bo družbi s tem prihranjenih od pet do šest odstotkov sredstev, namenjenih za plaCe. (Reuter) Vise kaže, da bo Galijevo posredovanje obrodilo sadove PEKING - Generalni sekretar ZN Butros Gali, ki se mudi na turneji po državah jugovzhodne Azije, na kateri skuša posredovati pri odpravljanju napetosti zaradi severnokorejske jedrske grožnje, je v nedeljo prispel v Peking. Tam se je takoj po prihodu sestal s premierom Li Pnegom, v ponedeljek pa se je pogovarjal z zunanjim ministrom Qian Qichenom (na sliki AP). Po prihodu v kitajsko prestolnico novinarjem ni želel dajati izjav, v Pjongjangu pa je pred odhodom dejal, da je prepričan, da bo zaplet mogoče rešiti s pogajanji. Tudi predstavniki ZDA - tako kot generalni sekretar ZN - upajo, da bo Kitajska pozitivno vplivala na svojo zaveznico Severno Korejo in jo pripravila do popustljivejše politike do Zahoda. (Reuter) ____ČEŠKA IN SLOVAŠKA / OBLETNICA LOČITVE_ Čehi in Slovaki se vsaj stepli niso Razlike med nekdanjima »sestrama« so vse večje PRAGA - Leto dni potem, ko se je Češkoslovaška razdelila na dvoje, zvezda Češke republike žari vse močneje, Slovaške pa utripa in bledi. Nekdanjima partnerkama Češkoslovaške federacije pa se je kljub temu vendarle posrečilo nekaj, kar skoraj vzbuja zavist. Izognili sta se sporom in prelivanju krvi, kar se ni posrečilo niarsikateri izmed novih republik, ki so nastale po razpadu nekdanjega sovjetskega imperija. »Poleg tega sta obe državi Pravi primer nasprotij,« je izjavil eden od evropskih diplomatov, ki dobro pozna stanje v obeh. »Cehom gre dobro, Slovaki pa so zabredli v težave.« Podobno meni tudi mednarodna finančna skupnost, ki je visoko ovrednotila konzervativno politiko trtnih reform Češkega premiera Vaclava Klausa. Ceska republika je tako postala edina visokouvrSCena država nekdanjega Varšavskega pakta pri Moody‘s, mednarodni agenciji, ki ocenjuje varnost naložb. »Češka republika ima najboljše razvojne možnosti med vsemi državami v vzhodni Evropi,« se glasi poročilo nemške Deutsche Bank. »CeSka republika je na pravi poti,« ugotavlja Hans Tietmayer, predsednik nemške centralne banke. Dosežke Češkega gospodarstva, ki ga zaznamujejo hitra privatizacija in nizka stopnja brezposelnosti ter stabilnost valute, podpira tudi politična stabilnost. Vlada uživa Široko podporo prebivalstva, ki pozitivno ocenjuje Klausov stil vodenja in trdo roko sprejema kot nujno posledico gospo- Vaclav Klaus darskih reform. Neka nedavna raziskava je ugotovila, da si kar 52 odstotkov Cehov želi vodstva »s trdo roko«. Po neki drugi raziskavi pa kar trije od štirih Cehov sprejemajo brezposelnost kot ceno, ki jo velja plačati za preobrazbo gospodarstva. Vse to Češki zagotavlja stabilnost, ki pri državah vzhodne Evrope ni ravno običajna. V nasprotju s Češko stabilnostjo se Slovaška sooča z nenehnimi krizami. Takoj po razhodu obeh držav 1. januarja letos so vlado premiera Vladimirja Mečiarja pretresli številni odpusti, odpovedi, odpadništva in politična nesoglasja. Neodvisna Slovaška ima zdaj že tretjega ministra za gospodarstvo in drugega zunanjega ministra. Odkar je junija odstopil Lubomir Dol-gos v prepričanju, da vlada ne podpira tržnih reform, na to zelo pomembno dolžnost niso imenovali novega ministra za privatizacijo, Čeprav gre za državo v razvoju. Tako domača politična opozicija kot tuji diplomati krivdo za to večinoma pripisujejo Mečiarju, bojevitemu nekdanjemu boksarju, Cigar popularnost je zdrsnila na manj kot 20 odstotkov v primerjavi z rekordnimi 60 odstotki leta 1992, v Času kampanje za slovaško neodvisnost, ki je pripeljala do razhoda obeh držav. DomaCi in tuji kritiki obtožujejo Mečiarja, da nima posluha za pravice romske in madžarske manjšine, kakor tudi za izzivanje sporov s sosednjo Madžarsko. Komaj mesec dni pred obletnico nastanka dveh držav iz nekdanje Češkoslovaške je 600 tisoč pripadnikov madžarske manjšine začelo kampanjo za samoupravo, ki že sama po sebi predstavlja eksplozivno zahtevo na tistem področju, kjer sožitje med Madžari in Slovaki nikoli ni bilo najbolj znosno. »Nujno je zagotoviti določeno obliko samouprave v tej posebni provinci s posebnimi pravicami in organi oblasti,« je v madžarskem Časopisu v odprtem pismu zahtevalo 100 županov iz mest in vasi južne Slovaške. »Slovaška se vrti v začaranem krogu,« je izjavil František Sebej, ki vodi kon-zultantsko agencijo M.E.S.A. ŠPANIJA »Čimbolj se zdi Slovaška nestabilna, tem manj je tujih naložb. Te upočasnjujejo gospodarsko preobrazbo, ki je nujno potrebna za ustvarjanje delovnih mest. Zaradi naraščajoče brezposelnosti se kopici nezadovoljstvo in krog je sklenjen...« Stopnja brezposelnosti na Slovaškem je 15-odstotna, vec kot trikrat višja kot na CeSkem, kjer znaša manj kot 4 odstotke, kar Češko uvršča med države z najnižjo brezposelnostjo na svetu. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje, da se bo brezposelnost na Slovaškem leta 1995 povečala na 18 odstotkov v primerjavi z 8 odstotki v Češki republiki. OECD je zabeležila tudi rekorden padec slovaškega BDP leta 1993, medtem ko naj bi bila gospodarska rast na Češkem ničelna. Omenjena organizacija tudi napoveduje, da se bo v prihodnjem letu Češki BDP povečal za dva odstotka, leta 1995 pa za pet odstotkov. Za Slovaško za leto 1994 napoveduje ničelno rast, ki naj bi se v letu 1995 zvišala še za dve odstotni točki. Slovaki trdijo, da so bili v neugodnem startnem položaju v trenutku razhoda s Češko. Manjša in manj razvita partnerka v federaciji je zaCela svoje življenje neodvisne države z gospodarstvom, ki je odvisno predvsem od zastarele strojne industrije ter tovarn orožja, za katere je izginilo tradicionalno tržišče Varšavskega pakta. Takoj potem, ko je pretrgala svoje vezi s Prago, je morala Slovaška postaviti na noge celotno vladno infrastrukturo, od di- Vladimir Mečiar Najtežje leto za socialiste Ogorčen spopad med »prenovitelji« in »ortodoksnimi« MADRIDVladajoči Španski socialisti se prebijajo proti koncu enega najtežjih let enajstletne vladavine. Malo je upanja, da bo 1994. dosti lažje. Gospodarska recesija se nadaljuje, nezaposlenost se približuje 23 odstotkom, sindikati pa za 27. januar pozivajo k splošni stavki. Manjšinska vlada je v parlamentu odvisna od podpore regionalnih nacionalističnih strank, poglabljajo pa se tudi nasprotja znotraj Gonzalesove Socialistične delavske stranke (PSOE). Na 23. narodnem kongresu stranke, ki bo predvidoma marca, je pričakovati hud spopad med pragmatičnimi »prenovitelji« in ortodoksnimi socialisti trde linije. Ko si je Gonzales na splošnih volitvah junija priboril Četrti zaporedni mandat, je sprožil pogajanja s katalonskimi nacionalisti, ki naj bi podprli sporen državni pro- račun za prihodnje leto. Gonzales je katalonskim sogovornikom in zmerni Baskovski nacionalistični stranki (PNV) ponudil celo vlogo v koalicijski vladi, vendar zamisel ni vzbudila pretiranega navdušenja. Vlada je pričela ločena pogajanja s sindikati in podjetji, da bi s »socialnim paktom o zaposlenosti« dosegla dogovor o višini plač in pogojih zaposlovanja na obupno neprilagodljivem trgu delovne sile. Novembra so pogovori propadli, Splošna delavska unija (UGT) in sindikat Delavska pooblastila (CCOO) sta napovedala splošno stavko. Gospodarski zaton in njegove posledice pa so vplivale na priljubljenost socialistov v javnosti. Rezultati ankete, ki jih je objavil El Pais, pričajo o izgubi naklonjenosti večine volilcev ter o vzponu konservativne Ljudske stranke. Robert Hort / Reuter plomatskih služb do vladnih teles. Tujcev pa ji vseeno ni uspelo prepričati o tistih prednostih, zaradi katerih naj bi svoj denar vlagali prav na Slovaško, Čeprav se te večinoma ne razlikujejo od Čeških: nizko plačana in usposobljena delovna sila, šibki sindikati in bližina tržišč. Pred razhodom obeh držav, potem ko je stara Češkoslovaška 74 let obstajala kot relativno uspešna država, so optimisti upali, da bosta po tej »žametni ločitvi« obe nekdanji partnerki navezali tesne stike. Toda ta zamisel se je razblinila skupaj z monetarno unijo, o kateri že po nekaj tednih niso vec govorili. A tudi najbolj mraCni pesimisti niso pričakovali, da bo zid med obema novonastalima republikama zrasel tako hitro in tako visoko. Bemd Debusman / Reuter Praški Hradčani - še pred letom skupna vladarska palača (Foto: Srdan Zivulovič) ZURICH - »Roestigraben« je bil v iztekajočem se letu na švicarski sceni najpogostejši politici sindrom. Sam »jarek praženega krompirja«, kot bi ga dobesedno prevedli, ni sicer nic novega, toda v turbulentnem letu 1993 se je v mnogoCem poglobil. »Roestigraben« je namreč sinonim za navidezno (jezikovno) mejo med nemškim in francoskim delom Švice. Sam »Roesti« (švicarska specialiteta: nariban in prepražen krompir) ni sicer nic kriv, razen da ga raje jedo v nemški kot pa v frankofonski Švici in je zato postal simbol, ki ločuje dve jezikovni, pa tudi kulturni pokrajini. Jezikovne meje pogoste delijo svetove - vsaka jezikovna skupnost neguje svoje predsodke, večvrednostne in manjvrednostne komplekse. Vsak jezik ima svoj miselni sistem, lasten pogled na svet in lastno mnenje o svoji vrednosti in ugledu v tem svetu. Nic Čudnega torej, Ce se otroci v zahodni (francoski) Švici učijo veC o francoskih kraljih in berejo Sartra, njihovi vrstniki v germanskem delu pa zato veC vedo o Goetheju. Jezikovni, kulturni in politični jarek med Večinsko nemško govorečo in manjšinsko francosko Švico ni v švicarski politični zgodovini seveda nic novega. 2e v času pred prvo svetovno vojno sta se obe skupnosti zasovražili. Medtem ko je srce »Romandov« bilo za Francijo in antanto, so bile simpatije nemško govorečih Švicarjev dolgo na strani pruskega Kaiserja. Druga svetovna vojna je Švicarje spet zedinila, pa ne zato, ker ne bi fašizem v Švici naletel pri nekaterih na plodna tla, temveč zaradi zahtev, ki jih je postavljal Mussolini. Italiji je hotel priključiti italijansko govoreči kanton Ticino in retoromanski Graubii-nden, pa tudi nemška Švica se je morala otepati, da je Hitler ne bi vzel pod okrilje velike matice, kot je to storil z Avstrijo. Za bralca, ki manj pozna Švico, je treba povedati, da je francoski del države (pet kantonov, dvajset odstotkov prebivalstva) kar se Evrope tiče sila odprt, zato pa tembolj tog, ko je treba komunicirati preko jeziko- Zvone Petek vnega jarka. Medtem ko skoraj vsak šolan Švicar iz nemškega dela obvlada francoščino, je v Lausanni ali pa v_2enevi bolje naročiti kosilo v angleščini kot v nemščini. Tudi Ce jo (praviloma slabo) obvladajo, jo »Komandi« sila neradi govorijo. Po drugi strani pa se nemško govoreče prebivalstvo vse bolj zagrizeno zateka v svoj dialekt, ki ga tudi pri najboljši volji ne razumejo niti Nemci, kaj šele francosko govoreči Švicarji. Se najbolj prebrisani so »Ticine-si«, ki poleg italijanščine praviloma govorijo še francosko in nemško, pa verjetno bolj zato, ker je Ticino kot najbolj turistični kanton moCno odvisen od nemških, avstrijskih in domačih turistov severno od Gott-harda. Pravi svetovljani pa so Reto-romani, ki poleg retoromanšCine in vseh treh uradnih jezikov obvladajo še švicarski dialekt, ki po pomenu vse bolj postaja pravi jezik. Četudi pisni »Schwitzerdiitsch« ne obstaja, ga govorijo tako na vasi, kot v parlamentu in na televiziji. In tako se Švicarji vedno znova vprašujejo: »2ivimo pravzaprav skupaj, eden poleg drugega, eden proti drugemu ali narazen?« Referendum o Evropskem gospodarskem prostoru je znova razgalil nasprotja med vzhodnim (nemškim) in zahodnim delom federacije. Meja med »da« in »ne« je potekala praktično po jezikovni meji, z izjemo Basla, ki je posajen na tromejo z Nemčijo in Francijo in zato že po položaju evropski. Celo dvojezične kantone (Wallis, Fribourg, Bern) je referendum razdelil na dva dela: v krajih, kjer se govori francosko, je bila večina volilcev za Evropo, nemška Švica se je odločila proti. Podobno se je dogajalo tudi na referendumih za odpravo armade in za nakup lovskih bombnikov FA-18: nemška Švica za, francoska proti oboroževanju. Vlada je letos skušala narediti vse, da bi zbližala tako različno razpoložena dela dra-žve in je jesensko zasedanje iz Berna prestavila v 2enevo, toda v tisku so zlasti ženevski novinarji zlivali potoke žolca Cez krompirjev jarek in odtali butastim Nemcem, da jih kot večinski narod ovirajo pri njihovem pohodu v Evropo. Svoje je dodala še recesija in naraščajoča nezaposlenost, ki je v francoski Švici bistveno višja kot onkraj »Roestigrabna«. »Je že tako,« je resignirano zapisal ziiriški novinar, »da me moj zobobol bolj zamnima kot poplave v Indiji.« Podobno velja seveda tudi za vsakdanje življenje v Bernu, Ziirichu in 2enevi. Vsakdo gleda svoj televizijski program in seveda ne pozna velikih zvezd s sosedovega programa. Na večne prepire pozabijo Švicarji šele tedaj, ko njihova nogometna reprezentanca z nemško, francosko in italijansko govorečimi zvezdami, ki v glavnem služijo nogometni kruh v Bundesligi, zmaga in se uvrsti na svetovno prvenstvo. Tudi kadar hrešCeCa Vreni Schneider po zmagi daje intervju v glarnskem dialektu, to ne moti nikogar v Lausanni. Prav tako so bilo Ziircherji navdušeni nad nedavno prvo letošnjo zmago v moškem delu alpskega pokala, pa Čeprav jo je Tombi izpulil Steve Locher iz Wallisa, ki sila slabo tolče nemško. Poleg športnikov pa je, kot veliki bog iz vesolja, zadnje tedne tega leta povezoval Švicarje tudi astronavt Claude Nicolier, ki je uspešno sodeloval pri popravilu vesoljskega teleskopa Hubble. Toda tudi Nicolier ima majhno lepotno napako -ker je pac francoski Švicar, je njegov podvig v Houstonu spremljalo šest enako govorečih poročevalčev, tisk, ki izhaja v nemščini pa se je zadovoljil z agencijskimi poročili. Claude paC ni Klaus. Kljub temu, da so prek »Roestigrabna« letos donele precej gromke besede, si Švicarji zaradi tega niso skodli v lase in vseeno kar dobro shajajo z drugimi, ne glede na jezik ali vero. Švicarski frank se je spet okrepil, nezaposlenost je kljub vsemu še vedno najnižja v Evropi in prihodnje leto bodo Švicarji prisotni ne le v ameriških vesoljskih posadkah temveč tudi na tamkajšnjih nogometnih stadionih. Junija, ko se bo začelo svetovno nogometno prvenstvo, bo »Roestigraben« zelo plitek in rdeče zastave z belim križem bodo vihrale od St. Gallena do Montreuxa. LJUDJE IN DOGODKI Torek, 28. decembra 1993 TUDI ČUKOTKA NI VEČ INDIJA KOROMANDIJA Rusi množično bežijo iz obljubljene dežele Na daljni sever so nekoč vabile visoke plače ANADIR - Kovinski zabojniki, ki ležijo v snegu pred bloki, povedo vse: ljudje so vse svoje imetje stlačili vanje, ker se nameravajo izseliti iz tega najbolj oddaljenega ruskega območja. Se pred nedavnim je veljalo prepričanje, da je v Cuko-tki, ledeno mrzli pokrajini, ki leži kakih 9000 kilometrov od Moskve, najlažje veliko zaslužiti. S propadom mogoCne Sovjetske zveze in zaradi gospodarske krize, ki je odpravila tudi številne ugodnosti, predvsem precej višje plaCe, ki so jih bili deležni tukajšnji prebivalci, vse vec ljudi razmišlja o tem, da bi se odselili. »Večina ljudi si želi stran, ker preprosto ne vidijo razloga, da bi ostali,« je v mestecu Anadir, glavnem mestu pokrajine, v katerem živi kakih 17.000 prebivalcev, izjavil pilot helikopterja Ivan Branko. Mraz sili prav do kosti, saj piha leden veter. V Cukotki je podnebje izredno ostro - območje je veliko kot vsa Francija. Celo najbolj vztrajni priznavajo, da le s težavo zdržijo na Cukotki, saj traja zima skoraj osem mesecev, velikokrat je 40 stopinj pod ničlo, tako da Človek zlahka dobi ozeblino v pičlih treh minutah. Desetletja je sovjetska oblast namenila redkim prebivalcem te pokrajine velikanske vsote denarja, saj je tam veC rudnikov zlata in tudi nekaj premogovnikov, pomembna pa je tudi vojaška baza. Delavci so tu zaslužili trikrat vec kot drugje v Sovjetski zvezi, bili so deležni tudi večjih ugodnosti. Zdaj je dosti težje zaslužiti, zato je v zadnjih dveh letih iz Cu-kotke odšlo že vec kot 30.000 ljudi. »Smo v zelo težkem položaju, vendar upamo, da se bomo izkopali iz težav,« je povedal okrajni načelnik Aleksander Nazarov. Ne strinja se, da »Cukotka nima prihodnosti«. Čeprav je optimist in pravi, da se lahko rešijo, Ce bodo bolje izkoriščali zlate rezerve in druge rudnine, pa se eksodus nadaljuje. VeC podjetij v državni lasti je že zaprtih in veliko ljudi že veC mesecev ni dobilo plaCe, inflacija pa je izničila vse njihove prihranke. »Nihče ne more ljudi prepričati, naj ostanejo, Ce jim država ne bo obljubila trikratnih plač. Na severu ni veC nekdanjih ugodnosti,« je izjavil Jevgenij Nikitin, član lokalne vlade. Med dolgotrajno zimo imajo ljudje na voljo kulturni center, športno dvorano in kinodvorano. Večina ljudi gleda televizijo ah pa igrajo video igre. »Včasih smo se med seboj obiskovali, vendar pa si zdaj tega ne moremo veC privoščiti, ker nimamo dovolj hrane,« je povedala novinarka Nadežda KuCina. Ne ve, kaj naj naredi s svojima otrokoma, ker je zaradi mraza šola zaprta. Tudi življenjske razmere so vedno slabše - cene oblačil in sveže hrane so kar petkrat višje kot v Moskvi, zato ljudje varčujejo pri najosnovnejši hrani. »Morali smo se sprijazniti s prehrano brez jajc in mleka,« je povedala KuCina. Zdaj na nov način pripravlja jelenje meso, ki je najcenejše. Ljudje vidijo, kako živijo drugje, ker lahko spremljajo program prek televizijskih pretvornikov na Aljaski. »Je res, da imajo ljudje na Zahodu vsak svojo hišo, tri avtomobile in da kupujejo po telefonu?« je vprašala KuCina. »V limonadnih serijah vidim takšne prizore vsak teden.« Eksodus je pospešil propad Sovjetske zveze, veliko Ukrajincev in Belorusov se je že vrnilo v prvotno domovino, kjer si ustvarjajo novo življenje. »Zakaj naj ostanem tu? Nimamo nobenih zagotovil, da bo boljše,« je preptrican ukrajinski šofer Boris Bogo-sta. V mestu Anadir živi že dvajset let in rad bi le to, da bi se vrnil v nekdanjo domovino. Kljub temu pa meni, da se je za vrnitev odločil prepozno - skoraj nobenih možnosti ni, da bi v Ukrajini znova vse ustvaril, ker je gospodarska kriza tam še večja kot v Rusiji. »V dobrih starih Časih sem lahko vsaka tri leta odšel na šestmesečni dopust in si kupil avto. Sem se prišel zato, da bi kaj zaslužil,« je povedal Bogosta, ki živi v velikem trisobnem stanovanju, ki bi mu ga zavidal marsikateri Moskovčan. »Sem se prišel s kovčkom in z njim bom tudi odšel. Ce prodam stanovanje, bom zanj dobil največ pet ali šest milijonov rubljev - 4000 do 4800 ameriških dolarjev,« je dodal. »Ne morem nazaj, tudi Ce bom moral tu umreti. Delati bi moral do konca življenja,« je grenko dodal. »Ne spominjam se, kakšna so jabolka, pomaranče, limone - nekoč smo jih imeli v izobilju ... poCutim se, kot ne bi bil vec jaz.« Vera Gavrilova, ki živi v stanovanju nedaleč stran, pravi, da ne namerava oditi. V Anadirju živi že dolgo, morala bi se zdraviti, vendar pa ji medicinske pomoči tu ne morejo ponuditi. A vendar bo ostala. Stara je 47 let in pred 12 leti si je pri padcu poškodovala hrbtenico, tako da je zdaj delna invalidka. Sest mesecev se je zdravila v Rostovu na ruskem jugu, kjer živi njena mati, vendar se je vrnila. »Nisem mogla dolgo ostati. Bila sem nesrečna, ker sem odšla iz Cukotke. Ves Cas sem jokala in končno prosila moža, naj pride pome,« je povedala Gavrilova. Ima 20-letnega sina Aleksandra, navdušena je nad žal kratkim poletjem, sneženjem in obdobjem, ko se prebuja tundra. »Ves Cas sem sanjarila le o tem, da bi se vrnila. Ne morem živeti brez vonja po rožah in jagodah,« je iskreno izpovedala Vera Gavrilova. David Ljunggren / Reuter fr—4 ■v ■* DINASTIJE Oblast vnaša razdor v vladarske družine V/ najmogočnejši pakistanski rodbini Butovih so vsi sprti med seboj KARAČI - V najbolj pomembni pakistanski družini Butto nekaj škriplje: Nusrat Butto, mati pakistanske premierke, skoraj ne govori veC s svojo najstarejšo hčerjo; Murtaza Butto, brat Benazir Butto, pravi, da je njegova sestra paranoična. Benazir Butto pa raje ne daje nobenih izjav. Lahko se zgodi, da bo omadeževana tudi osebnost prvega pakistanskega, svobodno izvoljenega predsednika - Zulfikarja Alija Butta, moža in oCeta prepirljivcev. Vsak dan na milijone Pakistancev prebira vodilne članke v Časopisih, ki pišejo o sporih v družini, iz katere sta v zadnjih 20 letih prišla že BEGUNCI Stotisoči obupancev v obubožani Ruandi Delavci humanitarnih organizacij obtožujejo ZN, da zamuja s pošiljkami nujne pomoči BUTARE (Ruanda) - Skupina beguncev iz Burundija se je zbrala okrog majhnega dečka: povedal je, da je brez staršev in da je lačen. »HoCem umreti,« je rekel obupani fantič v begunskem taborišču v Gitezi. Predstavniki Visokega komisariata za begunce (UNCHR) so povedali, da vsak dan zaradi lakote ali bolezni umre kakih 112 ljudi - vsi živijo v ruandskih begunskih taboriščih, v katere se je zateklo veC kot 375 000 beguncev iz Burundija, ki so se umaknili pred etničnimi spopadi. Približno 150 000 beguncev živi v Zairu in Tanzaniji, kjer pa so življenjski pogoji prav tako zelo slabi. Uradnild humanitarnih organizacij opozarjajo, da je humanitarna kriza na afriškem kontinentu najhujša po lakoti, ki je leta 1992 prizadela Somalijo - razmere so se poslabšale predvsem v obmejnih območjih Burundija. Spopadi med plemeni so se razplamteli oktobra, ko so odpadniški vojaki manjšinskega plemena Tutsti ubili predsednika Melchiorja Nadadaya, ki je pripadal plemenu Hutu, vendar pa jim ni uspelo priti na oblast. Gitezi so še pred dvema mesecema pokrivali gozdovi, zdaj pa ta kraj prekrivajo umazane kolibe, kjer je nagnetenih kakih 20 000 ljudi. Bivališča so narejena iz listov bananovcev in plastičnih folij. »Sprva ni bilo nobenih muh, zdaj pa jih je ogromno,« je povedal Matthevv Simons, ki pomaga beguncem. V začasno bolnišnico, ki jo je postavil belgijski Rdeti križ, se vsak dan po zdravniško pomoč zateče tudi do 500 ljudi. Posebna skupina beguncev je zadolžena za izoliranje tistih, ki so preslabotni, da bi lahko kljubovali malariji in griži. Kakih 40 beguncev zakopava odpadke, s katerimi je prekrito gorato območje, kjer ni nobenih latrin. Neprijeten vonj in umazana voda, ki teče po hribu, pa dokazujeta, da je taborišče hudo nezdravo. Švicarski humanitarni delavci pravijo, da kar 70 odstotokov ljudi umre le zaradi griže, ki jo pogojujejo nezdrave razmere v begunskih taborištih.V enem od taborišč se je celo pojavila epidemija kolere, zato se mnogi bojijo, da bo zaradi bolezni umrlo na stotine sla-botnih.Veliko beguncev je tudi ranjenih, večina jih ima vbodne rane in stare poškodbe, ki so jih zdravili na primitiven način. Ljudje so tudi zelo pretreseni, saj so bili priCa umorom svojih najbližjih, veliko žensk je bilo posiljenih, mnogi so bili brutalno umorjeni. Humanitarni delavci velik del krivde za takšne razmere zvracajo na World Food Programme (WFP), organizacijo ZN, ker prepočasi dostavlja potrebno hrano. »Prava sramota: otroci umirajo zaradi bolezni le, ce so podhranjeni,« je izjavila neka belgijska medicinska sestra, ki je povedala le to, da je njeno ime Margaret. »Se preden zbolijo, bi jim morali zagotoviti prehrano.« Begunska taborišča so v oddaljenih, težko dostopnih predelih, zato težko dovažajo hrano in tisto vodo. Pričakovati je, da bo zaradi nestabilnih razmer v Burundiju, kjer je že zdaj kakih 250 000 razseljenih ljudi, begunski val pljusknil tudi preko meja. V Burundiju kmetje plemen Tutsi in Hutu prebivajo v ločenih vaseh, ki ležijo na visokih območjih, od koder se lahko branijo drug pred drugim. Tako je po vsej državi na stotine vojnih žarišč. Begunci obtožujejo vojsko, ki ji poveljujejo pripadniki plemena Tutsi, Ceš da se je krvavo maščevala nad pripadniki plemena Hutu, ki so se sicer uprli manjšinskemu plemenu, potem ko je bil ubit prvi burundijski demokratično izvoljeni predsednik Nadadaye. Catherine Bond / Reuter dva predsednika vlade. Rivalstvo v družini je doseglo vrhunec s tem, da je 40-letna Benazir na začetku decembra svojo mater odstranila s položaja predsednice vladajoče pakistanske Ljudske stranke (PPP). »Porinila me je v ozadje,« je v nekem intervjuju izjavila Nusrat, potem ko je na zasedanju izvršilnega komiteja pakistanske Ljudske stranke v Lahoreju Benazir sporočila svojo odločitev.Nekdanja predsednica stranke Nusrat Butto pravi, da jo je na položaj imenoval pokojni mož Ali Butto, in sicer leta 1979. Kmalu po tem ga je dal usmrtiti njegov naslednik, general Mohammad Zia Ul Haq. Nusrat Butto ni bila povabljena na zasedanje Ljudske stranke.Jezno je izjavila: »Benazir se je v zadnjih petnajstih letih zelo spremenila. Vedno je bila ambiciozna... Ce bi vedela, da se bo kaj takega zgodilo, ji ne bi nikob ponudila sedanjega položaja.« Benazir je postala sopredsednica stranke po materinem ukazu leta 1986, ko je bilo ukinjeno vojno stanje. Nusrat in Murtaza pravita, da se Benazir boji svojega brata. Dala ga je aretirati takoj, ko se je vrnil v domovino, potem ko je 16 mesecev živel v izgnanstvu, ker naj bi želel naslediti svojega oCeta. Benazir je materi v telefonskem pogovoru razložila, zakaj ji je odvzela funkcijo predsednice stranke. Povedala je, da se je za ta korak odločila zato, ker je mati med oktobrskimi volitvami podpirala Murtazovo volilno kam-panijo. Murtaza je skoraj dve leti mlajši od Benazir. Vedno je poudarjal, da nima nikakšne želje, da bi spodrinil svojo sestro, vsaj ne v Času, ko je bila mati na Čelu stranke pakistanske Ljudske stranke. »To je nelegalno, prava farsa,« je izjavil potem, ko je vodstvo stranke sprejelo nedavno odločitev. V Karačiju se mora zagovarjati zaradi ob- sodbe, da je bil elan neke ilegalne skupine in da je leta 1984 sodeloval pri neki ugrabitvi. »Benazb se je takoj ustrašila, ker sem oznanil svojo kandidaturo na zadnjih volitvah,« je povedal Murtaza. Med oktobrskimi volitvami, na katerih je Benazir že drugič zmagala, je dobil Murtaza sedež v skupščini južne province Sind. »Prav zato se je ustrašila,« je izjavil. Benazir je skušala vso zadevo omiliti. »Globoko v srcu še vedno ljubim svojega edinega brata, pa naj izjavlja kar koli že,« je izjavila Be-nazir.Kljub temu pa je Murtaza poudaril, da se razkolu v vladajoči stranki, ki jo je leta 1960 ustanovil Zulfikar Ali Butto, ni mogoče veC izogniti. Murtaza pravi, da bo podprl svojo mater, ki bo zahtevala vrnitev svojega položaja. Napovedal je, da se bo stranka razdelila na dva tabora: »Oportunisti se bodo pridružiti Be-gumu Zardariju, nam pa se bodo pridružili Buttovi lojalisti,« je izjavil Murtaza.PrviC je moški, ki je na Čelu družine, sestro imenoval s priimkom, ki ga ima po možu: s tem je hotel pokazati, da Benazir ne sodi veC v družino Butto. »Buttovi bodo nastopali proti Zardarisom,« je dodal. Mož Benazir Butto - Asif Ali Zardari, je sicer nekakšen playboy, ki zelo rad igra polo. Vendar pa je bil obsojen na dveletno zaporno kazen v času, ko je bila njegova žena v opoziciji (1990-1992) in je tudi elan Narodne skupščine. Politični opazovalci pravijo, da je malo verjetno, da bo Murtazu uspelo spodriniti sestro - vsaj zdaj je to nemogoče. Vse kaže, da je Benzir na zadnjih volitvah zmagala po svoji zaslugi, in da ni bilo tako kot leta 1988, ko so se volilci Se dobro spominjali njenega oCeta. »Res je, da je takrat odigral odločilno vlogo spomin na mojega oCeta, vendar pa je veliko bolj pomembno moje sedanje delo,« je izjavila Benzair. Brat Murtaza se z njeno izjavo ne strinja: »Pakistanska ljudska stranka je zmagala zato, ker je zanjo umrl Zulfikar Ali Butto. Vedno je zmagala samo zaradi njegovega muceništva,« je izjavil Murtaza, ki ga podpira njegova mati in tudi mož mlajše sestre - Sanam. Jane Macartney / Reuter Benazir Buta LJUDJE IN DOGODKI Torek, 28. decembra 1993 VELIKA BRITANIJA / STRAH MED LONDONČANI V Londonu eksplodiral plin, ne pa bomba irskih teroristov IRA je prekinila božično premirje z otentotom no Severnem Irskem LONDON - Ob eksploziji plina v neposredni bližini neke McDonald’sove okrepčevalnice (fast food) v londonskem mestnem središču se je lažje poškodovalo sedem ljudi. Takoj po eksploziji so vsi pomislili, da se je z bombnim atentatom ponovno oglasila separatistična Irska republikanska armada in s tem v bistvu prekinila božično Premirje. Do eksplozije j® namreč prišlo blizu Postaje podzemske železnice na Liverpoolski ulici. Severnoirski teroristi so v zadnjem obdobju za cilj svojih atentatov najraje izbirali prav postaje podzemne železnice. Po skrbnem pregledu prizorišča pa so gasilci in policijski pirotehniki izključili, da je eksplozijo povzročil peklenski stroj. To je uradno potrdil tudi policijski inšpektor Mark Langridge. Očividci pa so potrdili, da so pred eksplozijo zavohali plin. Kasnejši pregledi so nesporno dokazali, da je plin uhajal prav iz Mc-Donald’sove okrepčevalnice. Tu so jo skupile tri osebe, drugi štirje ranjenci pa so bili na cesti, ko jih je na tla vrgel eksplozivni val. Vsi bodo ozdraveli že v nekaj dneh, saj so zadobili le nekaj podpludb in površinskih ran. Tudi gmotna Skoda ni pretirana, na bližnjih stavbah so seveda popokale vse Sipe. Izjema je le McDo-nald’sova okrepčevalnica, kjer je gmotna škoda precejšnja, tako da bo stavba potrebna temeljite obnove. Kljub vsemu so ljudje in oblasti zadovoljni, da je eksplozijo povzročil plin in ne bombni atentat. V Veliki Britaniji je Se živ spomin na niz atentatov, ki jih je IRA izvedla po letošnjem aprilu. Izredni policijski ukrepi niso preprečili severnoirskim teroristom, da so letos s svojimi bombnimi atentati pognali strah v kosti Londončanom. IRA je pred božičem proglasila tridnevno premirje, ki so ga v Veliki Britaniji ljudje pozitivno sprejeli. Včeraj'se je to premirje končalo, irski teroristi so že stopili v akcijo in izvedli bombni atentat na neko policijsko postajo v Ulstru, kjer sta bila ranjena dva policista. Policija in pirotehniki iščejo vzroke eksplozije v londonskem mestnem središču (AP) NOVICE V letalski nesreči umrlo 11 oseb MOSKVA - V armenskem mestu Ghiumri je v nedeljo zveCer prišlo do letalske nesreCe, ko jo pristajal anionov 26. Kot poroCa Interfox, se je nesreča pripetila ob 22.40 po krajevnem Času (pri nas je bilo tri ure prej). Nad letališčem je bila takrat gosta megla, zaradi Cesar je po vsej verjetnosti prišlo do nesreče, v kateri je umrlo pet elanov posadke in Sest potnikov. V Vietnamu proizvajajo vino z zaščitenim poreklom BANGKOK - Od vCeraj je v Vietnamu v prodaji »bac do«, kar naj bi bila po originalni zamisli domača inačica slovitega francoskega vina bordeaux. Vest je prvo objavilo vietnamsko uradno glasilo, povzeh pa so ga v vseh sosednjih državah, seveda predvsem zato, da bi podčrtali spremembe, do katerih prihaja v Vietnamu. V državi namreč doslej niso proizvajah pravega vina, temveč samo vino, ki so ga pridelovali iz Češenj. Naloge, da Vietnamu zagotovi »nacionalno vino«, se je lotil upokojeni lekarnar Pham Kirn Thinh. Ge naj verjememo pisanju Časopisa, se mu je poskus popolnoma posrečil, saj »bac do« po okusu povsem spominja na bordojca. Kljub hvali pa bodo za sedaj »bac do« prodajali samo v Vietnamu. Virusa črnih koz še ne bodo uničili PITTSBURGH - Virusu Črnih koz so podaljšali življenje. Dogovorjeno je namreč bilo, da bodo na silvestrsko noC uniCih zadnjih 600 epruvet z virusom Cmih koz. Vendar pa - kot je povedal Bernard Moss z Zdravstvenega instituta Betesda - so »eksekucijo« prenesli, zato da bi izvedli še vrsto poskusov. Januarja se bo sestala komisija Svetovne zdravstvene organizacije s predstavniki OZN, da bi sklepah o usodi virusa. LONDON / STEVARDESI Dvojčici Estelle in Elaine Moffat sta dvojčici in delata obe kot stevardesi na britanskih concordih (Telefoto AP) BIOLOŠKA VOJNA / PENTAGON ZA SEDAJ MOLČI Veterani so prinesli »zalivski sindrom« Otroci povratnikov iz zalivske vojne imajo dokaj čudne prirojene napake LONDON - Kot je zapisal britanski »The Guardian«, se ameriškim veteranom iz zalivske vojne rojevajo otroci s prirojenimi napakami, poleg tega je med njimi vedno vec primerov izredno redkih bolezni. Žene veteranov imajo ogromno spontanih splavov, Zenske pa navajajo tudi Čudne in nerazumljive bolezenske simptome. To je že sprožilo pravi preplah, ker obstaja bojazen, da so ameriški in britanski zalivski veterani prenesli »zalivski sindrom« na svojce. The Guardian je navedel, da so med novorojenčki zabeležili ogromno redkih krvnih bolezni, hude okvare na dihalih, preko- merno ali nezadostno razvite organe in seveda prirojene telesne okvare. V številnih primerih so njihovi starši pred tem imeli povsem normalne otroke. NajveC takih primerov so opazili med otroki pripadnikov 624. prateške stotnije, ki je služila v Savdski Arabiji in posegla v Iraku. Po trditvah njenih pripadnikov naj bi jo vsaj dvakrat napadli z biološkim in kemičnim orožjem. Stotnija je sedaj nastanjena v misisipijskem Waynesboru in po trditvah njenega zdravnika ima od 54 otrok, rojenih po zalivski vojni, kar 36 neobičajne zdravstvene težave. Tracey We-st, žena nekega veterana, ki bo- leha za »zalivskim sindromom«, je rodila otroka z redko krvno okvaro. Da pa bi bila mera polna, se je ženski po porodu spremenil RH faktor. Pentagon ni priznal obstoja »zalivskega sindroma«, predsednik Clinton pa je prejšnji teden zahteval, naj posvetijo izredno skrb tistim veteranom, ki so lahko med zalivsko vojno prišli v stik z biološkim in kemičnim orožjem. Britansko obrambno ministrstvo je priznalo, da je bilo med zalivsko vojno veC biološko-ke-micnih preplahov, a da ni dokazov, ki bi potrjevali, da so IraCani res uporabili tako orožje. r RIM / OCE UGRABIL SINA h EVROPA / PO POPLAVAH POLEMIKE llona Staller poziva moža, naj ji pove, kam je odpeljal sina Kipar Jeff Koons je s 14-mesečnim otrokom »izginit« na božični večer RIM - »Zelo si me prizadel; samo pomisli, kaj lahko občuti moj otrok, Ce nima ob sebi mamice; prosim poklici me in povej mi, kje si; potrebujem svojo družino, tebe in svojega sina, ljubim vaju in vaju pogrešam.« Stavki so iz faksa, ki ga je pomozvezda llona Staller poslala svojemu možu, kiparju Jeffu Koonsu v njegov newyorški atelje. Na božični večer je namreč Koons odpeljal 14-me-seCnega Maximiliana Ludwiga, njunega sina, nato pa se ni veC oglasil Doni. Po dogovoru bi se moral Koons vrniti s sinom okoli 23. ure, zato da bi vsi trije skupaj preživeli božic. Vendar -kot je kasneje policijskim agentom povedala Dona Staller - ne samo, da se Koonsob dogovorjeni uri ni vrnil z otrokom, ampak niti ni poklical. Zato je v soboto zveCer Stal-lerjeva prijavDa moža policijskim agentom, v njihovi družbi pa je tudi odšla v hotel Hassler, kjer je izsledila moževega tajnika, ki je zapuščal hotel. Vendar pa je ta izja-vil, da ničesar ne ve ne o Koonsu ne o malem Maximilianu Ludwigu. Najprej je llona Staller nameravala takoj odpotovati v New York, vendar pa se je potem premishla, ker ni prepričana, da je mož tja odpeljal njunega sina. Sedaj samo upam, je še rekla, da mi mož Cimprej sporoči, kje je mah Mamiilian Ludwig. Človek posredno kriv za poplave zaradi regulacij rek in izrabe tal Narasle vode so s seboj prinašale tudi nevarne strupene kemikalije BERLIN - Parižani sedaj le občudujejo naraslo Seno, ki jim je prizanesla, saj je zaradi padca temperature začela gladina reke upadati. Obširna območja na severu in vzhodu Francije pa so še vedno pod vodo, ki se le počasi umika. V severozahodni Evropi, ki so jo v prejšnjih dneh prizadele poplave, se je večina rek vrnila v svoje struge, ljudje pa se sedaj ubadajo z blatom in onesnaženjem. Po Se začasnih podatkih je življenje izgubilo sedem ljudi, škoda pa znaša vec milijonov dolarjev. Na zatožni klopi se je znašlo človekovo poseganje v naravo, ki je z regulacijo rek in z neprimerno izrabo tal posredno odgovorno za najhujše poplave v tem stoletju. Ljudje v Belgiji, Nizozemski in Franciji se le postopoma vračajo na svoje domove. Oblasti se namreč zavedajo, da je povodenj s seboj prinesla tudi strupene kemikalije, tako da se lahko ljudje ponovno vse-lijo v svoje domove šele po predhodnem pregledu strokovnih komisij. Povsod se borijo proti blatu in nesnagi, ki jo je za seboj pustila povodenj, proces pa bo dolgotrajen in drag. Vsi upajo, da je katastrofa izučila oblasti, ki bi morale sedaj strožje nadzorovati vsak poseg v naravo. Po poplavah pa v Alpah in na Pirenejih vse skrbi novozapadli sneg, ki se se ni prijel in polegel, tako da je izredna nevarnost snežnih plazov. V Franciji so plazovi že terjali pet življenj. Poplave so prizadele tudi Španijo, kot zgovorno priča posnetek iz Pamplone (AP) NOVICE KOROŠKA / NA ŽELEZNIŠKI PROGI MED BELJAKOM IN CELOVCEM Osem Avstrijcev ranjenih pri bombnem atentatu v Kairu KAIRO/DUNAJ - Pri atentatu z bombami na avtobus turistov v egiptski prestolnici Kairo je v nedeljo bilo ranjenih osem Avstrijcev, večinoma iz Dunaja. Dva avstrijska turista sta bila težje ranjena. Oba so s posebnim letalom medtem že pripeljali v Avstrijo. Bomba je eksplodirala v neposredni bližini vozila na parkirišču pred Visečo cerkvijo oz. koptskemu muzeju. V avtobusu je bilo skupno 19 turistov, skoraj vsi so bili ranjeni. Po izjavah policije so storilci po vsej verjetnosti islamski fundamentalisti, ki so že v preteklih mesecih izvedli nekaj bombnih atentatov na turiste. Avstrijska podjetja vpletena v pošiljke orožja? DUNAJ - So avstrijska podjetja spet bila vključena v - sumljive in morda celo prepovedane - mednarodne posle z orožjem? Nemški magacin »Focus« je v svoji zadnji izdaji poročal, da prek Avstrije je bilo v Iran dostavljenih 12 modemih ameriških vojaških helikopeterjev, in to kljub slej ko prej veljavnemu mednarodnemu bojkotu. Helikopterji naj bi bili s tovornjaki prepeljani do Dunaja, od koder naj bi bili potem neposredno prestavljenji v Teheran. Prav tako »Focus«, sklicujoč se na državno tožilstvo v Kielu, poroča, da naj bi prek Dunaja bili na Hrvaško dostavljeni bombniki tipe F 16. Za četrtino večji izvoz v Združene države Amerike DUNAJ - Za 2, 5 milijard šilingov ah 26, 6 odstotka so v prvih desetih mesecih tega leta narasli avstrijski izvozi v ZDA. Bistveno za stopnjevanje avstrijske izvozne dejavnosti je letos zabeležena gospodarska rast v ZDA (plus 2, 8 odstotkov) in ugodni tečaj dolarja. Najbolj ugodno so pri tem odrezah avstrijski proizvajalci avtomobilskih komponent ter proizvajalci zimskošportnih izdelkov, predvsem smuči. Okoli 1000 avstrijskih podjetih je lani v ZDA izvažalo robo v vrednosti 12, 8 milijard šilingov, iz ZDA pa je Avstrija uvažala robo v vrednosti 23, 4 milijard šilingov. 2500 srednješolskih učiteljev brez nastavitve DUNAJ - 2500 srednješolskih učiteljev v Avstriji trenutno čaka na svojo nastavitev. Posebej težavna za visokošolske absolvente učiteljskih strok so zaposlitvene razmere na Štajerskem, Koroškem in v Salzburgu. Solidarnost z begunci iz Bosne in Hercegovine CELOVEC - Socialni urad koroške deželne vlade kot tudi deželna organizacija dobrodelne organizacije Karitas sta za božične praznike izpričala njuno solidarnost z begunci iz Bosne in Hercegovine. Deželna svetnica Karin Achatz je obdarila 160 begunskih otrok, ki so že nekaj mesecev nastanjeni v Zrelcu, Kolbnitzu in Seebodenu, Karitas pa je v vseh katoliških župnijah zbiral denar za pomoč civilnemu prebivalstvu v BiH. Achatzova je ob tej priliki poudarila, da je trenutno na Koroške nastanjenih 1250 beguncev, od tega 786 otrok Dva vlaka trčila v kamniti plaz - Italijanski državljan iz Vidma in avstrijski strojevodja težko ranjena - Vzrok: močno sneženje Ivan Lukan CELOVEC - Na Koroškem govorijo o božičnem čudežu: nad 100 potnikov dveh vlakov je na božični večer preživelo hudo nesrečo brez poškodb, samo štiri osebe so bile ranjene. Nesrečo v nedeljo zvečer nekaj po 20. uri je povzročil kamniti plaz, ki se je - po močnem deževju in sneženju v zadnjih dneh - odtrgal in zasul železniško progo med Beljakom in Celovcem v bližini kraja Vrba ob Vrbskem jezeru. V kamniti plaz oz. nekaj ton težko skalovje se je najprej zaletel regionalni vlak in potem še br-zovlak »Super City«, ki je prišel iz nasprotne strani. Pri nesreči so bile ranjene Štiri osebe, med njimi težje 45-letni italijanski dr- žavljan ter avstrijski strojevodja regionalnega vlaka. Da ni bilo več ranjenih, je pravi čudež. V obeh vlakih je bilo namreč nad 100 potnikov, k božičnem čudežu pa je prispevalo predvsem dejstvo, da plaz ni zasul celotno progo, tako da je brzovlak s hitrostjo skoraj 120 kilometrov na uro zadel samo nekaj manjših skal. Promet na progi Beljak - Celovec je bil za skoraj 20 ur prekinjen v obe smeri, tako da so morali vlake preusmeriti preko Trga (Feldkirchen). Poškodbe, ki jih je povzročil plaz na progi, so tako velike, da bo promet normalno potekal Sele konec tedna, so sporočili iz direkcije Avstrijskih železnic v Beljaku. Skorajda popolnoma uničen sprednji del lokomotive regionalnega vlaka. Nekaj ton težke skale so zaustavile ob vlaka. Vse slike: Gert Eggenberger Težko ranjenega Italijana so odpeljali v bolničnišnico. AVSTRIJA / KAOS NA CESTAH, OPTIMALNE RAZMERE V TURISTIČNIH SREDIŠČIH Snežni metež zasul Koroško Nad metra novega snega na zgornjem Koroškem - Cestni promet po vsej Avstriji močno oviran - V smučaskih središčih na Koroškem in v ostali Avstriji ni več praznega mesta CELOVEC/DUNAJ -Močno sneženje med božičnimi prazniki je skorajda zasulo Koroško. Od petka do nedelje je v nekaterih predelih dežele zapadlo skoraj meter novega snega, prizadeta pa je bila predvsem zgornja Koroška. Največ snega je zapadlo v Karavankah in v karnjiski regiji (Mo-krinej z nad enim metrom snega, skoraj tričetrt metra pa so namerili v Ziljski dolini in v dolini Leše (Lesachtal). Meteorološki inštitut v Celovcu je s tem v zvezi postregel z informacijo, da je za Božič toliko snega zadnjič zapadlo leta 1981, torej pred 12 leti. Železniški, avtobusni kot tudi cestni promet je bil hudo oviran, v mestih kot na primer v Celovcu in Beljaku, kjer je zapadlo pravi prometni kaos; - de- ceste oz. ulic. Za nekaj skoraj pol metra snega - lavci mestnih uprav niso časa je bilo zaprtih tudi pa so snegovi povzročili utegnili spraviti sneg s nekaj gorskih cestnih Sredi koroške prestolnice: smučarski tek okrog zmaja. slika: G. Eggenberger prehodov, mejni prehodi čež Karavanke pa so bili prevozni samo z zimsko opremo oz. verigami. Sele včeraj se je položaj normaliziral. V ostali Avstriji je močno sneženje povrzočilo tudi nekaj špektakulamih nesreč, k sreči brez hujših posledic. Tako je na južni avtocesti bližu Wiener Neustadta prišlo do verižnega trčenja skoraj 30 osebnih avtomobilov. Pri nesreči je bilo ranjenih pet oseb, gmotna Skoda pa je bila ogromna. Do velikih zastojev pa je prišlo tudi na odseku Pack ob koroško-Stajerski meji, kjer je v sneju obtičalo nekaj avtomobilov in avtobusov, tako da je bila cesta popolnoma blokirana. Kritična je bila tudi Se včeraj situacija predvsem na Gradiščanskem, kjer je močan veter povzročil do enega metra visokih zametov. Nekaj cest so morali zapreti, prav tako mejna prehoda z Madžarsko Deutschkreutz in Schachendorf. Veselje in optimizem pa sta zavladala v vseh smučarskih centrih tako Koroške in tudi v ostali Avstriji, saj je zdaj dovolj snega za kar nekaj mesecev. Vse smučarske naprave obratujejo s polno paro, kapacitete so popolnoma izkoriščene. Hoteli in penzioni v vseh smučarskih središčih vsaj na Koroškem so - tako turistični uradi v pogovoru za Republiko - »polni najmanj do praznika Sv. treh kraljev«. Ivan Lukan Avstrijci darovali nad 51 milijonov šilingov! DUNAJ - Avstrijci so se spet enkrat izkazali, njihova dobrodelnost za razliko do Nemcev, kjer le-ta občutno nazaduje, ne peša: v okviru akcije »Luč v temo« za duševno in telesno pohabljene otroke v Avstriji so med božičnimi prazniki darovali kar 51 milijonov šilingov. S tem je v zgodovini te akcije, katere no-sitelj je ORF, dosežen nov rekord. Akcija se v naslednjih dneh Se nadaljuje: telefonska Številka, na katero lahko sporočite znesek, ki ga želite darovati za otroke, je 0222-878800. (I.L.) SLOVENIJA Torek, 28. decembra 1993 KAKO BOMO PRAZNOVALI NOVO LETO? Slovenci smo po tej plati tradicionalisti Večina bo polnoč dočakalo doma, s svojci in sosedi Ko smo na ljubljanskih ulicah spraševali mimoidoče, kako bodo preživeli zadnjo letošnjo noC, je velika večina povedala, da kar doma, ker je pac tako najprijetneje. Tako objavljamo le odgovore tistih, ki se bodo poveselili malo drugače. Bojan Kujavec, 30 let, podjetnik Letošnje novo leto bom preživel s prijatelji v eni od ljubljanskih gostiln. Taksen način praznovanja mi je najbolj vsec, saj si med ljudmi, pa vendar te, Ce noces seveda, nihče ne moti. Novo leto vedno preživljam zunaj, saj se mi cene novoletnih praznovanj ne zdijo previsoke -so pac novoletne. Fred Skleda, 57 let, upokojeni turistični delavec Silvestroval bom kar na prostem, v Stari Ljubljani. S prijatelji bomo najprej povečerjali, pred polnočjo pa jo bomo mahnili na ljubljanske ulice. Tako sem praznoval že lani in bilo mi je všeC, le vrste pri šankih so bile predolge. Letos bom imel pri sebi kakšno steklenico, za vsak primer. Aljoša Valentinčič, 21 let, študent ekonomije S prijatelji bomo veseljačili v neki koci na Veliki planini, katere najem je bil zelo poceni. Na podoben * način smo se že zabavali in v vseh pogledih se je obneslo, zato smo tako praznovanje sklenili ponoviti. Mislim, da bo tudi letos zelo prijetno. LJUBLJANA - Se dobri trije dnevi nas ločijo od praznovanja novega leta, ki ga bo, kot pravijo turistični delavci, najveC Slovencev preživelo kar doma. Ostali, ki jim takšen naCin silvestrovanja ni najbolj povšeCi, se bodo odpravili smučat, tisti z globljim žepom bodo sli v tropske kraje, nekateri bodo obiskali evropske prestolnice, veliko zanimanje pa je tudi za hotelske restavracije. V ljubljanskih hotelih Grand hotel Union in Holiday Inn stane silvestrska veCerja od 7.900 do 9.500 tolarjev, do jutra pa bo okrog 250, po večini domačih gostov zabaval kakšen domaC ansambel, povezovalka bo znano ime slovenske televizije, višek veCera pa bo, kot pravijo organizatorji, nastop Naceta Junkarja. V hotelu Lev so pripravili zabavo za tiste na nekoliko višji ravni v restavraciji Panorama, kjer bo 160 gostom na voljo hladno-topli bife, v spodnji dvorani pa bodo cene nekoliko nižje, prostora za zabavo pa bo vsekakor veC. Novogoriška Perla bo na "najdaljši večer” gostila 2000 gostov, ki so za zelo kvaliteten program in večerjo ”self-service” odšteli 80.000 italijanskih lir, kar znese 6.000 tolarjev, resnična zvezda večera pa bo Jo Squillo, znana italijanska voditeljica in plesalka. Rekreacijsko-turistiCni center Rogla se že nekaj Časa prodaja za med, saj je bil novoletni termin zaseden že oktobra, takoj za njim pa se zvrstijo MNENJA... POLEMIKE... PISMA... ODMEVI Spoštovani Tudi v Vašem cenjenem Časopisu ste obvestiti bralce o ostrih, tudi žaljivih očitkih, ki so biti izrečeni na moj raCun v Državnem zboru ob sprejemanju zakona o lokalni samoupravi. Glede na to, da sem na te neupravičene očitke odgovoril takoj, ko so bili izrečeni, Vas vljudno naprošam, da ta del moje razprave objavite. Jezikovno popravljen in nekoliko skrajšan se glasi takole: »Bil sem prvi v Sloveniji, ki je javno polemiziral z Memorandumom Srbske akademije znanosti in umetnosti. Glede očitkov, da sva s kolegom Miranom Potrčem star tandem, naj povem, da se v tej dvorani z ve- seljem spominjam Časa, ko sem bil v zvezni ustavni komisiji, Miran Potre pa je bil predsednik slovenske skupSCine in smo proti volji Beograda sprejeli amandmaje o pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Tudi očitek o nekakšnem Ribičičevem zakonu ni upravičen. Trudil sem se namreč, da bi pri sprejemanju tega zakona upoštevali pripombe s terena, ustvarjalno delo strokovnjakov in politična stališča različnih političnih strank. Seveda upoštevam pri tem tudi neka svoja osebna merila in meje in ne bi mogel veC voditi komisije, Ce bi posamezni kompromisi voditi v katastrofo, k slabim rešitvam, nemočni lokalni samoupravi, okrepitvi centralizma ipd. Toda, to je moj osebni problem. Bistveno je, da je komisija doslej vedno ponujala sintezo in kompromise na podlagi političnih, strokovnih staliSC in predlogov s terena. To ni korektno enačiti z imenom nikogar od nas. dr. Ciril Ribičič Spoštovani! Da bi lahko n d tem prostoru objavili cim-vec vaših mnenj, pisem in sporočil za javnost, vas prosimo, da vaš prispevek omejite na največ trideset vrstic. Ce boste to dolžino presegli, bomo prisiljeni poseči v vaš tekst po naši presoji in ga ustrezno skrajšati. Prosimo za razumevanje. Uredništvo Kranjska Gora, Bohinj, Bovec in Bled. Nekaj zanimanja je bilo Se za italijanska in avstrijska smučišča, veliko povpraševanje pa je bilo tudi po tropskih krajih. Ravno včeraj je na Kanarske otoke (cena potovanja se je gibala od 1000 do 2000 DEM) odpotovalo 70 Slovencev, pri Kompasu pa so nam povedali, da bi jih bilo Se enkrat veC, Ce bi povečali ponudbo. Pri turistični agenciji Erazem, ki se ukvarja predvsem z alternativnim turizmom, so organizirali izlete v Budimpešto (ta je letos najbolj popularna), oddati so vse apartmaje in bungalove v Piranu in brunarico na Voglu. Njihovi programi so namenjeni predvsem mladim, tako da so cene tudi primemo nižje. Pozabiti pa ne smemo niti na begunce, ki bodo prisiljeni tudi novo leto preživeti stran od doma. V begunskem centru na Roški bodo imeti mlajši in Starejši ločeni zabavi v svojih klubskih prostorih, sami si bodo pripraviti program, višek večera pa bo tombola z dobitki, ki so sicer del humanitarne pomoči, jih pa iz določenih razlogov (Ce dobiš 5 parov nogavic za 700 ljudi) ni moC razdeliti. Glavna nagrada bo pralni stroj. Tjaša Slokar ČASNIKI / O CEM PIŠEJO DRUGI Sneg, dež in mokre ceste DELO »Mi, ki nam še vedno, na sreCo ali hva-labogu, ni nic hudega, ki še vedno jemo do sitega, smo na toplem, hodimo na delo, vzgajamo otroke in ljubimo svojega bližnjega, se ne sramujemo svojega življenja. Toda sredi lepih trenutkov se spomnimo na tiste, ki jim ni lepo in ki niso sami krivi, da jim je hudo,« v Časopisu Delo v Temi dneva piše Stane Ivanc. MOEJENEC Snežno neurje, ki je »zmotilo« praznični vikend, je spodbudilo komentatorko Slovenca Damjano Zist, da se je »spotaknila« ob slovensko miselnost, da je treba na cilj priti Cimprej, za vsako ceno, brez upoštevanja drugih. Ce temu dodamo Se sneg, dež, mokre in spolzke ceste ter slabe živce je vsako iskanje drugih vzrokov za Število smrtnih nesreč na »evropski ravni« po njenem mnenju odveC. »Potrebna bo pac večja strpnost in previdnost vseh udeležencev v prometu,« pravi komentatorka in se v isti sapi sprašuje, Ce smo »Slovenci tega sposobni pri očitno preblagi kaznovalni politiki glede prometnih prekrškov in pri slabih cestah?« Dnevnik »Tudi Slovenija je kandidat za posojilo, ki bi ji omogočilo do- graditev avtocestnega križa (skoraj v celoti) in prenovo železniškega omrežja skupaj z gradnjo neposredne povezave med Slovenijo in Madžarsko prek Hodoša.« Romana Spende v Dnevnikovem komentarju seveda govori o kreditih Evropske unije, njen optimizem pa izvira iz dejstva, da je »v enem izmed prednostnih prometnih koridorjev, ki povezuje Italijo, Madžarsko in Ukrajino tudi Slovenija. Do konCne odločitve Evrope bo treba počakati do panevropske konference o prometu, ki bo marca prihodnje leto, vseeno pa je dober občutek, da Evropa le ni pozabila na nas,« piše Dnevnikova komentatorka. MLADINA »Neznana smučarka Katja Koren se s 66. mesta zavihti do zmage, v politiki bi bilo to nekako tako, kot Ce bi neznanec iz sosednje ulice premagal Janeza Janšo in Milana KuCana na predsedniških volitvah,« piše v Mladini Bernard Nežmah. Pisec je v pamfletu vzel v precep intervju z Milanom Kučanom, ki za taisti Časopis »po prvem letu predsednikovanja izjavi, da je zgodba končana. Si predstavljate ameriškega predsednika Clintona, ki za novo leto sporoča, da je odhajajoči?« se še sprašuje Nežmah. Izbrala: TjaSa Slokar Scenarija za državljansko vojno še ni Jelko Kacin Prejšnji teden sem bil večkrat v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na različnih prireditvah. Ce je bila dvorana ob letnem nastopu Maroltovcev nabito polna in se je ob menagerskem koncertu dalo dihati, potem so se na proslavi samostojnosti predstavniki države drenjali na protokolarnem balkonu, v parterju in na drugih balkonih pa je bilo ljudstva bolj malo. Ob napovedani uri se ni zgodilo še nic, zato so gledalci s ploskanjem skušati privabiti na oder nastopajoče. Pa jim ni uspelo, saj je nacionalna TV zaCela prenos s 5-minutno zamudo. Dogodek se je začel ob 20. uri in 15 minut. Pozorno sem poslušal govornika, ki je kot predsednik Ustavnega sodiSCa najvišji razsodnik v naši državi. Zareklo se mu je, da je predsednik Skupščine Republike Slovenije razglasil našo samostojnost 25. junija 1991, že naslednji dan pa so nas napadli in smo morali braniti samostojnost z oro-žjem. To ni bilo res, ker se dobro spomnim, da 26. zveCer nisem nosil orožja, predsednik predsedstva nam je dovo-10 sanjati, blagoslovili so lipo in imeli smo se Česa veseliti. Zmotil se je pac le za en dan, še hujšo napako pa so mu prepredli pred nastopom in ga poučili, da slavimo samostojnost šele 26. in ne 23. decembra. Ce so zmote in zamude mogoče ob tako pomembnih dogodkih, potem se ne morem in ne smem Čuditi vprašanjem nastopajočih na prireditvi. Kar trije različni umetniki so me vprašali, Ce morda vem, kdo je prispeval zamisel, včasih smo rekli scenosled, in s tem sprožil vihar v kozarcu vode, pa jim nisem znal in mogel odgovoriti, ker tega še danes ne vem. In Ce so oni - profesionald - zmogli in hoteli nastopiti na prireditvi ne da bi poznali scenarista, potem ne vem, zakaj bi v vsakdanjem življenju moralo biti kaj drugaCe. Kar se godi pri nas, se zgodi kot rezultanta različnih vektorjev, od katerih vsak vleCe z različno silo v svojo smer. Pomembna je razultanta. Se vedno je pozitivna, zato se ne vznemirjajmo preveč zaradi scenarijev, ki jih pripravljajo »udbomafija, Civilna inidativa, ta ali ona zasebna, ali kolektivna grupacija«. Predstavi imamo, usklajenega scenarija verjetno ni, zbrani predstavniki države ploskajo - eni bolj, drugi manj - ljudstva pa je na predstavi vsak dan manj. Da bi prišlo do državljanske vojne, kot je poslancem in ljudstvu dal misliti dr. France Bučar, se ni bati. Končno sodbo o tem, ali se je državljanska vojna kot dokaz nedelovanja pravne države začela ali predčasno končala, bi moral državljanom sporočiti dr. Peter Jambrek, predsednik Ustavnega sodišCa. SodiSCe bi za tako pomembno razlago potrebovalo dosti Časa in razmisleka. In tako bi se lahko zgodilo, da morebitne prave državljanske vojne sploh ne bi bilo treba razglasiti, ali pa je, Ce bi že do nje prišlo, ne bi oznanili, Ce bi komu od scenaristov prišla prav taka razlaga za doseganje njegovih ali njihovih ciljev. Pet minut gor ali dol, dan veC ali manj, kaj je to v primerjavi z vzvišenimi cilji. In zato nas na državni praznik, dan samostojnosti, v osrednjem dnevniku nacionalne TV ni nagovoril noben državnik, predstavnik zakonodajne, izvršne ali sodne oblasti, ampak kar g. mag. Rudi Šeligo. Na podnapisu se ni predstavil kot predsednik sveta RTV. Ne, predstavil se je kot predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki mu je mandat potekel, verjeli ali ne, davnega leta 1991, ko smo se osamosvojili. Pa naj Se kdo reCe, da pri nas ni zasebnih TV. Je kar prav, da nam je ob božiču nasulo toliko snega, da je cela dežela dobila idiličen zimski videz, parlament bo cel mesec miroval, promet se bo upočasnil in žolca se bo izlivalo dosti manj. Potem bodo zimske olimpijske igre, v Času katerih bo g. Juan Antonio Samaranch pozval k prekinitvi vseh sovražnosti, kar bo državljansko vojno pri nas odložilo vsaj do konca februarja. Potem pa bomo imeli že pust, ko se ljudje prikazujejo drugačni, kot so, in njim in njihovim dejanjem ne kaže verjeti. Sledil bo 8. marec in še 25. marec, ko se zaradi spoštovanja žensk in mater ne kaže igrati z državljansko vojno, 1. aprila pa tako nihče ne bi verjel, četudi bi do take vojne zares prišlo. Zato kategorično trdim, da v letošnji zimi tega dogodka ne bo. P. S. SmuCarija je še vedno nacionalni šport, imamo vrhunske tekmovalke in tekmovalce, zato ni potrebe, da bi se naših in njihovih sposobnosti sramovali ali cmerili nad negotovo prihodnostjo. Mimo smučajte kjerkoli je mogoče, le smučišče zamenjajte občasno, da vas kdo ne obtoži, da podpirate to ali ono iniciativo ali mafijo. Za to »pristojni« znajo povedati, na katerem smučišču ima katera in kakšna grupacija večji vpliv. Verjamem v dobronamernost in sposobnost Slovenk in Slovencev, da skupaj gradimo boljšo in uspešnejšo državo in zmoremo prevladati nad tistimi, ki nas vedno znova silijo v preteklost. Vse dobro in obilo vsakovrstnih uspehov Vam želim v letu 1994. NA KRATKO Akademik France Bernik v Torontu LJUBLJANA - Letna konferenca Ameriškega združenja učiteljev slovanskih in vzhodnoevropskih jezikov (American Association of Teachers of Slavic and East European Languages - AATSEEL) bo v Torontu (Kanada) od 28. do 30 decembra. Na tej konferenci bo Družba za slovenistične študije v Ameriki (Society for Slovene Studies) priredila sekcijo Minor Slavic Literatures in the World of Today in v tej sekciji bo 30. decembra predavanje dr. Franceta Bernika: The National and the Univer-sal in Slovene Literature, nam je sporočila SAZU. Letna zbirka Prešernove družbe LJUBLJANA - Prešernova družba je v zadnjem letu doživela obilo sprememb na sponzorskem, kadrovskem in s tem tudi poslovnem področju. Dolgoletnega sponzorja Ljubljansko banko je zamenjalo podjetje Come 2 us, ki med drugim na slovenskem tržišCu zastopa korejsko avtomobilsko znamko Daewoo. Predsednik upravnega odbora je postal Pavle Berglez, eden izmed elanov pa je tudi pisatelj in poslanec Tone Partljič, ki je na tiskovni konferenci spregovoril o položaju kulture v naši državi. Finančne težave so v Prešernovi družbi še vedno prisotne (pesti jih predvsem velika zaloga neprodanih knjig in od tod izvirajoča zadolženost pri tiskarnah), vendar pa je kljub temu (tokrat že enainštiridesetic) izšla redna letna zbirka, ki jo je uredil Ivo Bizjak. Letos zbirka prinaša tradicionalni Letni koledar 1994 (uredil Ivo Tavčar), roman Ferija LainšCka Ki jo je megla prinesla, mladinsko povest Vitana Mala Na ranCu Veranda, ilustriran leksikalni priročnik Ljubezen v stotih slikah (avtor dr. Ivan Sedej) in poljudnoznanstveni priročnik Pot do sreCe in zdravja, ki ga je pripravila dr. Tanja Poberaj. Vanda Straka Sanatorij za černobilske žrtve LJUBLJANA - Arhitekt Janez Kobe je v sredo v galeriji Dessa predstavil sanatorij Nebug ob Črnem morju v Rusiji. To je zdravilišče, ki so ga slovenska podjetja v okviru Smeltovega inženiringa zgradila za rehabilitacijo najbolj prizadetih černobilskih žrtev iz Belorusije. Zanje namreč ni boljše terapije, kot je zdrav način življenja v naravnem okolju. Sanatorij, ki je bil nedavno končan, so zaceli graditi pred tremi leti. Kompleks obsega hotelski objekt in vse spremljajoče programe od medicinskih, do zabaviščnih in športnih objektov, sprejme pa lahko 3000 obolelih. Vsi prostori, od recepcije do restavracije, so narejeni razkošno in v pravilnih linijah, da ob pogledu na notranjost sanatorija dobiš vtis, da gledaš luksuzno hišo v ameriškem filmu. Irena Sorn Prvič nagrade M’ zina za fotografijo leta ’93 LJUBLJANA-V informacijskem centru Moderne galerije so v petek podelili nagrade v okviru natečaja za fotografijo leta 1993, ki ga je ob podpori sponzorjev letos prvič razpisala revija za kulturo M’zin. Zamisel o organiziranju tovrstnega natečaja, katerega cilj je podpora razvoju kvalitetne fotografije na Slovenskem, se je v uredništvu omenjene revije rodila pred dvema letoma, letos pa zrasla v resen in dejanski projekt. Nagradni sklad v vrednosti 2800 DEM je petčlanska žirija pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja Primoža Lampiča razdelila osmim fotografom: 1. nagrado v tolarski protivrednosti 800 DEM Marku Radovanu iz Brezovice za fotografije iz cikla Strukture, ostale, denarne ali praktične nagrade pa še Maji Vauda, Božidarju Dolencu, Vojku Stiplovšku, Tamari Tasev, Petru Uhanu, Borisu Fariču in Francu Temelju. Hkrati so predstavili decembrsko-januarsko številko M’zina, obiskovalci pa so kot mojstra fotografije spoznali tudi skladatelja Bojana Adamiča, ki se je ob zvokih svoje glasbe predstavil z multivi-zijskimprojektom Maske. Nagrajene fotografije so bile v Informacijskem centru na ogled do ponedeljka, objavljene pa bodo v februarski številki revije M’zin. V prihodnjem letu nameravajo natečaj ponoviti. Vojko Urbančič Ivo Pogorelič bo februarja koncertiral v Ljubljani LJUBLJANA - Gallus International napoveduje v okviru svojega cikla Pro mušica 2 tudi dva koncerta Iva PogoreliCa, ki bosta 2. in 3. februarja 1994. V drugem abonmajskem ciklu Pro mušica 2, ki je po besedah organizatorjev precej okrnjen, naj bi Ivo PogoreliC 2. februarja nastopil kot solist s komornim ansamblom Slovenicum pod dirigentskim vodstvom Uroša Lajovica, 3. februarja pa s samostojnim recitalom. V nadaljevanju cikla bo 22. februarja nastopil The London Festival Orchestra pod umetniškim vodstvom Rossa Popla, 1. marca pa Tartini kvartet s solistom, kontrabasistom Garyjem Karrjem. Koncerta z Ivom PogoreliCem bosta v Gallusovi dvorani CD, ostala dva pa v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Novinarsko konferenco z maestrom PogoreliCem predvideva organizator 2. februarja ob 11. uri, širšo predstavitev cikla Pro mucia 2 pa načrtujejo v prvih dneh januarja. (STA) Stara Ljubljana v zvoku3 sliki in besedi Vsega sta kriva Niko Grafenauer in Besim Spa-hič, bi lahko zapisali ob sredinem večeru v Klubu Cankarjevega doma, ki je bil organiziran ob 850 - letnici meščanske Ljubljane in namenjen predstavitvi projekta Stara Ljubljana -od slikanice do glasbeno scenskega multimedijskega projekta, na katerem so sodelovali nekateri najvidnejši slovenski glasbeni ustvarjalci. In kaj imata »na vesti« zgoraj navedena »krivca« s prihajajočim letom, ko bodo Ljubljančani slavili 850. obletnico svojega mesta in se na ta dogodek pripravljajo - seveda vsaka po svoje - mnoge ljubljanske in slovenske ustanove ter institucije, med njimi tudi Televizija Slovenije in Lutkovno gledališče Ljubljana? Nic veC kot to, da je pesnik, literarni teoretik in kritik Niko Grafenauer pred dobrim desetletjem izdal pri založbi Borec zbirko pesmi z naslovom Stara Ljubljana, ki jih je ilustrirala akad. slikarka Kamila VolCanšek in so bile kljub visoki nakladi (10.000 izvodov) v nekaj tednih razprodane. To zbirko je pred letom dni pri založbi Mik Trade ponatisnil, danes pa jo je prebral v Ljubljani živeči sarajevski komunikolog dr. Besim SpahiC, ki je nekatere izmed pesmic tudi uglasbil. Ustvarjalni trojki se je, po besedah konferansjeja sredinega večera Romana Končarja pridružil še »z vsemi žavbami namazan, pronicljiv in radoveden« televizijec Janez Lombergar, ki je poskušal te poljudne, vendar ne poljubne, z glasbo srednjega veka in renesanse podkrepljene verze posneti v televizijskih studiih v obliki televizijskega muzikla Stara Ljubljana. Deloma je zamisel že realiziral, izšla je istoimenska kaseta, prvi glasbeni spot tega muzikla pa bo prikazan v sklopu silve-sterskega programa Televi- zije Slovenije. Poezija Nika Grafenauerja in glasba Be-sima SpahiCa pa sta navdušili tudi vodstvo in igralce Lutkovnega gledališča Ljubljana za projekt, ki bi prav skozi to poezijo in glasbo otrokom približal mesto Ljubljana. Umetniški vodja LGL Mojca Kreft je projekt zaupala režiserju Matiji Milcinskemu, ki si želi maksimalno tehnično opremljen projekt-spekta-kel ali kakor sam pravi »žur za Ljubljano« realizirati na prostem, točneje na splavu sredi Ljubljanice. Pobudnik predstavitvenega večera projektov v Klubu Cankarjevega doma je bil Besim SpahiC, na njem pa so z interpretacijami Grafenauerjevih pesmi na glasbo SpahiCa sodelovali še Katja Levstik, Maja in Roman KonCar, Tomaž Pengov ter Alenka Vidrih in Gojmir Lešnjak z nekoliko bolj jazzovskimi interpretacijami Grafenauerjevih pesmi o stari Ljubljani. Miha Trefalt rH NAŠA (NE)ZNANA BOGASTVA / KOBARIŠKI MUZEJ (TO) h »Spominska« vrata divizijskega zapora kašče iz vasi Smast Muzej ima svoje prostore v kulturnem spomeniku - v Mašerovi hiši, po domaCe pri Zganu. Z besedo in sliko popelje vsakega obiskovalca v trenutke spominov na najveejo gorsko bitko (leta 1917 sta se v Posočju spopadli italijanska in avstro-ogrska vojska), ki je v nekaj usodnih dneh obrnila celo stran v zgodovini Človeštva. Muzej deluje že tretje leto in je zaslovel ne le doma, marveč tudi na tujem; dodelili so mu tudi priznanje "evropski muzej leta 1993". V prostorih muzeja je postavljen relief bojišča, ki sodi med najveeje v Evropi. V muzeju si lahko ogledate naslednje stalne zbirke: prva svetovna vojna, kobariška bitka, zgodovina Kobarida od prazgodovine do danes. Razstavljeni so primerki orožja, orodja, uniforme in spominski predmeti. Na ogled je veC kot 500 fotografij, 50 vojaških zemljevidov, skic in dokumentov ter multivizijski film o kobariški bitki. Med najveeje dragocenosti muzeja sodijo lesena vrata zapora, ki je bil med 1. svetovno vojno v bližini Kobarida v vasi Smast, nam sporoča upravnik muzeja Vojko Hobic. Veliko vrednost imajo vrata zaradi dobro ohranjenih napisov, ki so jih med vojno vrezab vojaki. V vasi Smast pri lastnici hiše št. 19 Zori Golja - po domaCe pri Mohoriču -so italijarii med soško fronto uporabljali kašCo (shrambo za kmetijske pridelke), ki stoji ob hiši, za zapor. Na kašči je številka 34. Tako kakor v drugih vaseh, so tudi v vasi Smast vaščane v 1. svetovni vojni izselili. Vsak objekt v vasi je dobil svojo vojaško številko. Tako je danes na kašCi še vidna številka 34. Zapor je bil v kašCi vse od junija 1915 do konca 1. svetovne vojne. V vasi Smast sta bili 24. in 46. italijanska divizija. Kasca je služila kot divizijski zapor do 12. soške ofenzive. Italijani so imeli v zaporu avstro-ogrske vojake najrazličnejših narodov. Zaporniki so z napisi preklinjali vladarje in sisteme, ki so jih zaprli v svojevrstno temo. Ohranjeni napisi pričajo o njihovem trpljenju. V Bitki pri Kobaridu so zapor za italijanske vojake uporabljali avstro-ogrski vojaki. Na vratih je mogoče razbrati napise v jezikih večnacionalne Avstro-Ogrske, pa tudi v ruskem in italijanskem jeziku. In Osterreich bitten wir viel Hunger Abbasso la tirrania In Italia gab man uns Fleisch und Bro-od W 1‘anarchia Vorbei war nun die grosse not Voglia-mo pace Jetzthaben wir keiner Kummer Abbasso la guerra Po 1. svetovni vojni je kašCa dobila svoj prvotni namen in še danes je to shramba za kmetijske pridelke. Tudi vrata so služila svojemu namenu do leta 1991. V zameno za nova vrata so ta izjemno dragocen dokument vojnih Časov lastniki izročili Kobariškemu muzeju. Vrata so na ogled v Cmi sobi Kobariškega muzeja, ki prikazuje ubijanje in trpljenje vojakov na Soški fronti. Naslov: Kobariški muzej, Gregorčičeva 10, 65222 Kobarid, tel/fax: 065/85-055. Odprto: vsak dan od 9. do 18. ure, v zimskem Času od 10. do 17. ure in ob nedeljah od 9 do 18.ure. Pripravlja: Tanja Fajon Nenavaden opomin človeštvu: velika lesena vrata zapora iz Smasti Literatura, št. 30, december 1993, 128 strani, 490 tolarjev. Ta številka se razlikuje od običajnih že na prvi pogled - znani ljubljanski motiv na naslovnici je uvod v NEBO NAD LJUBLJANO, kot so i obsežen tematski blok. Glavna junakinja je Ljubljana, ki je bila 15. književnikom motivno-tematska ali pa spominsko-refleksivna spodbuda. Poezijo objavljajo Ciril Bergles, Jože Snoj, Brane Senegačnik, Esad Babacic in Ivan Dobnik. Prozo so Ljubljani posvetili Jože Hudeček, Igor Zabel, Igor Bratož in Peter Kolšek, eseje na »predpisano« temo pa so napisali Andrej Hieng, Denis Poniž, Tea Stoka in Uroš Zupan. NEBO NAD LJUBLJANO je nedvomno zanimivo literarno dejanje. Potrjuje znano dejstvo, da nek kraj oziroma mesto nikoli ni samo geografski prostor, ampak za posameznika in skupnost, ki v njem živi, eden najpomembnejših elementov lastne identitete. V stalnih rubrikah Literature sta tokrat najeminentnejša gosta Umberto Eco in Michel Rio z odlomkom iz romana Tlacuilo. (F. K.) OrirvD URBANI IZZIV Urbani izziv, št. 23-25, izdaja Urbanistični inštitut Slovenije, Ljubljana, 1993, 123 strani, 1600 tolarjev. Tema je bivanje in stanovanje. Ivan Stanič se sprašuje, ali pri tem ne gre le za navidezni svet. Vladimir Mušic se spominja arhitekta Edvarda Ravnikarja. Bogdan Bogdanovič opozarja na primer umiranja Sarajeva. Miloš Bobič govori o izgubljenem pojmu urbanizacije, Aleksander Jakoš pa o demografskih kazalcih v slovenskih mestih. Nataša MilanoviC, Branka Berce in Barbara Cemic razpravljajo o stanovanjski gradnji, Andrej Pogačnik o oblikovni podobi mest, Leonid Lenarčič pa o modeliranju prometa v mestih. Liljana Jankovič in Jelka Hudoklin predstavljata primer sanacije spomenika oblikovane narave. Barbara Verlič ugotavlja, da je ekološka zavest prebivalcev vedno večja, Pavle Mihevc razmišlja o pomenu Kočevske pokrajine, Maja Simoneti o javnih zelenih površinah, med drugimi pa Aleksander Jakoš in Danijel Boldin razlagata metode za izračun projekcij prebivalstva. (S. D.) Skaleras, št. 3, Ljubljana, 1993, 94 strani, cena 1575 tolarjev. Publikacija prinaša tokrat obilo zanimivega gradiva. Dr. Janek Musek piše o duhovnem jazu v psihologiji, Jean-Marie Hollenstein o smislu kartuzijanskega življenja, Eckhard Jaschinski pa o Gregorjanskem koralu. Ali je bil glasbenik John Gage provokator ali guru? se sprašuje Andrej Rijavec. Vuk Stambolovic piše o vzpostavljanju celovitosti v luCi holografske paradigme, Andro Skaleras pa o ustvarjalnem svetu Dragice Čadež Lapajne. Preberemo si lahko tudi izsek iz dela Torgnyja Lindgrena, pa tudi delo Vojka Gorjana Božje drev-ce in kar nekaj poezije sodobnih slovenskih pesnikov. Mitja Peniš objavlja članek z naslovom Splošno in konkretno v afektu: izraz naj bo svoboden, Pavla Gruden piše o Avstraliji, ki ni za sanjače, Vladimir Kovačič pa objavlja odlomek iz romana Leteti in živeti. Ob koncu lahko preberemo še zgodbico z naslovom Kraj, kjer Cas zastane in se večnost razpreda, ki jo je napisala Allena Clara. (V. S.) M’zm, št. 23-25, izdaja M’zin pri društvu ŠKUC, 102 strani, 700 tolarjev. Revija prinaša med drugim štiri intervjuje, osrednjega v rubriki Viharniki, ki predstavlja staroste slovenske kulture, tokrat maestra Bojana Adamiča. V preostalih se predstavljajo režiser novega slovenskega filma Morana Aleš Verbič, akademska kiparka Duba Sambolec, ki predstavlja trondheimovsko likovno akademijo kot nasprotje sistemu slovenske likovne akademije in Rolf de Heer, scenarist in režiser filma Bad Boy Bubby, ' enega najboljših in najori-ginalnejših filmov, prikazanih na 50. filmskem festivalu v Benetkah. Krajši intervju predstavlja še igralca mlajše generacije Jerneja Šugmana, Mateja Andraža Vogrinčiča, avtorja »oblečene« hiše v stari Ljubljani, Jelko Stergel, direktorico Film Art Festa, Nejo Kos, svetovalko za plesno dejavnost pri ZKOS in Stašo Vovk, tajnico ZKO Novo mesto. Na preostalih straneh revija prinaša recenzije knjig ter obilo informativnega branja. (M.T.) GLEDALIŠČE / RECENZIJA MUZIKLA Med mafijo in Indijanci Cankarjev dom: Bučka na Broadwayu. Besedilo Milan Dekleva, režija Boris Kobal, glasba Peter Ugrin in Milko Lazar, scena in kostu-jni Eka Vogelnik koreografija Mojca Horvart. Nastopajo G. Jakič, L. AndrenSek, A. & M. Okorn, Z. Hribar, M. & R. Končar, B. Emeršič, T. Ribič, b. Oman, J. Souček etc. Premiera: Linhartova dvorana CD v Lj., 14. dec. 1993. 2e dobro uigrani trio tek-stopisca Milana Dekleve, režiserja Borisa Kobala in koreografinje Mojce Horvatove s sodelavci je zakrivil že tretji muzikal v (nekaj več kot) letu. Po Totalka odštekanem dnevu in Mi se ne damo je Bučka na Broadwayu Se ena uspešnica za otroke, sicer pa nadaljevanje Totalka odšte-kanega dneva, v katerem se znajde Indijanec v Ljubljani, zdaj pa ta povabi na Broadway Bučko in BoSka. Gre za nekakšno potovanje h koreninam in izvirom muzi-kla in za hitro spoznavanje z Ameriko, ki je v Deklevovem besedilu taksna, kakršno poznamo iz hollywoodskih fil- mov, zato ni čudno, da v tej kratki predstavi naSa mala junaka na hitro spoznata vse glavne ameriške mite, od Indijancev do mafije, od super-zvezde so Supergirle, nekakšne Supermanove neskončno Storaste dvojčice (?), policije, preoblečene v gangsterje, črncev, kakršne poznano iz filmov, ko so jih igrali z globinom namazani belci, in podobnega. Deklevovo besedilo torej hote preigrava stereotipe in celo prepoznavne žanrske obrazce, od kriminalke do sodobne pravljice (Super-girl), ki jo parodira, in zgodnjega glasbenega filma v aljonsonovski maniri. Vse je napisano lahkotno in duhovito, predvsem pa so komične karakterizacije prav vseh odraslih oseb, ki so prignane do karikature, zabavne in prepoznavne. Morda je v Bucki na Broadwayu, kjer je razmerje med songi in besedilom od vseh treh muzikalov pomaknjeno v korist songov, nekaj slabše vpeljanih songov; čeprav je res, da je to nasploh problem žanrov, v katerih morajo osebe izmenično govoriti in prepevati, je Tretji festival AV glasbe PARIZ - Japonski skladatelj Ryuichi Sakamoto je bil izbran za predsednika 3. festivala avdiovizualne glasbe, ki bo med 30. januarjem in 3. februarjem ’94 v Cannesu, v okviru mednarodnega srečanja proizvajalcev glasbenih plošč in izdajateljev glasbene literature (MIDEM). Na sedežu te organizacije je njen predsednik Jean-Loup Toumi-er predstavil glavne značilnosti tega festivala, ki nagrajuje filme in dokumentarce, ki predstavljajo vse glasbene zvrsti: rock, variete, klasično glasbo in jazz. Na festivalu bodo nagradih štiri najboljše video posnetke in tri televizijske glasbene oddaje, najboljši posnetek koncerta in tudi najboljši dolgometražni film, posnet v letu 1993. Žirijo bo sestavljalo deset strokovnjakov iz različnih držav, predsednik pa bo japonski skladatelj Ryuichi Sakamoto, znan po skladbah Furyo, Little Buddha... Žirijo bodo sestavljali tudi francoski pevec Charlelie Couture, glasbena kritičarka Angelique Kidjo in režiserka Beatrice Soule. (AFP) bil v prejšnjih dveh muzikalih prehod med obojim bolj »naraven« in gladek. Žanrskemu spogledovanju besedila so sledili tudi ostali sodelavci; Ugrin in Lazar, ki sta uglasbila songe v prepoznavnih glasbenih manirah, ki so bile všečne, poslušljive in povsem v skladu z »broadwaysko« tematiko, kostumi Eke Vogelnik, ki so nadgrajevali karakterizacijo z dodatnimi komičnimi pretiravanji in sklicevanji, pa tudi razgibana koreografija Mojce Horvatove, ki je s svojo plesno skupino kakšnih dveh ducatov otrok skrbela za razgibanost in spektakularnost predstave. Ustvarjalci so torej še enkrat pokazali vse tisto, kar smo na podlagi že videnega od njih tudi pričakovali - in Bučka na Broadwayu je nedvomno soliden, zabaven in kratkočasen otroški muzikal, ki spravi svojo mlado publiko do evforije. Uspešnica torej. Kljub temu pa se zdi, da mu nekaj manjka. Najprej to, da je oder prevečkrat prazen, da ga trije mali junaki na morejo zapolniti. Predstava tudi niha v ritmu, predvsem pa so nastopajoči tokrat tako mladi (majhni?), da s spontanostjo in energijo nadomeščajo preciznost, uigranost, vse tisto, kar bi k tako dosledno zastavljeni formi muzikala sodilo. In čeprav smo med odraslimi igralci videli nekaj imenitnih komikov, se zaradi epizodnosti in zgolj drobcev teksta niso mogli polno razigrati. Ali pa sem samo sedel preblizu odra. Je pa nedvomno pomembno dvoje; da se Slovenci sploh lotevamo muzikalov, in da mularija ob njih - oboji, tisti na odru in tisti pod njim -neizmerno in pristno žurira. Matej Bogataj Prizor iz solidnega, zabavnega in kratkočasnega otroškega muzikala (Foto: Tomaž Skale) Odneseno shraniti v muzeju islamske umetnosti KUVAJT - Kuvajt, ki se ponaša z eno najpomem-bnješih zbirk islamske umetnosti, namerava predmete, ki niso bili odneseni v Bagdad v času iraške okupacije, shraniti v muzeju islamske umetnosti, v katerem bodo spravljeni vsi kuvajtski nacionalni simboli. Iračani so odpeljali mnoge predmete neprecenljive vrednosti, tako kot tudi druge kuvajtske dobrine in bogastvo. (Reuter) Milijonske izgube evropskega Disneylanda PARIZ - Pariški Euro Disney se sooča s hudimi denarnimi težavami, saj so v letih 1992/93 beležili 920 milijonov dolarjev izgube. Ce bo hotela v prihodnje še delovati, bo morala pariska«podružnica« ameriškega Euro Disneya dobiti nova finančna sredstva, kar pa bo zelo zahtevna naloga. V sredini januarja bo znano, koliko so pripravljene nekatere banke še vlagati v evropski Disneyland, analitiki pa poudarjajo, da bodo morali nekateri bankiraji odpisati del dolga, medtem ko mnogi menijo, da bo za njegovo nadaljnje delovanje potrebno več denarja. (Reuter) IZŠLO JE / KNJIGE Ana Pogačnik: Nad svetlobo sonca (Sporočila angelskega sveta 2. del); zbirka Dobra volja; založba Iskanja; tiskano na recikliranemu papirju; vezava: broširana; cena: 500 tolarjev. Nad svetlobo sonca je že tretja pulikacija Ane Pogačnik s sporočili angelskega sveta, ki jih je avtorica sprejela med pomladjo 1992 in poletjem 1993. Njen oče Marko v uvodu razlaga, da ima vsak človek sposobnost intuicije in nadčutnega spoznavanja in s tem tudi potencialno možnost, da bi bitja sosednjih resničnosti lahko notranje dojel in se spet začel z njimi pogovarjati. In po mnenju Marjana Pogačnika ima Ana to notranjo občutljivost, ki jo razvija skupaj s svojo duhovno učiteljico, s katero pa se lahko pogovarja samo na telepatski način. Angelski svet pa se po Anini knjigi slodeč ukvarja z zelo zemeljskimi problemi in nasveti. Nekaj nasvetov iz Aninega angelskega sveta: Ne pustite, da bi vas premagle slabe misli. Najprej morate znati pomagati sami sebi. Ne bežite pred svojimi nalogami in zadnja misel iz knjige: Sploh se ne zavedate, kako vam je lepo. (T. L.) Marko Pogačnik: Ko se boginja vrne; zbirka Dobra volja; založba Iskanja, strani: 188; izvodov: 1000; mehka vezava; recikliran papir; cena: 1300 tolarjev. Marko Pogačnik opisuje poglede v skrivnost ženske razsežnosti Božanstva - Boginje, ki ji je doživel med pomladjo 1990 in jesenjo 1992. Poglede, ki so mu razodeli bistveno drugačno videnje sveta, je pisatelj skušal razložiti tudi s risbo. V začetnih poglavjih Pogačnik seznani bralca, kako se mu je Boginja pojavila in opise pot notranje preobrazbe in črno Boginjo. Sanje so tiste, ki najbolj pretresejo Najditelja Boginje, saj ravno v njih občuti, da je vezan na neko neznano silo, ki ga nagovarja, naj beži stran od polnosti življenja. Pogačnik pa ne ravna po navodilih neznanega, temveč se vrže v umetnost in ekologijo. Na koncu se pisatelj sreča Se z'dušo pokrajine in predstavi Slovenijo kot makrokrajinsko celoto. Pogačniku in njegovi sodelavki Arji je neznan sodelavec iz angelskega sveta označil Triglav za osrednjo točko vdiha kozmi-čmih energij za ves slovenski prostor, vključno s celotno Istro. (T. L.) KO v’1 BoartfjA W€ Marko Pogačnik Renata Šribar in Zora Stančič: Fen, Mihelač, 1993, mehka vezava, 28 strani, Založba Mihelač s sponzorji Ljubljansko banko, d.d., in Slovenijalesom, Ljubljana 1993, 1.470 tolarjev. Drobna knjižica, ki jo je izdal Urad za žensko politiko pri Vladi RS, v njej pa so zbrani teksti Renate Sribar in grafike Zore Stančič, je prijetno presenečenje. Redko namreč najdemo knjigo, v kateri bi se avtorici tako dopolnjevali in hkrati ohranjali samostojnost svojega dela. Grafike in teksti so večinoma nastajali neodvisno eden od drugega, skupna objava pa jih združuje v izjemno zanimivo celoto, saj grafika »blaži« ostro in ponekod tragičnemu zavezano besedilo, le-to pa odlično ponazarja tisto »transcendentno« oziroma pomensko v sliki. Besedila večinoma odražajo različna razmerja med spoloma, nekatera pa so obarvana s problematiko sodobnega življenja. K popolnosti knjižice sta precej prispevala tudi oblikovalca, znana pod imenom Tan- dar, la sta ji z sme,le modro-zeleno barvno kombinacijo vtisnila pečat nežnosti in hkrati globine. (V. S.) 'term Mat*} totit ■191 •PMri: te'*? Prmčvk Rahmec Franček Bohanec: Odtisi časa, založba Viharnik, 1993, mehka vezava, 199 strani, 1440 tolarjev. Knjiga pisatelja Frančka Bohanca je skoraj v celoti posvečena pisateljem in pesnikom Mateju Bom, Antonu Ingoliču, Jožetu Javoršku, Ivanu Potrču, Karlu Destovniku-Kajuhu, saj so v njej ob avtorjevih zapisih objavljena tudi pisma in odlomki literarnih del naštetih piscev. Korespondenca kaže, da so bili stiki med avtorjem knjige in tistimi, ki jim je posvečena, prisrčni, njihova pisma pa govore predvsem o literaturi ter o aktualnih in preteklih dogodkih. Avtor skuSa dela kritično oceniti, v njih najti temeljne kvalitete in značilnosti in hkrati opozoriti na morebitne pomanjkljivosti. Knjiga je, kot je napisano na zavihku, zelo berljiva, hkrati pa bogata dokumentacija za literarno-zgodovinska znanstvena raziskovanja, mnogi odlomki tega dela pa so pojasnila umetniških del portretirancev. Poleg tekstov, vezanih na omenjeno peterico žal pokojnih avtorjev, je objavljen še govor, ki ga je imel Bohanec na kulturnem plenumu OF leta 1986 na Bledu. (V. S.) GLASBENE NOVICE Novoletni koncert v Gradcu Po dunajskem vzom prireja prvi dan v letu tudi Graška opera svoj Novoletni koncert, ki pa se prične ob 19.3 uri. Graška Filharmonija bo pod dirigentsko palico Markuša Stenza izvajala dela Josefa in Johanna Straussa (sina). V drugem delu pa bo stopila na oder še ameriška sopranistka Sharon Sweet, ki bo med drugim zapela Štiri poslednje pesmi Richarda Straussa. Za 30. januar napovedujejo v Gradcu nastop tenorista Vladimirja Atlantova, ki bo ob orkestrski spremljavi zapel tudi arije iz oper Otello, Carmen, Pikova dama in Evgenija Onjegina. Med 7. in 31. julijem pa bo v graški operi izjemen dogodek: muzikal Cats. Honnegerjeva partiteta na plošči Skoraj neznana opereta Les Aventures du Roi Pausole švicarskega skladatelja Arturja Honnegerja bo izšla na plošči v izdaji freiburške založbe MGB/Musica Schall-plattenversand. Libreto trodejanke je napisal Albert Wil-lemetz na podlagi romana Pierra Louysa. Pausola poje francoski veteran, 69-letni baritonist Gabriel Bacquier. Sodelujejo tudi baselski Madrigalisti. Švicarsko filharmonijo vodi dirigent Mario Venzago. Teater San Carios v Lizboni praznuje 200 let Glavno portugalsko operno gledališče Teater San Carlos v Lizboni praznuje v letošnji sezoni 200 let. Prva opera, uprizorjena tam konec osemnajstega stoletja, je bila danes skoraj neznana La Ballerina amante Domenica Cimarose, skladatelja, ki je bil tisti čas zelo popularen. Jubilejna sezona se je začela z opero Čajkovskega Jevgenij Onjegin. Gostoval je VVelsh National Opere. Naslednji dve deli sta bili Rossinijeva Pepelka ter opera Spinalba portugalskega skladatelja Almeide. Zatem je gostoval teater Kirov iz St. Petersburga s tremi ruskimi operami: Hovanščina Mus-sorgskega, Zlati Petelin Rimskega-Korsakova ter Knez Igor Borodina. Sledil je Verdijev Falstaff. Naslovno vlogo je pel Spanec Juan Pons pod taktirko Nella Santija, na recitalih pa so se predstavile tri primadone: Gwyneth Jones, Mirella Freni in Marilyn Home. Sopranistka je užaljena Slovita ameriška sopranistka Cheryl Studer je v Dunajski državni operi zadnji trenutek odpovedala zahtevne tri vloge (Olimpija, Giulietta in Antonija) v Offenbachovi operi Hoffcnannove pripovedke. Studerjeva, ki je pred osmimi mesečimi postala mamica, se je s tem oddolžila direktorju dunajske operne hiše Ionu Holenderju, ki je pred kratkim izjavil, da se je glas Studerjeve po porodu spremenil. Studerjeva po vsej verjetnosti na Dunaju ne bo pela nekaj let, če je prej ne bodo krvavo potrebovali in jo prosili, naj se vme. Bolšoj se spominja Čajkovskega Sloviti teater Bolšoj se v letošnji sezoni spominja 100. obletnice smrti Petra Iljiča Čajkovskega. Oktobra se je sezona začela z opero Jevgenij Onjegin. Novembra pa so uprizorili Pikovo damo. Dirigiral je Fuat Mansurov, ki bo dirigiral to delo čez nekaj mesecev v ljubljanski operi. Sledijo Jolanta, Jevgenij Onjegin in Mazeppa. V zadnji bo pel znani baritonist Yuri Mazurok. Na sporedu so še trije veliki baleti Čajkovskega: Labodje jezero, Tr-njulčica in Hrestač. Bolšoj ima na programu tudi drage znamenite ruske opere: Carska nevesta Rimskega Korsa-kova ter Knez Igor Borodina, ki bo kasneje doživela šest predstav na gostovanju v Teatru Carlo Felice Genoi. * Pripravil Mi. K. VOJAŠKA TEHNOLOGIJA / KDO JE POTVARJAL REZULTATE POSKUSOV? Prevarantska zvezdna vojna Pred nedavnim so namreč znani projekt »vojna zvezd« ali t.i. strateško vesoljsko obrambno pobudo - danes že preimenovano v Organizacijo za obrambo proti balističnim izstrelkom (BMDO) - obtožili, da je potvorila enega od ključnih testov obrambne zmožnosti proti balističnim izstrelkom. Neke noči v juniju 1984 je preisku-sni medcelinski balistični izstrelek (ICBM) poletel iz znanega izstrelišCa ameriškega vojnega letalstva v Vandenbergu (Kalifornija). VeC tisoč kilometrov stran, sredi Pacifika, so iz otočka Kwajalein izstrelili drugo raketo. Na krovu je imela infrardeči senzor, ki je bil dovolj občutljiv, da je zaznaval toploto človeškega telesa na razdalji 1.600 kilometrov. S hitrostjo 24.135 kilometrov na uro se je raketa usmerila proti ICBM, ga med letom prestregla in uničila že s svojo udarno silo. Udarec je bil tako moCan, da so bili koš- čki razbitine bojne glave ICBM manjši od poltretjega centimetra. Izvedenci in strokovnjaki iz Pentagona so bili seveda zelo zadovoljni nad takšnimi rezultati, Ce ne že kar navdušeni. Opravili so preizkus, ki je bil vreden kar 300 milijonov dolarjev. Uradno so ga poimenovali kot test, »v katerem se s kroglo zadene kroglo«. Se več, ta test je tudi v resnici služil kot dokaz potencialnih možnosti za sta-teško vesoljsko obrambno pobudo nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana. Vse je že kazalo, da so takrat sprožili prvi pomembnejši korak pri operacionalizaciji tehnološko visoko zahtevnega »astrošCita« proti jedrskim balističnim izstrelkom, nameščenim po bivši Sovjetski zvezi. Tedanji uvodnik uglednega ameriškega Časopisa Wall Street Journal je nosil pomenljiv naslov: »Vojna zvezd deluje!« Toda, ah je res delovala? Nedavno poročilo New York Timesa navaja, da je bil test potvorjen in da so rezultati vsaj sporni, Ce ne že povsem nepošteno tolmačeni. Medtem ko naj bi 'takšno poročilo še lahko služilo kot del strategije hladne vojne z namenom, da se spelje na tanek led Sovjetsko zvezo, ki bi nato morala vlagati ogromna sredsteva v protisistem ameriške strateške pobude, pa je manj razumljivo, zakaj so bile podobne dezinformacije posredovane tudi ameriškemu kongresu, ki so ga vojaški krogi na ta naCin prepričali, da je odobril vlaganje več kot 31 milijard dolarjev v ta projekt, kar je celo za Američane velika vsota. Zato ni Čudno, da je Les Aspin, nekdanji elan kongresa in sedanji obrambni minister, odredil v Pentagonu notranjo preiskavo. Pristavil je: »Katerakoli navedba, da je bil kongres zapeljan ali napačno obve- ščen, odpira vrsto resnih vprašanj«. Senator David Pryor, katerega dolgoletno preučevanje projekta SDI je pravzaprav sprožilo vsa ta razodetja, pa pravi: »To lahko v celoti razvrednoti sam proces preizkušanja in testiranja, kakor tudi samo verodostojnost poročil iz Pentagona.« Posamezni viri, očitno tudi znotraj programa SDI, so nakazovali Timesu nove podatke o tem, da izstrelitev leta 1984 ni dokazala učinkovitosti infrardečega senzorja, ki je sicer občutljiv na toploto. Izstrelek ICBM, ki so ga upora-bili kot cilj je namreč nosil radijski sistem za označevanje, ki je vodil raketo-prestrezalko po vnaprej pripravljeni smeri do trčenja. Izvedenci, ki so sode-lovali pri testu, so odločno branih rezultate preizkusa. General Eugene Fox, upokojeni vojaški izvedenec za obrambo proti balističnim izstrelkom, še danes zagotavlja: »Naredili nismo ničesar, kar bi bilo zavajajoče!« William Inglis, vodilni civilni direktor poskusa pa je zavrnil obtožbe o potvarjanju testa SDI kot »tehnično neumnost«. Resnično je obstojala radijska boja, pravi Inglis, vendar naj bi služila samo »zavarovanju«, da bi lahko posadka na Zemlji uničila ICBM, Ce bi nekontrolirano zavil iz začrtane smeri. Inglis je priznal, da so bili posamezni vidiki testa morda »podkrepljeni« ah poudarjeni. Kot primer navaja, da je bila bojna glava ogreta na temperaturo 38 stopinj Celzija še pred izstrelitvijo, da bi tako dobili jasnejši infrardeči zapis. Bojna glava cilja je tudi nosila eksploziv, da bi ta- Projekt, ki ni za nobeno rabo, so v medijih predstavili kot znanstveno fantastiko (USAF) Zemeljska laž ali polomija ameriške vojske - protiletalski top »Sergeant York« ko poveCah detonacijo, ki naj bi bila v pomoC opazovalcem na zemlji - pristavlja eden od elanov ameriškega kongresa: »Katerakoli od navedenih podrobnosti lahko služi izkrivljanju rezultatov poskusa.« Medtem ko zagovorniki in podporniki programa SDK, vključno z vrhunskimi predstavniki Reaganove administracije, kategorično zanikajo, da so bili rezultati testa leta 1984 potvorjeni, pa vsi soglašajo, da je zavajanje praksa, ki je običajna v državni upravi in pohtiki. V programu osemdesetih let, ki je zadeval »menedžment percepcije«, pod vodstvom CIA, so izvajali operacije za dezinformira-nje, katerega cilj je bilo zavajanje oblasti Sovjetske zveze, še posebej o ameriških tehnoloških dosežkih, vključno s programi, ki so bili vključeni v SDI. Nekatere zaupne informacije, ki jih so jih proizvajale oborožene sile ZDA, te domneve potrjujejo, saj so bile usmerjene proti Moskvi: »Najti moramo nova področja vojaškega tekmovanja, da bi omejih sovjetske investicije ah jih upo-rabih za zelo popolne strateške izbire zavajanja, Ce želimo doseči svoj cilj.« Nekdanji izvedenec, ki želi ostati neimenovan, navaja: »Veliko Časa in denarja smo potrošili za zavajanje.« In vse kaže, da je bila ta strategija precej učinkovita. Lani je ruski ambasador Vladimir Lukin povedal Robertu McFarlanu, svetovalcu za nacionalno varnost v administraciji Ronalda Reagana, da je ravno strah pred tekmovanjem z ZDA na področju strateške obrambne pobude »za pet let pospešilo revolucijo Gorbačova«. Izkrivljanje in potvarjanje rezultatov poskusov z vojaškimi orožij niso za Pentagon nic novega. Sredi osemdesetih let so preiskovalci ameriškega kongresa odkrili, da so daljinsko vodena letala eksplodirala nekaj sekund po vsakem strelu protiletalskega topa »Sergant York« ter da ta pravzaprav nikdar ni zadel letala-tarCe. Med operativnimi testi z vojaškim vozilom Brad-ley, je bila municija na kupoli zamenjana s posodami z vodo, da bi pogasile ogenj v nižjem predelu vozila, kjer so bile eksplozije, ko so izstrelki zadevah vozilo. Sedanja protislovnost še naprej ustvarja sence dvoma na program SDI, ki ima še zlasti v Času padajočega vojaškega proračuna za leto 1995 predvideno porabo do treh milijard dolarjev. »To je velik udarec za integriteto vseh, ki so delali pri programu SDI,« meni Frank Gaffney, odločen zagovornik »vojne zvezd« iz centra za varnostno politiko, ki ima svoj sedež v Washingtonu. Caspar VVeinberger, Rega-nov sekretar za obrambo pa vztraja, »da so bili vsi poskusi znanstveno utemeljeni, uspešni in da so o njih natančno poroCah tako kongresu kot ameriški javnosti.« Hkrati pripominja, da morda le ne bo konca novim obtožbam: »Ko se takšne pravljice enkrat pojavijo, jih javnost sprejme kot evangelij ali podobne resnice, ki jih različni novinarji, pisci in uredniki nikoli ne popravijo.« In vendar celotni program SDI spominja na pravljico. Leta 1983 je znanstvenik Edvvard Teller, oCe vodikove bombe, obljubljal Reaganu, da bodo s pomočjo X-zarkov, ki bi jih sproščale atomske bombe, lahko uničevali druge jedrske bojne glave. Ta trditev, ki so jo sprejeh samo maloštevilni znanstveniki, se je šele danes pokazala kot zmotna ali vsaj neuresničljiva. Druge tehnologije, povezane s SDI, ki zadevajo usmerjeno energijo, kemične laserje, nevtronske žarke - so se pokazale kot precej nekoristne. Letos maja je Les Aspin priznal, da dobro desetletje izvajanje programa SDI ni dalo kakega primernega in zanesljivega sistema za obrambo pred medcelinskimi balističnimi raketami (ICBM). Zato je program SDI preimenoval v B. M. D. O. (organizacijo za obrambo proti balističnim izstrelkom), preusmeril pa se je na novo nevarnost raket srednjega dosega, recimo kot so znane iraške rakete Scud. Kakor pravi Aspin, »je prišlo do konca odobja vojne zvezd«. V resnici pa to še vedno ne pomeni konca programa BMDO, ki naj bi ameriške davkoplačevalce v naslednjih šestih letih stal še vsaj 40 milijard dolarjev. Miloš Krmelj INFORMATIKA / PRVI SLOVENSKI CD-ROM Potovanje od Brižinskih spomenikov do modeme CD40M tehnologije Nekaj besed o nenaklonjenosti množičnih medijev do »novega znanja« »Glagolite nas redka slowesa...« se je zaCelo vabilo, ki je javne medije pozivalo na predstavitev prvega, v bistvu promocijskega, slovenskega CD-ROMa in nadaljevalo: »Ne vemo natančno kdaj, a leta so takrat še stala na treh nogah in ne na štirih, je neznan menih, morda me-nišic, s tenkim belim peresom pisal te Črke, in vsaki je posvetil neskončno veC pozornosti, kot je danes sami posvečamo vsem svojim pismom in knjigam in izgovorjenim besedam. A dokončal jih je, Brižinske spomenike, prvo besedilo v jeziku, ki ga govorimo vsak dan, le da zdaj ni več tako vzvišen, tako poln in tako zveneč, tako skrivnosten. In potem je mož, ki je imel toliko poguma, da ga ne bo mogoče nikoli izmeriti, napisal prvo knjigo v tem jeziku Kateki- zem in s tem napravil naslednji korak ter k nam prinesel še košCek renesanse, ki je v svetu takrat že mehčala ostro gotsko Črko. Sele dve stoletji kasneje je k nam s stoletno zamudo prišlo razsvetljenstvo in znova je bilo treba preiskati ves ta jezik, naslikati je bilo treba prve besede s prsteno barvo na stene naše Altamire, najti je bilo treba nekaj, kar je bilo tam še od nekdaj - tako, kot v Črnem gozdu že od nekdaj lahko raste bela krizantema, pa je nihče ne vidi in ne sluti, ko vanj vsi hodimo samo po dračje in na lov na polhe. In PisaniCarji so morali spremeniti jezik tako, da bi bilo moc v njem pisati poezijo, in ga hkrati spremeniti tako, da bi ostal nespremenjen. Zaradi tega konflikta so res bile malo okorne in malo nerodne tiste pesmi, ki so jih napisali, a ker so bile prve, gledamo nanje prizanesljivo, kot na jamske slikarije ali kot na kipce-malike starih ljudstev. Mogoče mi res nismo posvetih vsaki Črki toliko pozornosti, kot tisti davni menišic, in gotovo nismo potrebovali toliko poguma, kot ga je imel Primož Trubar, ko je moral tihotapiti svoje drobne knjige; Čeprav bi brez poguma še vedno stali tam, kjer smo bili nekoč, in ne bi nazdravljali tisti pozni nočni uri. Ničesar tako pomembnega nismo storili za ta jezik, kot Dev in Vodnik in drugi PisaniCarji, a najbrž smo prav tako zagrešili marsikatero okornost in se bo kdo smejal naši nerodnosti. Tako paC je,« so zapisali v povabilo na predstavitev prvega slovenskega CD-ROMa. Odziv novinarjev žal pomenu dogodka - vstopu Slo- venije v CD-ROM tehnologijo ni bil ustrezen, žal pa je tako, da leto 1993 mirne vesti zapišemo kot leto javno-medijske nenaklonjenosti znanju na naših tleh. Prvi slovenski CD-ROM sta predstavili podjetji Adacta d. o. o. in New Softvare Research (NSR) d. o. o. S tem sta slovenski javnosti želeli dokazati in prikazati, da proizvodnja ni kakšen bav bav. Ce sodimo po odzivu na IN-FOS-u 93, potem je bila poteza uspešna. CD-ROM je nedvomno medij prihodnosti. Na CD diske je namreč mogoče shraniti po nekaj sto megabaytov podatkov, diski so neobCudjivi na odrgnine, temperaturne spremembe, magnetna polja, skoraj nemogoče ali pa zelo drago, jih je kopirati - proizvodna cena pa je kljub vsemu nizka. Lani so po svetu že prodali 2.5 milijona diskovnih enot, to število pa naj bi se letos podvojilo. Razlogov za CD ROM je veliko: podatkom (črkam) je mogoče dodajati grafiko, video ali zvok brez strahu, da bi zmanjkalo prostora. CD ROM je najcenejši medij za arhiviranje velikih količin podatkov, informacija na tem mediju je skoraj veCna, kopiranje pa nesmiselno, saj je za to potrebna oprema predraga, trdi diski pa premajhni, da bi sprejeli vse podatke. In kaj ponuja slovenski CDE: predvsem izdelavo interaktivne programske opreme na CD ROM diskih (kataloge in imenike, predstavitve podjetij, krajev in proizvodov, slovarje, enciklopedije, izobraževalno programsko opremo za otroke in mladino, Photo CD in igre), arhiviranje računalni- ških podatkov, pripravo podatkov, videa, slik in zvoka, izdelavo master diskov, produkcijo CD ROM diskovni-kih in večjih naklad ter au-dio CD diske zelo nizkih ali visokih naklad. In kdaj lahko pričakujemo Enciklopedijo Slovenije na CD ROM disku? Lahko zelo hitro. Problem je le v tem, da bi jo lahko spravih na največ dva diska in da bi utegnila biti mnogo cenejša od knjižne oblike. Važno pa je: da je Slovenija vstopila v CD-ROM tehnologijo. Mitja Hudovernik GLEDALIŠČA SLOVENIJA Uubuana Cankarjev dom, tel: 061/222-815 Danes, 28. decembra, ob 17. uri otroški muzikal BUCKA NA BROADWAYU (LD). Predstava bo Se v sredo, 29. decembra, ob 17. uri. V petek, 31. decembra, ob 20.15 A. Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE. Monodramski nastop Polone Ve- DRAMA SNG, tel.: 061/221-511 V Četrtek, 30. decembra, ob 19.30 G. Feydeau: DA-MA IZ MAXIMA, za izven. Predstava bo Se v petek, 31. decembra, ob 19. uri, za izven in konto. MALA DRAMA SNG, tel.: 061/221-511 Danes, 28., in v sredo, 29. decembra, ob 20. uri W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven in konto. V petek, 31. decembra, ob 19. uri M. Jesih: LJUBITI, za izven in konto. OPERA SNG, tel.: 061/331-950 Danes, 28. decembra, ob 19. uri Verdi: TRAVIATA. Razprodano! Predstava bo Se v torek, 4. januarja, ob 19. uri, za izven in konto. V sredo, 29. decembra, ob 19. uri Verdi: FALSTAFF, za izven in konto. šentjakobsko gledališče, tel: 061/312-860 V petek, 31. decembra, ob 19.30 O. Scheinpflugo-va: FILM SE MU JE UTRGAL (OKENCE), za izven. Razprodano! MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 28. decembra, ob 16. uri D. Zupan: STORŽEK IN JURČEK. Predstavo bo obiskal Dedek Mraz. Danes, 28. decembra, ob 19.30 M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven in konto. Razprodano! Predstava bo Se v sredo, 29. decembra, ob 19.30 in v petek, 31. decembra, ob 20. uri. Razprodano! V Četrtek, 30, decembra, ob 19.30 L. Jagodic - M. Pokom - B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d.0.0. Razprodano! MALA SCENA MGL: V četrtek, 30. decembra, ob 17.30 G. Barylli: MEDENI MESEC, za izven in konto. SMG, tel: 061/310-610 V sredo, 29. decembra, ob 19.30 Ivo Svetina: ŠEHEREZADA, za izven. GLEDALIŠČE GLEJ, tel.: 061/216-679 V sredo, 29. decembra, ob 21. uri predstava NEU-RODANCER. kd spanski borci, tel.: oei/448-920 V petek, 31. decembra, ob 21. uri komedija, MOŽ MOJE ŽENE. KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 064/ 332-288 Danes, 28. decembra, ob 21. uri improvizacijska liga - pomerili se bosta ekipi Gledališča Ane Monro in Gils I. - Nasa kabinet. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, tel: 061/314-962 V soboto, 8. januarja, ob 11. in 17. uri J. Synkova: mala Čarovnica, za izven. CELJE SLGC, tel.: 063/25-332 V četrtek, 30. decembra, ob 19. uri L. Pirandello: KOT ME TI HOCES, za izven. JESENICE GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA, tel.: 064/81-260 - Danes, 28., in v sredo, 29. decembra, ob 19.30 Ray Cooney: POKVARJENO. KRANJ PGLK, tel: 064/22-681 V petek, 31. decembra, ob 19.30 Igor Torkar: REVIZOR ’93, za izven. MARIBOR DRAMA SNG, tel.: 062/221-206 V petek, 31. decembra, ob 18. mi v Minoritski cerkvi M. Vezovisek: JERMANOVO SEME, za izven. OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 Danes, 28. decembra, ob 19.30 G. Verdi: LA TRAVIATA, za abonente in izven. V sredo, 29. decembra, ob 19.30 I. Kalman: KNEGINJA ČARDAŠA, za abonente in izven. V Četrtek, 30. decembra, ob 17.30 P. I. Čajkovski: HRESTAČ, za abonente in izven. Predstava bo Se v petek, 31. decembra, ob 17. uri. V torek, 4. januarja, ob 19.30 N. A. Rimski Korzakov: CARJEVA NEVESTA, za abonente in izven. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE, tel.: 065/25-326 Danes, 28. decembra, ob 17. uri v mali dvorani KD Nova Gorica M. Swintz: KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI. V sredo, 29. decembra, ob 17. uri v mali dvorani KD Nova Gorica H. C. Andersen: SLAVČEK. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Verdi - Dvorana Tripcovich Operna sezona Od torka, 11. januarja 1994 bodo stekle rezervacije in predprodaja vstopnic za We-berjevo opero »Der Freischiitz«. Blagajna Dvorane Tripcovich je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Zaradi božičnih praznikov bo dvorana zaprta od 23. decembra do 4. januarja 94. Gledališče Rossetti Od 14. do 16. januarja bo na sporedu »Victor Victoria« s Sandram Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Nadaljuje se vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Gledališče Cristallo-La Contrada Jutri, 28. t.m., ob 20.30, izven abonmaja, izjemna predstava: »Erotico cavaliere erran-te«, igra Giorgio Albertazzi. Predprodaja vstopnic je v teku pri osrednji blagajni UTAT - Pasaža Protti. V nedeljo, 9. januarja 1994, ob 11. uri bo za najmlajse na sporedu »Povem ti pravljico*. Argia Laurini , ki igra pri skupini La Piccio-naia iz Vicenze, bo pripovedovala pravljico »Sneguljčica«. 16. januarja 1994 bo na sporedu ponovitev predstave »La vigilia di Natale*. Povesti Dostojevskega, ki jih je za oder priredil F. Ma-cedonio. Režija L. Črismani. KOROŠKA CELOVEC lustige Witwe« (Vesela vdova). Opereta Franza Leharja. Mestno gledališče Danes, 28. t.m., ob 19.30: Bedrich Smetana »Die verkaufte Braut« (Prodana nevesta). Ponovitev v Četrtek, 30. t.m., ob 19.30.. Jutri, 29. t. m., in v petek, 31. t. m., ob 19.30 »Die RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA Od danes, 28. decembra, do Četrtka, 30. decembra, ob 18. uri Sprevod Dedka Mraza s Kekcem in spremstvom: Zmajski most - Plečnikove arkade - Pogačarjev trg. CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Do Četrtka, 30. decembra, od 9. do 13. in od 15. do 17. ure: LEGO svet, risanke, lutke JANE STRZINAR in Čarovnik MIRAN CANAK. mestni trg V četrtek, 30. decembra, predstava lutkovne skupine Zoom KAM PA KAM? GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, Dunajska 10 Danes, 28. decembra, ob 16.30 predstava Srednje vzgojiteljske Sole: ZVEZDICA ZASPANKA. TRGOVSKI CENTER BTC, Smartinska 152 Danes, 28. decembra, ob 17. uri PRIHOD DEDKA MRAZA, KUD Vnanje Gorice. LGL, Krekov trg 2 Danes, 28. decembra, ob 11., 16.30 in 18. uri J. Malik: ŽOGICA MAROGICA. PIONIRSKA KNJIŽNICA, Komenskega 9 Vsak ponedeljek ob 17. uri pogovor o knjigi, vsak torek ob 17. uri ure pravljic in vsak Če- trtek igralne ure. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 V sredo, 29. decembra, ob 20.30 predstavitev novih knjig založbe Amalietti: JAMES JOVCE - GIACOMO JOVCE in HAIKU. Ob 22. uri koncert skupine FREE BLUES BAND. MREŽA ZA METELKOVO Danes, 28. decembra, ob 20. uri koncert WHY STAKLA in LINK DER VVASSER (Gala dvorana). V sredo, 29. decembra, ob 20. uri koncert BALKAN REDOVNA LINIJA (Gala dvorana). NOVA GORICA KD NOVA GORICA, Bevkov trg 4 V sredo, 29. decembra, ob 20.15 nastop folklorne skupine KAVKAZ. POSTOJNA POSTOJNSKA JAMA, tel.: 067/ 23-041 Do nedelje, 2. januarja, so na ogled žive jaslice. Predstave so ob 15., 16., 17. in 18. uri. V galeriji Vodnikova domačija v Ljubljani je do 10. januarja na ogled razstava akvarelov slikarja TOMAŽA ŽELEZNIKA Slikarstvo Tomaža Železnika, pa naj gre za oljne, akrilne ali akvarelne podobe, je večplasten fenomen. Večinski del njegove produkcije je posvečen vedutam in krajinam. Morda so njegova zgodnejša dela, posebej iz sedemdesetih let, pričala o umetnikovi zavezanosti domači krajinski tradiciji. Vendar je Ze takrat načel likovne probleme, k niso izhajali iz impresionističnega in po-stimpresionistiCnega kajinarstva, ampak s palete in sočnega slikarstva, kot ga je vzpostavil Gojmir A. Kos. Izhodišče v zelo zahtevnem načinu upodabljanja ga je kmalu pripeljalo do resnega razmisleka o lastnem razmerju do izročila in do modernistične estetike. Ugotovil je, da je sproščeno slikanje z lopatico in s širok-mi CopiCi natanko tista tehnika, k mu lahko nudi največ. Hkrati pa je v gesti spoznal tudi pomembno likovno izpovedno vrednoto, sestavino poudarjenega ekspresivnega izraza. Prav zato Tomažu Železniku ni bilo treba iskati učinkovitih, vendar cenenih bližnjic in se ubadati z deformacijami, ki večinoma vzpostavljajo le videz »naprednega« slikarstva. Sproščena in energična gesta ga je sredi osemde- setih let pripeljala do logičnega preloma. Vizija veseljaško naslikane ekspresivne vedute pa tudi figuralne skupine, se je zgostila v simbol. Svet Železnikovih pejsažev in figuralnih skupin se je strnil v pomenljivem križišču in dinamičnih elipsah, v slikovitosti in v estetsko dognanih barvnih odnosih. Tako je na robu »abstrakcije« začel iskati nova pota in možnosti. Simbolično križišče pa je imelo Se nek globji pomen. Z njim je umetnik izrazil svoj odnos do konstrukcije, do »okostja« slike ali posameznega lika. Ivan Sedej RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava slik, grafike, skulpture SHU TAKAHASH1 je na ogled do 30. januarja (Galerija CD). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del JANEZA ZORKA je na ogled do 9. januarja. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava slik JONA GALA PLANINCA: SLIKE ‘93 je na ogled do 10. januarja. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Razstava fotografij JANEZA MARENCICA je na ogled do 16. januarja. Razstava ODMIK IN BLIŽINA je na ogled do 9. januarja. Razstava avstrijskega umetnika ARNULFA RAINERJA je na ogled do 30. januarja. Danes, 28. decembra, bo ob 20. uri v Mali galeriji otvoritev razstave BOŽO KEMPERLE. NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 20 Razstava FRANA KLEMENČIČA (1880-1961), sopotnika slovenskih impresionistov, je na ogled do 10. januarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava STANETA KREGARJA je na ogled do 28. januarja. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava TURN AROUND VVOMAN je na ogled do 20. januarja. GALERIJA FILIPOV DVOREC, Cankarjevo nabrežje 1 Razstava del slikarja ZDENKA HUZJANA je na ogled do 14. januarja. GALERIJA PIC LEK, Verovskova 57 Razstava slik KATARINE BELAVIC in ESTER LAMPIČ je na ogled do 14. januarja. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska cesta 22 Razstava akademske slikarke MARJANCE JEMEC-BOZIC je na ogled do 31. decembra. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava BRANISLAVA PETRIČA je na ogled do 7. januarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik TOMAŽA ŽELEZNIKA je na ogled do 11. januarja. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1 Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Paso je na ogled do 15. februarja. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava ČIPKE IZ BABIČINE SKRINJE je na ogled do 6. januarja. KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava slikarjev naivcev je na ogled do 12. januarja. MARIBOR FOTOGALERIJA STOLP, Zidovska ulica Razstava fotografij VINKA SKALETA je na ogled do 20. januarja. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava slik in risb MIRKA RAJNARJA je na ogled do 17. januarja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska ulica 7 Tretja medregionaina likovna razstava je na ogled do 7. januarja. GALERIJA KRKA, Cesta herojev 45 Razstava DIMITRIJA POPOVIČA ciklus Marilyn Monroe je na ogled do 10. januarja. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2, Tartinijev trg 3 Prodajna razstava miniatur in novoletnih originalnih voSCilnic je na ogled do 6. januarja. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM, Vilharjeva 4 Razstava ŠTEFANIJE POŽAR je na ogled do 10. januarja. PTUJ PTUJSKI POKRAJINSKI MUZEJ, Muzejski trg 1 Arheologija Poetovionensis - stara in nova arheološka spoznanja ob stoti obletnici ustanove in razstava slikarja SANDIJA CERNKA sta na ogled do 15. januarja. ŠEMPETER PRI NOVI GORICI GALERIJA BAZATO, Goriške fronte 2 Razstava slik akademskega slikarja BORISA ZA-PLATILA je na ogled do 10. januarja. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK, Titov trg 5 Razstava ALOJZA ZORMANA - FOJ2A je na ogled do 2. februarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V vhodnem fojerju je do konca decembra na ogled spominska razstava ob 50-letnici Partizanskega dnevnika. Galerija Cartesius Do 31. t.m. je na ogled skupinska razstava šestih slikarjev in dveh kiparjev. Galerija Tommaseo (Ul. Monte 2/1) Do 12. januarja 1994 so na ogled dela slikarja Maurizia Bonore. ČEDAD Tržaška kreditna banka Do 15. januarja 1994 razstavlja svoja dela Rado Jagodic. VIDEM Artesegno Do 18. januarja 1994 razstavlja svoja dela Lojze Spacal.Urnik: petek, sobota, ponedeljek in torek od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija Do 30. januarja 1994 razstavlja svoja dela Valentin Oman. Umetna hiša Celovec Do 31. t.m., razstavlja svoja dela Franco Kappl. BV-galerija Do 31. t.m. razstavlja svoja dela Franz Der-noschnig. BELJAK Galerija M. Kopp V galeriji razstavlja prof. Josef Tichy. GLASBA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V soboto, 1. januarja, ob 18. uri novoletni koncert ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Marko Letonja, Thomas Christian - violina, Magdalena Kupf - violina. Program: Reznicek, Mii-haud, Sarasate, Rota, Stuppe, Strauss, Adamič, Sousa. KLUB PENAH, ' Ciril Metodov trg 18 V sredo, 29. decembra, ob 21. uri koncert VOCALART TRIO - Nada Zgur, Alenka Godec, Damjana GolavSek in Blaže Jurjevčič - klaviature. DOMŽALE V četrtek, 30. decembra, bo ob 20. uri XXIII. NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOM-2ALE-KAMNIK. GORNJA RADGONA V sredo, 29. decembra, ob 18. uri v TVD Partizan tradicionalni novoletni ROCK FESTIVAL. JESENICE GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA, tel.: 061/81-260 V Četrtek, 30. decembra, bo ob 19.30 novoletni koncert PIHALNEGA ORKESTRA JESENIŠKIH 2ELEZARJEV. MENGEŠ Danes, 28. decembra, bo ob 20. uri v KD Mengeš XXIII. NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOM2ALE-KA-MNIK. PORTOROŽ AVDITORIJ V sredo, 29. decembra, bo ob 20.30 novoletni koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA. NARODNI MUZEJ Matjaž Kmecl Andrej Smole znameniti Slovenec i3ra Tone Gogala Režija Dušan Mlakar Sreda, 29.12. ob 2011 Rezervacije: blagajna muzeja 218 886 FJK TRST Gledališče Rossetti Jutri, 29. t. m., ob 18.30 bo na sporedu tradicionalni novoletni koncert v izvedbi Komornega orkestra Furlanije-Julij-ske krajine. Vodi Romolo Ges-si. Vstop prost. Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 10. januarja 1994, ob 20.30 bo nastopil Maurizio Zanini. MIUE Gledališče Verdi Jazz koncerti-sezona 1993-94 V soboto, 29. januarja 1994, bo nastopila skupina The Fringe. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 14. januarja 1994 bo na sporedu koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenije. Nastopajo Serghej Krylov -violina, Luisa Castellani - sopran, dirigent Anton Nanut. GORICA Avditorij Savio Ul. XX. septembra 89 V Četrtek, 30, t.m,, ob 20.30 novoletni koncert z Filharmoničnim orkestrom »Oltenia«. Dirigent Ovidiu Balan.Solistka Anastasia Tchebotariova -violina. SLOVENSKI PROGRAMI tr SLOVENIJA 1 09.00 09.25 09.50 12.00 13.00 14.30 15.05 16,00 16.20 17.00 17.10 17.15 17.40 18.00 18.45 19.10 19.30 20.10 20.35 21.10 22.25 23.00 23.40 Risanka Pravljice iz mavrice: Zvonček z rožnega grička Bažiljko sliši glas, ameriška lutkovna oddaja H. lichtenfeld: Marx in Coca Cola, pon. 1/2 del nemške drame Poročila Sobotna noc: Sveta noc s Josejem Carrerasom En irski popotnik: Koncert ob 30. obletnici glasbenega delovanja Vana Morrisona, 1. del Sedma steza Mostovi TV dnevnik 1 Lonček, kuhaj! Krepilni napitek Poletje s Selikom, 2/3 del norveške nadaljevanke Vili, povej..., kratki igrani film Regionalni studio Koper Pari, tv igrica Otroci voščijo otrokom TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče Bobencek Osmi dan TV dnevnik 3, VPS 2225 Poslovna borza Sova Medvedja usluga, 12., zadnja epizoda angleške nanizanke Dinastija Strauss, 6., zadnji del nadaljevanke {r SLOVENIJA 2 14.30 15.10 Video strani Svet na zaslonu 15.50 16.20 17.00 18.40 19.30 20.10 21.05 22.05 23.00 23.35 Ljudje in zemlja Sova, ponovitev Ljubezen na prvi pogled, 9/10 del koproduk. nanizanke Detektivski valček Dinastija Strauss, 5/6 del koprodukcijske nadaljevanke Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo: Ljudje v belem Dnevnik 2 Šport Hans Fallada: Železni Gustav, 3/7 del nemške nadaljevanke Drugačno življenje? Intervju Videošpon Svet poroča Video strani A KANALA 09.00 10.00 10.15 10.45 11.00 12.00 13.10 16.15 18.00 18.45 19.15 19.40 20.00 20.30 22.10 23.05 23.45 00.00 MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini CMT Srečni Luka, risana serija Koala, ameriška risana serija LuC svetlobe, ponovitev 66. dela ameriške nadaljevanke Matlock, am. nanizanka: Don, 2. del Video strani Najenmik, ponovitev am. akcijskega filma LuC svetlobe, 67. del ameriške nadaljevanke Jazzbina, ponovitev 46. oddaje Koala, ameriška risana serija CMT Srečni Luka, risana serija Kup laži, ameriška kriminalka Igrajo: Ellen Burstyn, Teri Garr, Alan Bates, Sammi Davis, Ronald Hines, Daniel Benzali in drugi; režija Anthony Page. Matlock, am. nanizanka: Don, 2. del Jazzbina, 47. oddaja CMT Modro, ki vznemirja, erotična nanizanka Obvestilo za gledalce Kanala A! Gledalke in gledalce obveščamo, da se konec leta selimo na Tivolsko 50. Zaradi selitve 3. in 4. januarja ne bo poročil in dopoldanskega programa. Opravičujemo se tudi zaradi nastajajočih motenj pri oddajanju programa in Časovnih zamikih, ki nastajajo pri selitvi opreme. Vsem gledalkam in gledalcem Kanala A želimo vesel Božic in srečno Novo leto 1994! S KOPER 18.00 Studio 2 pogovor ramp KOROŠKA 19.00 Zvezna dežela danes ^ RAI 1 © RETE 4 Ul Koper Hrvaška 1 6.45 9.35 10.05 12.00 12.25 12.35 13.30 14.05 14.50 15.10 17.30 18.00 18.15 19.50 20.40 22.50 22.55 24.00 0.30 1.00 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Nan.: Očetov pes Film: La stella di Natale (kom., ZDA ’86), vmes (11.00) dnevnik Nan.: Nancy, Sonny & C. Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo - Tutto in famiglia (i. A. Lansbury) Dnevnik in Tri minute Variete: Prove e provini a Scommettiamo che...? Otroški variete Mladinski variete: Uno per tutti, vmes risanke, aktualnosti, zanimivosti Mikrofon je Big! Dnevnik 1, kino Nan.: Briljantina, 19.00 Don Fumino Vreme, dnevnik, šport Film: Piccole donne (dram., ZDA ’49, r. M. Le Roy, i. J. Allison, P. Lawford, E. Taylor) Dnevnik Koncert: Simfonije Čajkovskega (6. del) Dnevnik in vreme Dok.: Potovanje po reki Film: Pelle alla conquista del mondo (dram.. Danska '87, i. M. von Sydow) RAI 2 6.30 6.55 7.00 8.15 8.45 9.05 10.30 11.45 12.00 13.00 13.40 15.10 17.15 17.20 18.20 18.45 19.35 20.20 20.40 22.25 23.20 23.35 0.35 0.55 V kraljestvu narave Spoznavajmo biblijo Male in velike zgodbe Nan.: Lassie Jutranji dnevnik Risanke ter komični filmi Laurela in Hardyja Kronike v živo Dnevnik Variete; I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara Kronike v živo: Detto tra noi (vodi P. Castelli) Dnevnik 2 Pogum življenja Šport Nan.: Hunter Vreme, devnik in šport Variete: Ventieventi Nan.: Amico mio - Non te ne andare (i. Massimo Dapporto, Katharina Bohm) Aktualno: Dosje Dnevnik in vreme Variete: Indietro tutta! (vodi renzo Arbore) Pregled tiska, kino Film: Piu veloce della lu-ce (kom., ZDA ’80) ^ RAI 3 Pregled tiska Jutranja odd. Laltrarete I Odprta šola Odd. o kulturi Tortuga 9.30 10.30 12.00 12.15 13.45 DSE: Kemija v laboratoriju, 10.00 dok. Turčija DSE: Parlato semplice Dnevnik 3 iz Milana Aktualne oddaje Znastveni dnevnik 14.00 14.50 15.20 Deželne vesti,dnevnik Glasba: Operne arije Dok.: Rita da Cascia 16.05 17.30 18.00 Šport: kolesarstvo, nogomet, 17.20 Derby Nan.: Vita da strega Dok.: Geo 18.35 19.00 19.50 20.30 Šport, Insieme, vreme Dnevnik, Deželne vesti BlobCartoon, 20.05 Blob Film: L’uomo venuto 22.30 dalla pioggia (krim., Fr,-It. ’70, r. R. Clement, i. C. Bronson, M. Jobert) Dnevnik ob 22.30 22.45 0.40 Dok.: Nel paese dei sordi Dnevnik in vreme 1.00 Fuori orario 6.45 8.30 9.30 9.45 10.00 13.30 14.00 16.45 17.30 18.00 20.30 23.00 Film: Ma non per me Nad.: Piccola Cenerento-la, 9.00 Anima persa Dnevnik TG 4 Variete: Buona giomata Nad.: Soledad, 10.30 Febbre d’amore, 11.15 Quando arriva 1’amore, 12.30 Celeste, 13.00 Sen-tieri, vmes (11.55) TG A Dnevnik TG 4 Nad.: Sentieri, 14.30 Pri-mo amore, 15.00 La signora in rosa, 15.30 Cuo-re selvaggio Kviza: Gioco delle cop-pie, 17.35 La verita Dnevnik TG 4 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: Greystoke (pust., VB ’83, i, C. Lambert) Film: Ma che sei tutta matta? (kom., ’86, i. R. 0’Neal), 23.30 dnevnik |S| CANALE5 Na prvi strani Film: Avventura nel mondo perduto (fant., 2.) Nan.: Robinsonovi Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Kviz: Sara vero? Agenzia matrimoniale Otroški variete Dnevnik Kviz: OK il prezzo e giu-sto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: Canzoni sotto Talbero Aktualna odd.: Spazio 5 -Eno leto športa (vodi En-rico Mentana) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA1 Pregled tiska Nanizanke Aktualno: Tu, Italija Odprti studio Otroški variete Variete: Non a la RAI Nan.: I ragazzi della pra-teria Variete: Mitico Aktualno: Luogo comune Studio šport Nan.: Scorch, 18.30 Bay-side School, 19.00 II principe di Bel Air Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke (vodi Fiorello) Film: Chi e Harry Crumb? (kom., ZDA ’89, i. John Candy, J. Jones) Film: I magnifici sette (vestern, ZDA ’60, i. S. McQueen, Y. Brynner) Sgarbi quotidiani # TELE 4 19.30, 23.10 Dogodki in odmevi Caffe dello šport Film (•) MONTECARLO 19.30, 22.30 Dnevnik Variete: Donne e dintomi Film: Gran Premio (’44) Variete: Tappeto volante Nogomet: Bologna-Juven-tus, 23.45 košarka Film 13.00 13.50 15.05 16.00 16.05 17.00 18.00 18.45 19.00 19.30 20.20 20.45 22.20 22.35 23.15 23.35 Mannbc Maščevanje po korziško, franc.-ital. komedija Igrajo: Louis de Funes, Francis Blanche in drugi; režija Jean Cherasse. Tretja evropska noC jazza, 2. del TV novice Čarobna svetilka Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Studio 2, pogovor Primorska kronika TV dnevnik Mannbc Dragnet Kennedy, 6. in zadnji del ital.-am, nadaljevanke Igrajo: Martin Sheen, John Shea, Geraldine Fitzgerald in drugi; režija Jim Goddard. TV dnevnik Stanje stvari - kultura Jezero pripoveduje, dokumentarna oddaja Dragnet EMlF Avstrija 1 Cas v sliki Pri Hiuctablovih Zadnji cesar, 2. del Cas v sliki Mogambo, am. pustol. film, 1953 Otroški program Morjeplovec Sindbad Cez galaksijo in potem na levo Operacija, Dunarea, 4. del Clara, 4. del Cas v sliki Baywatch-Kopališki mojstri iz Malibuja, 2.del RES Znanost Cas v sliki Univerzuni: Reke iz leda Animo-živali in ljudje Na lastno nevarnost Kje si bil, očka?, ameriški tv film, 1991 Cas v sliki Ator - gospodar ognja, italijanski film, 1982 NoC lovca, ameriški film, 1955 Poročila TisoC mojstrovin 10.00 10.05 10.30 10.45 11.15 11.35 12.00 12.15 13.00 14.30 15.25 15.30 16.00 16.05 16.30 17.00 18.00 18.05 18.35 19.30 20.15 22.15 22.20 23.05 00.05 00.10 Poročila Šolski spored Moje telo Življenje po Georgesu Hanibal Lučič in njegova doba TeCaj ameriške angleščine Krokodili, oddaja za otroke Poročila LuC svetlobe, 120. del Cek je že odposlan, ameriški film, 1986 Igrajo: Brian Dennehy, Anne Archer, Hallie Todd, Michael Bowen, Chris Hebert, Kathy Mai-sink in drugi ; režija Joan Darling. Monofon Poslovne informacije Učimo se o Hrvaški: Narodni park Komati Poročila Glavni odmor, otroški program Obnova Hrvaške Hrvaška danes Poročila Kolo sreče Santa Barbara, 596. del ameriške nadaljevanke TJ. dvori milijonarjevi hčerki Buffy, da bi ga vzela s seboj na otvoritev podeželskega kluba. Dnevnik 1 Hrvaška v letu '93 Poročila Akustikoteka, glasbena oddaja Slika na sliko Poročila v angleščini Sanje brez meja Hrvaška 2 08.50 09.00 16.35 17.00 17.25 19.15 19.30 20.15 20.45 21.40 22.40 23.35 00.10 TV-koledar Zasedanje Sabora, prenos Krokodili, oddaja za otroke Skrivnosti, 28/65 del Cassidy, pon. 1/4 dela avstralske nadaljevanke Risanka Dnevnik Šport Popolna tujca, 16/22 del amer. humoristične nanizanke Cassidy, 2/4 del avstralske nadaljevanke Rojstvo Evrope, 7., zadnji del dokumentarne oddaje Zaloge nafte Dokazi, 2/16 del ameriške nanizanke Pepsi DJ Mag Video strani EKIP Avstrija 2 TisoC mojstrovin Luč v temi Družinske vezi Narava iz človeške roke, 2. del Pogrešana žena, avstrijska komedija Cirque Soleil, cirkuška umetnost iz Kanade Palača na Ringstrasse, 4. del Orientacija Pri Hiuctablovih: Ribiška sreča Da ali ne Zvezna dežela danes Kultura Kavbojke in rdeče vrtnice, 2., zadnji del Habsburžani. 8. del Večerni studio Divje palme, 2. del Malteški sokol, ameriška kriminalka, 1941 ■ Poročila TisoC mojstrovin @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Riviera, serija Friderikusov nepolitični talk-show Igra Opoldanski zvon Pojavi v živalskem svetu roj Tom Sawyer kot detektiv, spevoigra Čudovite živali Balet Dnevnik Tele video '93 Oblast in strast, serija Matere Za boljši jezik Spored za otroke [HR; Bobnov šov jflgl Katoliška kronika Pravljica Dnevnik ros Moja zgodba, serija ■ Resna glasba, podelitev mednarodnih nagrad ■ Mediambc, sporočilo Josepha Pulitzerja TV SLOVENIJA 1 17.10 LONČEK, KUHAJ! Krepilni napitek Tole je recept za zajtrk, primeren za prave zaspance, saj je lahko narejen v minutki. Za 2 del krepilnega napitka potrebujete pol banane, 1/81 mleka, 1/2 jušne žlice ovsenih kosmičev, 1/2 jušne žlice kokosove moke oz. kosmičev, 1 žličko kvasa in 1 jušno žlico limoninega soka. Kuhala bosta Janez Vinšek in detel (Peter Dougan in Karel Brišnik). Urednica serije je Irena Struna Arko. TV SLOVENIJA 1______ KAMNITI LISJAK, ameriški mladinski film 10.20 Režija: Harvey Hart igrajo: Buddy Ebsen, Joey Cramer, Belinda Montgomery Ameriški Ulm Kamnik lisjak sodi med novejše mladinske klme, nastal je 1987. leta, hkrati pa nadaljuje v marsk čem dobro tradicijo mladinskega žanra. Junak kima je dvanajsketen deček, ki s svojim dedom živi na ranču nekje v wyominški divjini. Dedek mu sicer občasno omenja “čudesa" mestnega sveta, toda mule ne more razumeti, da obstajajo takšni ljudje, kot so konjederci, ker je zelo navezan na svojega psa Morgana. V svojem vsakdanu ne pozna drugega kot naravo, menjavanje letnih časov in drobne vsakdanje opravke. Tistega leta pritisne zima že septembra. Da je dečkov položaj še hujši, zadene deda kap. Zdaj mora in hoče deček sam skrbek za ranč, na katerem se je rodil in preživel toliko lepih let. Priskrbek mora krmo za govedo. Ker je v dedovi skrinji premalo denarja, proda nekaj krav. Toda tako pridobljeni denar ne zadošča. Naslednja možnost je bančno posojilo, toda bankir ostaja neomajan. Njegova zadnja priložnost je dirka s sanmi, ki jo vsako leto organizirajo meščani bližnjega me-teca. Toda ali bo lahko njegov razposajeni kuža premagal kar pet hitnh in močnih ovčarjev, ki vlečejo sani Kamnitega lisjaka - Indijanca, o katerem krožijo grozljive in strašljive govorice in ki se je zaradi vsega, kar je doživel njegov narod, zakrknil v neprediren molk? Junak filma pa v svojem boju s Kamnitim lisjakom ni sam, njegova srčnost in odločnost, da reši dedov ranč, sta v meščanih predramila navdušenje in simpatije za najmlajšega udeleženca tekmovanja. TV SLOVENIJA 1 09.55 BAŽILJKO SLIŠI GLAS, ameriška lutkovna oddaja Oddaja je posvečena spominu Ji-. ma Hensona, ustvarjalca, ki je oživil Muppetke in brez kogar ne bi bilo tudi te oddaje. Bažiljko in prijatelji gredo skupaj na taborjenje. In ker je sredi noči Bažiljko nekaj slišal, ga je postalo grozno strah. Zato, da bi se pomiril, mu ostali začnejo pripovedovati zgodbe. Bažiljko se pomiri, ko ugotovi, da ni razumel vzroka, ki je pripeljal do hrupa in se spravi v posteljo, toda... L TV SLOVENIJA 1 09.00 PRAVUICE IZ MAVRICE, Zvonček z Rožnega grička Se eno pravljico iz serije PRAVLJICE IZ MAVRICE imamo za vas. Oglejte si zgodbo o zvončku z rožnega grička, ki je imel obilo dela z bujenjem njegovih prebivalcev. Pa nikar ne mislite, da so lenuhi. Ne, to pa ne! Prej nasprotno. Zeio delavni in marljivi so, le zjutraj jih je težko zbuditi. Sicer pa, naj vam kar zvonček sam pove svojo zgodbo. Oddajo smo posneli po pravljici Janeza Bitenca, scenarij sta napisala Igor Palčič in Boštjan Korbar. Igrali so Janez Albreht, Zvone Hribar, Tomaž Gubenšek, Marko Okorn, Vojko Zidar, Roman Končar, Robert Waltl, Boštjan Kisovec in Ženja Tomažinčič. Scenografija, kostumografija in likovna upodobitev Eka Vogelnik, koreografija Jana Kovač, glasba Lado Jakša. Urednica serije je Irena Struna Arko, režirala jo je Andreja Humar Gruden. OO TV SLOVENIJA 1 20.40 BOBENČEK, glasbena oddaja Zadnji letošnji BOBENČEK, ki bo po novem letu na sporedu v okviru Sobotne noči (vsako četrto soboto v mesecu na začetku Sobotne noči okoli 22.35 na II. mreži TVS), bo ponudil samo rubriko Nostalgija. Zaradi programskih sprememb bo oddaja nekoliko krajša. Tako smo se v Nostalgiji posvetili eni od dam slovenske popevke, Majdi Sepe. Med prijetnim pogovorom pri njej doma nam je povedala marsikaj o svoji mladosti, glasbeni karieri in dosežkih. V našem arhivu smo našli precej posnetkov, med njimi tudi take, kijih že dolgo nismo videli. Pogovor z Majdo Sepetovo je vodila Damjana Golavšek, režiser oddaje pa je bil, kot vedno, Slavko Hren. RADIO SLOVENIJA 1 / DANES OB 17.45 Taborniška preizkušnja VILI POVEJ, mladinski film Ko začnemo pri nas na Televiziji Slovenija snemati film za otroke in to je postalo v okviru Otroškega in mladinskega programa že prava redkost, smo prepričani, da . bo zaCelo deževati. In glej ga Smenta, po vec kot treh vročih in suhih mesecih, se je na naS prvi snemalni dan vlilo. Deževati ni prenehalo do zadnjega dne. Najbrž nam je tako usojeno. Ce pa smo že imeli z dežjem smolo, smo imeli vec sreCe s scenarijem. Jože Rode, ki je napisal kratko zgodbo, ki je bila med tremi, ki so prišle v zaključni izbor, v Ženevi izbrana za najboljšo, je dogajanje postavil v poletni Cas, vendar igra dež pomembno vlogo. Zato so glavni junaki, Robi, Vili, Hedika in ostali, ves Cas bolj mokri kot suhi. Malo zaradi tečnega dežja, malo pa zaradi vlog, zaradi katerih smo jih namakali. Vili in Robi se namreč potegujeta za Hedikino naklonjenost. Lahko bi zapisali tudi, da sta vanjo rahlo zatreskana. Vili je na orientacijskem tekmovanju glavni mojster v preizkušnji z lo- li pričarati gasilci. Skratka ni-kom, vendar, Ce so okolisci- koli ni prav. Mogoče bi mo-ne tako "neznosne", včasih ral film nositi naslov Prema-tudi zgreši. Ce je to slučajno lo in preveč dežja... Snemali ali namenoma, si boste lahko smo v enem od slovenskih ogledali, ko bo film dokon- najlepših kraskih kotičkov: v Can. Dež nam je nagajal, Ce Rakovem Škocjanu. Najbrž pa ni padal takrat, ko smo ga ste že obiskali Mali in Veliki potrebovah, so nam ga mora- naravni most. RAI 1 PICCOLE DONNE, ameriški film, 1949 20.30 Med secesijsko vojno se sestre March Meg, Jo, Amy in Beth dnevno srečujejo s srečnimi in težavnimi trenutki, saj imajo ljubečo mater, a oče je daleč v vojski... Film je tretja verzija znanega istoimenskega romana, ki ga je napisala ameriška pisateljica Louise M. Alcott. Režiral je Mervyn Le Roy, igrajo: Margaret CBrien, June Allyson, Elizabeth Taylor (na sliki). Film pa ne dosega kvalitete Cukorjeve verzije iz leta 1933. lEMž m mmmm MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 Soul of MTV; 18.30 Musič Non Stop; 20.00 Bon Jovi: Past, Present & Future; 20.30 Večer s skupino Bon Jovi; 22.00 Greatest Hits; 00.00 Hit list UK; 02.00 Video; 03.00 Nočni video SKVONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The PyramidGame; 12.00 SallyJessyRaphaei; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Barnaby Jones; 15.00 The Rhineman Exchange, 2. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 Paradise Beach; 20.00 Rescue; 20.30 Growing Pains; 21.00 Vse razen ljubezni; 21.30 Designing VVomen; 22.00 Melrose Plače; 23.00 Star Trek 00.00 Nedotakljivi PRO 7 04.50 Serije, ponovitve; 09.20 Ponos in strast, pon. am, pustot filma; 11.35 Vse čisto normalno; 12.05 Roseanne; 12.35 Tisoč milj prahu; 13.35 Superpoiicistka v New Voku, ital. komedija; 17.00 Risanke; 18.25 Srčni fant in dve dami; 18.55 Ulična poznanstva; 19.25 Roseanne; 20.00 Poročila; 20.15 Mike Hammer-Umor ne zadostuje, am. Iv film; 22.15 TJ, Hooker; 23.15 Friday Fo-ster-V mreži črnega pajka, am. kriminalka; 00.45 Poročila PREMIERE 07.00 Romeo; 08.00 Lepota brez meja; 08.45 Zdravnik-navaden bolnik 10.45 Sence preteklosti; 10.55 Hardh Funny; 13.15 Kino '93; 15.10Tom Sawyer in Huckleberr/ Rnn- Vrnitev v Hannibal, am. kriminalka; 16.45 Tina Turner-Koncert v Phoenixu, Arizoni; 17.45 Nevestin oče, am. komedija; 19,30 Dirk Bach Show; 20.15 Smrtonosni spomini, am. tv srhljivka; 21.45 Miss Arizona, ital,-madž. film; 23.40 American Football NFL' 00.40 Boomer-Napad na Hollywood SATI 09.05 Ponovitve senj; 13.10 Doktor Trapper John; 14.10 Sosedi; 14.40 Vesoljska ladja Orion; 15.40 Vesoljska ladja Enterprise; 16.45 Tvegaj!; 17.20 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Pet krat Pet; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Zlata parada popevk' 21.10 Z-govorimo o zločinu, magazin; 22.00 Ugovarjam!; 23.00 Spie- glova TV reportaža; 23.40 Electric Blues, zadnji del britanske erotične serije; 00.50 Ponovitve EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Golf, letni pregled; 11.00 Atletika, SP iz Stuttgarta; 13.00 Eurogol, magazin; 14.00 Avtomobil, Nascar serija; 15,00 Euro-fun, tedenski magazin; 15.30 Hokej; 17.00 Ameriški nogomet; San Diego Chargers-Miami Dol-phins; 18.30 Eurogol, magazin; 19.30 Športna poročila; 20.00 MotoSport, rally Pariz-Dakar, vrhunci 1. etape; 23,00 Boks, dvoboji profesionalcev; 00.00 Snooker; 01.00 Športna poročila RIL 09.10 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Čas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Družinske vezi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Co-lumbo: Počivaj v miru, gospa Columbo, am. tv kriminalka; 22.15 Quincy; 23.10 Umor je napisala; 00.10 Lov - Morilska igra, am. akcijski film SKY MOVIES PLUS 15.00 Man About The House; 17,00 For Your Eyes Only; 19.10 Once Upon A Crime; 21.00 The Bear; 23.00 Defenseless MOVIE CHANNEL 15.00 Vabba-Dabba Doo Celebration; 17.00 The Magic Snovvman; 18.50 Fried Green Toma-toes; 21.00 The Addams Family; 23.00 For The Boy$ FILMNET + 14.00 Sueen: We Will Rock You; 16.00 K-TV; 18.00 Genghis Khan, am. pustot film; 20.10 The Two Jakes; 22.25 The Cocaine Cartei SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 EJanašnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 Eco Record; 20.CO Prva oseba; 21.00 Showcase; 22.00 Poročila; 22.30 Gospodarstvo; 22.45 Market Wrap; 23.00 Show, vodi Jay Leno CNN 05.00-22.00 VVotld News; 06.30 MoneyUne; 10.30 VVorid Report; 11,30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King Li-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 VVorid Business To-day; 20.00 International Hour; 22.00 VVorid Business Today Update; 22.30 Shovvbiz Today JiADlO Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11,00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13-lh; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17,00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Premiere; 21.50 In-termezzo; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Liter, nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Gospodarski vestnik; 8,40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: šolstvo; 17.50 Šport; 19.30 Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasba; 10.05 Sodobna umetnost; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Izbrali smo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 16.55 Naj narodi pojo; 18.00 Koncerti; 19.33 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni pr. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9,00 Servisne informacije; 9.15 Utrinki, zanimivosti; 9.45 iz odvetnikove pisarne; 11.00 Hladno, toplo, vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Kaj je novega?; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.35-lz kulturnega sveta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 iz kulturnega sveta, 2. del; 19.00 Dnevnik; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala RK. psihologom; 9.45 Po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 11.00 Randevous 12.00 Souve-nir d'ltaly; 13.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Kramljanje; 16.00 Ob 4.; 18.00 Souve-nir d'ltaiy; 18.45 Sledimo ritmu; 20.00 Nočni pr. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.30 Loto; 8.15 Napoved; 9.25 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Anketa, 18.15 Tema tedna; 20.00 Labirint znanja; 21.30 Ta nori torek; 1.00 Sat. progr. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 17.50 Koristne informacije; 18.50 Radio jutri. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 20.00 Študij in glasba; 21.00 Kulturno umetniški program. Radio Študent 11.00 Vžig; 12.00 Kondicija dvojiškega sistema; 14.00 OF; 17.00 Joculator; 17.30 Technica elaboratom; 19.00 Tolpa bumov: 2227 - Stripcore; 20.00 Un-derground International; 21.00 Hard'n Heavy; 24.00 Sat, Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Skozi tančico molka; 8.30 Soft mušic; 9.00 Iz studia z vami, 9.15 Odprta knjiga: Svinja (P. Voranc, pripoveduje Štefka Drolc); 10,30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Božične pesmi; 13.201 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val: Gastronomik-viz; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simfonični orkester RTV Slovenija; 18.00 Božanska komedija: Pekel (prevod in priredba A. Capuder, r. S. Verč, 13. del); 18.40 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.45 Ulica velikih vrtov; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.40 Igrajte z nami; 8.50 Dobro ju-\ta> otroci; 9.05 Razgovor s Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Paf boom; 18.30 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. C E LJE / »LASTNINJENJE« LOGATEC / KULTURNA DEDIŠČINA POSTOJNA / ŠOLSTVO Stanovanja za gotovino Djuro V. prodajal družbena stanovanja podjetja v stečaju Notranjski vinjena identiteta Konec zapletov pri plačilu prevozov Občina je hotela prihraniti pri šolarjih Čeprav je imelo celjsko podjetje Industrija in trgovina Celje (ITC) že nekaj Časa zaposlenega le enega delavca, direktorja, zdaj pa je v stečaju, je vendarle poslovalo. Tudi nezakonito. Direktor Djuro V. si je namreC kar po svoje razlagal pravico najemnikov itecejevih stanovanj do odkupa po znižani ceni. V nekaj vec kot dveh letih je tako s tremi interesenti sklenil pogodbe o odkupu, nato pa hotel denar kar sam pobrati. Ze res, da je imel ITC že od oktobra 1991 blokiran žiro raCun, toda direktorjevi posli so bili tako nenavadni, da ga bodo slejkoprej morali v roke vzeti sodniki. Direktor ITC je tako s prejšnjim direktorjem L. E. avgusta 1991 sklenil pogodbo o odkupu družbenega stanovanja za znesek 898.000 tolarjev in Čeprav L. E. kupnine ni nikoli poravnal, mu je Djuro V. hotel omogočiti, da bi se L. E. lahko vknjižil kot novi lastnik stanovanja. Letos julija je enako pogodbo sklenil še z gospo M. J. in ta mu je avgusta in septembra v vec obrokih denar izplačala kar v gotovini in na roke. Djuro V. pa tega ni prikazal v poslovnih knjigah podjetja. Malce teže se je za odkup družbenega stanovanja za gotovino dogovoril z gospo S. S., ki mu je najprej v gotovini izplačala 57.000 tolarjev, preostalega dela kupnine 682.000 tolarjev pa ni hotela izročiti kar direktorju ITC in je denar nakazala na blokiran žiro raCun preko SDK. Brane Piano Novi stenski koledar za leto 1994, ki ga je v prednovoletnih dneh v nakladi 4000 izvodov izdala logaška krajevna skupnost Naklo, je tokrat posvečen stavbarstvu Notranjske. Svojevrstno kulturno dediščino te, doslej nekoliko zapostavljene, slovenske pokrajine, ki se vse do današnjih dni ohranja v urbanih naseljih, graščinah, cerkvah, utrdbah in preprostih notranjskih domačijah, so avtorji v sliki in besedi predstavili skozi Časovni pregled značilne arhitekture notranjske krajine in njenih posebnosti. Avtorji so posegli tudi na obrobje teh vplivov, ki jih je moc najti v nekdanjih naseljih Vrhnike, Ajdovščine, Idrije - tja do Postojne in Ilirske Bistrice. Različni vplivi, ki so se skozi stoletja prepletali ob pomembni prometnici na poti proti morju in v nasprotni smeri, so v teh krajih do današnjih dni zapustili svojevrsten pečat večtisočletne »furmanske« tradicije, številnih obrambnih utrdb, cerkva in naselij ter zgradb v značilni arhitekturi, ki je skozi stoletja nastajala v teh krajih. Logaški koledar je plod večmesečnih priprav in zbiranja gradiva, ki jo je opravila posebna strokovna skupina pod vodstvom prof. dr. Petra Fistra. V seriji tematskih koledarskih izdaj pa vsako leto posvečajo največ pozornosti spoznavanju značilnosti in lepot Notranjske v želji, da bi ji v slovenskem prostoru povrnili identiteto nekdanje slovenske pokrajine. Roman Bric Odločitev občinskega sekretariata za družbene dejavnosti, da z začetkom letošnjega šolskega leta občina ne bo veC plačevala avtobusnih prevozov tistim šolarjem, ki se od doma v šolo vozijo manj kot štiri kilometre, je med njihovimi starši in učitelji povzročila precej razburjenja pa tudi zaskrbljenosti. Prav zaradi tega so ukrep, s katerim so v občinskem proračunu hoteli prihraniti nekaj tolarjev, že z nov-mebrom odpravili. Po zakonu o osnovnih šolah je občina iz sredstev občinskega proračuna dolžna plačevati stroške prevoza le tistim vozačem, ki se v osnovno šolo vozijo iz krajev, oddaljenih vec kot štiri kilometre. Tistim, ki so oddaljeni manj, prevoza torej ni dolžna plačevati, kljub temu pa je v večletni dosedanji praksi v tej občini- veljalo, da so iz proračuna prispevali polovico denarja tudi za »polvoza-Ce«. Drugo polovico cene pa so bolj ali manj redno plačevali njihovi starši. Nepričakovani ukrep občine je povzročil, da so nekateri avtobusni prevozniki šolarje prevažali kar zastonj, saj šole denarja od staršev niso zbrale. Drugi prevozniki pa otrok brezplačno niso hoteli voziti, zato so uCenci (Ce jih v šolo niso peljali starši) največkrat krenili na pot kar peš. Ker gre v veC primerih za glavne ceste brez pločnikov (Rakitnik - Prestranek, Drskovče, Parje -Pivka), ki so za mlade pešce še kako nevarne, so na občini kmalu doumeli, da je problem resen in zelo nevaren in da je boljše Cim prej zaCeti znova plačevati. Sicer pa prevozi Solarjev predstavljajo razmeroma velik strošek za nekatere občinske proračune. V postojnski občini bodo letos zanje morali odšteti blizu 25 milijonov tolarjev, kar pomeni 7, 5 odstotka vseh sredstev za družbene dejavnosti. Od 2322 osnovnošolcev v občini se jih v šolo vozi 520 oziroma 22, 5 odstotkov. Kljub temu pa občina sodi med tiste v Sloveniji, ki za prevoženi kilometer plačujejo najmanj, in sicer 62 tolarjev. Takšna cena pa je tudi posledica dolgotrajnih pogajanj med prevozniki (Avtopromet Gorica, Slavnik Koper in zasebni prevoznik) in občinskim sekretariatom. (M. G.) GORNJA RADGONA / ELRAD NEGOVA / NOVA ŠOLA JESENICE / GOSTINSTVO Bodo po stečaju podjetja delavci ostali na cesti? Malica na šolskem hodniku Za gradnjo nove šolske stavbe bi potrebovali 120 milijonov tolarjev Zaradi težav nov odlok o delovnem času v lokalih Nezaupanje se je naselilo v vse pore ljudi. Zadnje serije afer, divjih privatizacij in vseh mogočih malverzacij so prav gotovo vplivale na dejstvo, da so poslanci na seji občinske skupščine odločno zavrnili ponujeno pomoC za ohranitev uspešnih enot delniške družbe Elrad, ki je pred stečajem. Po določenem odporu poslancev občinske skupščine je predsednik vlade Miha Vodenik po predhodnem posvetovanju z drugimi elani Izvršnega sveta z dnevnega reda umaknil predlog, da bi z občinskim prispevkom 1, 5 milijona tolarjev iz Elrada, ki je v stečaju, ustanovili novo podjetje, v katerem bi zaposlili 230 delavcev. Kot se je pokazalo, so se poslanci najboli bali, da se ne bi ujeli v kako zanko morebitnega nezakonitega lastninjenja, zato bo v El-radu 230 delavcev (pred dnevi, ko so delah zadnjikrat, jih je bilo skupaj blizu 600) ostalo brez dela. Ob informaciji o lastninjenju Radgonskega sejma in oh vseh mogočih interpretacijah o lastnikih je znano le, da se s primerom ukvarjajo tudi inšpekcijske službe SDK, UNZ in druge. Boris Hegediiš Krajevna skupnost Negova sodi med najbolj nerazvite KS v občini Gornja Radgona. NajveCji problem je dotrajanost zgradbe osnovne šole. Tam se v dveh izmenah od sedme do 17 ure gnete 180 otrok iz Negove in okoliških vasic. Del pouka poteka v poslopju iz leta 1783, del pa v stavbi iz leta 1905. Zato se je vlada občine Gornja Radgona odločila za zidavo nove šole. Predstavila je že svoje nadte za prostorsko razširitev negovske šole, zdaj pa pričakujejo, da jih bo občinski parlament potrdil. Ce se to zgodi, v kar nihče ne sumi, bodo dela ste- kla že maja prihodnjega leta. Po besedah Miha Vodenika, predsednika radgonske vlade za ta objekt, bi do začetka šolskega leta 1995/96 potrebovali približno 120 milijonov tolarjev. 2e v proračunu za prihodnje leto je v Gornji Radgoni predvidenih trideset milijonov tolarjev, v naslednjem letu pa naj bi občina zagotovila dodatnih 29 milijonov. 7, 5 milijona naj bi prispevali starši učenčev ter drugi krajani tega šolskega okoliša, ostalo pa nAj bi prispevala država. »Za delo in za ostale skupne dejavnosti so pogoji obupni. Zato zdaj pričaku- jemo izgradnjo nove stavbe, v kateri bi bilo 1200 kvadratnih metrov novih površin. To bi uporabili za uCence na predmetni stopnji, razredni pouk pa bi ostal v stari stavbi iz leta 1905. Ostati pa bo morala tudi zgradba stara 210 let, ker je spomeniško zaščitena. Poleg uCilnic naj bi v novi stavbi dobili tudi kuhinjo z jedilnico, kajti sedaj otroci malicajo stoje na hodniku. Poleg pa bi še bila knjižnica, ki bi bila namenjena tudi krajanom,« nam je povedala ravnateljica negovske šole Dragica Staro-vastnik. Oste Bakal Na pobudo jeseniškega izvršnega sveta so na Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo občine Jesenice pripravili osnutek novega odloka o poslovnem Času na področju gostinstva in turizma v občini. Nov odlok bistveno ne spreminja delovnega Časa posameznih gostinskih lokalov, razen tega, da se pri tem pojavljajo nekatere nove oblike, kot so specializirane okrepčevalnice in penzioni, nekatere pa so izpuščene kot na primer bifeji. V novem odloku so predlagane tudi nekatere dopolnitve, kot je delovni Cas gostinskih vrtov, ki naj bi bil enak kot delovni Cas gostinskega obrata, h kateremu vrt sodi, nočnih barov v sklopu hotelov, gostinskih obratov v stanovanjskih objektih in ostalo, Cesar prejšnji odlok ni vseboval. Člani izvršnega sveta so omenjeni osnutek odloka sprejeli, vsi pa so se strinjali, da je bil nov osnutek o delovnem Času različnih lokalov v občini nujen, saj se je v zadnjem Času zlasti v središču Jesenic pojavljalo vse veC težav, ki so se nanašale prav na tiste lokale, ki imajo neprimeren delovni Cas.'Osnutek odloka mora potrditi tudi občinska skupščina. Mateja Faletič Skrivnostna novoletna stojnica MARIBOR - Stojnice na mariborskem novoletnem sejmu so opremljene s tablicami, na katerih je ime oziroma podjetje prodajalca. Ena izmed stojnic pa ima to ime napisano dokaj skrivnostno. Le majhni CrM V in Z ter velik napis Slivnica. Za stojnico, ki ponuja okrasne aranžmaje in poslikane svilene rute, pa so običajno trije mladi fantje in njihov vzgojitelj ali vzgojiteljica. Ko jih vprašam, od kod prihajajo, pojasnijo, da iz Vzgojnega zavoda Slivnica. In Čeprav deluje njihova tabla skrivnostno ali skorajda sramežljivo, nimajo nic proti, Ce njihovo dejavnost predstavimo v Republiki. V Vzgojnem zavodu Slivnica pri Mariboru je namreC okoli 30 mladoletnikov, starih od 15 do 19 let. Večina jih je v zavodu zavoljo vzgojnega ukrepa sodišča (za dobo od šest mesecev do treh let), slaba Četrtina pa zavoljo socilanih razmer. Fantje so že pred dvema letoma ugotovili, da lahko koristno izrabijo prosti Cas, poleg tega pa še kaj zaslužijo za poletni oddih na morju. V hortikulturnem krožku so pod vodstvom vzgojiteljice Zdenke Rojc pričeli izdelovati okrasne božične in novoletne aranžmaje. V okolici zavoda je namreC na voljo veliko rastlinja, ki ga lahko naberejo, posušijo, v decembru pa ga posrebrijo in pozlatijo. Njihovi aranžmaji so iz naravnih materi- alov - z izjemo dodanih sveC in papirnatih pentelj. Sprva so aranžmaje imeli le za darila in kakšno priložnostno prodajo znotraj zavoda, letos pa jim je kramarski sejem brezplačno odstopil stojnico nasproti Skol-bara. Ponudbo aranžmajev so dopolnili še s svilenimi ruticami. Kupijo bele rutice, nato pa jih ročno poslikajo. Pravijo, da jim prav za lepe pisane rutice marsikdo izreCe kak vzpodbuden kompliment. Sicer pa marsikateri mimoidoči vpraša, od kod prihajajo, in vsakomur lepo povedo, od kod so. Ljudje jim običajno reCe-jo, naj vztrajajo na takšni poti. Pohvalijo se tudi radi, da so si znanje za pripravo okrasnih aranžmajev pridobili tudi med obiskom razstave v Volejem Potoku. Janko Štruc NOVO MESTO Tokrat sneg ni presenetil cestarjev Po podatkih meteorološke postaje v Novem mestu ga je do včeraj zjutraj zapadlo 39 cm. Ob temperaturi malo pod ničlo še vedno sneži, vendar se moker sneg poseda. Večjih težav tokrat sneg ni povzročil, razen škode, ki jo lahko pričakujejo sadjarji zaradi lomljenja vej. Zimskih služb in ostalih udeležencev v prometu tokratni sneg ni presenetil, saj so cestarji ponoči vse lepo očistili, tako da so zdaj normalno prevozne. Trenutno zaradi tega ne prihaja do zastojev, avtobusi vozijo brez zamud, po podatkih UNZ Novo mesto tudi ni prišlo do večjih nesreC. Najbolj se snega veselijo otroci, ki so zaCeli s počitnicami in v smučarskem centru na Gačah, kjer je zapadlo 60 centimetrov snega, tako da so spet pognali naprave. (J. Z.) NOVICE S CELJSKEGA Načrt izkopa dosežen VELENJE - Do božičnih praznikov, ko so izpolnili letošnji načrt izkopa premoga, so v Rudniku lignita Velenje nakopali tri milijone 950 tisoč ton lignita. Večji del je šel v šo-stanjsko termoelektrarno, manjši pa v prosto prodajo. Tudi prihodnje leto naj bi v Šaleški dolini nakopali okoli štiri milijone ton lignita. (B. P.) Božiča ni več MOZIRJE - Na četrtkovem zasedanju so poslanci mozirske skupščine izrekli nezaupnico predsedniku občinskega izvršnega sveta, Alfredu BožiCu, in s tem vsej mozirski vladi. Tako je občina, ki jo že dalj Časa vodi kar vršilec dolžnosti župana, zdaj ostala tudi brez vlade. Za nezaupnico Božiču so se poslanci odločili kljub temu. da mu še niso dokazali nedovoljenih poslov, v katere naj bi bil vpleten. Prevladalo je prepričanje, da mandatar, ki ze dve led niza sume drugega za drugim na svoj rovaš, ne more vec uživati njihovega političnega zaupanja (B. P.) Glin na poti rešitve CELJE, NAZARJE - Gorenju Glin - lesni industriji iz Nazarij - je na celjskem sodišču uspela prisilna poravnava dolgov z upniki. Temu sta sicer nasprotovala velenjsko Gorenje in tamkajšnja Ljubljanska banka, toda za poravnavo je bila večina izmed 138 upnikov, la jim Glin dolguje 25 milijonov mark. Tako se je Glin za zdaj izognil stečaju, saj mu bodo upniki polovico dolgov odpisali, drugo polovico pa bo skupaj z obrestmi moral povrniti v letu dni. Direktor holdinga Glin Jote Korber je z dogovorom zadovoljen, saj po njegovem Glin in njegova hčerinska podjetja lahko izplavajo iz težav. Imajo namreč zanimive proizvodne programe, v letu dni so število zaposlenih zmanjšali s 1100 na 800, zadnje tri mesece pa so poslovali brez tekočih izgub. Pri nujni dokapitalizaciji holdinga in šestih dmžb pa si želijo vec pomoči Sklada za razvoj, Iti je njihov lastnik. (B. P.) f F Kultura na barvnih straneh, štiri strani gospodarstva, več strani tržaške in goriške kronike, rubrike, znanje, razvedrilo... Veste kaj berem? Primorski, moj dnevnik! i J 1 r. \ >■ , ;?! 11 •mmm ■ \ . j w. w»liipiliWWI|ipwiWHBWWWWWI|i /Mmoireki K ^>0^ «« • obN\aau\s ‘m as -M r . . ■ .h, 'httanmmu*' :* Pt%V > *r 1 # L oNIKOM VSM^lS DA«! udi letos bo prednaročnina na Primorski dnevnik ostala nespremenjena - 300.000 Ur , kljub podražitvi časopisov. S prednaročnino boste torej prihranili 150.000 Ur in imeli možnost, da objavljate še naprej vaše čestitke in male oglase brezplačno. Naročnike čaka letos še dodatno presenečenje: lepa slovenska knjiga. Za vse novoporočence v letu '94 bo naročnina brezplačna. Cena naročnine 300.000 bo veljala, le če se naročite do 31. januarja 1994. Naročnino lahko vplačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri vseh raznašalcih ter v vseh slovenskih bančnih zavodih. Primorski dnevnik GRAFICENTER Moj dnevnik. NOGOMET / DOSLEJ V AMATERSKIH PRVENSTVIH IZBOR / V LJUBLJANI Naše enajsterice doslej s spremenljivo srečo Kaj menijo nekateri naši nogometni funkcionarji Derbijev tudi letos ne manjka, (na sliki KROMA dvoboj Zarja - Vesna) Nogometna amaterska prvenstva se poCasi bližajo koncu prvega dela. V promocijski, prvi in drugi ligi manjkata še dve koli, medtem ko je prvi del prvenstva v tretji ligi že konCan, vendar mora Breg Se odigrati zaostalo srečanje s Servolo 9. januarja. Sedaj so na vrsti počitnice, ki bodo trajale do 9. januarja. Toda že 6. januarja bo na sporedu tekma osmine finala deželnega pokala med Vesno in Bregom. Si-tuacja naših enajsteric, gledano v celoti, ni najboljša: Juventina, Primorje, Gaja in Dolina so v spodnjem delu lestvice, na drugi strani pa se Zarja, Vesna in Sovodnje potegujejo za vrh. Ostale ekipe: Kras, Primorec, Breg in Mladost pa niso v celoti izpolnile napovedi izpred prvenstva. Za kratek komentar o trenutni situaciji smo povprašali nekatere predstavnike slovenskih ekip, enega za vsako ligo. Postavili smo jim naslednja vprašanja: 1. Kako ocenjujete dosedanje rezultate svoje ekipe? 2. Kaj menite o ostalih slovenskih enajstericah? 3. Kakšne so vaše želje in napovedi za prihodnje leto? Dario Kante (predsednik Primorja); 1. Naše prvenstvo ni preveč pozitivno in zaradi stalnih poškodb nismo nikoli nastopili v popolni postavi, kar je brez dvoma vplivalo na rezultate. 2. Mislim da je Juventina solidna ekipa, ki ne bi smela imeti težave, da ostane v ligi, kljub kazni. Glede Zarje in Vesne smatram, da bosta ekipi protagonista prvenstva. Vendar morata za napredovanje pokazati kaj veC, morda morata.biti celo dva razreda pred drugimi. Glede druge amaterske lige pa je Primorec solidna enajsterica, Kras pa igra preveč nihajoče. 3. Upam da se bomo rešili, kar bo brez dvoma lažje, Ce nas ne bodo stalno pestile poškodbe. Na sreCo so pri mladinskem nogometu uspehi boljši. Izkazalo se je, da je politika združevanja edina možna pot in po tej poti moramo nadaljevati. Franc Cattonar (predsednik Vesne): 1. Do sedaj je bilo prvenstvo uspešno, saj smo se vedno obdržali pri vrhu. 2. Zarja je solidna ekipa, ki morda še ni pokazala vsega potenciala. Glede drugih slovenskih ekip pa moram reci, da jim sledim le po Časopisu in zato ne bi mogel oceniti njihovih rezultatov. 3. Upam, da bo v naslednjem letu konCno nared igrišče v Križu, tako da nam bo uspelo sestaviti tudi mladinsko ekipo, kar je nujno potrebno za obstoj društva. Gianni Marson (predsednik Sovodenj): 1. Zelo sem zadovojen z našimi dosedanjimi rezultati, prvenstvo je bilo doslej zares uspešno. 2. Mislim, da Gaja ni tako slaba ekipa, kot kažejo rezultati, npr. proti nam so igrali zelo dobro in mi smo se morali pošteno namučiti, da smo zmagali. Mladost je pričela prvenstvo dobro, nato pa se ji je nekaj zataknilo. Juventina bo imela nekaj težav zaradi penalizacije. 3. Za naslednje leto želim, da bi nadaljevali po tej poti, kar bo veC, bo dobrodošlo. Silvester Koren (načelnik nogometne sekcije Brega): 1. Prven- stvo je za nas negativno, saj smo mislili, da bomo z lahkoto odpravili vse nasprotnike, a smo se motili. 2. O Dolini, ki igra v naši skupini, imam le pohvalne besede. Za ostale slovenske ekipe pa mislim, da zmore Mladost veC, medtem ko me je Zarja navdušila in mislim, da delajo pri društvu vsi zelo dobro. Primorec in Kras bi brez dvoma zmogla kaj veC, medtem ko je razvidno iz rezultatov, da pri Primorju nekaj ne gre. 3. Trenutno preživljamo pri sekciji kritične trenutke, a vsi si prizadevamo, da bi prebrodili te težave. Glede mladinskega sektorja pa imam le pohvalne besede. Združevanje, samo na mladinskem področju, je gotovo pozitivna pobuda, zato želim, da bi nadaljevali po tej poti. Edvin Bevk Športnika Slovenije sla lqor Majcen in Brigita Bukovec LJUBLJANA - Plavalec Igor Majcen in atletinja Brigira Bukavec med posamezniki, kanuisti na divjih vodah 3 X Gl v individualnih ekipnih športih in rokometna reprezentanca Slovenije v ekipnih športih so slovenski športniki leta 1993, ki so jih slovesno proglasili v ljubljanskem Cankarjevem domu. Posebno priznanje za življenjsko delo pa je kanuistu Andreju Jelencu ob koncu njegove kariere izročil predsednik Društva športnih novinarjev Slovenije Oto Giacomelli. Športnike leta je izbral izvršni odbor DSNS. Lanskoletna dobitnika priznanja za športnika med individualnimi ekipnimi športi, veslača Iztok Cop in Denis Zvegelj, sta najboljše v letu 1993 razglasil ekipo kanuistov v slalomu na divjih vodah, ki jo sestavljajo Simon Hočevar, Boštjan Žitnik in Jože Vidmar. Omenjena trojica je na svetovnem prvenstvu v Mezza-ni osvojila zlato kolajno. Igor Majcen Nominirani so bili še kegljači mariborskega Konstruktorja in ponovno tudi letos Iztok Cop in Denis Zvegelj. Najboljšo ekipo v kolektivnih športih je razglasil kapetan lanskoletnih dobitnikov, košarkarske reprezentance Slovenije, Peter Vilfan, in sicer rokometno reprezentanco Slovenije, ki je na saredozemskih igrah v Franciji osvojila bronasto odličje, v boju za laskavi naslov pa so bili še košarkarji Smelta Olimpije in reprezentanca. Brigita Bukovec Strelca Rajmunda Debevca je kot športnika leta nasledil Igor Majcen, ki si je na EP v Sheffieldu v disciplini 1500 metrov priplaval bronasto kolajno. Ljubljanski plavalec je bil na SI drugi, na prvem SP v kratkih bazenih v Palma de Mallorci pa je zasedel peto mesto. Najhujša Majcnova tekmeca sta bila kanuist Andrej Jelenc in Rajmond Debevec. Kegljačica Ma-rika Kardinar je za najboljšo športnico leta 1993 razglasila atletinjo Brigito Bukavec, ki je v teku na 100 metrov z ovirami na sredozemskih igrah osvojila zlato, na SP v Stuttgartu pa se je uvrstila v polfinale. Posebno priznanje ob koncu športne kariere je prejel Andrej Jelenc, ki je na SP v minulih desetih letih osvojil devet kolajn, med njimi sta bili tudi dve zlati. Jelenc se je v imenu dobitnikov zahvalil za priznanja. V izboru so šteli rezultate od decembra 1992 do decembra 1993, najveCji uspehi alpskih smučarjev pa so uspešna najava dosežkov športnikov za leto 1994. Priznanje tudi za S. Kokorovca Naš najboljši športnik. Poletov kotalkar Samo Koko-rovec je dobil še eno priznanje. V ponedeljek je namreč v Ljubljani prejel plaketo Športne zveze Slovenije, ki jih ta podeli najuspešnejšim športnikom in trenerjem minule tekmovalne sezone. Priznanje je prejel tudi trener Boletovega kotalkarja Peter Brleč. Poseben sprejem za naj- I boljše slovenske športnike in njihove trenerje je priredil tudi predsednik republike Slovenije Milan j Kučan. KOŠARKA / NA TURNIRJU »E. CERNICH« S tržaško reprezentanco tudi Oberdan in Uršič Laskavo priznanje za oba Borova igralca Pokrajinska košarkarska reprezentanca Trsta je premočno zmagala na tradicionalnem kadetskem turnirju za memorial E. Cernich. S tržaško selekcijo sta nastopila tudi Borova košarkarja Tom Oberdan in Marko Uršič. Tržaška vrsta je v polfinalu premagala reprezentanco Pordenona s 101:86 (39:37), v finalu za 1. mesto pa še goriško postavo s 121:90 (56:58). Na prvi tekmi je Oberdan dosegel 6, Uršič pa 2 točki. Oba pa sta igrala po približno 15 minut. Na drugem srečanju sta oba naša košarkarja stopila na igrišče v drugem polčasu in igrala po 10 minut. Oberdan je dosegel 5, Uršič pa 2 točki. Naj dodamo, da je tretje mesto na tem turnirju Tom Oberdan osvojil Pordenon, ki je v malem finalu odpravil videmsko selekcijo z 99:71. Za najboljšega košarkarja turnirja so izbrali Porde-nonCana Piccina, najboljši strelec pa je bil Goričan Nanut (60 točk). Za oba naša predstav- Marko Uršič nika je bil nastop na tem turnirju lepa izkušnja in seveda tudi lepo priznanje. Njun izbor v pokrajinski selekciji je obenem tudi laskavo priznanje za Borovo društvo in za vso našo košarko. KOŠARKA / TURNIR V MADRIDU Spodbudna igra Stefanela Dejan Bodiroga najboljši igralec Dobro se je obnesel tudi Jon Budin Košarkarji tržaškega Stefanela se vračajo iz Madrida s pomembnim drugim mestom, ki so ga osvojih na velikem mednarodnem turnirju, na katerem so nastopih še domači ekipi Real in Estudiantes ter brazilsko izbrano moštvo. Po zmagi prvi dan proti Estudiantesu (88:86) je tržaško moštvo v 2. kolu izgubilo proti ekipi Brasilian Ali Starš s 76:87. V 3. kolu pa so Tanjevičevi fantje premagali kar eno najboljših ekip v Evropi sploh, madridski Real, s katerim igra tudi slavni Sabonis, s 96:86. Za najboljšega igralca turnirja so izbrali »stefa-nelovca« Dejana Bodirogo. Turnir je presenetljivo osvojila brazilska selekcija, ki je povrhu nastopila še brez svojega najboljšega predstavnika Oscarja Schmidta. S tržaško ekipo je igral tudi Jan Budin, ki se je lepo odrezal. Na prvi tekmi proti Estudiantesu je dosegel 6 točk, proti brazilski izbrani vrsti je dal tri točke (met za tri), proti Realu se sicer ni vpisal med strelce, startal pa je kar v prvi peterki. Po prvenstvenem porazu v Milanu z Recoarom je marsikdo zavihal nos, Ceš da ni priporočljivo igrati na turnirju v Madridu, saj so igralci že dovolj utrujeni. Po zelo dobrem nastopu na tej prireditvi pa je moštvo dobilo novega elana za izredno pomembno prvenstveno srečanje proti Buck-lerju, ki bo v četrtek, 1. januarja ob 15. uri. Za to tekmo vlada seveda v Trstu veliko zanimanje. Predprodaja vstopnic bo v Trstu, v komercialnem centru »II Giulia« v sredo, 29. in v Četrtek, 30. t.m. od 10.00 do 19.00 in v petek, 31. t.m. od 10.00 do 16.00. Deželni stage v Zgoniku Jutri se bo zaključil tridnevni deželni stage v namiznem tenisu. Sklical ga je deželni selektor Matjaž Šercer, ki je izbral na osnovi aktualnih lestvic najperspektivnejše predstavnike dežele, žal pa se iz videmskega in goriškega konca vabilu ni odzval noben povabljenec. Na skupnih treningih tako sodeluje le petnajst igralcev in igralk iz tržaške pokrajine med katerimi zasledimo veliko število iz Krasa, ki so doslej segali po medaljah na deželnih preizkušnjah (Andrea Radini, Peter Santini, Ivana Stubelj, Bojan Si-moneta, Daša Bresciani, Jasmin Kralj, Nina Milic, Gorazd Milic). Dalje predstavniki Bora Cunja: Elisa Columi, Jurij Vere in Mitja Bratoš, nekaj mest pa so zasedli še drugi klubi: San Giovan-ni iz Pordenona, iz tržaških Chiadina, Fin-cantierija in iz Gatto ne-ro. Naporni treningi so v zgoniški telovadnici od 9. do 17. ure, s premorom za kosilo. UJ.) Obvestila SPDT smučarski odsek prireja v januarju smučarske tečaje v Ra-vasclettu-Zoncolanu. Prijave in informacije pri P. Fachinu, tel. 634648, ali v uradu ZSSDI, tel. 635627. SZ JADRAN obvešča, da bodo med prazniki košarkarski treningi za letnike 1979/80/81 v telovadnici doma Ervatti pri BrišCikih od 16.30 do 18.00, v Četrtek, 30. t.m., v ponedeljek, 3.1.94 in v torek, 4.1. V sredo, 5.1. pa bo trening v Repnu od 15.30 do 17.00. Od petka, 7.1. bodo treningi po normalnem urniku. SZ JADRAN obvešča udeležence turnirja v Riminiju, da je zbor igralcev v ponedeljek, 3.1.94 ob 7.55 na železniški postaji v Trstu. Vlak odpelje ob 8.15, prihod v Rimini je predviden ob 14.08. Povratek v Trst bo v Četrtek, 6.1.94 ob 12.25 (na železniški postaji). _ PARIZ / DAKAR-PARIZ Cilj je letos Eurodisney Prevozili bodo 13 tisoč km PARIZ - Danes bo start ene izmed najbolj slikovitih motorističnih dirk na svetu, rallyja Pariz - Dakar - Pariz. Udeleženci te manifestacije bodo v 20 dneh prevozili skupno 13.379 km. Pot jih bo peljala po Franciji, Španiji, Maroku, Mavritaniji in Senegalu. Piloti bodo sklenili svoj trud 16. januarja, cilj pa bo v Eurodisneyu. Letos se bo rallyja skupno udeležilo le 265 vozil: 98 avtomobilov, 97 motociklov in 70 kamionov. Število nastopajočih se je od leta 1988 prepolovilo. Favoriti med avtomobilisti so letos Francoza Bruno Saby in Jean Pierre Fontenay ter Nemec Erwin Weber in Japonec Keknjiro Shinozuka. Ker tokrat ne bo na startu pilotov Yamahe France, so med motociklisti favoriti predstavniki Cagive, in sicer Italijana Edy Orioli in Ales-sandro De Petri, Spanca Carlos Mas in Jordi Arcarons ter Francoz Jean Christophe Wagner. ETAPE: 28.12.: Pariz - Bordeaux km, 835 km; 29.12.: Bordeamc - Granada, 1.130 km; 30.12.: Granada - Rabat, 615 km; 31.12.: Rabat - Agadir, 655 km; 1.1.94: Agadir -Tan Tan, 588 km; 2.1.: Tan Tan - Dahkla, 953 km; 3.1.: Dahkla - Nouadhibou, 570 km; 4.1.: Nouadhibou -Nouakchott, 485 km; 5.1.: Nouakchott - Dakar, 476 km; 6.1. : prost dan v Dakarju; 7.-8.1.: Dakar - Boutilimit -Atar, 1.160 km; 9.1.: Atar - Nouadhibou, 680 km; 10.- 11.1. : Nouadhibou - Bir - Anzarane - Tan Tan, 1.245 km; 12.1. : Tan Tan - Ouarzazate, 804 km; 13.1.: Ouarzazate -Melilla, 915 km; 14.1.: Motril - Chateau Lastours, 1.230 km; 15.1.: Chateau Lastours - Eurodisney, 958 km; 16.1.: Eurodisney - Champs Elysees - Eurodisney, 80 km. Dražen Petrovič najboljši košakar leta MILAN - Hrvat Dražen Petrovič in Rusinja Natalija Za-sulskaja sta dobitnika letošnjega »Euro-scarja«, priznanja italijanskega Športnega dnevnika »La Gazzet-ta dello Šport« za najboljšega košarkarja, oz. košarkarico v Evropi. Pri anketi je letos sodelovalo 125 košarkarskih strokovnjakov iz 28 držav. Za Dražena Petroviča, ki je letos preminul v tragični nesreči v Nemčiji, je bila to že Četrta zmaga na 15 izvedbah. Na drugo mesto se je uvrstil Toni KukoC, na tretje pa Arvidas Sabonis in Detlef Schrempf. NOGOMET / ANKETE Ba da ggio napovedal a bo ostal zvest Juventusu do 1.1997 \/ idealni svetovni enajsterici štirje Brazilci in trije Italijani TORINO - »Moja prihodnost je pri Juventusu. Z vodstvom kluba se dogovarjamo za podaljšanje pogodbe, verjetno do leta 1997,« razmišlja drugi dan po osvojitvi«zlate žoge« najboljši letošnji evropski nogometaš Roberto Baggio, ki je nasledil lanskoletnega zmagovalca Nizozemca Marca Van Bastna. Baggio je šele tretji italijanski dobitnik prestižne trofeje v zadnjih 38 letih. Pred njim je to uspelo le še Gianniju Riveri (1969) in Paolu Rossiju (1982), toda ob tem ne gre zanemariti dejstva, da je v zadnjih dvanajstih letih naslov desetkrat pripadel nogometašu, ki igra v najvišji italijanski ligi, od letošnjih sedmih -NBA / NA ZAHODU VODINEVVVORK, NA VZHODU PA HOUSTON-] LA Lakers in Boslon v globoki krizi Tokrat najuspešnejša David Robinson (Spurs) 46 točk in Kenny Smith (VVarriors) 41 Nekateri so že hudomušno komentirali, da je moštvo Houston Rockets v krizi, ker je zgubil kar dvakrat zapored prav v trenutku, ko se mu je ponujala priložnost, da izenači rekord začetnih zmag. Toda Rocketsi so v Los Angelesu spet zaigrali v velikem slogu in premagali Lakerse kar s 25 točkami naskoka. Zivljensko tekmo je odigral Kenny Smith, ki je z 41 točkami (16:24 pri metu iz igre) tudi izboljšal lastni »career high«. Se boljše od Smitha je zaigral David Robinson, ki je praktično sam poskrbel za zmago San Antonia na račun Bostona (peti zaporedni poraz). Temnopolti center Spursov je dosegel kar 46 točk, 9 skokov in še 5 blokad, pri Celticsih pa sta največ točk zbrala McDaniel (18) in Gamble (17). Izredno ize- načena in napeta vse d.o zadnje sekunde je bila tekma med Portlandom in Golden Statom, za določitev zmagovalca pa je bil potreben tudi podaljšek. VVarriorsi so potrdili, da želijo biti med letošnjimi glavnimi protagonisti in so se uveljavili z dvema točkama razlike. Sprewell je dosegel 33 točk, vedno boljše pa igra »rookie« Webber, ki je tokrat dosegel 24 točk. Tudi v Clevelandu so Cavaliersi Sele po podaljšku premagali Indiano. Daugherty je dosegel 27 točk, Priče pa 21 (7 v podaljšku). Cleveland je po seriji petih porazov zmagal Četrtič zapored, za Pacerse pa se nadaljuje Cma serija porazov, saj je Indiana zgubila vse štiri zadnje tekme. V New Jerseyu je domača ekipa kljub odsotnosti Colemana tesno premagala Atlanto, v dvobojih med slabšimi ekipami pa sta Miami in Denver premagala Sacramento oziroma Minnesoto. Izidi nedeljskih tekem: Lakers -Houston 93:118; San Antonio - Boston 99:85; Portland - Golden State 106:108*; Cleveland - Indiana 107:103; New Jersey - Atlanta 91:87; Miami - Sacramento 109:95; Denver - Minnesota 100:97. V Vzhodni skupini se za prvo mesto potegujejo New York (17 zmag in 6 porazov), Adanta (17-7) in Chicago (17-8), medtem ko preseneča slaba uvrstitev Indiane (10-15) in Detroita (8-16). Na Vzhodu pa so pri vrhu Houston (23-3), Seattle (20-3) in Phoenbc (18-5), presenečata Golden State (14-11) in Denver (12-13), vse nižje pa se potapljajo Lakersi (9-18). (V Jogan) najbolje uvrščenih pa jih igra v Italiji pet. KonCni vrstni red ankete, ki jo je med Časnikarji stare celine izvedel francoski tednik »France Football«, je naslednji: 1. Roberto Baggio (Ita, Juventus) 142 toCk; 2. Dennis Bergkamp (Niz, Inter) 83; 3. Erič Cantona (Fra, Manchester United) 34; 4. Alen Boksic eHrv, Lazio), 5. Michale Lau-drup (Dan, Barcelona) 27; 6. Franco Baresi (Ita, Milan) 24; 7. Paolo Maldini (Ita,. Milan) 19; 8. Emil Kostadinov (Bol, Porto) 11, 9. Stephane Chapuisat (Svi, Borussia Dortmund) in Ryan Giggs (Wal, Manchester United). Znani francoski športni dnevnik »L’Equipe« pa je vCeraj objavil tudi idealno svetovno enajsterico za leto 1993. V njej so trije italijanski nogometaši, največ pa je Brazilcev, ki sicer branijo barve evropskih klubov. Postava je naslednja: Peter Schmeichel (Dan, Manchester United), Jor-ginho (Bra, Bayern Miinchen), Rivardo (Bra, Pariš SainCGer-maine), Franco Baresi (Ita, Milan), Paolo Maldini (Ita, Milan), Michale Laudrup (Dan, Barcelona), Mauro Silva (Bra, La Coruna), Josef Guar-diola (Spa, Barcelona), Roberto Baggio (Ita, Juventus), Alen Boksic (Hrv, Lazio), Romario (Bra, Barcelona). Največ točk je prejel Italijan Paolo Maldini (90), sledita pa mu Romario (85) in Baggio (83). NOVICE Mike Gartner kot 6. v klubu 600 NEW YORK - Napadalec New York Rangersov Mike Gartner je v nedeljo na srečanju proti ekipi New Jersey Devils prispeval dva zadetka k zmagi Newyorčanov z 8:3 prispeval in tako kot šesti igralec v zgodovini NHL presegel mejo 600 zadetkov. Pred njim so se v »klub 600« vpisali še: Gordie Howe (801), Marcel Dionne (731), Phil Esposito (717), Boby Hull (610) in še vedno aktivni Wayne Gretzky, ki ima v letošnji sezoni vse možnosti, da po številu zadetkov premaga tudi legendarnega Howa. Wayne je doslej dosegel že 780 zadetkov, torej le 21 manj kot Gordie Howe. Sicer pa so Los Angeles Kings v gosteh premagali predmestne rivale Anaheim Mighty Ducks s 3:2, v floridskem derbiju pa je Tampa Bay v gosteh premagal floridske »Panterje« s 3:1. Poleg Gartnerja je v nedeljo najbolj blestel igralec St. Louisa Brendan Shanahan, ki je sam premagal Chicago Blackhawks, saj je dosegel vse tri zadetke, izid pa je bil 3:2 za St. Louis Blues. Ostali Izidi: Hartford VVhalers - Ottawa Senators 3:2, New York Islanders - Buffalo Sabres 4:3, VVashington Capitals - Pittsburgh Penguins 7:3. Sijajen dosežek mladih PARIZ - V zabaviščnem parku Disneyland se je končalo evropsko prvenstvo v pospešenem šahu za posameznike v starostnih kategorijah do 12 in do 14 let za dečke in deklice. Odigranih je bilo devet kol po švicarskem sistemu. Slovenski predstavniki so dosegli imeniten uspeh, saj se je v konkurenci 34 držav Helena Rižnar v kategoriji deklic do 14 let uspela uvrstiti na peto mesto, z malce vec sreCe pa bi gotovo stala na zmagovalnih stopničkah. Pri deklicah do 12 let je bila Darja Kapš odlična deveta, Uroš KavCiC v kategoriji dečkov do 12 let je končal na 11. mestu, Niko Praznik pa je v kategoriji dečkov do 14 let zasedel dvajseto mesto. Jeseničani so se ponovno okrepili LJUBLJANA - Enaintridesetletni napadalec kazahstanskega državnega prvaka Torpeda iz Ust Kame-nogorska in center prvega napada kazahstanske državne reprezentance Igor Beljajevski bo kot peti tujec okrepil vrste državnih prvakov, hokejistov Acronov Jesenic. Zaigral naj bi že 2. januarja na derbiju proti Celjanom v Mestnem parku, po vsej verjetnosti pa bo v prvem ruskem napadu zamenjal Konstantina RaCkova. Beljajevski je v sezoni 1992/93 za svoje moštvo, ki je na 5. mestu med 24 ekipami v višji ligi SND, odigral 42 tekem in ob 11 zadetkih prispeval še 15 podaj, kar ga je po učinku uvrščalo na tretje mesto v ekipi in na 14. mesto med centri v ligi Skupnosti neodvisnih držav. (P. B.) Zmagal Šved Hellman Grilc dižavni prvak KRANJSKA GORA - Vec kot uro in pol po predvidenem začetku druge vožnje veleslaloma za državno prvenstvo (do zamude je prišlo zaradi izpada električne energije) se je tekmovanje nadaljevalo. Zmagal je Šved Tobias Hellman (1:59.03) pred Grilcem (1:59.39) in Koblarjem (1:59.44). Četrto mesto oziroma tretje v državnem prvenstvu je osvojil Pavlovčič (1:59.65). Četrti v DP je bil Ravter (1:59.94), vodilni po prvi vožnji Jure Košir pa je na koncu s Časom 1:59.96 osvojil peto mesto. BILJARD / 5 KEGELJCKOV ZDA ’94 / VSEGA JE KRIVA NEUMNA 2GGA Biljardni asi spet za zeleno mizo Prvak Mannone, Žito, Belluta in Nocerino ponovno glavni favoriti Kvalifikacijski sistem ne zadene vedno v polno, mnoge velesile so ostale doma Najbolj bodo udeleženci pogrešali Angleže, proti katerim vsi rodi igrajo Najboljši biljardni igralci v disciplini 5 ke-geljckov so se takoj po božiču zbrali v Tarantu, kjer se že te dni merijo v prvi preizkušnji nove sezone. Lanska prva izvedba (deset preizkušenj in ma-ster za najboljših osem Uvrščenih) se je končala z zmago Italijana Salvato-reja Mannoneja, ki je v finalnem dvoboju na ma-stersu v Cannesu tesno premagal mladega argentinskega asa Gustava Žita. Na desetih kvalifikacijskih preizkušnjah se bo po izločilnem sistemu pomerilo kar 64 igralcev (lani 32), ki bodo vsakič prejeli točke za posamezne uvrstitve. Najboljših osem bo ob koncu sezone nastopilo še na zaključnem master-su, od koder bo izšel tudi nov svetovni prvak. Sku- pni nagradni sklad znaša skoraj dve miljardi lir. Za vsako preizkušnjo je predvidenih 150 milijonov lir (20 milijonov za zmagovalca, 10 za finalista, 8 za vsakega polfinalista, itd., v mastersu pa si bodo razdelili še 350 milijonov lir). V primerjavi s preteklo sezono so uvedli tudi zanimivo novost, saj bo vsak igralec imel na razpolago le 30 sekund za vsak udarec, medtem, ko doslej ni bilo Časovne omejitve, tako da bo igra seveda hitrejša in zanimivejša za gledalce. Glavni favoriti so seveda lanski najboljši posamezniki: Italijani Riccardo Belluta, Salvatore Mannone, Vitale Nocerino in Carlo Cifala ter Argentinci Gustavo Žito, Nestor Gomez in Gustavo Torregia-ni. (VJ) LAS VEGAS - Od prvega svetovnega nogometnega prvenstva do danes se je število Članic v svetovni nogometni zvezi povečalo s tako naglico, da so morali vodilni možje kmalu uvesti nov naCin tekmovanja. Cikel bojev za svetovnega prvaka tako ne traja veC le mesec dni v eni od držav, ampak dve leti širom po svetu. Vse prijavljene reprezentance sveta morajo danes skozi ozko »sito« -kvalifikacije, ki jih preživi le 24 najuspešnejših. Namerno ne bomo trdili najboljših, ker so prav kvalifikacije za SP pokazale, da je to res še vedno najboljši in najlažji sistem za izbiranje sodelujočih. Vendar glede na sodelujoče na SP 1994 lahko ugotovimo, da kvalifikacijski sistem ne zadene vedno v polno. Med vsakimi kvalifikacijami za SP je kot po pravilu prihajalo do presenečenj. Sedemdeseta leta so pretekla v znamenju spodrsljajev Angležev, osemdeseta Nizozemcev. V nasprotju od prejšnjih let smo letos opazili pravcati »pokol« favoritov. Spisek tistih, ki so ostali brez vstopnic ali vizuma za nastop na ameriški celini, je ne samo impozanten, ampak pravzaprav presenetljiv. V ZDA ne bo dvakratne zmagovalke svetovnih prvenstev v letih 1930 in 1950 - re- prezentance Urugvaja. JužnoameriCani so tokrat prepustili mesto Boliviji, in Čeprav v zadnjih letih niso blesteli, je njihov slog zaradi mešanice južnoameriškega žonglerstva in evropske moči prava paša za oCi. Zgodovina se je ponovila tudi Angležem. Svetovni prvaki iz leta 1966 nikakor niso znali urediti svoje vrste v najpomembnejših tekmah. Veliko so pripomogle poškodbe ključnih igralcev, še največ pa otoška javnost zameri trenerju Taylorju. Brez Angležev SP ni »tisto pravo«, saj številni zvezdniki trdijo, da igrajo najraje prav proti njim. Njihova nogometna miselnost je Cista, vedno je prisotna težnja po nadigravanju, kar je še posebej pomembno za tako druženje, kot je SP. Kot zanimivost lahko ob zaostanku Anglije dodamo še to, da so prav igralci ponosnega Albio-na na zadnjem SP preživeli na igrišCu največ minut, kar še dodatno potrjuje dejstvo, da so na travi prvenstveno zaradi nogometa in da ne poznajo taktiziranja. SP ’94 bo minilo tudi brez zadnjega evropskega prvaka - Danske, ki je vsaj po miselnosti nogometa povsem blizu Angležem. Dance so podobno kot Angleže mučile poškodbe ali pa podcenjevanje nekaterih na- sprotnikov. Drugič zapored na SP ne bomo spremljali Francije, ki ima ta Cas zagotovo eno najboljših moštev na svetu, vendar sta bila dovolj dva spodrsljaja (proti Izraelu in Bolgariji) in »petelini« so utihnili. Omenjenim reprezentancam bi lahko dodali še reprezentanci Poljske in Madžare, ki sta po drugi svetovni vojni veljali za svetovni velesili. Ge spisku dodamo še Portugalsko ali Škotsko, prav tako vedno atraktivni moštvi, in Ce omenimo še moštva nekdanje Jugoslavije, lahko opazimo, da so vrste tistih, ki krojijo nogometna gibanja, domala zdesetkane. Namesto njih bodo svoje znanje na SP 1994 prodajala taka moštva, kot so Švica, Bolivija, Grčija, Norveška in še nekatere afriške ali azijske države. Na koncu lahko dodamo, da je žoga okrogla in se zaradi dinamičnih zakonitosti rada hitro izmakne, Ce je ne nadzoruješ. Prav to se je zgodilo nekaterim nogometnim velikanom. Žoga sama po sebi ne bo stala ob njihovih nogah, še posebej, ker število tistih, ki bi jim jo radi odvzeli, narašča. Žoga paC ne razume, kdaj bo atraktivnost nogometnih turnirjev trpela in kdaj ne! Iztok Golob TRENDI / IL SOLE 24-ORE O GOSPODARSTVU FJK BANKE / ZADNJI IN NEPREKLICNI ROK JE 31. DECEMBER Povprečje, ki skriva zaoslajanje Trsta Nosilec rasti pristaniškega prometa je Tržič Varčevalci naj preverijo, ali so banki posredovali davčno števiko Večina jih je to zakonsko obveznost že izpolnilo, pozabljivcem po pole globe grozi tudi avtomatični kazenski postopek s poravnavo sodnih stroškov Eno Fornazarič »Pristanišče in ladjedelstvo, boom« je naslov daljšega članka, ki ga je milanski gospodarski dnevnik II Sole-24 ore objavil v nedavni prilogi, posvečeni Furlaniji-Julijski krajini. Pristanišču pripada prvo mesto v Italiji kar zadeva promet z lesom, v zadnjem Času se uveljavlja tudi v prometu z avtomobili japonske in ruske izdelave, splošen pretovor blaga pa bo do konca leta zabeležil nov rekord in presegel tri milijone ton. Tudi krajevno ladjedelstvo doživlja zelo ugoden trend in ima -zagotavlja dnevnik - zagotovljeno delo za tri leta vnaprej. Članek se kajpak nanaša na Tržič, kjer v zadnjem Času res beležijo viden napredek v nekaterih gospodarskih dejavnostih, čeprav so drugi sektorji v težavah. Vzporedni zapis, ki v isti prilogi obravnava tržaško pristanišče, pa je neprimerno manj evforičen, kar na žalost povsem ustreza dejanskemu stanju, saj v našem pristanišču blagovni pretovor že dalj Časa praktično stagnira. Članek se torej omejuje na to, da poudarja pomen tukajšnjega kontejnerskega prometa in prometa s trajektnimi ladjami. Pisec namreč podčrtuje, da bo tržaška luka do konca leta verjetno pretovorila 150 tisoC TEU (lani jih je 134.000) in upajmo, da bo res tako, Čeprav doslej objavljena mesečna poprečja resnici na ljubo na tem področju ne razodevajo posebnega napredka v primeri z lanskim letom. Se bolj previdno pa gre ocenjevati ugotovitve, ki se nanašajo na napredek prometa z ladjami roli on - roli off: ta je sicer v zadnjem Času res občutno narasel, vendar gre za pojav, ki se bo prej ali slej nujno unesel. Največ prometa na tem področju sestavljajo turški in drugi tuji tovornjaki, ki jih je na Trst preusmerila vojna na Balkanu, ne pa sama gospodarska raCunica. Kakor hitro pa se bo Balkan umiril, bo dober del tega pro- meta ponovno prešel na ceste. O tržaškem ladjedelstvu priloga milanskega dnevnika povsem molči in bolje je tako. Zanimiv pa je sestavek, ki obravnava splošno ekonomijo naše dežele. Predsednik deželne industrijske zveze Gianfranco Zoppas v njem poudarja, da se pri nas kljub splošni neugodni konjunkturi v večji ali manjši meri«držijo« le tista podjetja, ki vzdržujejo poslovne odnose s tujino, saj jim pri tem pomagata tako osi-bljena lira kot tudi propustnost ustreznih trgov: podjetja, ki so usmerjena le na notranje tržišče, se nasprotno soočajo z vse hujšimi konjunkturnimi problemi. Zanimiv je tudi članek, ki obravnava gospodarski položaj Gorice in v katerem avtor ugotavlja, da bo mesto po vstopu Slovenije in nekaterih vzhodnoevropskih držav v Evropsko unijo izgubila dosedanjo vlogo poslovnega mostu in da bo morala zato temeljito pretehtati svojo razvojno strategijo. Predzadnja priloga, ki jo je bil II Sole-24 ore posvetil Furlaniji-Julijski krajini januarja 1993, je obsežno poročala o problemih, možnostih in perspektivah nekaterih zalednih držav, zlasti Slovenije, zdajšnja (16. in 18. decembra) pa poglablja predvsem možnosti za povečanje blagovne menjave in proizvodnega sodelovanja, ki jih bodo na teh trgih omogočile nove pospeševalne strukture, kot so urad ICE za Vzhodno Evropo s sedežem v Trstu, finančna družba Finest v Pordenonu in družba Informest v Gorici. Tudi italijansko predsedovanje Srednjeevropski iniciativi v letu 1994 naj bi prispevalo k hitrejšemu razvoju gospodarskega sodelovanja in blagovne menjave z zaledjem. Pričakovati je torej - zaključuje II Sole - 24 Ore - da bo delež severovzhodne Italije v celotni italijanski menjavi z Vzhodom v bližnji prihodnosti še znatno narasel. Z namenom, da bi preprečil ali vsaj otežkocil reciklažo oziroma pranje »umazanega« denarja, je italijanski zakonodajalec že pred Časom predvidel serijo mehanizmov, ki bi morali zajamčiti prozornost finančnih transakcij in kreditnega poslovanja. BanCni zavodi in kreditne institucije morajo striktno spoštovati celo vrsto obveznosti, ki naj bi v kali zatrle poskuse špekulacije in zlorabe. Ena izmed teh obveznosti neposredno zadeva slehernega državljana, ki ima svoje prihranke v takšni ali drugačni obliki naložene v neki banki ali posojilnici. Po večkratnih odlogih bo namreč 31. decembra 1993 zapadel rok, do katerega mora imetnik takoCega računa, hranilne vloge ali posojila - Ce tega seveda še ni storil - sporočiti bančnemu zavodu - poleg anagrafskih podatkov - tudi davčno številko in fotokopijo osebnega dokumenta. Gre za dokaj strog predpis, saj ob ugotovljenem pomanjkanju omenjenih podatkov banka od 1. januarja 1994 ne bo smela veC opraviti nobene tekoCe operacije - niti Ce bo obstajala finančna razpoložljivost - vse dokler ne bo zadoščeno temu predpisu. Velika večina varčevalcev je to obveznost seveda že zdavnaj izpolnila, vendar strokovne službe __________PORDENON / ZAMRZNITEV VELIKIH JAVNIH DEL________________ Počasna rimska birokracija jemlje delo S sprostitvijo investicij bi lahko v gradbeništvu za več let zagotovili okrog 700 delovnih mest PORDENON - Pred -------------------------------- Marko Waltrttsch nekaj dnevi je predsednik združenja italijanskih industrijcev (Con-findustria) Luigi Abete predsedniku republike Scalfaru izročil zajetno dokumentacijo, iz katere izhaja, da je rimska vlada že pred Časom nakazala veliko denarja za javna dela od Alp do skrajnega konca Sicilije, tega denarja pa sploh ne uporabljajo. TisoCi milijard lir so bili proračunsko že nakazani, državna birokracija pa ni še prižgala zelene luCi za uresničitev teh projektov. Denar ostaja v blagajni, podjetja so brez dela, delavci pa na cesti. Ko bi birokrati sprostili postopke, bi lahko takoj šlo na delo nekaj deset tisoC gradbenih delavcev. Prav gradbeni sektor je sedaj v Italiji med najbolj prizadetimi. Država še vedno ni sprostila že odobrenih investicijskih sredstev. Zaradi strahu pred podkupninami in obtožbami namreč javne uprave ne oddajajo novih del v zakup. Zaradi gospodarske krize stagnira vsa gradbena dejavnost, brez dela pa je že kakih sto tisoC gradbenih delavcev. Zanje ni dela, za podjetnike ni zaslužka, v državno blagajno se ne stekajo davki, zavod za socialno skrbstvo pa ne vnovči denarja. Zavrta je tudi vsa ostala gospodarska dejavnost in tako se začarani krog sklene. Precej že odobrenih javnih del ostaja na papirju tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Vzemimo za primer pordenonsko pokrajino, kjer so odobrena dela v skupni vrednosti veC kot 460 milijard lir. V nekaterih primerih veliko že zgrajenih naprav ne morejo izkoriščati, ker niso bila izvedena zaključna dela. Sem sodi v prvi vrsti izgradnja jezu pri Rave-disu, za katero so že porabili nekaj stotin milijard lir, potrebujejo pa jih še 260. Kot v drugih primerih, je tudi to finansiranje blokirano v Rimu. Brez zaključnih del pa koristi, ki bi jih prinašala celotna infrastruktura, ne bodo mogli imeti. Povrhu je zmanjkala tudi zaposlitvena perspektiva za 250 delavcev, ki bi bilo na jezu zaposlenih za dobo štirih let. Podobno je z drugimi javnimi gradnjami v pordenonski pokrajini. Med najveCje infrastrukture, ki jih je treba zgraditi, sodi nekaj deset kilometrov avtoceste med Sacilejem in Coneglia-nom. Gre za dokončanje avtoceste med Por- denonom in Coneglia-nom, ki bi omogočila avtocestno povezavo med vsemi industrijsko pomembnimi kraji zahodne Furlanije in vzhodnega dela Veneta. Dovolj je potovati po sedanji državni cesti, da ugotovimo, kako gost je promet po njej in kako veliko je število malih in srednjih podjetij na tem območju. Za infrastrukturo bi vsekakor potrebovali 130 milijard lir, za štiri leta pa bi imelo delo 150 delavcev. Ko bi bil Rim finansiral vsa predvidena dela na območju Pordenona, bi pa bi imelo polno zaposlitev za dobo 3 do 4 let veC kot 700 delavcev. Podobno je tudi drugod v deželi in seveda po vsej državi. Razloge je iskati predvsem v teh birokratskih zapletih, zaradi katerih ostaja brez dela nekaj deset tisoC delavcev samo na gradbenem področju. Boris Simoneta ugotavljajo, da so nekateri na to pozabili, kar velja zlasti za pooblaščence, ki se računov običajno ne poslužujejo in ne opravljajo operacij v prvi osebi. V primeru, da bo imetnik tekočega raCuna, ki ni sporočil davCne številke, opravil dvig prek bankomata ali poravnal raCun s kreditno kartico oziroma Čekom, bo bančni zavod dolžan to plačilo zavrniti. Pred-ložitelj, ki je nudil ko-rentistu blago oziroma storitev, bo tako ostal brez denarnega nakazila. Ta nerodnost bi nedvomno spravila v zadrego obe strani, kar pa ni najveCje zlo. Banka bo namreC prisiljena Cek protestirati, kar nima samo formalnih posledic, temveč sproži avtomatično tudi kazenski postopek. Zakon namreC predvideva uvedbo sodnega postopka zaradi kazenskega prekrška proti fizični osebi, ki je izdala Cek, s katerim iz katerega koli razloga (nekritja ali formalne pomanjkljivosti) ni mogoče vnovčiti navedenega zneska. Za prvi tovrstni pekršek je obsodba pogojna in tudi globa ni pretirana (znaša od 200 do 500 tisoC lir), Ce pa prištejemo še poravnavo sodnih stroškov, nas ta pozabljivost stane najmanj okrogel milijon lir. Ne bo torej odveC, Ce še enkrat preverimo, ali smo bančnemu zavodu posredovali svojo davčno številko in osebne podatke: tako se bomo zagotovo izognili nevšečnostim, ki bi nas sicer drago stale. BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. januarja 1994; triletne zapadejo 1. januarja 1997, petletne pa 1. januarja 1999. ■ Obveznice dajejo letno 8,50% bruto obresti, izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 7,58%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. decembra. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. januarjem: ob vplačilu (3. januarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. GOSPODARSTVO IN FINANCE Torek, 28. decembra 1993 25 MENJALNIŠKI TEČAJI 27. december 1993 Nemška marka (tečai za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečai za 100ITL) JJienjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 76,55 76,85 10,79 10,89 7,70 7,83 Avtohiša Ljubljana* 76,60 76,80 10,80 10,90 7,65 7,75 AZur Grosuplje 76,70 77,00 10,83 10,94 7,67 7,86 Banka Vipa Nova Gorica 76,55 76,80 10,82 10,93 7,77 7,82 Bobr Trzin 76,60 76,95 10,80 10,95 7,70 7,83 Come 2 us* 76,60 76,90 10,84 10,90 7,71 7,85 Dom caffe Domžale* 76,50 77,00 10,86 10,96 7,60 7,90 Eros Ljubljana* 76,75 76,90 10,80 10,90 7,68 7,85 Eros Kranj* 76,75 76,90 10,80 10,90 7,68 7,85 Hida 76,85 76,90 10,86 10,89 7,77 7,82 Hipotekarna banka Brežice* 76,15 77,25 10,80 10,95 7,68 7,85 Hram Rožice Mengeš* 76,70 77,00 10,87 10,98 7,70 7,85 Ulrika Slovenj Gradec 76,55 76,90 10,82 10,88 7,76 7,84 Ulrika Postojna 76,40 76,90 10,70 10,86 7,70 7,80 Ulrika Sežana 76,70 76,90 10,72 10,90 7,76 7,80 Ulrika Jesenice 76,55 76,80 10,80 10,89 7,70 7,83 Idila Sečovlje* 76,63 77,03 10,70 10,87 7,70 7,85 Komercialna banka Triglav 76,73 77,73 10,87 10,96 7,69 7,89 Kompas Hertz Celje* 76,40 76,75 10,83 10,89 7,71 7,79 Kompas Hertz Velenje* 76,60 76,90 10,83 10,89 7,71 7,79 Kompas Hertz Idrija* 76,60 76,90 10,83 10,89 7,71 7,79 Kompas Hertz Tolmin* 76,60 76,90 10,83 10,89 7,71 7,79 Kompas Hertz Bled* 76,60 76,90 10,83 10,89 7,71 7,79 Kompas Hertz Nova Gorica* 76,60 76,90 10,83 10,89 7,71 7,79 Kompas Hertz Maribor* 76,60 76,90 10,83 10,89 7,71 7,79 Kompas Holidays 76,75 76,90 10,80 10,90 7,75 7,90 Kreditna banka MB d.d.* 75,97 76,90 10,80 10,93 7,77 7,90 Klub Slovenijales 76,70 76,80 10,84 10,90 7,67 7,78 LB banka d.d. 76,74 77,14 10,85 10,97 7,73 7,89 LB splošna banka Celje 75,95 77,00 10,85 10,96 7,80 7,90 LB splošna banka Koper* 75,39 76,89 10,68 10,90 7,65 7,84 LB komercialna banka NG 75,55 77,10 10,69 11,21 7,50 7,80 LB banka Zasavje, Trbovlje 75,80 77,00 10,78 10,95 7,75 7,88 Ljudska banka d.d. U 76,60 76,85 10,83 10,88 7,70 7,86 Libertas Koper* 76,55 76,95 10,73 10,87 7,70 7,84 Ma Vir 76,50 76,90 10,80 10,94 7,70 7,89 Madai Nova Gorica, Šempeter ' 76,55 76,80 10,81 10,90 7,76 7,80 Media* 76,80 77,00 10,87 10,90 7,75 7,80 Moneta Ljubljana 76,85 76,90 10,86 10,90 7,78 7,82 Niprom 1, II Ljubljana 76,75 76,90 10,87 10,92 7,78 7,83 Otok Bled 76,51 76,75 10,81 10,87 7,70 7,83 Petrol Ljubljana* 76,85 76,90 10,87 10,91 7,73 7,83 Pigal Solkan* 76,50 76,85 10,77 10,90 7,72 7,80 Pigal Ilirska Bistrica* 76,20 76,75 10,73 10,90 7,68 7,78 Pigal Kobarid* 76,20 76,75 10,73 10,90 7,68 7,78 Poštna banka Slovenije* 75,53 76,88 10,55 10,89 6,54 7,83 Primario Ljubljana* 76,80 76,95 10,82 10,90 7,72 7,81 Probanka Maribor 76,30 76,95 10,81 10,95 7,70 7,87 Publikum Ljubljana 76,80 76,84 10,86 10,89 7,74 7,79 Publikum Celje 76,40 76,73 10,81 10,86 7,70 7,80 Publikum Krško 76,40 76,90 10,75 10,98 7,56 7,80 Publikum Maribor 76,30 76,74 10,80 10,87 7,68 7,85 Publikum Metlika 76,50 77,00 10,75 10,95 7,65 7,90 Publikum Mozirje 76,45 76,88 10,75 10,92 7,70 7,83 Publikum Novo mesto 76,50 77,00 10,75 10,95 7,65 7,80 Publikum Tolmin 76,60 76,95 10,83 10,92 7,68 7,79 Publikum Sevnica 76,45 76,99 10,81 10,89 7,68 7,78 Publikum Šentilj 75,45 76,89 10,65 10,93 7,68 7,85 Publikum Šentjur pri Celju 76,50 76,90 10,81 10,86 7,70 7,80 Publikum Trebnje 76,60 77,00 10,87 10,92 7,65 7,83 Publikum Žalec 76,55 76,85 10,81 10,86 7,70 7,80 Roja Ljubljana 76,40 76,90 10,85 10,95 7,65 7,85 Shalaby Koper 76,50 76,90 10,80 10,90 7,70 7,80 SKB d.d.** 75,98 76,18 10,80 10,83 7,69 7,71 Slovenska investicijska banka* 76,40 77,00 10,75 10,90 7,45 7,95 Slovenijaturistžel. pos. Ljubljane * 76,70 76,90 10,70 10,90 7,65 7,85 Slovenijaturist Maribor* 76,45 76,75 10,84 10,86 7,30 7,65 Slovenijaturist Jesenice 76,55 76,85 10,80 10,88 7,68 7,80 SZKB d.d. Ljubljana 76,50 76,83 10,79 10,89 7,60 7,84 Tartarus Postojna 76,09 76,89 10,73 10,87 7,70 7,83 Tori Ljubljana 76,70 77,10 10,84 10,96 7,65 7,90 UBK Ljubljana 75,90 76,95 10,75 10,90 7,60 7,83 Upimo Ljubljana 76,81 76,88 10,87 10,90 7,79 7,83 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:' * MENJALNICA HIDA* želi vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem /fc ^ obilo sreče in uspehov v letu 1994. ^ BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 252 z dne 27. decembra 1993 — Tečaji veljajo od 28.12.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 87,8803 88,1447 88,4091 Avstrija 040 šiling 100 1081,6677 1084,9225 1088,1773 Belgija 056 frank 100 365,4231 366,5227 367,6223 Kanada 124 dolar 1 97,3676 97,6606 97,9536 Danska 208 krona 100 1947,2758 1853,1532 1958,9946 Finska 246 marka 100 2268,5896 2275,4158 2282,2420 Francija 250 frank 100 2231,7050 2238,4203 2245,1356 Nemčija 280 marka 100 7625,0607 7627,9445 7650,8283 Grčija 300 drahma 100 — 53,1210 53,2804 Irska 372 funt 1 — 185,7404 186,2976 Italija 380 lira 100 7,7039 7,7271 7,7503 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,0000 — Japonska 392 jen 100 116,3576 116,7076 117,0577 Nizozemska 528 gulden 100 6785,2351 6805,6521 6826,0691 Norveška 578 krona 100 1753,3467 1758,6226 1763,8985 Portugalska 620 escudo 100 74,6817 74,9064 75,1311 Švedska 752 krona 100 1562,4597 1567,1612 1571,8627 Švica 756 frank 100 8964,4653 8991,4396 9018,4139 Velika Britanija 826 funt šterling 1 194,5374 195,1228 195,7082 ZDA 840 dolar 1 129,5750 129,9649 130,3548 Evropska Skupnost 955 ECU 1 146,9222 147,3643 147,8064 Španija 995 peseta 100 92,4775 92,7558 93,0341 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 28. DECEMBRA 1993 St. dni do zapadlosti veljavni srednji teCaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti ________(tečaj)_______ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoCa nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV I 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 738,588 760,166 1,498,754 113,6289% 116,9487% 115,2888% 130,000 73,859 76,017 149,875 TEČAJ TOLARJA V TUJINI ■ MEDPODJETNIŠKI TRG 23. DECEMBER 1993' država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,00 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 9,00 9,60 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,20 9,70 Avstrija Posojilnica Ločilo 9,00 9,70 Italija Kmečka banka Gorica 12,30 12,95 Italija Tržaška kreditna banka 12,90 13,00 27. DECEMBER 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1644,00 1694,00 nemška marka 975,00 995,00 francoski frank 284,50 293,00 holandski gulden 864,00 894,00 belgijski frank 46,50 48,00 funt šterling 2470,00 2561,00 irski šterling 2353,00 2436,00 danska krona 248,00 256,00 grška drahma 6,30 7,00 kanadski dolar 1236,00 1280,00 japonski jen 14,80 15,30 švicarski frank 1140,00 1165,00 avstrijski šiling 137,50 141,50 norveška krona 223,00 230,00 švedska krona 200,00 205,00, portugalski escudo 9,20 9,75 španska pezeta 11,60 12,20 avstralski dolar 1114,00 1153,00 madžarski florint 12,00 15,00 slovenski tolar 12,40 13,00 hrvaški dinar 0,15 0,22 27. DECEMBER 1993 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1650,00 1695,00 nemška marka 975,00 995,00 francoski frank 285,00 295,00 holandski gulden 865,00 885,00 belgijski frank 46,50 48,30 funt šterling 2480,00 2535,00 irski šterling 2365,00 2420,00 danska krona 249,00 256,00 grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1240,00 1270,00 švicarski frank 1150,00 1170,00 avstrijski šiling 138,00 142,00 slovenski tolar 12,40 12,90 23. DECEMBER 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.698 - francoski frank - 29.355 - nizozemski gulden - 89.280 belgijski frank - 4.815 španska peseta - 1.219 - danska krona - 25.590 kanadski dolar - 1.277 - japonski jen - 1.535 - švicarski frank - 118.210 - avstrijski šiling - 14.222 - italijanska lira - 1.023 " švedska krona - 20.605 " Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 28. decembra 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne tečaje na tre šiling frank marka lira funt dolar 13 ‘8}S2 ‘pitV ‘OIBN ‘L>UIAOpO[l[ ‘appj ‘py ‘somi ‘oubjaj ‘rasef ‘mprez ‘spiz ‘SAop ‘ejg ‘jfeura ‘mpajered ‘dojs ‘soa,} ‘jsjp) :ouAejopo^ A3JJS3H ŠAH abcdefoh Igralec na potezi zmaga! Položaj na šahovnici zahteva od reševalcev, da se najprej preizkusijo v vlogi belega, ki je na potezi, in izpeljejo zmagovito kombinacijo. Nato pa zamenjajo barve in tudi kot Cmi poiščejo pot, ki vodi do zmage Črnega. Nastala pozicija na šahovnici to dovoljuje in kar pridno se lotite reševanja! Rešitev naloge Pot do zmage belega vodi s potezo l.TcVH Obe najmočnejši Črni figuri sta sedaj pod udarom! Na l...Tc7: 2.De8 mat. Po l...Dc7:2.Dg4+ Kh8 3.Dg7 mat! V kolikor je Črni na potezi pa zmaga v nadaljevanju : l...Sf4+! 2.Kgl Dfl+! 3.Kfl: Tcl+ 4.Ddl Tdl: mat! a b c d e f g h Bulfeon - Bloh / Moskva 1984 Bela skakača na a in h liniji sta nekako odstranjena iz igre in Cme figure delujejo bolj povezano in tudi motiv napada - beli kralj na daminem krilu- je aktiviral Črnega, ki je na potezi. Odprta c linija je le ena možnost napada, drugo pa morate odkriti v analizi pozicije na šahovnici! Rešitev naloge Da bi lahko usmeril delovanje svojih figur na točko c2, se je Črni odločil za Žrtev kmeta l...e3! 2.Te3: Le4! in aktiviranje belopoljnega lovca. 3.Sc5 Na 3.Tle2 Lc2:! V partiji je sledilo: 3...Dc6! 4.Df6:! Lc2:+! s prednostjo Črnega. Silvo KovaC Pisalo se je leto 1949 Prvi delavski svet v Jugoslaviji V sodobnem svetu poznamo vrsto oblik sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. Raznovrstnost teh oblik pa je dala tudi veliko različnih izrazov, ki naj bi označevali ideje, zahteve, gibanja in dosežke na področju udeležbe delavcev pri upravljanju podjetij. V strokovni in politični literaturi najdemo dolgo vrsto izrazov, iz katere v zadnjem Času izginjajo izrazi, kot so delavsko samoupravljanje, delavska kontrola, delavski sveti. Pa vendar ne gre prezreti obdobja, v katerem je bil tako ali drugače izražen delavski vpliv na upravljanje podjetij tudi preko tako imenovanih delavskih svetov. Kakorkoli so se delavski sveti »spridili«, ne gre prezreti datuma ustanovitve prvega delavskega sveta v povojni Jugoslaviji. Ustanovljen je bil 29. decembra 1949 v tovarni »Prvo-borac« v Solinu pri Splitu. PREBLISK Slabo pri enakosti je to, da se želimo izenačiti samo s tistimi, Id so nad nami. Henry Becque Torek, 28. decembra 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA/ PADAVINE ALPE JADRAN /RAZJASNITVE Vremenska slika: Nad Alpami se krepi greben visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi priteka k nam bolj suh zrak. topla hladna okluzija fronta fronta C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 444 *** 30-50% 10-30 4444**** 50-80% 30-60 o 444 *** 444 *** nad 80% nad 60 VETER | NEVIHTE \ f Vs j , t ''' 5-10 m/s nad 10 m/s DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.44 in zašlo ob 16.24. Dan bo dolg 8 ur in 40 minut. Luna bo vzšla ob 16.14 in zašla ob 07.00. RAZMERE NA CESTAH Ceste po vsej državi so mokre in spolzke. Promet povsod opremo. FURLANIJA-JK Piancavallo 50/100 cm Form di Sopra 60/100 cm Zoncolan 60/80 cm Trbiž 60/150 cm Nevejsko sedlo 75/185 cm Sauris 50/60 cm VENETO Sappada 40/70 cm SLOVENIJA Soriška planina 50 cm Stari vrh 20 cm Liboje do 35 cm Golte do 40 cm Pokljuka do 30 cm KandrSe do 35 cm Logarska dolina do 15 cm Velika Planina do 30 cm Vogel do 45 cm Krvavec do 40 cm Rogla od 60 do 70 cm M. Pohorje od 40 do 60 cm PLIMOVANJE Danes: ob 2.39 najnižje -10 cm, ob 8.24 najvisje 48 cm, ob 15.24 najnižje -65 cm, ob 22.06 najvisje 34 cm. lutri: ob 3.18 najnižje -13 cm, ob 9.00 najvisje 48 cm, ob 15.54 najnižje -67 cm, ob 22.36 najvisje 38 cm. Slovenija: Od zahoda se bo postopno razjasnilo, le v vzhodnih W-jih bo dopoldne Se zmerno do pretežno oblačno. Temperature bodo od -3 do 2 °C. Sosednje pokrajine: Rahlo bo snežilo le še na Madžarskem in v vzhodni Avstriji. Drugod bo delno jasno. V Sloveniji: Obeti: V sredo bo suho vreme. Tudi v Četrtek Se ne bo pada- vin. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... 0/0 TRST....... 6/7 CELOVEC...... -3/0 BRNIK...... -2/0 MARIBOR...... -1/1 CEUE....... 0/1 NOVO MESTO... 0/0 NOVA GORICA.. 3/7 MUR. SOBOTA.. 0/0 PORTOROŽ..... 5/6 POSTOJNA..... -2/-1 IURSKA BISTRICA. 0/1 KOČEVJE...... -1/0 CRNOMEU......- 1/1 SLOV. GRADEC.. -2/-1 BOVEC........ -/- RATEČE....... -7/-2 VOGEL........- -8/-6 KREDARICA.... -14/-13 VIDEM...... 6/8 GRADEC....... 1/3 MONOŠTER..... -1/0 ZAGREB....... -/2 REKA....... -/6 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI..... -11/-6 STOCKHOLM.... -4/-1 MOSKVA....... -1/-3 BERLIN........... 1/1 VARŠAVA...... -3/4 LONDON....... -1/3 AMSTERDAM.... 1/4 BRUSELJ...... 3/3 PARIZ............. 1/4 DUNAJ........ -1/1 ZORICH....... -3/-1 ŽENEVA....... -4/1 RIM.............. 4/13 MILAN............ -4/5 BEOGRAD...... 6/9 BARCELONA.... 3/13 ISTAMBUL..... 11/14 MADRID....... 5/15 LIZBONA...... 11/14 ATENE........... 13/17 TUNIS............ 9/13 MALTA............ 8/16 KAIRO.......... 14/21 ___________RUSIJA / PRI MAHAČKALI USPEŠEN KONEC DRAME______ Ruski specialci aretirali štiri ugrabitelje, ki so v Rostovu ugrabili skupino dijakov Oblasti zaplenile dobršen del odkupnine, manjka le 400 tisoč dolarjev, ki naj bi jih razstresli med poletom nad Čečenijo - Zahteva po poletu v Iran je bila po vsem sodeč le pretveza MOSKVA - V noCi na ponedeljek in včeraj dopoldne so ruske varnostne sile aretirale vse Štiri ugrabitelje, ki so v četrtek vdrli v gimnazijo v Rostovu na Donu in zajeli skupino dijakov ter njihovo profesorico Ljudmilo Selkovo. Ob dveh ponoči pcf moskovskem času so ruski specialci aretirali prva dva ugrabitelja nedaleč od Mahačkale, glavnega mesta Dage-stanske avtonomne republike. Tam je namreč predsinočnjim pristal vojaški helikopter Mi-8 z ugrabitelji, potem ko so v Mineralnih Vodah izpustili zadnje tri talce, dva dijaka in šoferja avtobusa. Po pristanku nekaj kilometrov jugovzhodno od Mahačkale so izpustili Se pilota helikopterja in se razbežali v dveh skupinah. Prvo so, kot rečeno, aretirali ob 2. po- Razvoj drame s talci Pustolovščina se začne v četrtek z vdorom 4 oboroženih mož v šolo in se zaključi v ponedeljek v prvih jutranjih urah. Moskva O Rostov na Štirje oboroženi moški vdrejo v šolo in za talce vzamejo učiteljico in približno ducat otrok. v UKRAJINA RUSIJA Ugrabitelji s z avtobusom pripeljejo v letalsko oporišče in zahtevajo letalo za polet v Iran. Potem ko izpustijo nekaj otrok, dobijo helikopter ter odletijo. S seboj imajo razstrelivo. 250 milj MOLDAVIJA LAŽ lUSSELiM' \ Ugrabitelji 1 pristanejo, vendar ponoči pilotu spet ukažejo, da vzleti. KAZAHSTAN Ugrabitelji v petek spustijo na prostost 7 otrok in učiteljico, potem ko dobijo 10 milijonov dolarjev. V soboto spustijo še dva talca. Z njimi ostane 5 talcev in razstrelivo. Mahačkala Ugrabitelji odletijo v glavno mesto Dagestana, kjer spustijo zadnja dva talca in odletijo z 10 milijoni ' flaijev. p IRAN © ^Teheran] noči po krajšem oboroženem spopadu, dvojica je imela pri sebi 6, 5 milijona dolarjev, del odkupnine, ki so jo ruske oblasti plačale za osvoboditev talcev. Druga dva ugrabitelja so aretirali v prvih dopoldanskih urah, pri sebi sta imela Se 2, 9 milijona dolarjev. Preostalih 600 tisoč dolarjev naj bi ugrabitelji vrgli s helikopterja, ko je ta letel nad Čečensko avtonomno republiko. Tiskovna agencija Iter-Tass je včeraj sporočila imena Štirih ugrabiteljev. Skupino naj bi vodil 48-letni Arslan Kazimov, rojen v Azerbajdžanu, a kirgiške narodnosti. Ostali trije so: 21-letni Abdulgafar Ab-dužamilov iz Taškenta, Študent na fakultati za mehaniko uzbeskega glavnega mesta; 44-letni Anatolij Mihejev, rojen v Sverdlovsku, sedaj Jekaterinburg, po poklicu pilot, ki pa so ga zaradi alkoholizma odpustili iz vojnega letalstva; 19-letni Marat Kauz-bekov, rojen v Taškentu, a kazaske narodnosti, ki je Študent arhitekture na taškentski univerzi. Kot so včeraj sporočile dagestanske oblasti, je bila zahteva o poletu v Teheran le pretveza, s katero so hoteli preslepiti ruske oblasti. Se več, preiskovalci so mnenja, da je za četverico še nekdo in da je celotno akcijo pripravila večja skupina. Trenutno Se ni popolnoma jasno, ali so resnične trditve, da je četrverica okužena z aidsom in ji je torej denar služil za zdravljenje. Preiskava bo morala razčistiti celotno ozadje ter predvsem ugotoviti, ali so bili ugrabitelji povezani s kako večjo kriminalno organizacijo, ker le redki verjamejo, da je lahko četverica na lastno pest izvedla tako zapleteno akcijo. NOVICE Med verskim obredom mučili in ubili 4 ženske MANILA - Filipinska policija je prejšnji teden na otoku Panay odkrila iznakažena trupla štirih žensk, ki so bile žrtev neke verske sekte. Srhljivo vest so sporočili Sele včeraj, navedli pa so še, da so aretirali osem ljudi, pripadnikov verske sekte »Dios Amay«. Žrtve so bile stare od 26 do 50 let, vse so bile poročene, pripadniki pa so jih med verskim obredom strahovito mučili. Ukradli rešilca, ki je šel po bolnika LONDON - Neznanci so predsinočnjim v UckBeldu, mestecu južno od Londona, ukradli reSilca. Vozilo so zdravnik, bolničar in šofer zapustili le za nekaj minut, ko so šli v bližnjo gostilno po bolnika. Ta je moral nato na nosilih počakati še nekaj časa, preden so iz bolnišnice poslali drugo vozilo. Igralka v težavah, ker je poljubila Mandelo NEW DELHI - Islamska fundamentalistična organizacija iz indijskega Bhopala je zahtevala, da se indijska igralka Shabana Azni »javno opraviči«, zato ker je poljubila južnoafriškega voditelja Nelsona Mandelo in s tem žalila Indijo ter islam. Na letališču v Mineralnih Vodah ruski specialci s transporterjem nadzorujejo helikopter Mi-8, preden je odletel v dagestansko Mahačkalo (Telefoto AR)