SLOVENSKI Naročnina za Avstroogersko : V* leta K 2-— Va leta K 4-— celo leto K 8*— za inozemstvo: „ „ 2-50 „ „ 5*— „ „10'— Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petltno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popi st. Leto 11. Posamezna številka 18 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake. 6 kron. Štev. 26. Avtomobilska tekma. — Nameravan atentat na nadvojvodo Josip Ferdinanda. Avtomobilska nesreča na Učki gori. 1.) Tekmujoči avtomobili prenočijo na dirkališču v Ljubljani. 2.) Nadvojvoda Ludvig Salvator (X). ki se je udeležil avtomobilske tekme, obišče med^ potjo Postonjsko jamo. 3.) Avtomobil št. 5 se zaleti v skalo na Učki gori. 4 Šofer (X) pokrije trupla ponesrečenega Fischerja in njegove soproge. 5.) Pokrita trupla ponesrečencev (XX)* (Po fotografijah, ki so se napravile specieino za „Slov. Ilustr. Tednik“.) STAROGORSKI : V žaru juga . . . (Konec.) »Ni ga. ker ta ni mel opraviti z njim, ne go s prvim blagajnikom.« »Dobro. Kje je sedaj Taluzzi?« »Nocoj se pripelje v Pulj.« »Dobro. Tudi vi se odpejlete tja in takoj, ter ga aretirate.« »Na službo, gospod sodnik.« Detektiv je odšel, sodnik Ivan OblaK pa si je podprl glavo. Kake bolestne misli so se prolile po glavi sodnikovi, da mu je bil obraz bled in izraz izmučen. Se nisi pozabil na njo, Julijo? Pozabil! Ali se da pozabiti ta deviški cl-raz, obdan z okvirjem črnih las? Ali se da pozabiti njen ponos, njena samozavest, ko je izpovedala, da je kaznjenčeva hči in obdolžila takorekoč sodnike, da so sodili krivično, pristransko ... Ne da se pozabiti. Saj zato je upeljal novo preiskavo v tej zadevi in glej, bliža se rešitev. Daj Bog, da reši po nedolžnem trpečega. Sam popelje očeta k hčerki in tedaj . . . mili Bog . . . tedaj postane ona njegova dobra, ljubljena žena. — A če ga odkloni? Potem bo ugasnilo sobice njegove sreče in obdala ga noč, temna in nepredirna. Ne, ne . . . Ju-kja, ljubila me boš, kaj ne Julija . . . (Hej trpel sem, delal sem, da ti rešim očeta. Rešil sem ga in moja nagrada? . . . Nagrada, mu je zadonelo po ušesih. Torej za nagrado si poravnal krivico, katero si pomagal izgovoriti kot sodnik, zaščitnik pravice? ! Zato hočeš nagrado, se- daj, mesto da bi takrat, ko ti je ona junaško priznala sramoto, istotako junaško povedal, da hočeš poskusiti še enkrat, da do-ženeš pravega krivca?! Pravega krivca z njeno pomočjo . . . In pod težo te misli je sodnik Ivan Oblak globlje sklonil glavo in globok vzdihljaj se mu je izvil iz prsi. Zopet je plula ladja »Liburnija« po morju s sodnikom Ivanom Oblakom proti Reki. Morje sicer takrat ni bilo tako mirno, kakor prvič in dobro je bilo, da je vznemirjeno valovje gugalo ladjo. Saj je v njegovi duši bilo istotako. Sladko hrepenenje poleg neznane tesnobe mu je valovilo po srcu in mirno morje bi mu gotovo vsaj nekoliko ne glušilo tistih občutkov srca, ki bije med upom in strahom. In še nekdo drug je bil zraven sodnika. Mož v polni moški dobi, a vendar nekoliko upognjen vsled prebitega trpljenja, katero se mu je že zrcalilo na obrazu. Udovič, oče Julije je. Svoboden je zopet, opran, nedolžnim spoznan, zakaj pravi krivec je bil prijet in je priznal. Sodnik sam ga pelje plakajoči hčerki. Kako se bo razveselila, revica, ko ji pripelje očeta. In on ... Ni hatel misliti o tem . . . Zablestela je pred njima Reka. Ladja se je ustavila in potniki so se izkrcali. Urnih korakov hiti sodnik z očetom po ulicah, hiti k Juliji. Pred vrati postojita. Sodnik vstopi sam. Pripraviti hoče nekoliko Julijo na radostno novico, da bi ji ne škodovalo. Počasi ji pripoveduje vse. Napeto ga posluša, trepeta, vzklika »Oče, oče...« In vrata se odpro. Oče vstopi in hiti hčerki v naročje. Žena, mati prihiti, objame soproga in se razjoka. Mračno domovanje je obsijal žarek sreče. Sodnik stoji, se smehlja in gleda. Julija je pozabila nanj. Tesno mu postaja. Za očeta se briga, očeta gleda in ga boža, sprašuje. Idi, sodnik, idi. Storil si veliko delo, človekoljubno delo. Tvoj trud je privabil iz oči, katere so se solzile bridkosti celi dolgi dve leti, solze radosti. To ti bodi plačilo za trud. Lepo plačilo taka zavest, ponosen si lahko na to. Sodnik se zgane, odhaja. Julija se ozre, oče se ozre. »Uospod sodnik, za Boga, pozabili smo na Vas v objemu sreče.« Nasmehne se sodnik. »Nepotreben sem sedaj. Srečni bodite!« Julija vzklikne, pohiti k njemu. »Uvala vam! Iskrena hvala!« In še predno se je zdravnik zavedal, mu je poljubila roko. »Julija.« Iskren, proseč je bil ta glas. Pogledala ga je, umela. Stisnila se je k njemu ljubše in on jo je objel kakor bi se bal, da je ne izgubi. »Moja si, Julija. Reci, da si moja, zakaj to so besede, ki me ozdravijo.« In Julija se je nasmehnila vsa srečna in dejala s hrepenečim glasom: »Tvoja sem, vedno tvoja, Ivan . . .« Pri odprtem oknu nasprotne hiše je nekdo igral na mandolino pesem ljubezni in hrepenenja. In ti glasi so prihajali kakor slavnostna pesem v hišo Udovičeve rodbine. Dr. Miroslav Ploj. (K petdesetletnici njegovega rojstva.) Miroslav (Friderik) Ploj se je rodil 24. junija 1862 v Ptuju kot sin odvetnika dr. Jakoba Ploja, zaslužnega narodnega buditelja in vestnega svetovalca kmečkega ljudstva (kdor se ga še spominja, bo rad pritrdil tem mojim besedam!); mati mu je bila Barbara roj. Wegschaider. Ljudsko šolo je pohajal Friderik: 1. in 2. razred v Ljutomeru, 3. na okoliški šoli ptujskega polja, da bi se priučil nemščine, v mestni šoli ptujski pod učiteljem Jakobom Ferkom, narodno sicer malo zavednim, pa izbornim šolnikom in modrim vzgojiteljem marsikaterega slovenskega razumnika. — J ako je Miroslav Ploj v resnici naše gore list, sin Ptujskega polja, kateremu je ohranil zvestobo in ljubezen, ter poznej še pride jal očetovsko skrb do današnjega dne! Navaden je tudi tok dr. Plojevih študij in priprav za stanovski poklic. V letih 1872—1876 je pohajal realno gimnazijo v Ptuju, do 1879 višjo gimnazijo v Mariboru, 1879/80 osmi razred v Celju. Od 1880 do 1884 so trajale visokošolske študije in sicer prvi dve leti v Gradcu, potem na Dunaju. Rigoroze je prestal : 10. oktobra, 20. decembra 1884 in 17. marcija 1885. Od 1. 10. 1880 do 30. 9. 1881 služil je ob enem kot enoletni prostovoljec in bil imenovan 1. 11. 1881 častnikom (lajtnant) pri c. kr. 47. pešpolku. Po dovršenih državnih izpitih je stopil mladi dr. Ploj kot koncipijent v pisarno svojega očeta in delal tam do 28. 8. 1885. Od tega časa do 31. 12. 1885 opravljal je sodno prakso pri deželnem sodišču na Dunaju in bil potem do 3. 5. 1889 koncipijent pri c. kr. finančni prokuraturi ravnotam. V aprilu 1889 je napravil odvetniški izpit, pa že meseca maja 1889 je bil prideljen j c. kr. finančnemu ministrstvu. -— Kakor je | včasih en sam močen sunek vetra odloči- i len za nadaljno smer ladje, ki je doslej mir- I ! ■ jj Dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj. no plavala v nedogledno sijno daljavo, tako je postalo za odvetnika dr. Ploja odločilno to imenovanje. Decembra 1892 je postal ministerijalni podtajnik, v decembru 1892 ministerijalni tajnik, v juniju 1899 sekujski svetnik; medtem je že od maja 1894 opravljal težavno službo borznega komisarja na dunajski borzi, ostal tam do julija 1899 in si vsled svojega vestnega postopanja pridobil tudi v teh krogih ugled in splošno zaupanje. Vitežki križec Franc-Jožefovega reda mu je bil podeljen že 1. 1895; julija 1899 je postal dvorni svetnik pri upravnem sodišču na Dunaju. L. 1908 dobil je vitežki križec Leopoldovega reda, v janu- ! ar ju 1911 naslov in značaj senatnega pred-I sednika in bil povrh imenovan članom i komisije za reformo državne uprave. — 1 i o so pač krepki koraki visokega uradnika, ki je nas ciovek. Nehote mi sin v pem nasvet našim mladim nadebudnim juristom: »Tentare licet! —- Poskusite za njim!« Dr. Miroslav Ploj je tudi le »self-made-man«. Pač bi bil tudi kot na dunajski finančni prokuraturi izvežban odvetnik lahko mnogo koristil svojemu ljudstvu, pa kot neodvisen visok sodnijski uradnik stori! mu je še več. Dr. Miroslav Ploj bil je namreč od januarja 1901 do marcija 1911 državni poslanec; od septembra 1904 do 1908 tudi deželni poslanec splošne kurije. V politiki se ie vedno držal naših katoliško-narodnih narodno-katoliških načel po geslu »Vse za vero, dom, cesarja!« ter tudi vedno priporočal našo edino rešitev: slogo! Ni tudi treba pretiravati, saj so najodličnejši možje in vzorne občine Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric, da zares, cela Slovenija od tržaške okolice do Sv. Duha na Ostrem vrhu so še dandanes žive priče njegovega plodonosnega delovanja. Vsiljeval se sicer dr. Ploj svojim volilcem nikdar ni, pa je tem vestnejše izvrševal dolžnosti svojega zvišenega poslaniškega dostojanstva, da so ga po pravici imenovali hvaležni ljudje in ga še imenujejo »konzula slovenskega ljudstva na Dunaju«. Dr. Ploj zdaj ni več poslanec; izvil se mu je sicer v juniju 1911 državnozborski mandat, pa ni se mu moglo vzeti zaupanje ljudstva. Dr. Miroslav Ploj je častni občan sledečih občin (če bi bila katera v tem seznamu izpuščena, je prošena, da to javi podpisanemu!) na Štajerskem: Hum, Sv. Tomaž, Zavrč, Gorenjski vrh, Turski vrh, Moškajnci, Formin, Gajovci, Mala vas, Muretinci, Mezgovci, Dragovič, Zagorec, Stoperce, Ptujska gora. Sv. Rok ob Sotli, Ivanjci, Radenci, Sv. Jurij ob Šavnici, Sla-vatinska občina, Grabonoše, Krlovci, Sre- nja bolehnečka, Okoslavci, Galušak, Ter-begovci, Stanetinci; na Koroškem: Škoci-jan v Podjuni, Medborovnica. Nadalje častni član »Sokola« v Ljutomeru in v Brežicah, vojaškega veteranskega društva pri Sv. Križu in v Ljutomeru, pokrovitelj voj veteranskega društva pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., prostovoljnega gas. društva v Moškanjcih in kmetijskega izobraževalnega društva v Rogoznici pri Ptuju. — Vse te umetniško izdelane častne diplome v mogočnih okvirjih kinčajo stanovanj dr. Ploja na Dunaju. In ko se vrne ves utrujen iz svojega težavnega urada, se sprehaja v duhu po svojih ljubih slovenskih krajih in vaseh, spominjajoč se svojih zvestih prijateljev... Petdesetletnica rojstva, Abrahamo-vine! Dr. Miroslav Ploj, zdrav, bogat na znanju, mož jeklene volje in neumorno delaven, — ne da se niti slutiti, kam ga še popelje usoda našega naroda. Pa eno je gotovo: svojih načel ne bo zatajil, ljubezni do svoje ožje domovine Ptujskega polja in Slov. goric ne udušil! Zato pa: Bog z nami in sloga! F. S. Šegula. Vabilo na narocbo. „Slovenski Hustrovani Tednik“ je edini slovenski list te vrste; naročite se nanj in razširjajte ga! „Slovenski Hustrovani Tednik“ stane za^Avstro-Ogrsko za Ameriko za ostalo inozemstvo celoletno S1—K 31—dol. 10'—K polletno ‘k— K V50 dol. 5 — K četrtletno 2-— K 0'75 dol. 2‘50 K mesečno 0'70 K 0 26 dol. 0'90 K Za dijake in vojake v Avstro-Ogrskem za celo leto 6 K, pol leta 3 K, četrt leta V50 K, mesečno pa 50 vinarjev. Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino. i Avtmobilska tekma. — Nameravan atentat na nadvojvodo Josip Ferdinanda. — Grozna avtomobilska nesreča na Učki gori. Pretekli teden se je vršila avtomobilska tekma, ki je bila izmed vseh dosedanjih najdaljša in najtežavnejša. Odpeljali so se tekmujoči avtomobilisti — bilo jih je 95 — z Dunaja na Goriško — v Trst — Ljubljano — Gradec in zopet na Dunaj. * V Ročinju na Goriškem bi se bil pripetil strašen zločin, da niso zločinca še pravočano ujeli. Anton Ipavec posestnik v Ročinju se je v pijanosti izdal, da namerava napasti avtomobil štev. 64. Ko so orožniki to zvedeli, so Ipavca takoj aretirali ter pri hišni preiskavi našli mnogo streliva bombo in pisma, ki nepobitno dokazujejo, da se je nameraval izvršiti atentat na nadv. Josip Ferdinanda, ki se je vozil v avtomobilu št. 64. Nadvojvoda pač ni slutil, ko se je vozil mimo Ročinja, da se je nahajal v smrtni nevarnosti. Aretirali so tudi Italijanaša duhovnika Josipa Kade-naro, ki je najel Ipavca, naj izvrši atentat. Kadenaro je bil italijanski vohun in ga je imela avstrijska oblast že delj časa na sumu ter ga je dala posebno nadzorovati. * V petek 22. t. m. pa se je dogodila na Učki gori grozna nesreča, katera je zahtevala 2 človeški žrtvi in to gospodarja avtomobila št. 5. A. Fischerja in njegovo soprogo. Nesreče je bil pokojni Fischer sam kriv. Šofer (voznik) ga je že v Trstu opozoril, da se je strlo pri sprednjih kolesih pero ter je zahteval, da se nadomesti z novim, Fischer pa tega ni pustil, ker bi s tem zamudili in za drugimi avtomobili zaostali. Zvezali so torej strto pero le za silo ter se vozili naprej. Na Učko goro so prišli še srečno, navzdol pa je od- povedalo pero in avtomobil se je zaletel v skalo. Gospod A. Fischer in soproga sta priletela s tako silo ob skalo, da sta bila takoj mrtva. Ritmojster Watzl, ki se je vozil z njima, je dobil težke poškodbe; voznik je pa na čudežen način ostal nepoškodovan. Mrtvega Fischerja in soprogo so prepeljali v Opatijo in od tam v Be- rolin. odkoder sta bila doma. Fischer je bil bogat tovarnar iz Berolina. Zapušča 3 otroke v starosti 10—14 let. Takoj ko je prišla telefonska vest o nesreči v Opatijo, so se odpeljali 3 zdravniki na kraj nesreče, kjer so pa že našli g. dr. Grajerja, zeta znanega pok. dr. Jenkota, ki je ritmojstru šival rano na glavi. — Pokojni Fischer je bil šele 37 let. a soproga 32 let stara. V petek popoldne so se tekmujoči avtomobilisti pripeljali v Ljubljano. Koncerti in druge slavnosti, ki so bile napovedane za večer so se odpovedale radi nesreče na Učki gori. Mnogo avtomobilistov je hotelo prenehati tekmo, vendar je pa prodrlo mnenje, da se naj tekma dokonča kakor je bilo v načrtu. V soboto zjutraj so se torej odpeljali iz Ljubljane čez Ljubelj na Koroško. skoz Gradec na Dunaj, kjer se je tekma brez drugih nezgod končala. Izlet Slovenskega izobraževalnega in nodnornetra društva iz Ooatiie v Baško. Naši rojaki, ki nimajo te sreče, prebivati na obali slovanskega morja, so gotovo že večkrat čitali v slovenskih novinah inserate kopališča »Baška«. In tja je priredilo Opa-Fisko Slovensko društvo v nedeljo 16. junija t 1. z elegantnim narnikom »Slavija« izlet, kateri se ie v Baški spremenil v pra-''0 slovansko slavje. Sai pa ni čudno! V Baški, ki .je izključno čisto hrvatsko zdravilišče ;tl konališče. nahaja se nekoliko stotin čeških letoviščariev. k; so se z domačini. brati bivati, vdeležili snreiema Betievn hra+a. Slovenca. Navdušenje ie kilo velikansko in bode ta izlet, oziroma to slovansko slavje »otovo ostalo v trajnem snominu vsem udeležencem. Na nomolu v Raški nričakala je izletnike, ki jih je bilo čez 5Л0 ogromna množica naroda s Soko-knn in nienovo godbo na čelu. Ko se ie ^mik nriti.snil h kraiu. zaorili so živiio klici, a sokolska godba ie zaigrala »Fieno nošo domovino«, kateri je Volosko-Opatii-ska društvena godba s narnika odgovorila s koračnico .Slovenac j Hrvat. Izletnike nozdravil je v imenu Baške in njenih nre-bivalcev podžupan gospod Franjo Kata- тштт јтштттт Izlet „Sloy. izohmÉcvBlnega in oodpornega društva“ iz Opatije v Bačko :™ii. SkupinV izletnikov’na I'.diji „Slavija*. 2. Skupin i izletnikov in kapitan (X) ladje na pove'jniškem mestu. 3. Skupina izletnikov na medkrovu. 4 Izletniki na pomolu s sokolsko godbo. Izlet „Slov. izebr. in podpor, društva“ iz Opatije v^Baško: 1. Pri od parnika „Slavija“ v Baško. Podžupan Fr. Katarinič (X) pozdravi izletnike, v njih imenu se mu zahvali predsednik društva Ante Vaht-ir (XX) 2. Skupina izletn kov na ternsi pred|hotelom „Baška“. Podžupan Fr. Katarinič (X)'n predsednik društva Ante Vahtar (XX). 3 Koncert pred hotelom Baška 4. Odhod 'gostov z volosko-opatijsko društveno godb >. V ozadju romatični otoki pred “Baško,,. Tridesetletnica tržaškega „Sokola“ : 1. Skupina naraščaja barkovljanskega odseka z vaditelji* in vaditeljicami. 2. Vaje nar šč::ja pred slavnosti0- 3. Po vspnredu pri kozarcu vipavca. rinič, katerim se je zahvalil v imenu Slov. izobr. in podp. društva in sploh v imenu vseh Slovencev predsednik tega društva g. Ante Vahtar. Po sprejemu bil je na obali morja, pred hotelom Baška, koncert Vo-losko-Opatijske godbe a naši slovenski slavčki zapeli so par priljubljenih slovenskih pesmi, katere so žele obilo pohvale. Tu pozdravil je izletnike gospod župan Kaitanič in mestni župnik z navdušenimi besedami. Prehitro je potekel čas in ločili smo se zopet ravno tako prisrčno, kakor smo se sprejeli. Nam ostala bode pa Baška in nje prebivalci v vednem spominu in ji želimo, da se razvije v svetovno znano zdravilišče, ker to pri svoji krasni legi, zdravem podnebju in kakor kristal čistimi morskimi kopelji tudi zasluži. Da bodejo pa naši rojaki imeli pojma o tem izletu in o Baški prinašamo tu nekoliko slik. ki nam kažejo, kako tak izlet po morju izgleda ih kje so bili njih rojaki tako lepo spreieti. Tridesetletnica tržaškega Sokola. Dne 16. junija je obhajal tržaški »Sokol« v Opčinah veliko slavje, tridesetletnico svojega obstanka. Trideset let je minulo, odkar je razvil tržaški »Sokol« svojo zastavo ob sinji Adriji in trideset let pomeni, da je bila ta doba doba požrtvovalnega in uspešnega delovanja na narodnem polju, za narodno orobuio. Ko se je zbirala popoldne množica iz Trsta in drugih kraiev pri obelisku v Opčinah, odkoder je krasen razgled na mesto Trst in vse pristanišče in daleč tja po sinjem morju, je nač marsikateremu ponosa zanlalo srce. Bes je. kakor ie djal govornik dr. Vilfan v pozdravnem govoru, da še tržaški »Sokol« danes ne more pozdraviti svoje brate, ki so prihiteli od vseh strani v samem Trstu, a zgodilo se bo to nrei ko slej, a mi vsekakor živimo in gledamo na Trst. na naš slovenski Trst na naše slovensko morje. Pride dan. ko bomo korakali po ulicah v nepreglednih vrstah, kakor smo danes korakali no Ončini. Ob 4. uri nonoldne se ie uvrstila novorka. Na čelu je jahala sokolska kavalkada. kakor vidimo na naši sliki. Nato je sledila četa »Sokolov« in v sredi godba »Narodne delavske organizacije«. Za njo so se vrstile dolge vrste Sokolstva. Na slavnostnem prostoru, ki je res zelo pripraven, so bile postavljene tribune na njih se ie kar trlo občinstva. Cel prostor je bil natlačen množice, ki je z burnim ploskanjem prisostvovala telovadbi. Telovadilo se je izborno. Posebno pozornost je zbujal naraščaj »Sokolov« in »Sokolić«. Telovadile so celo 6 let stare deklice in dečki. Nastop »Sokolić« je bil lep in istotako tudi »Sokolov«. Pri telovadbi je igrala vojaška godba. Po telovadbi se je razvila tako živahna prosta zabava in ples, kakor je pač le mogoč med brati Primorci. t. veliki spodnještajerski obrtni shod v Celju se je vršil dne 27. maia v Narodnem Domu ob udeležbi nad 250 ljudi, po ogromni večini obrtnikov iz vseh spodnještajerskih okrajev. O poteku shoda, ki je pokazal na eni strani potrebo tesne organizacije slovenskega obrtništva, na drugi strani pa umevanje in pojmovanje ciljev in nalog takšne organizacije med obrtništvom samim. so nrinesli dnevni slovenski časo-nisi obsežna poročila. Po zborovaniu. ki je traialo 5 ur, se je dal velik del udeležencev fotografirati, in to sliko danes spodaj prinašamo. Ruski gostje v Ljubljani. Pred tremi leti smo imeli v Ljubljani prvič priliko pozdraviti večjo družbo ruskih izletnikov. Prvi ekskurziji so sledile še tri druge. Po treh letih smo imeli 8. in 9. t. m. zopet v LiubJiani 40 ruskih gostov. Med ruskim učiteljstvom ie namreč nosebna zveza," ki skrbi za izlete v tujino. Ta zveza nudi svojim članom vsako leto po nekaj ekskurzij — skupno potovanje je nekoliko ceneiše in se več vidi. V nemških in italijanskih mestih ima zveza svoje zaupnike, ki preskrbe za izletnike vse potrebno. V slovanskih mestih pa jih spreiemajo mestna zastopstva in slovanska društva. Taki izleti so za učiteljstvo velike važnosti ker raz-širaio obzorje. Ruska vlada izletov ne podpira —• učiteljstvo samo skrbi za vse. Izletnikom se radi pridružujejo tudi drugi, ki si žele ogledati tuje dežele, Avstrijo, Nemčijo, Italijo. Dne 9. junija so se pripeljali ruski gostje v Ljubljano iz Dunaja. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki magistrata in člani ruskega krožka. Gostje so se nastanili v hotelu »Ilirija« in »Tabor«. Drugi dan so si ogledali Ljubljano z Grada in so se čudili krasotam naše domovine. Ogledali so se tudi naše šole in njih upravo. Popoldne so se dali skupno s svojimi prijatelji in spremljevalci fotografirati. Ekskurzijo ie vodila gospa Grakova, med izletniki je bila tudi kneginja Obolenskaja. Ruski gostje so bili med nami polni slovanskega navdušenia in jim bomo poslali na njih željo nekaj številk Slov. Ilustr. Tedm-ka kot dragocen spomin na njihovo bivanje med nami. Zadnji številki smo pridjali vsem istim, ki jim poteče koncem t. m. naročnina, poštne položnice in opomine. Prosimo vse, da pravočasno obnove naročnino, da ne bo prekinjenja nri pošiljanju lista, kajti ustavili bomo list vsem takoj, ki ne obnove naročnine. Današnji štev. je pridelan letak „vabilo na naročbo“ in prosimo, dajte pa svojim znancem in prijateljem za S. L T. V 13. in 14. štev. t. I. smo razpisali za pridobitev 1000 novih naročnikov 1000 nagrad. Dobitki — glavni je 100 K v gotovini — in drugi pogoji so razvidni iz našega razpisa v štev. 13. in 14. — Opozarjamo na to ter nrosimo, razširjajte „Slov. Ilustrovani Tednik“ in pridobivajte mu novih naročnikov. &)јшшшшжтсшљ Slike o nesreči na Učki gori, ki jih priobčujemo na naslovni strani, nam je preskrbel g. Jurman, optik v Ljubljani, (v Šelenburgovi ulici). Priporočamo slavnemu občinstvu njegovo tvrdko. fTPiiVtvt^ »ITII t Удј 1 II 11» a ИТКI !■ ■) trfl ll i јдј j Ц 11л {• I. ve iki spodnještajerski obrtni shod v Celju. izmed njih se je izrazila, da je pripravljena peljati kleparskega junaka pred oltar. Nesreča v cerkvi. Na Dunaju je zvonil 11 letni ljudskošolski učenec Anton Buria-nek, v cerkvi v Favoritnu. Vrv ga je potegnila kvišku, odkoder je nesrečnikDeleb-nil na tla s tako silo, da si je razbil lobanjo in obležal mrtev. Najboljše sredstvo. Starega Srakarja, ki se je že tretjič oženil, natepla je mlada žena takoj drugi dan po poroki. Vsled tega napoti se Srakar k župniku, ter ga naprosi, naj mu predloži poročno knjigo. Nekaj časa opazuje njegov zapisnik ter ponudi župniku 50 K rekoč: »To vam dam, ako me izbrišete ali iztrgate iz te knjige.« Pismena ponudba trgovskega potnika. Ko sem se izučil pri trgovcu N. N., posvetil sem se žebljarstvu, potem sem potoval I nekaj mesecev za ženske klobuke, delal NOVICE. Gospodarstvo. Veliko ljudi ima zahvaliti svoje gmotno dobro situirano stališče življenjskemu zavarovanju. Življenjsko zavarovanje je za vsaki stan potrebno, bodisi uradnik, posestnik, obrtnik itd. in vsak družinski oče bi moral biti toliko previden, da za slučaj svoje prezgodnje smrti z živi jensko polico obvaruje družino bede. Priporočamo, da zanimanje za živ-Ijensko zavarovanje prodre v najšriše ljudske sloje, za pojasnila naj se vsakdo obrne na banko »Slavijo« v Ljubljani, ki ima posebno prikladne in nizke cenike. Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke. Abadie — kotiček. Pfl PIERÀ CIGflRETTES zakona. Tožiteljica je bila svoječasno nastavljena pri neki lesni družbi z letno letno plačo 4400 dolarjev; je pa službo pustila, ker ji je obtoženec obljubil zakon. Zahtevala je torej 25.000 dolarjev odškodnine; preostanek se ji je dovolil kot zamudne obresti. Kako odstranimo madeže od kolomaza iz belega perila. Namoči perilo v mrzlo vodo, ovij ga ter madež dobro namili in polij s petrolejem, dobro zmencaj ter daj na sobice, ko se posuši še enkrat zmoči, namili in polij s petrolejem, deni zopet na sobice, nato ga operi, še enkrat namili ter skuhaj. Ubogi grešniki. Lodovič gre s sinom mimo vešal. »Kakšna priprava je to?« vpraša sinček. »Na to obešajo uboge grešnike, da morajo umreti,« odgovori oče. »Uboge grešnike?« vpraša deček, »kam pa obešajo bogate?« — Oče Ladovič je tako malo poznal svet, da temu ni vedel odgovora. Izdali smo razglednice : Tridesetletnica tržaškega .Sokola* : Konjeniki v slavnostnem sprevodu .Sokola* na Opčinah. Fot. A. Jerkič Gorica-Trst. Gos kot lovka. Neki posestnik v Straßburgu je velik prijatelj živali in ima med drugimi na svojem dvorišču gos in mačko. Mačka, lepa živalca, je nekoč ponesrečila in je od tega časa nekam trda, kar ji je posebna ovira pri lovu na vrabce. Posestnik je na svoje veliko začudenje imel priliko opazovati, kako je gos pomagala mački pri lovu na vrabce. Kadar dobi namreč gos zrnja, tedaj pusti, da pridejo vrabci in zobljejo z njo vred. Potem pa nenadoma pograbi vrabca, ki je najbolj predrzen in ki si ji je najbolj približal. Zgrabi ga in ga neusmiljeno trese in ga zažene mački, ki preži v bližini. Žena ukradla možu zobovje. Pittsburg, Pa., 21. maja. Pred sodnika v mestu Braddock je došel danes Daniel O’Connell. ki je zaposlen v Rankinu pri American Steel and Wire družbi. Prosil je policijo, naj mu pripomore, da bo zamogel zopet jesti, ker mu je žena pred nekaj dnevi ukradla v spanju iz ust njegovo ponarejeno zobovje. Od onega časa se je moral revež prehranjevati samo z mlekom in juho, ker je popolnoma brez zob. Policija je skušala dobiti nazaj moževo prepotrebno jedilno orodje, a žena ostaja trdovratna in noče povrniti svoji boljši polovici ukradenih zob. 17krat zaročen. Genova, Švica, 20. maja. V Curihu je bil te dni obsojen v enoletno ječo kleparski pomočnik Albert Staierli, ker se je v enem in istem času zaročil s 17 izvoljenkami. Prednost je da j al le bolj premožnim kandidatinjam, katere je prevaral za manjše in večje svote. Pri obravnavi je sodnik pripomnil, da bi ga veliko strožje kaznoval, ako bi bil v resnici tudi vseh teh 17 izvoljenk poročil. Pri obravnavi so bile vse navzoče; večina sem tud celo leto otroške obleke, zastopal sem precej časa neko tovarno za metle. Potoval sem tudi za postelje, nagrobne spomenike, steklene in porcelanske izdelke, sedaj bi se pa rad posvetil zastopništvu kolomaza. Masten srčen obliž. Sioux Falls, S. D., 28. maja. — Vrhovno apelacijsko državno sodišče je pripoznalo Miss Fili Bay iz Me-nominee. Mich., 28.828 dolarjev, katere ji je moral plačati neki James Sanborn iz Puckwana, S. C., za prelomljeno obljubo I. Slovenski pesnik Anton Aškerc (po sliki, ki je na 3. strani v zadnji štev. S. I. T.) II. Slovenska pesnika S. Gregorčič in A. Aškerc kot prijate 1 j a - d u h o v n i k a (po sliki, ki je na 2. strani v zadnji štev. S. I. T.) Dobivajo se po vseh knjigarnah in tobakarnah izvod po 10 h. Kupujte jih j Naročniki S. I. T. jih dobe franko, če jih naročijo vsaj 10 kom. naravnost pri upràv-ništvu S. I. T. à 8 h. Trgovcem in razrodajalcem popust. Naročite te razglednice. Tridesetletnica tržaškega ,Sokola*: Tržaški poslanec dr. Rybaf (XI govori slavnostni govor. Fot. A. Jerkič Gorica-Trst. Primerno bivališče. Sodnik: Ali pa imate tudi stalno bivališče in kje? — Obtoženec: V srcu moje zaročenke. Dobro mazilo zoper rjo. Nekoliko smole se raztopi v 6krat toliki množini masla in tako dolgo meša, da se shladi. Ako pomažemo s tem mazilom razno želez je in druge kovine, katerih se rada loti rja, posebno če so izpostavljene mokroti in vlagi, se jih lahko obvaruje rje. Če bi se Modni salon Ozmec Pepina Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4. bugata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi. I I Najdaljši železniški tunel — pod Kavkazom. Ruska vlada je pričela strokovna Ruski izletniki v Ljubljani. Fot. Fr. Rupnik v Ljubljani, Vrhovčeva ul. pri delu umazala obleka, se jo očisti z bencinom. Strah pred navidezno smrtjo. V Bruck-linghamshire na Angleškem je umrl te dni neki Tomaž Douglas, ki se v svojem življenju nobene stvari ni tako bal, kakor da bi ga živega pokopali. Zategadelj je postavil v svojem testamentu celo vrsto posebnih določil, ki jih mora dedič izpolniti, da se povsem nedvomno ugotovi nastop smrti. Po teh določilih naj se položi truplo za 36 ur v dobro segreto posteljo in potem naj ga dado v rakev, ki stoji v gorki sobi z odprtimi okni; ves ta čas mora biti noč in dan straža pri mrliču. Med tem časom se morajo izvršiti vsi poskusi, ki so v navadi za ugotovitev resničnega nastopa smrti in naj se da v roko zvonec, ki ob najmanjšem gibu pozvoni, da se sliši zvenenje v sobi in izven sobe. Kadar prične truplo trohneti, naj prereže zdravnik na tilniku hrbtenični mozeg. Kadar se to zgodi, potem se lahko pokrije rakev s pokrovom, ali se ne sme zapreti takoj, ampak šele čez dvanajst dni. Njegovo truplo naj potem sežgo na prostem in pepel raztresejo na vse štiri strani sveta. PepetiiB trage «e ОДеабка. otroke In bolnike na ieloden. p Veebctfe pravo planinsko mlako. škatjja K LSD v maki lekarni in drogeriji. preiskovanja, na kateri način bi se najlažje izkopal pod Kavkazom tunel za železniško progo. Ta tunel bi spajal Evropo in Azijo, vezal bi Vladikavkaz in Tiflis, a bil bi najdaljši železniški tunel na svetu, to je dolg 23 in pol kilometra. Od vekov je stal Kavkaz kakor nepremakljiva in velika brana med Evropo in Azijo. Njegovi ogromni vrhovi in brezmejni ogranki so se raztezali na vse strani in ovirali vsak trgovinski promet. In zdelo se je, kakor da se ne bo nikdar mogla odstraniti ta zapreka. Po otvoritvi simplonskega tunela pod Alpami se vidi, da ni več tehničnih težkoč, ki bi jih ne bilo možno nadvladati, in da je prevrtanje kavkaškega tunela samo vprašanje časa. Že lansko leto so ruski inženirji izdelali načrte za kavkaško železnico, ki bo imela največjo višino — 1330 metrov nad morjem z vsponom 23 metrov na kilometer. Sedaj dovršijo kmalu proučevanje o tunelu in potem pričnejo z gradnjo ogromne železniške proge, katere vozovi bodo vozili skoro celo uro globoko pod kavkaškimi vrhovi. Odslej bodemo zopet redno priobčevali skrivalnico. Pozor! Pozor! Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta štev. 20. Izborne emajlne glasure, laki, firneži, čopiči itd. Podpirajte domačo trgovino. Ш5) 1Ш Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost —— tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4'— z navodilom 0 uporabi. Dobiva se samo v lekarni na Novem trgu, Celovec. Dva gospoda se sprejmeta na stanovanje v Frančiškanski ulici 12/L Več se izve pri hišniku istotam ali pa pri : upravništvu Tednika. : ШШ Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje. - ------------------- H HOTEL PETRAN BLED I HOTEL „JEKLER“ | BLEP -Ф j NAD „ZDRAVILIŠKIM DOMOM“ ! ................ HOTEL SEKOVANIČ BLED 34 sob za tujce. — Velik senčnat vrt. Gostilna Strekelj, Bled-Grad 5 se priporoča za obilen poset. Na zahtevo mrzla in gorka jedila. — Prenočišča. MARTIN TANCAR, Jesenice (poleg kolodvora). Sobe za tujce.______________Gostilna. Hotel Tratnik Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene. Dobra postrežba. Gostilna Kunstelj v Gorjah se priporoča za obilni obisk. — Postrežba = točna in dobra. — — Vrhnika Tl’ »VVTT hotel „Črni orel“. Lepo opremljene sobe — senčni vrt — izborna kuhinja — fina vina. — Nizke cene. IL-M m I LA H 1-M ГП~гд Тп. Hi g пТБГГ K Vf 1 srrri' ц H 11 Gospe se smejijo 162 od veselja, ko dobijo to blago : 12 metrov lepo sortiranih ostankov . . samo 5 K 10 » rumburške tkanine.....................5 10 , dobrega chiffona................. 5 * 9 „ Zefir za srajce.............. „ 5 ‘ 7 „ delen za obleke....................... 5 6 „ atlassatin pri pranju ne zgubi barve ” 5 ” 4 „ modni štof v vseh barvah . „ 5 272 „ štof za bluze s svilo ... „ 5 ” 2 „ čisto volneno angleško sukno ” 5 ” 4 komade sortiranih predpasnikov za kuhinje................. 5 2 „ fini laneni prti......... v 5 2 „ fine posteljne odeje ... ” 5 ” pošilja se po pošt. povzetju pri naročilu od 15 K franko., Rudolf Lichtner, Litmerice V. češko. Za neugajajoče denar nazaj ! Češko. Vid Carf mizarski mojster in slavitelj mlinov v Guštanju-Tolstivrh na Koroškem, izdeluje vsakovrstne navadne in umetne mline in žage. Poskrbi po tovarniških cenah dobre motorje na bencin in poljedelske stroje Prevzame tudi vsake vrste mizarska dela. Proračun in načrte izdela zastonj in ne zaračuna zato potrebnih obiskov. Slovenci ! Svoji k svojim ! Najboljše sredstvo zoper stenice-in drugi mrčes je MORANA. Morana uniči stenice in golazen ter se naroči pri M. Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37./I. Dve steklenici staneta K 3-20, pri večjem naročilu popust, trgovcem rabat. Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v Slovenskem Ilustrovanem Tedniku ! a « ll S S “'S « N H 3 = H a P O Z: 6 O *=8 Л u, N ^ g a V prihodnji številki začnemo priobčevati znameniti velezanimivi roman izza časov vlade Arabcev v Španiji „Vslužbi kalifa“. Era rhvnih oseb je sužnja Fatima. „V službi kalifa“ : Fatima. 3 pari čevljev le K 13*50. Naročeno mi je, da razprodam zalogo neke prve tvornice za čevlje kolikor največ mogoče pod izdelovalnimi cenami in razpošiljam, da jo čimprej izpraznim, dokler je kaj zaloge 3 pare čevljev na zalego iz najbolj, črnega usnja, elegant, po obliki in trpežnih sve 3 pare le za K 13-50 na vsakogar po povzetju. 3 pare čevljev dobite, če hočete za gospode ali za dame. Pri naročilu zadostuje napoved številke in dolgosti v centimetrih. J. Schüller, Dunaj', III, Krieglergasse 6/59. Krščanska firma. kvarilгИ Ne zamenjajte te ponudbe z drugimi, ki ve-__________! činoma namerjajo oslepiti. Krojaštvo Josip Ahčin Ljubljana, Frančevo nabrežje 31. Vsestransko pohvalna po-strežba. — Najmodernejše blago, od najfinejšega do najcenejšega vedno v zalogi. — Izdelujejo se tudi :: ženske obleke. :: I 11 b fcy-4 »IVHII Najboljša pisalna stroja SMITH & BRO! The КехСоГ, Ljubljan Šelenburgova ulica štev. : Brezobvez. razkazovanje C e nj k i f rajnko. Brzojavni drogi iz cementa. Med mostom Aukland in Hamilton v Novi Zelandiji postavili so letos 1200 brzojavnih drogov, narejenih iz konkreta (iz peska in cementa. Njih višina znaša 26 čevljev, debelost pa 8 palcev. Trideset nevest na enem parniku. Parnik Caledonia iz Glasgow je v New Jork pripeljal trideset mladih deklet iz Škotske in Irske, ki gredo k svojim ženinom v južnozahodno Canado in na kraje zapadno od Mississipija. Nagrada bralcem tega lista. Ii miei™ 3000 paro? čevlje?! Vsled vpeljave naših izbornih veleelegantnih čevljev iz najboljšega, trpežnega chevrousnja, moderno izdelanih, razdelimo 3000 parov, kakor kaže slika. Samo delo v znesku 15 K za 3 pare se nam naj plača. Mi Vam pošljemo kakor želite ali čevlje za gospode, ali dame po vsaki poljubni številki ali centime-terski meri. Vi dobite torej za samo 15 K, 3 pare izvrstnih čevljev, ki stanejo drugače 42 K in bodete z njimi gotovo zadovoljni.*) Pošilja se po povzetju ali če se plača naprej. Zamenjava dovoljena, zato ni rizika Vsa naročila se naj naslavljajo na R. Bergerjevo razpošiljalnico čevljev, Dunaj 27, poštni predal 42. *) Šele po Vašem priporočilu bomo imeli dobiček. : Lepa prihodnjost! : Zaradi nezmožnosti samolastnega vodstva se prodata 2 hiši z gruntom in opravo. Priprave za gostilno, hotel, trgovino, za penzionat, ali za kmetijstvo. Ob Bohinjskem jezeru, lepi stavbeni prostori s pravico do kopališča in lastnega čolna. V nekaj letih se bode dobil Skratni denar, ako se proda na drobno. — Pojasnila pri M. Grobotek, Bohinj. Bistru a Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto == ::: in fino kakor alabaster. ji Pege, pike, izpuščaje [ Èj: rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise := È;: in vsak neprijeten nedostatek odstrani za- == jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste- == j:: Menica K 2 50. Rationell bals. milo K V20. §= Učinek je opaziti že po enkratni rabi. Ìli = Neprijetne dlačice = ]| i|E z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- =h lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod-jjj Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-50. == Specialiteta za dame „Salvorin voda“ za od- := ;!i stranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna == È j: za umivanje in česanje las, katera jih sama =:= ijE skodra in je dela lahke in dela lahke in lepe. \\\ |j: Steklenica 2 K. j!| = Bujna rast las in brk = Ш ìli se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo == i;| (izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2. \\\ Bujno polnost-krasno I — oprsje — J =E doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. =~ ÈE Učinek zajamčen. Nešteviini zahvalni in pri- i|| := znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- EH EEE polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino \u EEE krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- == E= Menice univerzalnega sredstva Et - Admille јУ E= z navodilom 5 K. K temu posebni kremni == E= izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpo- e| EEE šilja edino ord. kosm. laboratorij Ш « W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. « fe) 1Ф1 Rudolf Poljàk kralj, dvomi uradnik kabinetne pisarne njegovega veličanstva kralja Bulgarov, vitez bolgarske civilne zagrazdanske zasluge, rumunske krone itd. Ivanka Kejžar zaročena Maribor o. D. 29. rožnika 1912 Brez vsakega druzega obvestila. _______________________________________ *ф; Sofija. A. : Jaz rabim samo „pravi zagrebški : Franck:“ s kavinim mlin- čkom; mojo kavo vsakdo hvali. B. : Da, „pravi : Franck:“ je vsepovsod znan kot najboljša kavina primes; odkar ne smem več piti zrnate kave, napravim si vsak dan kavo iz Franckove Perlrži, kateri pridenem nekoliko primesi iz Franckovih zabojčkov in se počutim pri tem najbolje. FRANC JAKOPIČ Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 11 Vodmat. (Zraven mestne ubožnice.) Stavbeno umetno in konstruk-: cijsko ključavničarstvo. : Špecialiteta: Železne svetilke. Načrti in proračuni so na zahtevo na razpolago. Se priporoča sl. občinstvu kakor tudi prč. duhovščini za sprejemanje vseh v to stroko spadajočih del kakor: obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, žično omrežje, žično omrežje na stroj, vežna vrata, balkom, verande, stolpne križe, železin' stopnice, svetilke, ograje na pokopališču i. t. d. : Sol.dna postrežba. = Teodor Korn a popraj Henrik Kom pokrivalec streh in strelovodov ter instala;*/ >v4dTod^v LJUBLJANA, PoìjcJióLv o priporoča se p. n. občinstvu ta j r„. »sj