mm milili •i" iipssssSsss; gmmmrn 111 u s llilil Heinški uspehi pri Rigi in Verdunu. Ruski in francoski protinapadi za zo-petno pridobitev izgubljenih postojank brezuspešni. MALO NOVIC Z DRUGIH FRONT. Priprave za krvave bitke, ki jih je pričakovati s prihodom pomladi. Rim, 26. jan. — Včeraj je bil miren dan ob vsej liniji. Delavnost naših oddelkov v Astiški dolini je vedla do malih spopadov v soseščini Scatolarija in severno od Pedescale. V Travig-nolski dolini reke Avisio in v okolišu jugovzhodno od Gorice je bilo naznanjeno znatno topniško bojevanje! Topniško streljanje s prestanki. Rim, 27. jan. — Na celi fronti je bilo zdajpazdaj topniško streljanje, ki je bilo živahnejše v odseku Zugna, v Arški dolini, v zgornjem Vanos Cis-monu, v Travignolski dolini, pri Avi-siu in na Krasu. Sovražni zrakoplovci so poskušali ,V ypoleteti na naše ozemlje, pa so jih naše obrambne baterije prepodile. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 27. jan. (Čez Berlin; 28. jan. in brezžično v Sayville.) — Današnje poročilo avstro-ogrskega vojnega vodstva obsega sledeče podatke: "Italijansko bojno torišče: Na Goriškem so bili topniški dvoboji in zra-koplovska delavnost živahnejši nego običajno. "V soseščini Doberdobskega jezerca se je topniško streljanje nadaljevalo z neanvanjšano silnostjo do polnoči." Bolgari odbili Srbe. Berlin, 26. jan. — Makedonska fronta: Blizu Buejuktasa na slemenih Mo-gleniškega gorovja so bolgarske čete odbile prodiranje srbskih vojaških oddelkov. Snežni vihar ovira boje. Berlin, 27. jan. — Makedonska fronta: Nič važnega ni izporočiti. Pariz, 28. jan. •— Snežni vihar še traja. Topniški boji so se pripetili blizu Prilepa, blizu Gjevgjela in ob Cer-ni. Britanci so izvedli napad na Ka-girmah, severozapadno od Bukove. Ne kaj patrolnih spopadov se je pripetilo blizu Korice (Albanija). Makedonska fronta. Berlin, 25. jan. — Nepričakovani napadi v kolenu reke eriie in spopadi na ravnini ob Strumi so bili majhnega pomena. Rumunska fronta. Berlin, 25. jan.—Hud mraz je zavladal na rumun-ski fronti in vojaška podjetja so skoraj ustavljena. Veliki glavni stan poroča o tem: "Fronta nadvojvode Jožefa: V zasneženih gorah se vrše vsak dan spopadi metari cerkveni odbor, v katerem so gg.: Rev. John Plevnik; John Grahek, blagajnik; Anton Glavan, Jožef Erjavec iz Rockdala, Jožef Muhič, Anton Go-lobitsh, George Stonich," Anton Nemanich, Mihael Ursich in John Filak. — Smrtna kosa. Umrl je v bolnišnici v Kankakee rojak Nick Nemanič, t-tar kakih 70 let. Zapušča eno hčer omoženo Trlep v Waukeganu, 111., in drugo hčer omož. Kučič v So. Chicagtt ter še nekaj drugih sorodnikov. Pogreb se bo vrSil v četrtek dopoludne v Jolietu, pod vodstvom pogrebne tvrd-1 Table Damask platno, 60 vbeljeno, vredno 50c, zdaj yard po ....... eol 29c Vbeljene plahte, 72x90, zarobljene, Posebnost, QQa vsaka ................. Vtfv Oil Cloth za mize V/{ yarda široko, belo in barvno, malo slabje kot 25c vredne, zdaj yard po ...... 12c Posebna priložnost za kupiti ženske sive Suede čevlje. Tu je posebna priložnost, da kupite fine ženske čevlje za trpež po zmerni ceni. Zdaj je čas, ker cene se višajo dnevno. Delane so iz sivega Suede, srednje visoke pete, 14 gumbov. Imamo tudi nekoliko malih čevljev iz črnega Suede, črnega žameta s gumbi; tudi nekoliko black Gun metal s plat neno vršino. Pridejo samo v 2'/^ do 4, širokost C in D. Zdaj jih imate na izber dokler ne poidejo — somočni, trpežni in lični, par........... $1.00 Pozor! POŠLJEMO NA PISMENA NAROČILA. — Pošljite nam poštni ali eks-presni Money Order za karkoli naročite iz tega oglasa in poslali vam bomo. Ako hočete blago dobiti po pošti pošljite poštnino. Vrnemo denar, če bi ne bili zadovoljni, ko blago dobite. Mi smo v trgovini že 23 let na tem prostoru in je jamčena sigurnost. Pegam in Lambergar. POVEST SPiSAL DR'. FR. DETELA. (Dalje.) V. Zvezde prijazne, Pot mi kažite! S. Jenko. Gregor pa je hitel pro;i Savinjski dolini .kolikor se je dalo v temi. "Danes je sreda; če do jutri zvečer ne pridem v Celje, bode prepozno", si je šepetal in spešil korake. Ni še hodil dolgo, ko zasliši za seboj peketanje konjskih kopit, in brž se umakne v šumo. Po poti od samostana doli sta prisve-tili dve bakli, ki sta se bližali naglo, da so leteli utrinki v stran. Gregor se je potuhnil in videl v svitu kosmata obraza konjikov, ki sta klela, da morata v takem času okrog laziti, ko se ne vidi pet korakov predse. Jezdila sta mimo in za njima sta puščali bakli rdeč dim. Gregor pa je ostavil gozd in se napotil urno za njima, ko ni bilo več čutti konjskih kopit. Nebo je bilo oblačno, in noč je temnela bolj in bolj. Gregor se je spotikal nad koreninami in kamenjem, kar ga je neznano utrudilo. Skrbelo ga je, kako bode nadaljeval pot drugi dan, če ga zapuste moči, in naslonil se je na drevo; a kakor je postal, je zadremal. Nočna sapa je šumela po gozdu in donašala iz daljave dobro znano tuljenje; volk je bil namreč takrat navadna zver naših gozdov. Gregor je skočil pokoncu in po-tipal, če ima še dolgi nož za pasom. A silne utrujenosti ni zmagovala več trdna volja; treba je bilo misliti na počitek. Noči pa so spomladi mrzle in zemlja vlažna, tudi se je bilo bati divjih zveri pod milim nebom. Vlekel se je še streljaj dalje, kjer je zapazil sa-mostno kočo in nanjo naslonjen nizek hlev. Ura je šla na polnoč, in nobene žive duše ni bilo nikjer čuti; in komu bi se bil tudi upal izročiti Gregor! Otipal je v temi majhno lestvo, jo prislonil k lini nad hlevom in zlezel gori. Našel je velik kup slame in sena; brž si je napravil ležišče, se priporočil Bogu, in preden je še premisli! dogodke prošlega dne, je sladko zaspal s trdnim sklepom, da nastopi zarana zopet pot proti Celju. Zdelo se mu je, da je komaj še zaspal, ko ga prebude človeški glasovi. Prestrašen se je sklonil pokoncu, a za-skelele so ga roke za pestmi, zvezane s trdnim konopcem. Pred njim je stal fant, ki se je grohotal in migal z roko starejšemu kmetu: "Ravno ta je, oče.' "Ali si ušel iz Gornjega grada, pti ček?" je kimal mož. "A si obsedel preblizu. Hodi! Kar v Gornji grad ga ženi, Luka! A pazi, da se ne prevrne raz lestvo!" "Po suknjo še grem," je dejal sin in se obrnil proti koči. Gregor, ,ki je videl, da je popolnoma v tuji oblasti, je jel prositi, da naj ga izpustita, ker je nedolžen. "To trdi vsak zločinec,V j« dejal mož. "Zakaj bežiš, če si nedolžen? Za nič te ne love samostanski gospodje.— Mica, pridi gledat, kakšnega kota -sva ujela. Po tem-!e sta popraše-vala snoči gornjegrajska biriča. Kratke rjave brke ima, pero za kapo in dolg nož za usnjatim pasom." S pomilovanjem je gledala žena ujetega mladeniča. Ko pa se je ozrl Gregor vanjo, -e ji je zazdel nekako znan ta obraz. "Kje pa sem že videla jaz tega človeka? Čakajta no!" je dejala, si zakrila oči z roko in premišljevala. "Oče!" je klical Luka od hiše sem in kazal proti dolini, "ne bo treba iti Gornji grad. Biriča že jezdita nazaj." "Ovbe," je dejala žena živahno, "ali veš, kdo je to?" Mož je bistro pogledal Gregorja, a 11 iga spoznal. "To je poveljnik tistih jezdecev," je dejala poluglasno, "ki so nam hoteli zažgati hišo." "Kaj res?" se je čudil mož. "Da. on je. A to je zdaj druga reč!" Prerenal je konopec, ki je držal Gregorjeve roke, in vlekel mladeniča s seboj v hišo, ga potisnil v staro skrinjo brez pokrova in vrgel slamnico čezenj. Gregorju se je zdelo, da se mu sanja; a bridka žalost se je umeknila burni radosti. Oče in sin sta se tiho menila v sobi, in ko sta prijezdila biriča pod hišo, jima je stopil fant s klobukom v roki naproti. "Gospoda/' je dejal, "davi navsezgodaj smo videli tistega človeka, ki ga iščete. Solnce še ni bilo gori, in ravno živini sem kladel, ko se je priplazi! tod doli, Z vilami sem mu zastavi! pot in vpil, da naj počaka. Ali menita, da je kaj poslušal?" "A zakaj gA nisi prijel, osel?" je rohnel birič. "Ker se ni dal. Kar tod na levo jo je udri; jaz pa za pjim. Ali menita, da sem ga došel? Ozmerjal sem ga prav grdo, potlej pa teci! Če jezdita brž za njim, ga dojdeta še pred poldnem; saj v zemljo se ni vdrl. Rjave, kratke brke je imel pod nosom in z usnjem je bi! prepasan, star je pa kakih trideset let." "Torej na levo?" je vprašal oni še enkrat. "Da, kar tod gori, po grapi." Ona dva sta izpodbodla konja in oddirjala Gregorja, ki je čul vsako besedo, je obhajala vročina v toliki nevarnosti; a čudil se je kmetski zvijači in ni si znal razložiti ljubeznive skrbi teh ljudi. Mož je odkril slamnico in velel Gregorju, da naj se obrne ročno na desno; pred tremi urami ne bode jezdecev nazaj. Gregor se je zahvaljeval z ganjenim srcem in zagotavljal, da ne pozabi nikdar te dobrote. "Nič zahvale!" je dejal mož. "še mi smo Vam je dolžni," je dejala žena in postavila zajtrk na mizo. "Veste li, da ste jezdili pred dobrim mesecem s tremi tovariši tod mimo? Eden Vaših ljudi nam je hotel zažgati hišo, Vi pa ste mu ubranili. Jaz sem Vas dobro videla in ne pozabim Vašega obraza. Zakaj Vas iščejo, to nam nič mar; a Vi ste dober in blag človek, ki ne muči nas revnih ljudi. Če se Vam ne zamerimo, zajmite z nami." "Pohlevni ljudje," si je mislil Gregor, "hvaležni, da se jim le krivita ne godi," in ni se branil jedi. Fant se je ponudil, da ga spremi uro daleč, oče pa je prinesel klobuk in kamižolo, če se hoče preobleči. Rad je sprejel Gregor ponudbo, si ostrigel brke in se napotil s fantom dalje poln vesele na de, da mu ostane sreča zvesta tudi za-naprej. Prijezdili so za njima vojniki, a tako srčan je bil Gregor v kmetski obleki, da se je le malo ognil v stran s spremljevalcem: a priklonil se je ponižno in snel širokrajni klobuk, ko so jezdili mimo. Bil je Vitovec z glasnimi svojimi tovariši. "Kaj si vedno tako zamišljen," je vpil Ostrovrhar, "ko imaš pri vsakem početju tako srečo!" "Da, da," je dejal oni in zadržaval konja na slabem potu. "Čim bolje sem imel jaz- kaj napeljano, tem rajše mi je izpodletelo. Kaj, če mi izpodleti sedaj!" "Dal Bog!" je dostavil tiho Gregor, in jezdeci so izginili. Popoldne je prišel Gregor v Celje. Mestna vrata so bila močno zastraže na, in sumljivo so ga gledali stražniki, ko je, brezskrben na videz, koračil skoz njih vrsto. Po mestu je bilo vse polno ljudi. Cesar je bil pripeljal s seboj mnogo imenitnih spremljevalcev, izmed katerih je imel vsak še svoje spremstvo. Od vseh strani je prihajalo plemstvo in duhovščina, da se pokloni novemu vladarju, ki je pokloni novemu vladarju, ki je potrjeval stare pravice. Pritisnili so bili trgovci ter ponujali vsakovrstno rofco gospodi in kmettu. Poleg njih je bilo novin — zdravila proti vsem možnim boleznim. Gregor se je preril skoz gnečo in prišel pred grofov grad, kjer je stanoval cesar. A vhod je bil za-j hranjen. Že je hotel vprašati stražni j ka, če ne bi mogel govoriti z dvornim j kaplanom; a zbal se je,' da ne bi zbudil suma. "Nocoj še počakani," si je mislil, "če grem naravnost v grad." Po -topal je po mestu in gleda! in pazil, kjer bi bil kak znan ali zaupen obraz. Mnogo gospode je prihajalo iz palače mnogo je šlo noter; a .tega ni bilo, kogar je on čakal. Nekoljkokrat je bil že stopil do tega in onega moža, čigar obraz se mu je zdel pošten; a preden je še kaj izpregovoril, se je bil pribli žal stražnik. In koliko je bilo stražnikov! Kar ra>li so iz tal, in mraz je izpreletal Gregorja, kadar ga je kateri vprašal osorno, kaj da išče tod. "Cesarja bi rad videl, cesarja," je odgovarjal Gregor in se priklanjal nerodno oblastniki vojakom, ki so ga gonili proč. Čim bliže je bil svojemu cilju, tem teže se 11111 ga je zdelo doseči. "Jutri bode nemara že prepozno," je dejal sam pri ^ebi, "in ves trud bode zaman, in namesto pohvale me zadene ostra kazen, ker sem ostavil brez ukaza odkazano mesto." Zveče-rilo se je, in Gregor še ni govoril z nikomer. (Vedno nepotrpežljiveje je čakal; zakaj zdelo se mu je vedno, da se mora vendar prikazati zaželeni obraz. Po hišah so se zasvetile luči, in iz grada, kjer so se ravno začele zbirati po-nočne straže, je donel glasen hrup veselih ljudi. Ulice in trgi so se praznili, a polnile so se gostiln«. Gregor je o-stal sam, in stražnik ga je opomnil, da naj se pobere. Žalosten se je obrnil po mestu, da si poišče prenočišča. Kako je bil nesrečen! Ostavil je bil Gornji grad z veselim prepričanjem, da reši cesarja in si proslavi ime, in ko je prišel tako srečno v cesarjevo bližino, mu je zastavljena pot. In kolik odgovor ga čaka, če ne izvrši svojega sklepa! Kdo mu bode verjel, da mu je bilo v resnici mar važnega posla! Dolžil ga bode ve9 svet, in on se ne bode več upal pokazati doma. Oj, u-boga tetka, kako bode vzdihovala za njim! In Tajda! Obšla ga je za tre-notje misel nanjo, a takoj jo je odnesel pomladni veter. "Ta pa tako ne mara zame," si je dejal tiho in pobesil glavo. V gostilni "pri črnem volu" se je vse trlo, a za skromnega gosta se hitro najde kot, in kmalu je sedel Gregor za velikansko mizo, kjer so se krepčali in kratkočasili raznovrstni gostje. Sedeli so pomešani vojaki, meščanje, tuji kupci in kmetje. Pogovarjali so se glasno o važnih dogodkih poslednjih dni in ugibali, kako se pogodita cesar in kneginja. Večinoma so menili, da ima cesar prav, a da ima kneginja tudi svoj prav; zakaj nihče ni vedel, kakih misli da je sosed. Pri drugi, manjši mizi so sedeli odličnejši gostje, katerim je stregel krčmar pozorneje. Bili so plemiči in duhovniki, ki so zvesto poslušali, kaj da govori druščina pri oni mizi, in dodajali svoje opombe. Vse oči pa so se obrnile k durim, ko se prigrohoče družbica štirih moških in dveh ženskih, vsi pisano opravljeni in predrznega vedenja. "Brž večerje, krčmar!" so klicali mo šk"i, obkolili rejenega moža in ga trkali prijateljsko po plečih. Ta se jim je umikal in vpil, da naj se spravijo iz njegove hiše, ker nima prostora za take ljudi. Oni pa so vpili še glasneje in budili smeh po vsej krčmi. Revež je bil krčmar. Rdeč kakor purman je stal sredi sobe, brez sape in glasu, skočil zdaj proti temu, zdaj proti onemu, mu pokazal duri in namerjal s pestjo; a razkačen je stal pred njim poglavar družbice in kričal, da je to neslišano, da bi podil preprost krčmar iz hiše ljudi, ki pridejo ravno iz cesarskega gradu. "Slavna gospoda!" se je obrnil do gostov, "ali boste res privolili, da se celjsko mesto osramoti na večne čase, in da bodo pozni rodovi brali z rdečico na obrazu, kako je ravnal svoje dni krčmar "pri črnem volu" z zastopniki vseh sedmerih umetnosti?" Na glas se je vse smejalo. Ženski ki sta smukali od mize do mize, si pregledovali goste in odgovarjali smelo ne baš finim dovtipom, sta zgrabili zdaj krčmarja pod pazduho in se mu začeli laskati in ga pogovarjati. Tovariši pa so plesali okrog onjega in se prekopicavali. V toliki nevarnosti, da ga zadene kap, še ni bil krčmar nikdar; srdito je odrival s komolci nadležni ženski in mahal z rokami, da je naposled enega res zadel v hrbet. Milo je zaječal udarjenec in se iztegnil po tleh, in ženski sta se vrgli čezenj in vekali, da je mrtev njih najboljši igralec; moški pa so vpili, da je krčmar morilec, in pretili, da ga popeljejo v stražnico. Naposled se je ubogi mož res zače-1 bati. "Še enkrat!" je zavpil slovesno po glavar. "Ali nas boste prenočili in pomagali, da spravimo tega mrliča nati-hem s poti?" Krčmar se je vdal, in mrlič je kihnil. "Mrzle vode nanj!" je dejal vodja; mu klanjali, ker jima je bil všeč zali mladenič. "Zapojmo skupaj!" se je nasmejal Gregor in stopil k njih mizi, kjer se mu je naredil prostor. Gregor je pel in igral in se seznanjal z veselimi tujci. Najprijaznejša in najradovednejša je bila starejša igralka. Izpraševala je, kdo da je, odkod je prišel in kaj da Namerava. On je legal, da je izkažen dijak, ki še ne ve prav, česa bi se lotil. Z nami pojdite!" je dejala ona in jela opisovati veselo življenje potujočih glumcev, koliko da prehodijo sveta, kako radostno jih vse sprejema, kako radodarno plačuje. "Poskusil bi že," je menil Gregor na videz zamišljen, a v resnici ves raz-vnet; zakaj v glavo mu je padel nov načrt. Zakaj ne bi šel on sam kot pevec v družbi igralcev v grad pred cesarja ali vsaj katerega njegovih svetovalcev! Tako bi najvarneje in naj-gotoveje izvedel svoj namen. "Mož-beseda!" je vzkliknila igralka in mu stiskala roko. "Samo poskusite; drugo me ne skrbi." Objela ga je in spravila v veliko zadrego, vso družbo pa v glasen smeh. Naj bode v božjem imenu, si je mislil Gregor in zbral vso svojo ljubeznivost, da se prikupi novim prijateljem, in vso spetnost, da bi videli, koliko bi jim zalegla njegova moč. Prizadevna njegova prijateljica je bila kmalu tega mnenja, da mora Gregor'z njimi peti na dvoru. "Kako pa!" se je rogal Gregor in se branil na videz. "V tej suknji in tem klobuku!" "Zakaj pa ne?" se je smejala ona, mu snela klobuk, si ga nateknila na glavo in se zavrtela po peti. "A pri nas se dobo pisana kapica in dvobarven jopič." Gregor se je le smejal, da to ne more biti, in igralci so ugovarjali; a ženski sta si bili vtepli to reč v glavo in nista odjenjali, dokler se niso dogovo-vorili, da ostane Gregor za poskušnjo pri njih, in da bode pel na dvoru. Igral ki sta mu pripravljali opravo in ga poučevali o tej in oni glumski skrivnosti, on pa je hvaležen poslušal in radosten premišljeval, kako izvrši načrt. "Peli bodemo dopoldne?" je vprašal radoveden. "Ah, ljubček moj," se je smejala igralka, "meniš li, da to mi določujemo? Kadar nam odpro vrata, takrat pojdemo; najbrž po obedu, da pospešimo gospodi prebavljanje." Dolgo so še sedeli in razveseljevali sebe in družbo. Presedalo je Gregorju prizadevanje priletne igralke, a ka-izal je vesel obraz in zaspal pomirjen med drugimi gosti, ki so bili polegli po otepih. Mi pa porabimo ta odmor, da razložimo obkratkem razmere nekaterih oseb, ki so važne za našo povest. (Dalje prih.) Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik..............,....Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbicli. Blagajnik................John. Peiric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za SOc na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 16. mesecih plačalo $2,212.00 bolniške podpo-re članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri pod- napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, te sem otvoril svojo 'novo mesnico i n grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«r imam največjo zalogo svežega in »lihega mesa, kranjskih klobas, vse vrat« gnocerije in drugih predmetov, ki »padajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 111, STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. A lexander lyras,*? fVchL Phone 376 L/ N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL. "nemara ga še oživimo. "Kaj pa še!" je vzkliknil mrlič, skočil pokoncu in se spel krčmarju na rame. Bili so glumei, kakršni so hodili od kraja do kraja, od shoda do shoda, kjer se je dalo kaj zaslužiti, in predstavljali grozovito žalostne in kosmato vefele igre, peli, plesali, žrli ogenj, požirali nože. vedeževali in sleparili po svetu. Staro in mlado jih je gledalo in poslušalo z veseljem, kadar so razkazovali svoje umetnosti; in vendar so bili, na tako slabem glasu, da se je vsakdo sramoval očitno občevati z njimi, komur je bilo mar dobrega imena. Tako -o se vlačili iz mesta v mesto, javno brezpravni, zasebno dobro došli. Polegel se je bil šum po krčmi, ko je vse gledalo in poslušalo nove goste, ki so si bili s tako težavo priborili večerjo. Gregor je zrl žalosten predse in preutlarjal, kako bi vendar prišel do cesarja ali do Žige Lanibergarja. Loteval se ga je obup kakor plavalca, ki je s silnim trudom priplaval do brega, a si zaman prizadeva izlesti na suho. On je le napol poslušal, kar se je govorilo okrog njega, in neslani so se mu zdele šale glumcev. Ko pa je začel njih vodja bahati, da so igral pred cesarjem in njegovimi svetovalci, in sta jeli igralki kazati darila, prejeta od kneginje, se je zbudila pozornost tudi njemu. Kaj, ko bi po teh Jjudeh izporočil gospodu Lambergarjti svojo skrivnost? Misel se mu je zdela jako dobla, in z upanjem se mu je vračala srčnost. Pisal bi pisemce in je izročil kateremu teh glumfcev. Toda — ali se je zanesti nanje? Ali ne bodo v brezvestni zvedavosti odprli pisma, in ko zvedo strašno skrivnost, se izkušali Okoristiti in jo prodali onemu, ki bode največ plačal? Ta pomislek ga je vznemiril iznova, a poslušal je zvesto, ko so pripovedovali oni, da bodo igrali drugega dne zopet pred cesarjem, in napravili nekako poskušnjo. Peli so in godli, in ženski sta plesali, da ji je gledal marsikateri poštenjak le z nejevoljo. Večina pa je ploskala, in kadar se je pričela kaka bolj znana pesem, >e je oglasil zbor izza mize, in tudi Gregor je pel', da bi se seznanil z igralci. Veselje je postajalo Vedno splošneje in glasnejše, in pivci so vpili, da naj zapojo še to, pa še to. Kmalu je zapel izmed gostov sam svojo ta in oni, ki si je bil v svesti, da zna; Gregor pa si je izprosil citre in zapel in zacitral, da so poslušali s strmečo radostjo vsi njegov zvonki glas, ki se je tako prijetno ločil od' drugih izpitih in izpetih. Igralki sami sta prišli in se POZOR ROJAKINJEI Ali veste, kje je dobiti najboljše at so po najnižji ceni?.Gotovol V meini* Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše mev Vse po najnižji ceni. Pridite torej » poskusite naše meso. Nizke cene našfr geslo, in dobra postrežba ' Ne pozabite torej obiskati na» t našej mesnici in groceriji na vog» iu Broadway and Granite Stre«'. Chic. Phone 2768. N. W. Phone IIX Jourr.u*. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10J« Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............I5.M Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za.................. .|7.M Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10J« S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za I10.M Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$•.•• Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.0t Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.N Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za................-......17.0* Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................M.* Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Sc Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje MAGLE EXPORT ■I____L.. JlJUL-UgamwiKS**-. S" - r,.4HBm ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota Mefon 405 S. (lift Si.. MM. 111