t (Mm. D Atrraotif i> IT ASTT OF W fHI AT TMM FOOT flWfli OF TOMi W. T. WaJwe*Jt doTCDiU dnevnik ▼ Združenih državah. Velja m tm lato.........$6-00 Za pol lata............... $3j00 Za Maw York celo leto... 17.00 Za inozemstvo celo lato... |7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavce? v Ameriki Jbm largest Slovenian Daily ta the Unit »d Stal«. Issued every £sy and lagal Holidays. W 75,000 TELEFON: S876 CORTLANDT. Entered aa Second Class Matter. September 21, 1903, at the Poet Office aft New York, N. Y., under tlu Act of Congress of March 3, 1871. TELEFON: 4687 CORTLANDT. no. 256. — štev. 256 new york, tuesday, nove3iber 1, 1921. — torek, 1. novembra, 3921. % VOLUME ZXIX. — LETNIK xXII. KAJ BO Z MEDICINSKIM PIVOM? zakladniSki department izjavlja, da bo dovoljeNO sedanje zaloge upor abiti, tudi če bodo regulacije izpremenjene. — suhači so s celo armado na delu. — sedanje zaloge niso nepostavne. Washington, I). 31. okt. — vt^jrulacije za prodajo m**dicin-*k«'f;a piva bodo izpremen jene, če bo izkazalo, cia se piva, ki ga imajo* pivovarne v zalogi, ne sine izrabiti v zdravilne »vrhe. Ta odlok je izdal danes državni zakladniški department. Prohibieijski komisar llavnes je sporočil davčemu komisarju | Blairti, da se teh zalo p piva ne' ► me prodajati. ker no bile zvarje-( ne že prej, predno so stopile regulacije v veljavo. Neki zakladniški uradnik, ki je! sli i rajno tudi nečelnik probibieij- 1 ttkih agentov je rekel: — Pivo, ki ga imajo sedaj pivo-varne v zalogi, ni nepostavno, pa«" pa postavno, tu«li če bodo rt*gulaeije izpremenjene. — Pivovarnar ji imajo polno pravico izdelovati pravo pivo izza meseea marca lanskega leta. Takrat jo namreč podal generalni pravdnik Palmer svojo odlo-čitev. Pivovarnarjem bi napravi-ii veliko kriviea, ee bi jim ne dovolili spraviti v denar sedanjih zalog. Kljub temu jasnemu stališču državnega departmenta, so pa iz-j javili nocoj prohibieijski uradniki. da bo Wills Campbell predloga j že zdavnaj prej dovršeno dejstvo, I prrdno bodo dobili lekarnarji do-1 voljenje za prodajo piva. Kol nano, j<« naru^n te predloge popolnoma prepovedali uporabo piva v medicinske svrhe. Kansas City, Kans., 31. okt. — I)e*legati Ameriške Legije niso hoteli danes dovoliti neki zastopnici t-uhačev, da bi govorila na njihovem zborovanju. Rekli so, da nima Ameriška Legija s politiko nobenega opravka ter da je prohibieija stvar politike. Sele ko je rekla, da ne bo v svojem govoru prohibicije niti z besedo omenila, so jo pustili na oder. BIVŠO LJUBICO JE HOTEL UBITI Zlocinec se je sam prijavil policiji. — Ona ni hotela ničesar slišati o kaki poroki. italjanski zrakoplov ZA ameriko Washington, 1). C.. 23. oktobra. Amiadna zra'-na Jat^if "Roma", katero je Amerika preti kratkim kupila od Italije, if sedaj skoraj j I>n|>olnonia .'(»stavljena na Lang-ley |hi1 ju v Virginiji. ter je pričakovati. da l>o pripravljena za -voj prvi ameriški polet malo po prvem novembru tekočega leta. Čeprav je le napol tako obsežna kot uničeni Z. R. - 2, je vendar ta zračna ladja 410 čevljev dolga ter 82 čevljev široka. Zaenkrat je to največja zračna ladja v deželi. To ladjo goni šest strojev po 400 konjskih sil ter pravijo, da lahko križari na razdaljo osem tiso? milj s približno de-\ etnajst tonami na krovu. Vspri-•"•o ugodnih vremenskih razmer poleti ta ladja lahko preko kontinenta. ne da bi se vstavila. Na vzhodni sedmi ulici v Brook-lynu so našli včeraj zvečer 24-letno Kilo Casey ležečo v krvi. Tmela je strahovito rano na glavi. Kmalo zatem je prišel na Prospect Park policijsko postajo neki moški, povedal, da se piše Var-chetta ter rekel, da je on deklico snubil ter bi se imela vršiti 4. oktobra poroka. Dekle se je pa premislilo. Včeraj popoldne je kupil v New Jersey sekiro ter jo počakal, ko je prišla z dela. Na vse mogoče načine ji je prigovarjal, naj se poroči žnjim. ona pa ni hotela o vsem tem ničesar slišati. Slednjič jo je udaril s sel.iro po glavi in zbežal. Vest mu pa ni dala miru toliko časa. da se ie javil policiji.- Deklieo. ki je težko ranjena, so odpeljali v bolnišnico. norveški parnik v kva. rantini. Kn j«' dospel v Boston norveški pa rn i k "Knarr'Vsi ga spravili \ kvarantino. Nekaj potnikov je obolelo za tilusom. wilson je boljši. Washington, D. C., 31. okt. — Predsedniku Wilsonu se je zdravstveno stanje obrnilo znatno na boljše. Več dni je moral biti v posetlji. Bolela je glava in njegova prebava ni bila v redu. Njegov zdravnik Gravson je bil neprestano ob njegovi postelji. največji STADIJ na SVET"*. Na University of IDiuois bodo sgTadili stadij, v katerem bo pro -tora. za 75,000 gledalcev. Stal bo dva in pol miijona dolarjev, Svo ta je bila nabrana potom prosto roljnih prispevkov. DELAVCI SE NE KARLOVO SLDVO ARiSTIS BRIAND JE SMEJO ORGANIZIRATI 00 MADŽARSKE1 ODPOTOVAL V AMERIKO Sodnik Anderson v Indianapoli- Danes bodo njega in Cito prepe-j sn -hoče izdati ustavno povelje ljali na angleško bojno ladijo. — proti organiziranju delavcev. Proti intervenciji "male entente". Indianapolis, Ind. 30. oktobra. — Ker ni hotel John L. Lewis, predsednik II. M. V/, of Amerika prenehati s svojimi napori, da organizira Williamson prmogar- Budimpešta, Mad>'a;>ko, 31. okt. Jutri opoldne bosta bivši avstrijski cesar in bivša cesarica Cita zapustila opatijo Tihany ob Blatnem jezeru. Prepeljali ju bodo sko polje v West Virginiji, je na angleški kanonski čoln "(!lo\v-izdal sodnik Anderson ugotovilo worm", ki je zasidran v bližini da bo proglasil ustavno povelj Poeldvara oJ» Donavi, proti organizacijskim naporom j Kanonski čoln i>o odplul proti premogarske organizacije. Galacu na Rumunskem. Tam bodo Sodnik ni ničesar objavil gle- spravili krakevo dvojico na angl<>-de dejanskega cilja in namena ško križal i™ "Cardiff". o kateri tega ^svojega povelj«, a njegova se Pa še ne ve, kam bo odplula. izjava je prišla koncem zasliša-1 London, Anglija, 31. okt. — nja za začasno ust:.i no povelje Velesile so sporočile mali ententi -ti sieer na temelju, da so tako — Čehoslovaški, Jugoslaviji in delodajalci kot unije v premo- Rumunski, da pod nobenim po-garskih poljih se zarotile, da bo ne sme intervenirati na westvirginjski premog cenejši Madžarskem. kot pa drugi premog. | Usoda Madžarske je v' rokali Sodnik Anderson je mnenja, ivelike? n<* J>» entente, da pomenja nastop premogarske ' praSa» <-'eška, 31. oktobra. — organizacije kršenja protitrustne TukaJ krožijo poročila, da name-Shermanove postave. Skuša tu-jrava s Privoljenjem zaveznikov di dokazati, da je postopanje zasesti madžarski prestol vojvo- Franccski ministrski predsednik bo prinesel seboj lastno vino. — Klet je že najeta zanj. premogarskih baronov, ki kolek-tirajo unijske pristojbine direktno od plač svojih uslužbencev, nepostavno in da so prizadevanja da d'Aosta, nečak laškega kralja Viktorja Emanuel a. Tozadevna pogajanja med Budimpešto in Rimom so že v teku. unije, da organizira premogarska Pariz' Francija, 31. oktobra. - Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah lrvr^ujej« p* abki ccnl, ncrsljiv« in httr«. VCeraJ m bile naše cene ikdeie: JafMkvijt: lUipoMLja aa aafeje pefae In izplačuje -Kr. pottnl Čekovni ond* In "J»drmli hrti" v U*]janL 1,000 kron......% 4.00 5,000 kron......$19.50 10,000 kron......$38.00 ozemlje: 300 kron......$ 1.25 400 kron......$ 1.65 500 kron...... $2.05 Italija fn Trato. 50 lir 100 lir 300 Ur $ 2.55 $ 4.70 $13.20 500 lir 1000 lir $22.00 $43.50 Nemika Avstrija: n hpUoje "Alriatisehe Bank" aa 1,000 noBL-avstr. kron f 1.30 10,000 nem-avitr. kron $11.00 5,000 nem-avtr. kron $ 6.00 50,0QP nem.-avstr. kron $50.00 •e ve&rat neprttaka-natantee cene vnaprej v rake. In njenih podruž-pacaje, Id bede velika ka-* Id ■• «9 aU aa bode paalnievaii naie banke. mam ja paalatt najbolj pa DeacaUc Money Ord«r, aH pa pa New Taik Bank Draft. PRANK 8Aim STATE BANK, 82 Cortlandt St„ New York polja v West Virginiji poskus monopoliziranja premogarske industrije. V sv4^i izjavi je rekel sodnik Anderson, da bo sprejel mogoče poznejše izpreinembe. ko bo zaslišal nadaljne priče. Rekel je pa, da je treba med tem na vsak na-<;in vstaviti vse poskuse, za organiziranje premoga rskih polja v West Virginiji. Od Lewisa je zahteval, naj izjavi, da ne bo nadaljeval svojimi napori. Lewis se je posvetoval s svojimi odvetniki ter rekel, da ^e ne bo vdal. izjavil je da imajo premogarji ustavno pravico do organiziranja, čemur pa je sodnik Anderson nasprotoval. V Rimu dementirajo vest. da hoče imeti vojvoda d'Aosta kakšen stik z madžarska krono. USMRTIL OBTOKA. ŽENO IN SAMEGA SEBE. V Springfileld. N. J se je pripetila včeraj strašna družinska tragedija.'Učitelj na visoki šoli, Martin Smith, je usmrtil svojega triletnega otroka, ustrelil svojo ženo ter nato še samega sebe. Ali je to storil pri zdravi zavesti, se dosedaj še ni moglo dognati. aretacija sumljivega Spanca. Madrid, Španska. 31. okt. — V Berlinu so te dni aretirali Luisa Nicolaua, katerega je mad-riska policija že dalj časa zasledovala zastran umora ministrskega predsednika Data. V Berlinu je stanoval pod imenom Leopolde Noble. Aretirali so tudi njegovo ženo ter bodo oba v kratkem poslali v Madrid. pijača velika skušnjava za zdravnike. Boston, Mass. 30. oktobra. — Prejšnji predsednik Harward vseučilišča Elliot, ki je izjavil v nekem nagovoru, da se vdaja vedno ve»'*je število zdravnikov skušnjavi, da predpisujejo svojim paeijentom alkohol in sieer v namenu. da povečajo m tem svoje dohodk.v Rekel je, da je sedaj dosti zdravnikov, ki so bili znani kot za nesljivi. ki pa sedaj cenijo svoje pacijente le po denarnici in možnem dobičku. Ljudj" sami upli-vajo v tem zmislu na zdravnike ter nočejo takih, ki ne predpisujejo alkohola. Nevarnost je velika. kajti število zdravnikov, ki se vdajajo tej skušnjavi, postaja T-sak dan večje. Havre, Francija, 30. oktobra. — Aristid l»rianit. francoski ministrski predsednik j*1 v spremstvu o-stalih članov francoske delegacije odpotoval proti New Yorku na krovu parnika "L? Favette Prvič v svojem življenju je odšel Briand iz Francije in ko je stopil na krov parnika, ie izgle-dal kot šolar, ki je ravno prestal strogo skušnjo. Šest dni bi lalijko ministrski predsednik porival po svojih zadnjih naporih, I; j s<> ga utrddi na sedanjem me-£ t u. novmbra^se bo pa pri-<"Ha nova bitka, ko bo skušal do-l iti od zaveznikov jamstva za varnost Francije. — V Washington grem — je rekel. — da ;>ovem našim zaveznikom. — da mora biti Francija na vsak način varna in da morajo zavezniki nuditi jamstva za to varnost. En del prtljage min. predsednika je vzbudil precej radovednosti v Parizu, kajti število; zaboji, kt niso izgledali kot da vsebujejo di-plomatične listine, so nosili ofici-jelni pečat francoske vlade. Železniški uslužbenci so končno izdali skrivnost ter povedali, da se je mi nistrski predsednik p-eskrbel z ne-številnimi steklenicami najboljšega francoskega vina. katerega bo pil v suhi Amerik'. Francoski vinigradniki, ki so precej trpeli vsled Volsteada in 18 amendments, so gotovo vese-Ja jokali, ko so videli Brianda odhajati z veliko zalogo francoskega vina. Tudi pro-bib icijski uradniki v Ameriki se bodo zanimali za to vino ter gotovo vprašali, če j-i to diploma-tično blago, katerega se ne smejo dotakniti. V Washingtonu je^j;^-coski poslanik Jusseiand že najel klet, kamor bodo spravili to vino. AMERIKA SE NE 80JI VOJNE značilen govor amerišk ega poslanika v londonu. — washingtonska ko nferenca bo ojačila narodne zveze. — hrepenenje vseh narodov po miru. — amerika je že zače la razoroževati London, Anglija, 31. oktobra. | ga zahvalil Hanvey-u Arthur J. Tukajšnuja družba T 'igrimov je | Balfour. priredila angleškim delegatom, ki bode odpotovali k razoroževalni konferenci v Was/iingtov, banket, katerega je rdeležil tudi ameriški poslanik v Angliji, Seor-ge Harwey. .imel jako značilen razgovor, v latcrenr. je rekel, da ta konferenca ni preiskušnja boja, pač pa vere. Namen te konference ni, da bi se sporazumeli narodi glede vseh stvari, nač pa, da se dobi način, kako se. je mogoče zdaj pa zdaj v tej ali oni stvari sporazumeti. Pri tem ne gre toliko za odkritosrčnost narodov, pač pa za zmožnost sedanjih vlad, katerih sveta naloga bo baje izpolniti željo po splošnem miru. Stališče Amerike je obrazložil r. naslednjimi besedami: — Naše stališče je povsem jasno. Amerika se ne boji vojne. Zakaj bi se J3 bala? V zemljepisnem oziru je čisto zadovoljna s samo seboj ter ne potrebuje nobene tuje p.idpore. Njena dolga obal ni zadostno zastražena. Nekatera naša obrežna mesta bi nudila sovražniku, ki bi nas z morja napadel, krasen cilj. To dejstvo je pa nazadnje brez vsakega pomena. Največji topovi sveta ne morejo napraviti v San Francisco toliko škode kot jo je napravil potres. To mesto je pa vstalo kot ptie Feniks iz razvalin. Natančna opazovanja kanejo, da je New York vsakih trideset let prezidan. Med pacifiško in atlantiško obaljo je pa velikanska dežela, ki predstavlja Ameriko. V rji je več kot 24 mi-Ijonov možkih med 17. in 45. letom. Vsi ti so sposobni za orožje. Kdor pravi da je talca dežela nepremagljiva. ne govori ničesar drugega kot živo istino. Amerika se ne boji vojne, toda sovraži i jo iz dna svojega srca. Varnost Llovd George je poslal na banket pismo, v katerem plitvi m ^d inigim tudi *ledo2e -. Trdno sem prep»*i£an. da bj konferenca v Wapliingt^nu velik tisp.-h. Moja največja želja ^e. da bi ji mogel prisostvovati. Ves svet je hvaležen predsedniku HaVd-ingu, da j*e skliitil to posvetovanje. Mi bomo storili vse, kar je v naši moči, da si zagotovimo končni uspeh. Pozneje je rekel Arthur J. Bal-our, da ministrski predsednik Lloyd George najbr/.e ne bo mogel iti v Washington. To bi bila seveda velikanska škoda, kajti nihče bi ne mogel tako dobro zastopati interesov angleškega naroda kot ravno on. IJpati je pa, da bo že vsaj nekaj časa navzoč. Nemčija ne bo zastopana na konferenci. boj z indijskimi ustaši. Calient, Indija, 31. oktobra. —> Ustaši Moplahi so napadli dve kompaniji angleške policije, ki sta bili na poti proti Vajakadu. Vnel se je vroč boj. v katerem je padlo 23 ustašev in en policist. Ranjencev je bilo na obeh straneh dosti. Med ranjenimi se nahaja tudi policijski superintendent CoolebrObcke. RUSKA ZADOLŽNIOA. Moskva, Rusija, 31. oktobra. Tukajšnje časopisje je Objavilo noto, katero ie poslnl zunanji minister Oičerin zavezniškim vladam, in v kateri pravi, da sovjet-:ia vlada prizna vse ene dolgove, katere je napravila carska ruska vlada do leta 1914 pri zaveznikih. Ker je bilo ljudstvo na to no-Združeftih držav pa nc temelji sa-1 že pripravljeno, ni v listih o mo na njenih fizičnih in naravnih virih. Njeno moralno stališče je PREDSEDNIC HARDING JE PROTI ODPOKLICAN JU ČET. Washington. D. C., 31. okt. — Predsednik Hardinir odločno n\ sprotuje predlogi, ki zahtfva, naj ameriška vlada pokliče svoje okupacijske cele iz Nemčije. Zaenkrat najbrže ne bo imela nobena tozadevnih resolucij za-željivega uspeha. Po predsednikovem mnenju je stvar vojaškega departmenta. če naj čete ostanejo tam ali naj se pa vrnejo domov. Dosedaj pa vojaški department šc ni izprego-voril svoje zadnje besede. ZLLINOISKI SUHAŠKI RAVNATELJ NAMERAVA RESI-GNIRAT.%. Washington, D. C.. 3rl. okt. — lohn K. Jellander, prohibieijski ravnatelj za državo Illinois je vložil svojo resignacijo. Vzrokov, ki so ga pripravili do tega, ni navedel v svoji prošnji. # NEW YORK BREZ MLEKA. Včeraj zvečer so sklenili pre-važalci mleka v New Yorku, da bodo opolnoči zaštrajkali. Pogajanja z zastopniki mlekarskih družb so se tekom popoldneva razbila. Nad osemtisoč glasov je bilo-oddanih a štrajk, proti štrajku pa le nekaj nad en tisoč, ^trajka se je vdeležilo vsega skifpaj nad dvanrrjst tisoč prevažalcev. neomajno. Amerika nc hrepeni po nobenem nadaljnem ozemlju. Niti v dar bi ga ne hotela sprejeti. V okrilju naših mejy jc še toliko neobdelane zemlje, da je na nji prostora še za trikrat toliko prebivalstva. Združene države so zadovoljne, ker zamorejo v miru živeti s celim svetom. Washingtonska konferenca ne bo razsodišče meča .To bo ognjena preiskušnja, ne vojne, pač pa vere. Kakšne bodo posledice te konference, zaenkrat še ni mogoče reči. Konec konference bo bodisi napolnil miljone src z razveselji-\ imi upanji, bodisi s popolnim obupom. Isto velja c razmerju Amerike napram drugim narodom. Mednarodne vezi prijateljstva bodo bodisi ojačene, ali bodo pa čisto odnehale. Če sedaj ne moremo delovati v slogi in edinosti, je le malo upanja, da bi mogli storiti kaj takega kdaj pozneje. Napočil je najugodnejši čas. da se vzame s pleč narodov silno breme oboroževanja. tem nobenih posebnih komentarjev." Vodja izvrševali1 ega odbora Tretje internaeijoncle, Kari Ra-dek, je rekel, da je iidal Čičerin svojo noto ravno pred washing-tonsko konferenco, ker se bo pri tej priliki razpravljalo tudi o vzhodno-sibirt®kem vprašanju. — Rusija hoče ščititi pravice te daljnovzhodne republike — je pristavil. napad na banko ob belem dnevu. Niagara Falls, N. Y., 31. okt. Danes opoldne je vdrlo v trgovski oddelek Niagara Falls Co. več oboroženih banditov. ki so ranili blagajnika in njegovo pomočnico ter odnesli nad pet tisoč dolarjev. Banka leži v sredini trgovskega dela mesta, kljub temu sc je pa banditom posrečilo srečno odnesti pete. GOSTILNIŠKI GOSTJE MORAJO PLAČATI DAVEK- Berlin, Nemčija, 31. oktobra. Uprava mesta Stuttgarta je do-Washingtonska konferenca je ločila, da mora vsak gost, kate-&amo začetek. Ta konferenca bo I rega dobe po dvanajsti uri zve- le ngladila pot. Če bo ta pot dobro zapoceta, je jasno, da bomo zlahka prišli na svoj cilj. Pred zaključkom svojega govora je zagotovil predsednik angleški delegaciji, da bo v Washingtonu prisrčno sprejeta. Ker je bil Llovd George zastran neke debate v poslanski zbornici zadržan, se je mesto njrf- čer v gostilni, plačati poseben davek. Za prvo uro po polnoči znaša ta davek pet mark, za drugo uro osem mark, za tretjo uro pa deset mark. Neodvisni so-cijalisti so celo predlagali, naj znaša ta davek za tretjo uro tisoč mark. S svojim predlogom so propadli. GT.AS NARODA, 1. NOV. 1921 M G L A S NARODA" . _— _ ^ • SLOVENIAU DAILY . a____________«*—d and Published by . _ I- w - flMTVaO rUDUSHINQ COMPANX 1« MnMr«u«l 'RANK IAKIER, PrMldcnt LOUIS BENEDIK. Trtasurw Cortland t StrMt, *m Corporation and Addracaaa «f Abo v« Offlclara: Be rough of Manhattan, Navy York City, N, Y. 'Qlaa Naroda« Ixr.ajA vaakl don Irvxamil nadelj In praznikov. Za fUn UOc walla M aa AmarMco Za Naw York celo lat« In Canada t*Jt za pol !*ta Za po« Ma . •» ! W.06ZI cnoaamstvo za cii© la* Za čatrt lata »1.50 so pol leta •7.00 »7.00 . • I, A I NAKUPA (Valor, vt tte Raopla) BW| Day Rxevt Scadayt and holHaya. •toacr "vtlar. ."aarty (Me Afdwcttaaoianta on Acraamant. CopM bran pedplaa. la____ Oatft po Money Order. tudl praJCsio Mvmiaae B) priooewjrjo. Danar »1 M kraja narotefkor da httr«]** najdemo aa btearoroE po- Q L A 8 NAR-ODA Cortlandt at root. Borou«fi of Manhattan. Naw York. N. V. Telephone: Cortlandt 2878 UBOGO PIVO. Ni-še dolgo tfjza, ko je delavec* vos utrujen od težkega dela. stopil zvečer v gostilno ter izpil eno ali dve <"aši piva. Na njem se je videlo, kako ga je poživilo in kako zadovoljen se je odpravil domov. Delavcu, ki je delal pri vroči peči ali v poletni vročini na cesti, je bil kozarec piva in kos krulia takorekoc edino, kar ga je držalo pri moči. S prihodom prohibir-ijr se je stvar v toliko izpre-menila, da pijejo delavci.žganje. Kot sence se plazijo v temne gostilniške kote ter plačujejo za pljunek nič vredne robe po petdeset in petinsedemdeset centov. Suhači so naj »o ved al i pivu isti oster boj kot ga vodijo proti žganjrv Itivo naj bo tako strogo zabranjeno kot sta morfij, kokain in druga »»mamljiva sredstva. Tudi na Norveškem je uveljavljena prohibieija. To-da tam ni določila skupina fanatičnih svetohlincev. kaj je opojno in kaj ne ter kaj je zdravju škodljivo in kaj mu koristi. Norveška vlada je vprašala edino merodajne osebe za svet — zdravnike in znanstvenike. Zdravniki in znanstveniki so pa rekli, da pravilno izdelana alkoholna pijača ni zdravju škodljiva, če jo človek zmerno p ne ter ne vsebuje več kot petnajst procentov alkohola. V toliko je Norveška bolj napredna kot so pa Združene državo. Postava, ki prepoveduje izdelovanje in prodajo opojnih pijač, j«* tako nedoločna in tako |K»manjkljiva. da ima vse polno izhodov. Takozvanetnu liome-bre\vu je odprla vrata na stežaj. Zdravniki poznajo zdravilno vrednost dobrega piva. Od vlade so odločno zahtevali pravico, da smejo tako pivo bolnikom predpisovati. ove mu. da ji je očeto-pr i redilo slov-nsko p. vsk»» in dra-f^a volja sveti ter da postane, ljudi, katerim je usojeno, da ne ^oljenjem očeta mlinarja je upal bodo k letu osorej več med živi-# dobiti Marieo, a ko luu je slednja mi. Procesija gre mimo Konrada1 povedala, naj ne zahteva tudi svojo pot. a glej, zadnji dull se njenega srca. je resignirano odšel, ustavi ter dvigne pred Konradom j Luka, Mr. Feliks Rode, je bil v preroški gesti svoje roke. Kon-iad spozna v nemi grozi mrtvaŠ-kobled obraz — svoje Marice. . . Z obupnim krikom plane kvišku J — duh izgine. V islem hipu se pojavita na pokopališču mlinar :n grobar, ki sta prišla iskat zdravilnega zelišča. Ustrašita se. tipičen vaški revež in grobokop; poštenjak in ne prosjak. a vendar se ni branil poliča, ki mu je bil darovan od usmiljenega srca. Svojo vlogo jc pogodil izborno. Isto se lahko reče o duhovniku Mr. Charles Lacijan. ki je častitljivo, resno in modro, stanu pri-< d en drugega : vsled začudenja in J merno, predstavljal svojo vlogo, trroznega Konradovega vzklika je Tem veselejši pojav, ker je bil matieno društvo "Domovina*' v N«*vv Yorku le|H> drfimo ''Mlinar in njegova h<"-i". Predno se pomudir.i pri igralcih Mlinih, naj v kratkem obrisu navedem vsebino drame. Marica, hči bogatega kmeta in mlinarja, se šaljubi v Konrada, iiilinnrskegjf pomočnika pri njenem očetu, ošabnem Krištofu t*r-notu. Vsa je srečna, kadar r.ačuje l»od sinjim oknom ubrane glasove piščali. ker ve. d«» izvablja te glasove njen ljubi, njen Konrad, ki v tem hipu misli nanjo. Vendar ji pa njena ljubezen povzroča mesto sreče in uteh« le trpljenje ir. bol. ker predobro j-ozna svojega očeta, o katereTf ve. da ne bi nikdar privolil v to. da se priženi uhožen pomočnik in sin revne vdove na ponosni mlinarjev dom. Marico snubi tudi trden kmet Matija, ki si je »vest. da jo dobi v zakon, ker je to tudi želja in volja njenega očeta. Marica, sirota brez matere, vsa osamljena in ireba, tudi njegova, a njenega sr-<-a naj ne zahteva «»d nje: t-e«ra mu ne more darovati, ker je v bož.ih rokah. V vasi je razširjena govorica, da se na Vseh svetih dan opolno-či prikažejo na pokopališču duhovi vseh onih še živečih ljufc^. katerim je usojeno tekom leta umreti. Vaški grobar Luka zaupa Krištofu ('motu, katerega tare huda naduha, skrivnost, da raste na pokopališču zelišče, ki ima to čudovito zdravilno moč, da izleči naduho.* če je vtrpano na Vseh svetih dan opolnoči. ČVnot prosi grobarja, naj ga spremi na pokopališče. Dotirne noči je pritaval v svojem obupu nehote na pokopališče Konrad, ki se je tam. duševno in telesno izmučen in fctrt. zgrudil na neko klop. V zvoniku udari us<»dna ura. . . >Ni še utihnilo brnenje zvona, — pridejo v strašni svoji procesiji starec mislih da ga je Konrad videl že prej, med duhovi; ta strašna zavest zlomi starega moža popolnoma. Preklinjajoč Konrada, kot povzročitelja vse nesreče in vsega zla ,odtava starec obupan s pokopališča. Se tekom istega leta sta umrla res oba : mlinar in njegova hči. — Vsi igralci, brez izjeme, so se potrudili in nekateri izmed njih so svoje vloge zares dovršeno predstavljali. V vseh ozirih brezhibna igralka je bilr brez dvoma ^spdč. Josipina Pavličeva, ki je v težki vlogi Marice, mlinarjev«? hčerke, pokazala čudovito dovršenost ter izbor en igralski talept. Njene kretnje in ge>te so bile Tepe in naravne, njona igra — neprisiljena. Ob strani njenega tr-dosrčnega in zaslepljenega očeta ji je bilo vse njeno življenje tragična proza, s trnjem ji je bila šele prvič na odru. Cela igra je bila lep uspeh, vendar se v nji ne opaža onega našega narodnega duh .i. ki veje iz 'naših kmečkih narodnih iger: — Deseti brat. Divji lovec itd. --Drama je prevod iz nemščine, a prevajalec jo je še dokaj dobro prilagodil našim razmeram. Kostumi so bili primerni, maske dobre, scenerija odra lepa ir okusna. - ' Radi pomanjkanja prostora sem se moral omejiti pri opisu podrobnosti le na glavne vloge, dasi bi sicer tudi manjše natančnejše opisal. Te vrste so bile napisane v bodiilo pridnim diletantom, in l*dor morda vidi v tem ali onem stavku proti sebi obrnjeno nekoliko ostrejšo ost kx*itike, naj ne bo užaljen, pai* pa nsj skuša prihodnjič nedostatke popraviti. — "aj pravijo, da j? primerna in postlana vsa njena pot do groba. pravična kritika zdrava in do- Miss Pavlič se je uinela tako uži-veti v svojo težko vlogo, da bi človek menil, da vidi pred seboj razvijajoča se dejai.: realne živ-ljenske dame. ne pa teatralne akte. Višek svojega igmlskega talenta pa je dosegla v zadnjem in najtežjem dejanju, ko se je umirajoča poslavljala od svojega — Konrada. Ni ii bilo dano postati njegova v življenju, a ostala mu je zvesta in v nesebični in požrtvovalni ljubezni vdana do smrti. Prizor je bil pretresljiv. Miss Pavlič je dokazala, da s svojim samozavestnim in sigurnim na-siopom nastopi lahko na vsakem diletantskem odru in v vsaki vlo-<_ri. Želeti bi bilo. da jo v primerni viogi, v kateri lahko razvije svoj tident. kmalu zopet vidimo. Koncem predstave je Mr. Ple-\r! poklonil Miss Pavličevi, K* • priznanje njea™ umetnosti, kra- I sen šop svežh rož. Mr. Josip Dolar je bil dober in > bra, ki naj služi kot ogledalo ig ralcem. —c. Peter Zgaga V New Yorku je lepa razstava "'America's Making''. Zastopanih je nad trideset narodnosti, ki skušajo pokazati, kako in s čem so pripomogle k sedanjemu razvoju Amerike. 1 HfugnBknrattaka Ustanovljena 1. 1898 Kalni, irtmata Inkorporirana 1. 1900 OLAVNI URAD v ELY, MINN. Iz Slovenije. Umrl je v Št. Jurjn oh južni železnici Valentin Povalej, oče finančnega ravnatelja dr. Josipa Povaleja v Mariboru. Nedostojno obnašanje mariborske železniške policije je bilo že ponovno predmet razpravljanja v časopisih. Pred <*-krajnim s'»dišee!a .i^ bil obsojen uradnik oJnnejnega komisarijata neki P. na 400 K globe, ker je neko stranko enostavno oklofutaJ. Knaka kazen je zadela pred par dnevi neketra drugega uradnika Vse kaže. da so te i" bilo videti, da se je potrudil. |komisanjata. se kaze da so te *.end^ r se o njem ne more reči, daj a je u-Xeprijetno je dirnil gledalca nje- prava tako šikanirala in jim ved-kov nastop v zadnjem dejanju: j«o poviševala cene. da jih je po-ali je kmeeki tant v sobi poleg; polnoina pregnala. Domačini gre-svojega umirajočega dekleta in do raje v graške bohnšniee, tako navzočega duhovnika res pokrit ? je ostala sedaj brez bolnikov. Vendar je bil i njegova iirra v ce Smrtonosen padec. Vu j o Lavkovič, zidarski poma ga«'• pri Slovenski stavbt-ni družbi, je bil zaposlen pri stavbi v Kne-■urralca. Pri manj dobri soigralki '/.<»vi -jliei v Ljubljani. Pri delu je loti dobra, zlasti če se vpošteva, da je bila njegova vloga res težka. ki zahteva, da je srečno dovršena. dobretra profesijonalnega bi se njegovih malih nedostatkov -koro ojiazilo. V srečnih rokah ie bila vloga padel v jarek, kjer se koplje temelj za stavbo, tako nesrečno, da je dobil t 'žke notranje poškodbe Krištofa Črnota. ki je dobila viprepeijaij so jra z rešilnim vozom j.sf>bi Mr. Ivana Mačka svojega |Y bolnišnieo. kjer pa je takoj u-mojstra. Karakteristično je po-jinri. prj gradnji ^tavb,- je bil za-godil petičnega mlinarja in kme- :p0šlen šele dva ri!1 y ^^ pripravljal lonče-Na.'.boljši je bil menda v pred-jno y p edinole irhaste hlače in križast, telovnik. Ce pa tega ni. naj bi zadostovala civilna obleka. Uniforma je uniforma, pa naj bo vojaška ali sokolska. - * -Jugoslovanski oddelek je zanimiv, ker sta Tesla in Pupin razstavila svoje iznajdbe. Jugoslovanske vezenine, katerih je pol oddelka, spadajo bolj v zagrebški in sarajevski muzej kot pa na razstavo "America's Making". * T* * Isto ni pa ko je opaziti tudi pri drugili narodnosti. Namen razstave je bi pokazati, kaj so dali in kaj dajejo tujeruuci tej veliki deželi. * -2-* V angleškem oddelku je zapisano: Anglija je dala Ameriki jezik in zakonodajo. To sta dva velika in .značilna darova čeravno bi morali angleško zakonodajo spraviti že zdavnaj med staro šare. " ♦ » Madžari so dali Ameriki papriko. S papriko je dekoriran j ves madžarski oddelek. Vsakdo se rad postavlja, s čemur se pač more. * * * V nekem časopisu čitam naslov z debelimi črkami: Napro-sdi so kongres, naj zaščiti javnost. Temu se nihče ne smeje. Vsakemu bi se pa čudno zdelo, če bi čital stavek: K > «je prišla k hiši kuharica, so jo prosili, naj kuha. V splošnem je pa oboje enoin-isto. * a * Mesec je za dvanajst sekund naprej. — kot bi moral biti — je rečeno v neki znanstveni razpravi. Pri tem mi je prišla na misel izjava nekega profesorja, ki se je bavil z izdelovanjem povsem novega aeroplana. Za podlago svoje iznajdb'* si je izbral način j letanja ptičev. Vsakega fitiča je opazoval, kako leta po zraku. Ne-koč je pokazal na goloba in re-kel svojemu prijatelju; Vidiš, na primer, ta golob ne leti prav. • a * Ves denar, ki ga imajo privatniki. je komunističen. Ves denar, ki ga imajo komunisti, je privaten. Glavni odborniki: PredsoCnik: RUDOLF PEKDaN, i133 K lSatii Si-, Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALAST. 3ct 109, Fearl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PIREZ^R, Ely, Minn Blagajnik: GEO. L. BPOZICtf, Ktj, Mina. Blagajnik neizplaCaci* smrtaln: JOHN XOVERN, 524 JH. 2nd W. Dul uth, Mina. Vrnovpl afeavsSk: Dr. JCS. V. GBAHEK. 843 E. Ohio St.. N.S., Pa. mdbar: MAX KEltŽlf-NIK, Box 872. Kork Sprla««. Wyo. MOHOR MLADIC, 2603 So. Lav»ndala Ch3ca«a, ff. FAANK SKRABEC, 4821 Wasblneton St., Denver, O4o. Porotni ttAor: LEONARD SLABODNIK, Bos 480. Ely, Mina. GREGOR J. POREXTA, Bo- 170, Black Diamood Waab. FRANK ZORICH. 6217 S t Clair Ave., Cleveland. O Združevala! odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Roekdale, Joliet, IU. PAUL.*NE ERMENC, 539 — 8r.l Street, Ia Salte, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Puehlo, Colo. ANTON CELARC, 70« Market Street, Waukegan. I1L - Jpdnotino madno gLisilo: **Gla« Narocla". f-—--- Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poftiljti-tvo naj se poSiljujo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na proilsednika porotnega odbora Prošnje za sprejem novi J čJancrr In bolniška spričevala naj se pošilja n« vrnovne^a zdnernika. Jugoslovanska KatoM>ka Jednnt:i bg priporoča vsem JugosJovsnom za obilen oriston. Kdor želi posteU f-lan tc ors«niz«eUe» naj »e oglasi tajnika bijiiaepa društva J. S. K. J, Za ustanovite* novit društev se pa obrnite ua gl. tajnika. >'ovo društvo ee lahko v«tanc?l c 8 A an1, ali članicsAiL Jugoslavia irredenta. Smrtna kosa. iočih š<»l v zadnjem aobikem letu Po enodnevni bolezni je umrla .le /.tu;*ii » višje neg'* iz leta Trstu Zorka .Verfolja. uč» uka 1 '»12 -J'J in posebuo višje nego 1. 1;>1S —— Na iuterj^elacijo. istt-gii p<»slanea gl«»de učit"!ji«ča • n ui.nM<:zi.ie v «rori»*i. ki se nista Na interpelacij ► poslanca I*od- -*vorili. je fidgovoi i!a vlada: "Za gornika -lede l-"»n zaprtih »loven- P0-'"'-1"' slovenskega prebivalstva skill in hrvatskih s.d v \kem in v krajih, ki s.pa- I«, tlajo na G*»riško. s- poskrbelo i 1,,' !<»!"j z realko v rdriji. z ueitelji-lminu in z nekaterimi i »venske ljudske 5o!e. Vprašanje slovanskih šol. • »oriškem jc vlada ! ri-: gimnazijskimi tečaji, ki >» naj-č«» 40«) ši»l, ki s-. zojHt (»tvorile.1 P'f.i ustanovili v Idriji in s.- niv se ima pripisati dcioma izpreme- P">znejt preložiti v bolj pri- ti jeni narodnostni razvrstitvi pre-1 i-e: e i zaradi tehničnih bivalstva v Julijski lieneeiji j v»''-«>v. k: iu> < odvisni o,| volj-v^leznejše izvršitve nipall-' ^fednjil) ske pogodbe: deloma se mora pri-'''™'" vs!,k'1 tarnanjih stavbni i pihati tudi pomanjkanju prime--j i »zmer in Hi o : ia' rila te s- !•» nil; prostorov. p.>»-bn«i v conah.' ^rieo dlanjo razvrstit ve prel i-kjer -^o se vršile vojne operacije.; val-t va « d kra ja, odkoder bi najin pomanjkanj** učnih sil. Kr. t dobivali največ i?ojene*-v. Na vlada zastavlja sile. e jasno vid; ramera vlade hrvatske šole. ki se bodo zdele v | q>rašanje zavihi in slovensko skladu i potrebami prebiva 1st va.1 ls' kolikor le mogoče ovirati. V ta namen so bila izdana na.vo-jTo v vidi iz taktov v Istri. d:!a za popravo šolskih poslopij in — _______— ~*r"" ' pripravo učnih sil. Sr*-vilo p«« sin- srn ESS ESS! SSH EH FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUG05LAVIjA Beograd, Celje, Dubrovnik, Kertor, Kranj. LJit>.'/ana. Maribor, MetkovIS, Sarajevo, Split, Šlbenlk, Zagreb. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA Tr«t, Opatija, Zadar. Dunaj. IZVRŠUJEMO hitro in poceni cenama izplaHia v Jugoslaviji, Italiji, in Nemški Avalciji IZDAJAMO čeke v kronah, lirah In dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah. PROD.VAMO parobrodne in železniška votno liste na vse kraje in za vse črte. IZSTAVLJAMO tudi čeke. plačljiv v efektivnem ilatu pri ladran-ski banki in njenih podružnicah * pridržkom, da se izplačajo ▼ napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpobigo ameri&kih dolarjev r zlato. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na željo mnogih rojakov birom Amerike, ki »e poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vložno knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, Is se nam počlje v registriranem pirmu vedno tudi vložno knjižico. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa po New York Bank Draft. KADAR STE NA POTU v staro domovina in m nahajate v New Yorku, se Yam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu nasr banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga mogoče že kupili drugje. Zajamenčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogeji, Id bodo velike koristi za vse one, ki se že ali se. bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno na-prošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine --in Črne gore. - Frank Sakser State Bank / GLAS NARODA, 1. NOV. 1921 Nekaj o maršalu Fochu* mt SLIKA GENKRALLBIMA ZAVEZ NIŠKIH ARMAD KOT MOŽA IN KOT VOJAKA — KAKO JE NJ EGOVA SLAVNA DVAUTSTIRI DESETA DIVIZIJA REŠILA CE LO FRANCOSKO ARMADO. — Ferdinand Fwh, maršal Fran-rje, zrnapalee ob Mami. rešitelj pristarii&c ob Angleškem kanalu, vrhovni poveljnik vseh zavezniških armad, katere je koneeno po-^•tiel k zmagi, jo prišel v Združene države, kjer ga bodo počastili na primeren način kot vojaka in človeka. Številne stvari se je govorilo in pisalo glede maršal« Focha izza septembra leta 1914, ko je zavzel a svojimi četami, katere pozneje združil v deveto francosko armado, središče v bojni črti maršala •foffra ter vzdržal strašne napade armade von Buelowa ter pruskih gard. Bilo je v jutru dne 5. septembra 1914. ko so dobili vsi poveljniki od Joffra povelje, ki je |w»stalo sedaj še zgodovinsko; — Prišel je trenutek za armado, da napreduje brez ozira na stroške in da se da rajše streti na mestu, kjer stnji, kot da bi se a dala. Nemški napadi tekom prvega dne so bili tako strašni in neprestani f|;j se je morala Fochova armada počasi umakniti. Nasled-jega dne se je obnovil isti prizor »n sedanji maršal je prišel do na-rlednjega zaključka: Skušajo nas vreči nazaj s tako silo da sem prepričan, da se jim drugod slabo godi in da iščejo kompenzacije. Focb je ime! prav. Von Kluck '-e je umikal pod udarci Mammry-ja. Tudi von Buelow, s katerim je imel opravka Foch. je potegnil nazaj del svojih čet '/ levega krila Focha. Poskus, da prodrejo skozi centrum, katerega je držal Foch. pa je postal tem močnejši, kakorhitro so Nemci spoznali silo čet. ki so jim a.'isprotvale na desnem krilu. Dne 8. septembra pa je Foch ,ki ni mogel 5o na dalj« držati svojih poatojunk umaknil svoj glavni stan n enajst milj proti jugu. lA)ch je v on*ni času dospel do reke Auhe. preko katere se ni sinel več umakiti. soglasno s povelji. katera je dal Joffre. Se istega večera je izdal poziv na svojo dvainštirideseto divizijo, naj se '(■ti skoro nemogoče stvari ter od koraka ob dolgi črti na slabo me-i sto, dočim naj bi vrzel, katero bi pustil on, izpolnile čete generala Franehet de Esperey. Dvainštirideseta divizija je prišla na določeno mesto. Medtem, ko je korakala, pa je pruska garda z velikanskim naporom prodrla skozi desno krilo Focha. Nemci so nili vsi iz sebe ml veselja. Francoska bojna črta je bila predrta. To rmago so Nemci takoj pričeli proslavljati s popivanjem velikih mo-žin šampanjca. Tedaj pa j.* izdal Foch poziv ki je tako značilen ra celo oseb nost tega izvanrednega mo?a: — Moje središče se je umakni lo in moje d^sno k*-ilo se umika Položaj je izvrsten. Napadel bom To je bila izjava moža ki jc tudi rekel: — Izvojevana bitka je ona v kateri človek ne n-ore vrjeti sa turniu s»*bi, da je bil premagan. Dal je povelje za napad. Skoro vse. za kar se je brigal na tem sve tu, je bilo na kocki. Ta obupni ma never i>«# rešil ali p;» npropastil vse. Potem ko jc dal povelje zi napad, pa je šel s Častniki svojega štaba na izprehod Ter se raz-govarjal z njimi o metalurgiji ir narodni ekonomiji. Celi svet ve. kaj se je zgodilo nato. Proti večeru ho stali Nemci, ki so še vedro proslavljali svojo zmago, pred "novo" francosko armado, ki je zasedla vrzel, o kateri so domnevali, da jim otvarja pot v Pariz. Bila je to dvainštirideseta divizija, ki j* izgubila polovico svojih ljudi, a tako polna oduševljenja. da so Nemci bežali pred njo kot pred duhovi z drugega sveta. Ta divizija ni le zaprla poti v Pariz, temveč je tudi zdrobila moralo najboljših Čet 'ion Buelowa in s tem je bila izvo jevana tudi prva zmaga pri Mar-ni. Dne 14. septembra istega leta je nameraval maršal Joffre ustaviti napredovanje Nemcev proti pristaniščem 6b Angleškem kana lu. Une 4. oktobra je brzojavil Fochu v < 'ha Hons, da je bil imenovan prvim poveljnikom za general ismom ter mu d&l navodila, naj se takoj napoti proti severu, da spravi tam \ soglasje francoske-. angleške in belgijske čete, ki so se upirale prodiranju Nemcev proti morju. Po svojem umaknjen ju od — Antverpna je težko preizkušena belgijska armada za\zela svoje postojanke ob reki Izeri, pod krit jem francoskih in angleških čet. To se je zgodilo sredi oktobra in Belgijci so sledili nasvetu Focha da odpro zatvornice ter preplavijo sovražnika v zadnjem vogalu Belgije, iz katere ga niso mogli pregnati. Nato je stopil Foch v stik s Sir John Frenehom. poveljnikom angleških čet in ko so bile slednje dne 30. oktobra t«-žko poražene. je Foch takoj obiskal angleškega maršala. — Maršal, -- je rekel Foch. — ali so vaše čete strte? — Da. — Ali imate kaka ojaČenja? — Nikakih. — Pot«'in vam hočem dati svoje čete. Vrzel je treba izpolniti takoj. (V pustimo prodreti svojo črto, smo izcrubljei, kajti mase sovražnika se bodo valile skozf to odprto točko. -Taz imam osem bataljonov dvaintridesete divizije katere mi je jioslal Joffre. Vzemi-' te jih in pojdite naprej. Ponudba je bila hvaležno sprejeta in vrzel je bil.i izpolnjena. Kljub temu pa so Angleži obupali, tla bodo mogli vzdržati in tnaršal French je sklenil umakniti s»*. Foch je čul o tem sklepu ter zopet obiskal angleškega maršala ter ga prosil, naj ne stori tega. F-ench je izjavil, da nc more storiti ničesar drgega, — da so njegovi ljudje izmučeni in da nima nikakih rezerv. Foch pa je zopet opozoril na neizogibne posledice tudi najmanjšega umikanja. v — Treba je držati črto in naj stane kar hoče, — je rekel, — prav do smrti. To. kar predlagate vi. bi pomenilo katastrofo. — Držite in jaz vam bom pomagal Ko je govoril to. je napisal svoje nasvete na kos papirja, katerega je izročil angleškemu poveljniku. Maršal French je pre-čital. kar je napisal Foch ter takoj dostavil: — Izvršite povelja generala Focha. Podpisal se je ter dal povelje enemu svojih štabnih častnikov. Pristanišča ob Angleškem ka-alu so bila rešena. Posebno vsled prizadevanj angleškega mnistrskega predsednika Llovd Georgea jc bil pozneje general Foch imenovan generali->moin vseh zavezniških čet na za-padni bojni fronti in hvaležni narod mu je poklonil najvišjo čast. katero more dati svo;emu vojaku — maršalsko palico. Mariborska poroti. America's Making. Svečana otvoritev razstave, America's Making" je bila v soboto zvečer 29. oktobra. V krasno dekorirani ogromni dvorani v<- • jašniee 71. polka se nahaja tudi jugoslovanski paviljon zraven paviljonov tridesetero drugih narodnosti. Namen te razsrtave je. pokazati pomen in delo Jugoslovanov v Ameriki, in je prva razstava te vrste. Pridržujemo si opis jugo-siovansVe razstave za kasneje; to p« že lahko rečemo, da bodo ameriški Jugoslovani častno zastopani. V nedeljo 6. novembra pa bo poseben jugoslovanski večer, Na->a pevska društva bodo nastopila pred ameriško publiko, in plesalke in plesalci v naših narodnih nošah zaplešejo jugoslovansko kolo. Razstava se nahaja v vojašnici (Armory; 71. polka na Park Ave. ter 33. in 34. ulici. Najbližja postaja poduliene že-leraiice je 33rd Street Station, Easit Side Subway. Razstava bo otvorjena do 12. novembra in sieer vsak dan od 10. ure zjutraj do 11. zvečer, r azili) od 12 do L popofclue iu od & 4\> "7. ift poržreeer. -.....—- - oSS Maribor, 22. septembra. Če ni Živko, kdo je morilec? To vprašanje so si stavili vašča-ni doslej nepoznane vasi Ciglence na večer 7. aprila, pr. leta, ko sg> našli mlado ženo Karla Živka V zaprti hiši za vrati sobe navidezno obešeno, poleg nje pa v neekah napol utopljenega 11 dni starega otroka. Starši pokojne in vsi, ki so pOznali zakonsko in rodbinsko dramo te družine, so takoj obsodili moža kot morilca. Vse okol-nosti. pod katerimi s. mlado ženo našli, že trdo jn čepečo sključeno pod vrati in z vrvjo ckoli vratu, so pričala, da o samomoru ne more biti govora. Tudi roparski u-mor je bil izključen, ker v hiši ni manjkalo ničesar, sovražnikov pa žena ni imela. Sodišče v Mariboru je dalo osumljenega Živka v dolgotrajno preiskavo, ker je tajil in ni bilo dokazov, ga zopet izpustilo. Tedaj pa si je Živko sam vnovič izkopal jamo. Sel je in obtožil starše umorjeno žene, ker so mu očitali, da ni nihče drug kakor on morilec. In sedaj se je zgodilo nekaj izrednega . Kazenski sodnik Kramer je smalral na podlagi preiskave očitanja Petra in Ge-novefe Kristi. staršev umorjenke za dokazano resnico. Na podlagi ie obsodbe so bili starši oproščeni. Nekega jutra, kmalu po tej oprostitvi. pa so Živkola zopet prigna-1 li v preiskovalni zapor. Državno pravdništvo pa niu :o pot ni imelo sredstev, da bi že sodno priznanega morilca postavilo pred poroto. Živko je bil torej vnovič izpuščen. Starši umorjene so bili o krivdi zeta tako prepričani, da so po svojem zastopniku dr. Komav-liju apelirali na višje deželno sodišče v Ljubljani. Ko so v Ljubljani vpogledaU v ves obširni akt so bili prepričani, da je slučaj dozorel za pot picd poroto. Na izrecni ukaz od te strani je bilo državno pravdništvo " Mariboru pri morano. vprašanje o krivdi ali ne-krivdi prepustiti porotnemu sodišču. Po tej dolgi, nenavadni poti je prišel .Živko pred svoje sodnike. Razpravo. daloČeno za tri dni, je vodil sodni svetnik dr. Grasselli, zastopnik staršev kot zasebnih u-deležencev dr. Komavli, zagovornik dr. Koderman. Karol Živko, roj^n leta 1890 v Šatarjevi. okraj Sv Lenart v Slovenskih goricah, je nastopal samozavestno, poslušal pozorno obtožnico, na vprašan je "če je kriv jc odgovoril odločno — ne! 17. februarja 1910 se je oženil. Zakonska sreča je trajala komaj en mesec. Prepir «e je začel radi pre-užitka. ker bi bila stara clfa rada »e več imela od mene kakor smo se pogodili. Žena je bolj držala s starši kakor z možem. Iz nadaljnega poteka razprave >e je ugotovilo, da je prišlo med zakonskima že drugi mesec po poroki tudi do pretepa in pozneje do takega surovega ravnanja moža proti ženi, da je žena že junija vložila tožbo na ločitev. Dolžila ga je zverinske perverznosti, groženj na življenje in nečuvene surovosti ob času njene nosečnosti. Ker bi bil moral Živko od hiše. se je raje pobotal. Živela sta zopet skupaj, toda v ved nem prepiru, tako da ga je januarja letos tožila kazensko radi surovega ravnanja ; bil je obsojen na 50 kron. Grozil ji je večkrat, da jo ubije ali obesi: ji je metal kakor za Šalo večkrat vrvico ojioli vratu. Ko so domači to videli, so dejali, da ta šala ne prinese dobrega, če ga vrag enkrat resno zmoti. Pod takimi razmerami je prišlo do poroda koncem marca. Na dan poroda je m> ž zagrozil, da ie to zadnji otrok. Dne 7. aprila, na dan nesrečne smrti, bi bila žena morala z otrokom v cerkev k vpeljevanju. Drugi dan pa se je namenila v Maribor na sodišče, češ, da ima tam zoper moža nekaj takega za povedati, česar nikomur drugemu ne pove. Ne le ženq. tudi Kristlova stara dva sta se ga i-ala, ker jima je že kmalu po poroki zagrozil, "če ne poznata — Klinaca". Klinač je bil Kristlov sosed in je pred 42. leti umoril ženo. mater in hči. to bo tudi on storil, če ga bodo jezili. Na usodepolni dan 7. aprila sta stara dva odšla od doma, Živko m žena pa sta ostala sama doma. Kaj se je vršilo med njima, nihče ' ne ve. Njega so videli na njivi vlačiti z brano, njo pa pri domu. Opoldne, trdi on. sta še lepo skupaj obedovala, potem je on zopet odšel na njivo, ona pa je rekla, da gre na obisk k svoji sestri Jožefi Šmigovec, kar pa ni bilo rea. Žena se je držala šege, da pred "vpeljevanjem"' otroka v cerkvi« ne gre nikamor. Od tu — popoldne — dalje ima ^»orota samo izpoved Živkota na razpolago. On trdi, da je okrog 17. prišel domov, našel je hišo zaprto. okna zastrta, ključa v vežo nikjer, iz sobe se .je čul slaboten plas otrokov. Misleč, da je žena res šla k sestri, je šel tja pogledat seveda zaman: i-iotako tudi pri Tiru gih sosedih. Ko je videl, da je ni, je slutil nesrečo, morda jo je zadela kap. Poslal jc po kovača Ribiča, da pride z vetrihom od-pret. vrata. Ribi' je res prišel. >dprl je vrata, v katerih je znotraj tičal klju<\ Živko je prvi poskušal na vratih sobe. Ker se niso dala odpreti, je dejal, da mora biti žena notri že mrtva. Prišli so skozi kuhinjo do nje. Zopet je bil Živko prvi pri njej. Žena je čepela, okoli vratu vrv. pritegnjena na ključavnico vrat. Živko je kar plani! in nenavadno hitro odvezal vrv. nakar je žena (že trda) padla t>» tleh. Pozneje se je ugotovilo, da f-o bile krvine sledi ne le pod mrr/> ženo, ampak tudi zadaj po sobi. da se je poznalo po tleh drsanje s čevlji. pod njo so našli odlomljeno la-snico (odlomek v glavi), lase raz-mršene, po obrazu in roki brazgotine. na kolenu večji vtis pete. znake, da se je tu vršilo nasilje. V sosednji sobi je v neekah ležal otrok v čisti vodi .še malo živ; — umrl je še tisti večer, priprav za kopanje otroka ni bilo nobenih videti. Morilec jc moral iti iz sobe skozi podstrešje na prosto. Ob grobni tišini prenapolnjene porotne dvorane so porotniki odgovorili z 8 glasovi Živko je morilec svoje žen.* in z 12 glasovi zanikali krivdo tudi na smrti otroka. Krivdoreku je sledila obsodba: — Fmrt na vešalih. Ivan Vazov. Dne 27. septembra je umrl v Sofiji nestor bolgarskih pesnikov Ivan Vazov. tvorec moderne bol-garske poezije, pesnik svobode in najplodovitejši bolgarski romanopisec. Sojen je bil dne 27. junija 18oO. v Sopotu. Že v mladih letih se je posvetil književnosti, a obe-r.em je kot revolucionar sodeloval v vseh revolucionarnih pokretih mlade Bolgarske. Po osvobojen ju Bolgarske se je posvetil tudi političnemu delu. bil poslanec v sobranju in nekaj časa minister pro-svete. Urejeval je bcletristične liste "Nauka", "Narodni Glas" in "jZora ". Največje Vazovo delo je roman "Pod igoto", ki je preveden tudi v slovenščino pod naslovom — "Pod jarmom". V njem je krasno opisana borba bolgarskega naroda za svobodo. Njegove pesniške zbirke so izšle pod naslovi "Preporec in guslar". "Tagie na Ulgaria". "Izbavlene". "Grama-da", "Gusla", "Polje in gora". Napisal je tudi nekaj manjših dramskih del. V času svetovne vojne je pisal Vazov nacionalistično - šovinistične pesmi, v katerih je pozival bolgarske vojake na borbo za ži- toasted Usoda Mežiške doline. Po svetu. Francija in Nemčija. Iz Berlina poročajo: Ministra Rathena/i in Loucheur sta v — Wiesbadnu. poblaŠČena po svojih vladah, sklenila pogodbo o stvar- ka se bo v plenarni skupščini nemške parlamentarne zveze, ki se ho vršila v kratkem, zavzela za to, da neha politika abstinence, ker je nastal vsled imenovanja nove nih dajatv;jh Nemčije Franciji, vlade, kakor tudi radi cele vrste Stranski dogovori sc v kratkem I »od piše jo. V glavnih dogovorih kažeta obe vladi voljo izvesti obnovo razdejanih pokrajin severne Francije z dobavo potrebnih stvari v kar največjem obsega, namreč z dobavo ladij, premoga premogovnih produktov, obratnih stvari barvil in farmacevtskih produktov. Vsa vrednost dajatev in dobav ne bo presegala sedem milijard zlatih mark. Norveški kredit za sovjetsko Rusijo. Iz Moskve poročajo, da je norveška vlada (tovolila Rusiji pot milijona norveških kron kredita za živila. Nova češkoslovaška vlada in Nemci. Iz Prage poročajo: Nemška krščansko - socijalna ljudska stran- "Slovenec" piše: Nemškim celovškim listom in ondotnim nemškim krogom sploh Mežiška dolina ne da pokoja. Ponovno smo že opozarjali v "Slovencu", kako j neumorno delajo Nt mei. da bi se ta Jugoslaviji po mirovni pogodbi prisojena zemlja zopet odtrgala in j piiklopila Avstriji. In zopet mo-j ram opozarjati na n«* brezpomem-< uno delovanje nemških krogov, j ki bo tem intenzivnejše, čimbližje J POUČNE KNJIGE, bo razmejitvena komisija, na ko-1 jo stavijo nove nade. Vsa i del —- ^"»Sleško-siovenski Besednjak — in sicer glavni Mežiške doline, „ cm z razvito industrijo, upajo od- NemSko an^ki tolmač ........6» trgati nam sn ga "rešiti" r.n A v 'pravilo dostojnosti ............ ^tn stri jo. Pozor torej — in naj ne bo 'Slovensko-nemški slov ta klic glas vpijočega v puščavi. ' (Janežič Eartol> važnih zakonskih načrtov, n katerih se bo razpravljalo, posebno vsled zakonske ureditve vprašanja v«ji«*-ga posojila, povsem drugi položaj. ADVERTISEMENTS. FARME F .Lrmar: Jesen! 1921. To je va2n» osebno in prijateljsko poročilo: "Mi prodajamo farme v Ohio in Pennslvvaniji ter izdajamo sest (6> različnih seznamov farm. ki so na prodaj. Seznam štv. 1—Farme do $3000 Seznam štv. 2—Farme od do $6(h)0 Seznam štv. 3— Farm« ««1 if.OOM do $90 Seznam štv. 4—Farme od $!<0«K) do ?i;.ftt»o Seznam štv. 5—Farme ?l^'.OOOdoJ35.0"') Mi izdajamo tudi posebni seznani. Farme, katere se da zamenjati za tr-Kovine in lastnino v mestu. <> hovete kupiti ali prodati farmo, pridite v slavni stan. Mi vain lahko sestavimo seznam farm. ki bodo od»;ovarjale vašim zahtevam, lzbera je od vas odvisna, rišite na: EDWIN GILPIN ORR GLAVNI STAN ZA FARME Henry W. Oliver Bldfj.. Pittsburgh, Pa. Knjige! Knjige! 5.00 '351 (i. zv. Gozdarjev sin — Fiužgar, l>ovest ........................30 T. ?.y.: Prihajač. Zanimiva po- ........................60 V dokaz prizadevanju Nemcev bo-1*?*?*™* ^ ........ j: , - o^n , ;t.iriuea. Navodilo za čitj»uje lu di vlunek v številk, 200 uradne j ]>isailje ,rbs-ine v ^^ < 'Klagenfurter Zeitung ' dne 3. Dekletom. Spisal Anton B Jeglič 4.00 .4* .30 .50 vest ......................... 9. zv.: Brencelj: Kako sem se jaz likal. 1. zvezek 10. »v. r Brencelj: Kako Rem se t jas likal. zvezek i 11. zv.: Brencelj : Kako sem se t jaz likal, zvezek (14. ev.: Brt'tieelj : Ljubljanske slike. (Podobe ljubljanskega me- septembra z naslovom: "Fsoda 'Gospodinstvo — 1'urgaj. Prak- ......................... 1 tična knjiga za nase gospodi- Coloma: Jnan Mlaeria. nje.(Trdo vezana * ..........1.2»! la španskega življenja ..40 dogodbah. Mežiške doline". Tam hujska član kar predvsem s tem. češ. da hoče ju gos I o v. državna uprava nasilno ! izpremeniti obličje Mežiške doline j (Trdo vezano* — Na delavstvo hoče članka r .Mladeničem, Ant. B. Hitri raennar. Priročne velikosti J6" zr- Ne v Ameriko' resničnih ! Knjiga o lepem vedenja Urbanus, 1.00 1.00 10« .75 .75 ,?5 L00 Jeglič \plivati z odpusti delavstva gu- J zvezek, ......... štanjskih svinčenih rudnikov, ki ' 1I- zyezek ^......•••• Isasveti za hišo in dom. .........60 ........ .«•* Koristna tretjini potrebščin svinčenih izdel- [Pi^i^ia^UkoT^Dr" J. D^stojea ,65j kov. Obsebi umevno je — pravi taJVarčna kuharica, za slabe io dob- ; £pilmanvest Iz j Amana ....................... ^0 .35 '14. zv.: Prisega huronskega Rla-' varja, i>ovest iz zgodovine ka> ^0' nadske .......................30 15. zv.: Angelj sužnjev — Brazilska povedi- .................. .25 l(j. zv.: Zlat okopi, povest .......30 17. zv.: Prrif med Indijanci ali vožnja v Nikar&guo...........30 .35 j 18. irr.: Preganjanje indijskih ml- .60 .30 J35 - V med kruh Vesele povesti: Za možem, pustiv je gla. — Pravda bratoma ................ Vojnimir ali poganstvo in krst, povest ....................... .35 J5 • • • • • • i tudi nad tem. ker se pripravlja Zvonarjev« h«. Zanimiva povest SHS uprava da izvede rekrutova-rje. Pri tem opisuje, kako se po-zivljejo starši in kaznujejo, ce ne vljenje in smrt proti Srbom. V pridei-0 sinovi k naborom. ' in da teh pesmih je prešel vse meje po-tzije. Njegove pesmi so citirali vsi zavezniški listi in ž njimi dokazovali krvoločni mentalitet bolgar skega naroda. Se tekom mirovnih pogajanj se je citirala večkrat pesem Vazova bolgarski mladini, v kateri jo poživlja, da naj od deteta v zibelki pa do sivega starca iztrebi srbski narod. Te pesmi mu niso prinesle slave in priznanja. iDvzsnasMonn. H. H. VON SCBLICK Mož, ki poaaaga bolnikom k zdravju. Pred dvajsetimi leti sem povedal bolnikom. da bo pomagal moj Bolgarski Krvni č'aj naravi ozdraviti zaprtje, pregnati strupe iz ledic. ohladiti želodec in črevesje, izčistiti in obogatiti kri. Povedal sem. da bo moj Bolgarski Krvni Čaj, če ga vzamejo vrelega pred počitkom, pomagal odpraviti hude preklade ter jih zaščititi pred inflnenco in pljučnico. Bogati poki korenin, skorij. semen, perja, jagod in cvetlic, vzeti enkrat ali dvakrat na teden, pomagajo "k zdravju. Lekarnarji ga imajo % veseljem na razpolago za bolne, kajti ljudje, ki ga uporabljajo, se vrnejo ter pripovedujejo. kako jim Je pomagalo. VpraSajte lekarnarja dane« zanj, ali ga posije m jaz zavarovano — eno veliko šlafljo sa $1.25. 3 š-katlje za $3.1.1 ali 6 nkatelj n $5.25. Naslov H. H. Von Schlick. President, 9 Marvel Buildings Pittsburgh, Pa, morajo plačevati zanje tudi vojaške takse. Mnogi se odtegujejo — pravi — orožnim vajam z begom v Avstrijo in konec članka se glasi doslovno: — Veliko ogorčenje vlada med starši tudi zato. ker ne morejo doseči, da bi bili njihovi otroci deležni pouka tudi v nemškem jeziku. Nemške šole so se iz-premenile v slovenske. MežiŠčani še vedno niso opustili nade na ljudsko glasovanje ali na kako drugo ugodno rešitev njihove državne pripadnosti. — Ali ne da to res ničesar misliti? Kdo nam garantira, da je izključena možnost, da izgubimo že prisojeni nam del Koroške. n.-» pa. da pridobimo tudi izgubljeni del. ki nam po vseh pravicah gre, in Ko-jega žalostno obletnico izgube bomo obhajali v par tednih. Vsi-ljuje se nam pa vprašanje: Kaj je pač že storila naša uprava v Mežiški dolini, da t.i si bila prisvojila srca nemških in nemško čutečih državljanov? Zakaj so oei in srca teh v vseh stremljenjih obrnjena proti Koroški in Nem. Avstriji in ne proti nam? iz dežele eter Zgaga Doli z orožjem Knjige družbe Sv. Mohorja Duhovni boj (304 str.) ...... .50 .40 .50 .50 BOJA*L HABOČAJTE 8E HA "OLA8 NARODA" HAJ- VS&JI 8Lovcmxi W0L T ZDE. BBSAVAH. Mesija <1. zv.) .............. .30 Mesija <2. zv.) ...............30 Podol»e iz narave .............30 Svetloba in ««en<-a ...........30 Slov. veT*eridc-e. izvesti za kratek čas ...................20 Trojka .......................20 Zgodovina slov. naroda (5. zv.) .30 Zgodovina sTot. naroda (6. zv.) .30 Mladim srcem (2. zv.) Spisal K. McSko .30 Knjiga za lahkomiselne ljudi, Spical I. Cankar..............1.75 Pet tednov ? zrakoplovu ........2.00 Amerika In Amerikami.......... 5. kmečka vojska, Zgodovinska povest .......... .60 .6$ .66 .61 .75 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order all pottne znamke po 1 ali 2 cento. Če pošljete gotovino, rekottiandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih nI ▼ ceniku. ZEMfJEVIDI. Združenih držav ................ .15 Kranjske dežele .................10 Zemljevid Evrope .............. .M Velika stenska mapa ..........2.50 Zemljevidi: New York, Illinois, CVv lorado, Kansas. Metana. Minnesota, Wyoming. West Virginia in Alaska — vsaki i»o.........25 Pennslyvanla ..................56 Razglednice: NewyorSke s cvetlit-ami. humrv ristif-ne. božične, novoletue in velikonočne. po komadu 3c.. ducat po .................... 30c. Panorama mesta Celje. 21 palcev dolge ................ 25c. Slovenic Publishing Co., 82 Oortiandt St., New York a 8 I / GLAS .NARODA, 1. NOV. 1921 Vdova Leruž. SpfealE'Gaboriatt' » Prevedel u "Glas Naroda" O. P. Francoski detektivski roman. ■— lugu II ■■ 52 (Nadaljevanje.) \ Hladnost prvega In zadrega drugega pa je prekiiala vse njegove načrte. Vsled tega je mislil, da je treba bolj neposredne interim: i je. — Grof, — je rekel očitaje, — spomnite se, da jt- gospod Gerdy vaš legitimni sin. i Grof Commarin ni ničesar odgovoril. Sodeč po njegovi brezbrižnosti ni niti sliši! tega poziva. Noel, ki je /.Lral skupaj ves svoj pogum, se je oglinsil prvi: — Gospod, — j • /ajeeal, — jaz hočem le — — hal ko me imenujete oče, — ga. je prekinil stari mož — z gla-M-ni, ki ni kazal ne ginjenja, ne nežnosti. Nato pa se je obrnil proti »x>dniku: — Ali vam mor«-ir. biti Se s čem na uslugo? - je vprašal. Le v toliko. <1 i čujete vašo izjavo prečitano. — je odvrnil liaburon, — in da j , podpišete, če jo boste smatrali za točno. Vi lahko pričnete. Kon.s! a at, — je dostavil. Dolgi pisar se je napol o krenil na svojem siolu ter pričel. Imel je čudno navado čitati to, kar je bil napisal. Čital je hitro, v eni sapi, nc da bi se »»rigal za vejice, podpičja ali pike, dokler mu pač ni jHišla sapa. Ko ni mogel več naprej, je potegnil vase sapo ter z«-pet pri<"el. Spominjal je na one potapljače, ki prihajajo na površje za trenutek. v' iin. jo nekoliko sape ter z.»pet izginejo v globino. Noel je bil ed-ni, ki je pozorno poslušal to, kar je čital pisar, kar pa je bilo za nevajena ušesa povsem nerazumljivo. Izvedel je za stvari, ki so bile važne zanj. Konečno je dospel pisar do konca. Izročil je svoje pero grofu, k' se je podpisal brez obotavljanja. Stari gospod se je nato obrnil proti Noelu. — Jaz sem preeej slab, — je rekel — in vi morate vsled tega, sin moj, pomagati svojemu očetu do voza. Mladi odvetnik j< etopil poželjivo naprej. Njegovo lice je izra-zalo zadovoljstvo, ko jc ponudil staremu grofu svojo roko. Ko sta oba odšla, ni mogel Dnburon premagat: r.agona radovednosti. Pohitel je k vratom ter pomolil glavo naprej, da jc lahko videl po celem hodniku Grof in Noel nista še dospela do konca. Šla sta počasi naprej. Grof se je le s težavo vlekel naprej. Odvetnik jj delal kratke korake ter se lahko sklanjal proti grofu. Vse njegove kretnje so kazale največja brigo. Sodr.ik je ostal na pragu dokler nista oba izginila za nekim ovinkom hodnika. Nato se je vrnil k svoji mizi ter globoko vzdihnil. — Pomagal sem vsaj napraviti enega človeka srečnim, — je rekel. — D an ni popolnoma izgubljen. On pa ni imel časa. da bi se /a dolgo udajal takim mislim, kajti ure so hitro poteka'e. Zaslišati je moral Alberta čimpreje mogoče. jZaslišati jc moral še številne služabnike iz hiše grofa Commarina ter sprejeti poročilo policijskega komisarja, kateremu je bila poverjena aretacija. Služabnike grofu, ki so morali dolgo Čakati, da so prišli na vrsto, se je privedlo pred preisko\ alnega sodnika, drugega za drugim. Niao pa mogli d.tti dosti informacij. Lahko je bilo opaziti, da *>o vsi smatrali svojega gospodarja krivim. Obnašanje Alberta izza pričetk i tega usodopolnega tedna, njegove zadnje besede, njegove najbolj brezpomembne kretnje, — vse to se je sporočilo s kiunentarji in pojasnili. Človek, ki živi s'edi tridesetih služabnikov, je kot hrošč v ste-kleniei, pod povečalr.im steklom naravoslovca. Niti najmanjše dejanje ne uide njih pozornosti On nt more imeti sle uro nobene skrivnosti. Ce pa služabnici ne morejo uganiti te skrivnosti, vedo vsaj, da jo ima. Od jutra pa do večera je predmet opazovanja tridesetih • parov oči, ki proučujejo najmanjšo izpremerahbo na njegovem obratu. Sodnik je imel vsK-1 tega na razpolago celo kopico frivolnih posameznosti. ki niso v '"asu, ko so so pripetile, ničesar pomenjale, ki pa so sedaj postale r.a mladega grofa stvar življenja in smrti. Š tem, da je te podrobnosti uredil in spravil v medsebojno zvezo, je Daburon lahkr rledil svojemu jetniku uro za uro. do nedelje zjutraj, ko je odšel ven. One nedelje zjutraj je dal mladi grof povelje, naj se obvesti vse obiskovalce, da je odšel na deželo. Od onega trenutka naprej je vedela cela hiša. da se ie zgodilo nekaj napačnega. Onega dne ni zapustil svoje študijske sobe in tudi kosilo si je dal prinesti v svojo sobo. Jedel pa je le malo, — le malo juhe ter nekaj ribe z belim vin ,?n. Ko je jedel, je rekel svojemu lakaju: _ Spomnite kuharja, naj v bodoče da malo več začimbe v to omako. — Nato pa je dostavil pritajeno: — Kaj za kaj? — Zvečer je odpustil vse služabnike ter jim rekel - — Pojdite.in zabavajte se. — Izrecno jim je ukazal, da ne smejo stopiti v njegovo sobo, dokler bi ne pozvonil. V ponedeljek je vstal šele kroc opoldne, čeprav je ponavadi zgodaj vstajal. Pritožil se je, da ga boli glava in da mu jc slabo. Kljub remu pa je izpil skodelico čaja. Naročil je svoj voz, a skoro takoj nato preklical povelje. Njegov lakaj, Lubin, ga je ču! reči: — Prepozno je obotavljati se. — Tn trenutek pozneje: — Moram napraviti konec temu. — Kmalu nato je pričel pisati. Lubin je dobil naročilo, naj odnese pismo gospodični Klari de Arlapž z naročilom, n.ij ga izroči njej nami ali gospodični Schmidt, njeni governanti. Drugo pismo z dvema čekoma po tisoč frankov je dobil Jože, da jih odnese v klub. Onega večera je zavžil Albert le malo juhi ter ostal zaprt v svoji sobi. V torek zjutraj je zgodaj vstal. Hodil je po hiši gorindol kot duša v vicah ali kot človek, ki pričakuje nestrpno nekaj, kar se ni dospelo. Ko je prišel na vrt, ga je vrtnar vprašal radi neke trate Odgovoril je: — Lahko vprašate grofa, ko se bo vrnil. Zajutrkoval je mfaneno tako kot prejšni dan. Krog ene ure je odšel v hlev, kjer je Milostno gladil svojo kobilo Normo. Krog tretje ure je dospel neki sel s pismom. Grof je hitro odprl pismo. Bil je takrat na vrtu. Dva konjarja sta ga razločno cula reči: — Ona se ne more upirati. Nato je odšel v hišo ter zažgal pismo v velikem kaminu. Ko je sedel k večerji ob šestih zvečer, sta ga hotela dva njegova prijatelja na vsak način videti, kljub vsem poveljem. Hotela sta ga odvesti na neko zabavo, a on ni hotel iti ter jima rekel, da ima jselo važen sestanek. V sredo ljutraj, ko je stopil strežaj v sobo grofa, je bil presenečen, ko je videli, v kakem stanju je bila obleka grofa. Bila je mokra ter pokrita z Matom. Hlačf so bile raztrsane. Drznil si je napraviti pripombo glede tega. Albert pa je odgovoril na zadirljiv način: , - — YwmUstvari v sofcdn jih.ob priliki podariš komu. v Istejra dne je veliko boljše izgledal. Zajutrkoval jc z dobrim Hknin. Tudi shižabr.ik, ki je stregcT pri mizi, je zapazil to. Popol- dne je preživel v knjižnici, kjer je zažgal celo kopo papirjev, med njimi tudi pisem. V četrtek je z^pet izgledal kot da zelo trpi. Očividno je obžaloval , da ne more govoriti z grofom. Istega večera, po pogovoru s svojim očetom, je odšel v svojo sobo v obžalovanju vrednem stanju. Njegov služabnik Lubin je hotel iti po zdravnika, a Albert ni tega dovolil ter rekel da mu prav nič ne manjka. To je bila vsebina dvajsetih velikih sstrani, katere je popisal dolgi pisar, ne da bi se enkrat ozrl na priče, ki so se vrstile pred njim v svojih sijajnih livrejah. (Dalje prihodnjič.) Skozi Bosno. Ivan Lah. Točno ob osmih zvečer odhaja vlaknz Graža. Kdor je slišal o ozkotirnih £el"znieah samo slabe stvari, se ne more veseliti poti, ki bo trajala skoraj dve noči in en dan. Toda ko sedimo v malem kupe-ju, se nam zdi, da ne bo tako hudo; prostor je res nekam ozek. toda vagon je čeden in zunaj je krasna mesečna noč. Naval ni prevelik. tako da ne bo gneče: nekaj vojakov - mornarjev se pelje na dopust; med njimi je par Slovencev, ki se prav dobro razumejo s svojimi tovariši, ki so bog ve odkod. Govore o tem in onem o vajah, o četah, o častnikih. Poleg njih se vozi nekaj domačinov, ki so pripeljali zjutraj blago na trg in se zdaj vračajo. Kar se tiče točnosti, je treba bosanskim železnicam dati pohvalno priznanje. Točno ob osmih oddr-dra vlak po strmi kremeniti progi ob Reki navzgor. Nekaj časa se Še vidi morje, potem občudujemo pod seboj reški zaliv, ki se lesketa v luninem svitu. Vidi se skoraj jasno, kakor po dnevi. Proga se vije tik nad zalivom, 1u in tam po takih nasipih, da se nam zdi, da bo vse skupaj zdrča-lo navzdol. Toda nemški popisi pravijo, da je ta proga mojstrsko delo avstrijskih inženirjev. Pa bodi! Lokomotiva sopina, kajti proga f-e dviga tako hitro, da se čudimo, kako je to mogoče. Počasi izgine reški zaliv in okoli nas so same skale in kameniti goli vrhovi. — V Urskuplju dobimo nekaj novih potnikov; med njimi je nekaj potujočih dijakov od F. S. ki se vračajo domov. Dijaki so letos mnogo potovali videlo se jih je po vseh mestih in postajah, dasi še ni vse tako urejeno za njih potovanje kot bi bito potrebno. To potovanje je za mladino tako zdravo in koristno, da je treba storiti vse, da se jim potovanje še bolj olajša in omogoči. Med novimi potniki je bilo tudi nekaj dalmatinskih velikašev v lepft,' dragocenih narodnih nošah, ki so se peljali na pogreb kralja Petra. Govorili so o pokojnem kralju kot o svojem znancu in prijatelju. Tudi samokrese so imeli za pasom, v znak, da so bili na ta ali oni način kraljevi sobojevniki; podpirali so ga posebno v bosanski vstaji in pozneje so bili stalni njegovi zavezniki v boju proti sovražnikom. Zato gredo z nekakim ponosom na pogreb, sve-sti si, da so oni predvsem poklicani, da mu izkažejo zadnjo čast. - V tem se je vlak precej napolnit in potniki so počasi zadremali. Voziti se v mesečni jasni noči skozi hereegovinske gore je nekaj krasnega. Celo gorovje se sveti v mesečini in pod njim je tu in tam kaka večja zgradba in pod i.jo nekaj siromašnejših koč. Kaj je prestala ta uboga zemlja za Humom! Slekli so jo njene naravne krasote, njenih gozdov, in uboga raja je trpela v službi begov. Kako bo lepa. ko se bo zopet razcvetela in ozelenela! Vlak drdra skozi noč in skozi spomine. Bližamo se Mostaru. — V noči se vidijo njegove mošeje in velika pravoslavna cerkev nad njim Vodimo se eb bregu Neretve tu" in tam po mostovih in pečinah •\isoko nad njo. Pred vojno je nekoč ves vlak zdrdral v njene bistre valove in se tam razbil s potniki vred. Neprijeten spomin. — Toda naš vlak vozi precej hitro. Ziblje se res na to in na ono stran zdajzdaj se ti zdi, da se bo vse prekucnilo, — in vendar gre naprej. Počasi se je začelo svitati jutro. Vozimo se skozi visoke gore, na enem kraju gremo v ^serpentinah tako navzgor, kakor po vzpenja-či. Skozi okno vidimo serpentino pod seboj — prevozili smo srečno tudi-to in vlak drdra naprej. — Kraji so malo obljudeni; na po lju delajo večinoma ženske. — Družba je videti na kolodvorih in vlaku zelo pisana: poleg domačih ljudi vidiš tu bule, turške žene z zakritimi obrazi, poleg njih stale muslimane, vmes pravoslavni pop. katoliške nune, usmiljenke z visokimi, belimi pokrivali, fran-jevci z lepimi črnimi bukvami: ■ f,ploh zmes ver, noš in ljudi, kakor jih je ustvarila zgodovina. Tu »n tam se vidijo začetki industrije večinoma s tujimi imeni. Skalne gore so izginile, zače njajo se gozdi in rodovitna polja. Žito stoji na polju zloženo v sto-ge. Poleg njili "mlati" kmet na ta način, da vodi dva konjiča v kolobar, ki s svojimi nogami izbijata zrno iz klasja. To je še vse po starem, dokler ne pridejo v te kraje moderni poljedelski stroji. Okoli vasi se kažejo v skupinah beli izprani kamni — turška pokopališča. Tako se vozimo proti Sarajevu. Ob desetih dopoldne smo na obširnem živahnem kolodvoru. -Damo si očistiti čevlje in se odpeljemo s tramvajem v mesto. Lepo, moderno, veliko mesto. Leži \ dolini med griči in planinami, kjer se še kažejo stare avstrijske ADVERTISEMENTS. je sedaj čas poslati svojcem v staro domovino ali jugoslo-1 * vanske krone, dinarje, ita- ljanske lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo pri: « Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York DOCTOR LORENZ EDINI S LOV B N S KO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MCiKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. MoJa stroka je adravljenje akutnih In kronl«£fe bolem! Jas mam ie adravta nad at let ter team aknfinjo t rash bolesti! In ker ■pam slovensko, sate vas wow popolnoma nnmetl tn apouatl vašo bolezen, da vas orirtil« te vrnem atoč te adravje. fi&nal 23 let m pridobil poeebso aknflnjo pri ozdravljenju moSkin IiiiIhbmI Zato rte morete popolnoma nn—tl aa meee. moja Atb pa Je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlalajta, ampak pridite čimpreje. _ Jas ozdravim zastrupljeno krt. maoulje In llee 00 Wiiu. bolezni v srtu. Is* padanje las. boMIm v koetoh. staro rano. UvCn« bolezni. oslabslost. Mani v mohurju. ledicah. Jotrah In telouoii. wawloo. rovmattzem, kater, slate tli*, naduha Itd. Uradne ure so: V pondeVJek. erode* In petklk ed t. zjutraj do C. popoldne. V torfcHi. ftetrtkth m oobotaft od 0. uro zjutraj do M. «ro »voter. Ob nedeljah m do ft are popoldne. PO POlTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE 1MB IN Se v e r o v a zdravil .i »zdr/ujeio zdravje v družinah. Kašelj in prehlad. V tem letnem času vlada kaielj in Drohlad pri odrastlih in pri otrocih. Ce se zanemari, se razvijejo iz njega komplikacije, ki se lahko nevarne. Izegnite so zlim posledicam prehlada z vzetjem Severa'o Cold and Grip Tableto (Severjevih Ta-bletov zoper prehlad in gripo). Cena 30 centov.— Hitro odpotnoč proti kaliju dobite, ie vzamete S evera's Cough Balsam (Severjev Balzam zoper kaielj). Pomirjuje razdraženost. omehča izločevanje, ustavi kaielj. povzroča Taglje dihanje in pbmaga pri rodi povrniti normalne stanje. Večjo steklenice 50 centov, manj« 15c. Pri lekarjih. pelje čez most v Slavonski Brod. Prišli smo torej "preko". Zdi se nam, da smo pustili lepo deželo za seboj in nič nas ne vabijo one ponjave, ki se kažejo pred nami. Le tu in tam se vidi še kaka bela slavonska noša. Vse je že evropeizi-rano. In se vprašamo: Kje je kultura? Tam doli, ali tu ? Kje je več našega? Tam, tam na jugu, odgovarja nam glas ir. daljav. Lepa zemlja je ta 'min lep narod. Polni lepili spominov se vozimo skoraj brez zanimanja g 1 vse kar je o-koli nas proti ,Zagrebu. w: f. SEVERA CO. cedar rapids, iowa Dr. LORENZ <44 p«- a™ Pittsburgh, pa. eko ie k •eft le trdnjave; na bregovih so stari tui ški deli mesta s svojimi minareti. Najprej sem hotel videti oni zgodovinski kraj, kjer je padel strel na Vidov dan leta 1914. Zidan most čez reko, ob reki lepo nabrežje — tu se je peljal avtomobil od magistrata navzdol. Tam na vogalu hiše je stal Princip. — Ničesar ni tu, kar b» spominjalo na oni dogodek. Spomenik, ki so ga bili postavili Avstrijci, je odstranjen, kos zidu stoji na tistem mestu kot ograja. Star moslim sedi zamišljeno na klopi. Tu je torej bilo: začetek velikega boja, ki je razvnel svet v požar. Zgodovinski kraj! Mimo modernih hiš in palač, kjer so nastanjeni uradi, gremo v notranje ruesto, v stari turški bazar. Dučan pri dučanu se tu vrsti in prodajalci čakajo na kupce. Tu lahko kupiš vse; posebno lepe izdelke iz zlatnine in poceni razno drobnarijo za spomin. Izbereš si lahko sandale, torbice in druge praktične stvari iz usnja. Vse se izdeluje tu. Razno blago, vezenine itd., je najti ta, in ne predrago. Poleg čaršijo se dviga begova mošeja, lepa zgradba, a s še lepšo notranjo3tjo. Stari Tureini sede pred mošejo ob studencu; tu ic tam pride vernik, sezuje svoje čevlje, poklekne zunaj na hodniku na preprogo in so priklanja z glavo do tal. Po ulicah je veselo in živo. Poleg modernega svetu je mnogo stare domače noše. Muslimanke hodijo zagrnjene s črnimi pajČola-ni; nekatere modernejše hodijo ludi nezakrif.-1; spozna se jih takoj. Zagrnjeni obrazi vabijo in nehote gledaš, kaj se skriva za njimi; tu in lam bi bil morebiti razočaran, ko bi se obraz razkril: a navadno si misliš za to črno zaveso lepoto in to vabi. Sicer se tudi mohamedanke modernizirajo. Ta in tam se vidijo krajša krila, da se da sklepati na obliko noge. Hodijo navadno zelo nerodno in so med njimi lepe noge nekaj redkega, ker nosijo doma lesene opanke, ki se v njih težko hodi. Nekatere nosijo naše bele solnčnike in ne smele bi biti ženske, da bi ž njimi ne koketirale; sicer se na videz ne menijo ■z^tujca; spočetka se človeku zdi, da vidi pred seboj maske, posebno ker je tudi njih obleka narejena ohlapno, da se zavijajo vanjo. Premožnejše nosijo tudi rokavice; sploh zanimivo jih je gledati. Popoldne sem se peljal v Ilidže znano kopališče, dve postaji od Sarajeva, na ravnem polju, kjer izvirajo žveplenl vrelci. V kupeju sta bili dve turški dami, ena je puŠila in je ritorala pri tem seveda večkrat vsaj do .ust odkriti svoj zavoj. V kopališču Ilidže je lepo, tu so krasni vrtovi in moderni hoteli, v kopeli sami pa so sarajevske dame čebljale še po švabsko in madžarsko — bile so seveda Židinje — in se je videlo, da je od časa prevrata ostalo po teh naših inestih še mnogo tujega. Pogled na Sarajevo je lep z višave, ako greš po turških predmestjih na brda, ki obdajajo mesto. Trgovine in prodajalne kažejo, da je tu naš trgovec krepko razvil svojo delavnost. Točno ob 11. tiri zvečer smo se odpeljali. V IT. razredu je nastal hrum in šum. Prestrašeni potniki so za svojimi sedeži razkrili — stenice. Prej nekaj balkanskega, danes nekaj evropskega. Hrum se je kmalu polegel in vlak je^dr-dral skozi noe, dokler se nismo zjutraj zbudili in okrepčali y Do-boju. Od Dobcja naprej izginja počasi ona lepa pisana Bosna z narodnimi nošami, bližamo se Evropi, kulturi. . Ob enajstih smo v Bosanskem Brodu in široko tiru i vlak nas pre- KRASIN O TRGOVINSKIH STIKIH RUSIJE. Xa neki konferenci v Moskvi, na kateri so ne razpravljala železniška vprašanja, je imel Krasili daljši govor o trgovinskih stikih sovjetske Rusije. Izjavil je nuni drugim, da poteka izvoz ruskih naročil iz Švedske. Nemčije in Anglije povoljno. Hoover je predlagal sovjetski vladi, naj nakupi tudi v Ameriki blaga. Razširjenje /uuanje trgovine pa je začasno nemogoče, ker je ruska zlata zaloga zelo omejena. Poleg tega evropske države umetno ovirajo razvoj ruske zunanje trgovine. Poskus. večje množine bencina in petroleja prodati v inozemstvo, je naletel na organiziran odpor lon- donskih kapitaliistov, ki so ponujali za ta predmeta cene, ki so 40 odstotkov pod svetovno tržno ceno. Dalje je izjavil Krasin, da je absolutno proti denacionalizaciji ruske zunanje trgovine. Ravno tako bo sovjetska vlada navzlic novi gosj>odarski politiki ostala pri nacijonalizaciji prometnih sredstev in velcindustrije. Končno se je dotaknil Krasin vprašanja dovolitve posojila Rusiji, kar bi po njegovem mnenju odstranilo gospodarsko krizo Evrope in Združenih držav oziroma Amerike. PEVSKI DVOBOJ ŠALJAPIN CONTRA GORKI. Svetovno znani ruski bantonist Saljapin mudi sedaj na Angleškem. kjer prireja kpncerte v korist stradajoče niske deee. Angleške liovine so priobčile ob tej priliki več anekdot iz življenja velikega umetnika, zlasti ono o pevskem dvoboju med Šal j a pinom in Gorkim. Kakor znano, sta živela oba umetnika svoječasno v velikih denarnih stiskah. Da bi si kaj zaslužila, sta se ponudila kot pev-<-a t- neki cerkvi. Reg en s kora je preizkusil glas obeli in je na splošno začudenje obeh odbil glas ša-Ijapina. češ, da nima glasu, pač pa .ie sprejel Gorkega. Iz tega bi se moglo sklepati, da ima tudi Gorki dober* glaš, ali pa je imel regens kora jako slab okus. Najbrže bo veljala poslednja. ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odpluje jo iz New Yorka. ARABIC S nov. — Gjnoa ADRIATIC 30 nov. Cherbourg CARMANIA & nov. — Cherbourg MONGOLIA 1 dec. — Hamuburg FINLAND 8 nov. — Chf^fturg LAPLAND 3 dec. — Cherbourg OLYMPIC 5 nov. — Cherbourg CARMANIA 3 dee. — Cherbourg MINNEKAHDA S nov. — Hamburg PRES. WILSON S. cec — Tret WASHINGTON S nov. — Cherbourg HUDSON S dec. — Bremen ROCHAMBEAU S nov. — Havr« IJOOP.DAM 3 dee. — Boulogne 9ELVEDCRI » nov. — Trat ARABIC 6 dec. - Genoa ORBITA 12 nov. — H-mburg G. WASH'TON 8 dec. — Bremen POTOMAC «2 n«v. — Bremen SAXONIA 8 dec. — Hamburg REGINA 12 nov. — Genoa FINLAND 10 dec. — Cherbou j ROTTERDAM 12 nov. — Boulogne PR. MATOIKA 10 d'sc. — 'Jremen LAFAYETTE 12 nov. — Havre OLYMPIC 10 tec. — C»erbourg AQvllTANIA IS nov. — Cherbourg ROTTERDAM 10 dec. — Boulogne GOTHLAND 17 nov. — Genoa ORDUNA 10 dec. — Hamburg LA TOURAlNE 1» nov. — Havre SAXONIA 13 dec, — Cherbou.g ZEELAND 1» n»w. — Cherbourg AQL'ITANIA 19 »«ee. — Cherbourg °OTOMAC 19 nov. — Breman M-NNTKAHDA 15 dec. — Hamburg RYNDAM 19 nov. — Boulogno 7EELANO 24 drc. — Cherbourg MANCHURIA 23 nov. — Hamburg RYNDAM 24 r'ec. — Uoulof re PARIS 25 nov. — Cherbourg ORBITA 24 dec. — Hamburg ARGENTINA 26 nov. — Tut ADRIATIC 28 dec. — Cherbourg KROONLAND 26 nov. ■ Havre N. AMSTERDAM 31 dac. — Bouloone OROPESA 26 nov. — Hamburg POTOMAC 31 deo. Brew.en N. AMSTERDAM nov. — Boulogne ARGENTINA 12 Jan. — Tret AMERICA 29 nor. — Bremen Glede een tm vozne Pstke FRANK SAKSER STATE In trse drugo pojasnila, obrnite m m tvrdko: BANK, 82 Cortlandt St., New York Naznanilo. Jugoslovanski generalni konzulat v New Yorku obvešča vse prizadete, da je postava o taksah z dne 27. junija tega leta stopila v veljavo 1. tega meseca. Izza prvega oktobra so take oziroma pristojbine sledeče: za prošnje 40 centov; za priloge, tikajoče se prošenj, vsaka 10 centov; r_a izdajanja, podaljšanje ali obnovitev potnega lista: za šest mesecev 2 dolarja j za eno leto 4 dolarje* za potno knjižico 1 dolar. OPOMBA. Pri izdajanju ali obnavljanja potnik listo? je t/eba plaČ&ii pristojbino tudi za čas, ko ni bil potai list obnovljen ali ker ni bil pravočasno vzet. Vsled tega morajo.- državljani prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih šest mesecev izza prihoda v Ameriko do danes po dva dolarja in dva dolarja za bcde*Ji ie*. mesecev. Državljani Južne Srbije plačajo takso kot Srbi^nci, toda ta taksa se jim raČttru od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih polrraj»:i, katere Janet tvorijo sestavni del kraljevine Slovencev, Sroov in Hrvato? imajo plačati od 1. januirja 1919 pa do danes zn vaakih sest mesecev po dva do larja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. One of-