6«. številka.
Ljubljana, petek 21. marca.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
lzli.ij.i vsak dan, izvzemši ponedeljke in dnove po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na tlom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah
Srbi o Dalmatincih.
V Il4*ls; r«i<l u 15. marca. [Izv. dop.l
„Dalmatinci-odpadnici Slovanstva", pod tem naslovom donesel je tukajšni list „Budućnost" uvodni članek, kateri je gotovo tudi za vas Slovence zanimiv. — Za početka na-vaje srbski list borbo avstrijskih Slovanov proti Nemcem v pretečenih 10 letih do 1871. leta in potem sledeče daljo piše: V 1871. letu pozove car na uj)ravo čestitega grofa Hohenvvarta, kateri videč, kaj namerava centralistična nemška klika s svojim december-skim ustavom, naumel je da zadovolji Slovane in da jih izravna v pleni u in političnej moči z nemškim plemenom. Ko Nemci so povsod, pa i v samem Berlinu počeli na ves glas upiti, da nemškemu vladanju v Avstriji proti pogibelj, a na njih stran so pristopili tudi Magjari, na čelu jim grof Andraši, tisti Magjari, ki so 1848. leta hoteli Avstrijo uničiti; vsled tega je car odpustil grofa Uohen\varta in predal upravo grofu Auerspcrgu, kateri o izmirenji nie neče da zna, ter samo na to misli, kako bi z novim nepravičnim izbornim zakonom zagotovil Nemcem zmirom večino v rajlisratu. Tej nameri centralistične klike so se junaško upirali Cehi, Moravci in Slovenci, pa i sami nezanesljivi Poljaci. Cehi nijso hteli priti v nezakoniti državni zbor v Beči, a Slovenci in Poljaci izišli so iz zbora baš kad je trebalo, da se reši nov volilni zakon. S tem delom pokazali so Avstrijski Slovani
lepo slogo, katera edina jim donesti če lepšo bodočnost.
Ali nažalost, kaj mislite, kdo je pri tej priliki dal primor izdajstva in odpaduištva v občni slovanski stvari, in je stal na strani neprijateljcv in zatiralcev Slovanstva? To so naši bratje Dalmatinci, poslanci tiste zemlje, katera je silom odtrgana od naravne in istorij-ske zveze naših sester, Hrvatske in Slavonije. To so žalostni predstavnici junaške Boke kotorske in Primorja, to so nedostojni potomci Janković Stojana, Smiljanič Ilije in drugih junakov, kateri so ime srbsko na daleč proslavili. To so gospoda Ljubila, Danilo, Vojuovič, Črno jim bilo lice, da so za obe-čane malenkosti, glasovali in podpisali narodno smrt slovanskih plemen v Avstriji. Mi jih dobro poznamo, a poznal jih bo zdaj vsah pošten Srb in Slovan. In to čine ti nesrečni poslanci dalmatinski neslušajoči resne opomine in bratskega glasa iz Zadra, Zagreba, Belgrada, Novega Sada, Ljubljane in Prage. Oni se na sramoto in veliko škodo občej politiki slovanski objemajo in ljube se z Laserom, Ungerom, Hrbstom in Kurandom, a odbijajo bratsko roko poštenih vodjev in rodoljubov slovanskih. Oni glasajo za nad-možnost nemškega plemena v državi, v kateri je večina slovanska, glasajo v društvu urednikov iu patronov „Nove slobodno Prese" in primajo pohvalo in diplomo lojalnosti od avstro-nemških ministrov in njihovih novin, koje v ta isti mah vele: da je z novim volilnim zakonom zagotovljena nadmočnost nemškega plemena v Avstriji.   Da Dalmatinci
delajo in glasajo v društvu nemških ministrov in njihovih Časnikarjev, kateri vzdigujejo do nebes turške vezire in nej)restano hvale moč in sposobnost turškega plemena za državni razvitek in civilizacijo, a srbskemu, bulgarskeniu in rumunskemu narodu odrekajo vsako pravo, iu izgled iu bodočnost in samostalno razvijanje narodno — rade skupaj z večnimi neprijatelji naroda in zemlje svoje, delajo v društvu z onimi, kateri so hteli pred 3 leti z ognjem in mečem iztrebiti junaške Bokeljce, da tako srbsko-hrvat-skomu narodu v Primorji odseka perute. — Mi se javno odrečemo tih odpadnikov, kateri pred Slovanstvom sramote ime srbsko. A od naroda jim prokletstvo in sramni spomen, kakšnega so i zaslužili!
Politični razgled.
V TJ tih/Jani 20. marca.
V or/c»'.vA'f'Mi državnem zboru se je debata o povišanji davkov mirneje vršila, nego se je mislilo po ostrih govorih Lonyay-eve stranko v Deak-overa klubu. Poslanci desnice in levice so sprevideli, da nij mogoče rednega državnega gospodarstva, ako se privolijo stroški, za primerne dohodke pa ne bi se skrbelo, dosti je tudi k zmagi mini-sterstva pripomagal baron Sennvcv, kateri je v tem vprašanji odločno stopil na mini-stersko stran. Po dolgem govoru Kerkapoly-a, finančnega ministra seje postava o povišanji davkov z 202 proti 107 glasom sprejela. Za sedaj je tedaj ogersko ministerstvo zopet na trdnih nogah. Pa Lonnvav se ne bode tako
Prvi poljub.
Izvirno - slovenska novela.
(Spisal J. Skale c.) III.
Drugo jutro je bil Ljuboslav po nekoliko nemirnem iu kratkem spanji rano na nogah. Odpre okno in glej, tudi nasproti so okno odpira in prikaže velika glava gospoda Grabca, kateri po svoji vsakdanji navadi gleda po cesti gori in doli, gleda na nebo, kakšno vreme kaže in končno na barometer, ki je visel ob oknu. Ko Grabeč vzdigne glavo in sebi nasproti zagleda Ljuboslava, skoro začudi se, kajti o tej rani uri ga se nikoli nij videl pri oknu. Pa nij imel Časa niti nij bil vajen premišljevati. Tudi ga v tem trenutku dve beli ročici ohjanieti in prijazen glas Milice mu kliče veselo dobro jutro.
V beli jutranji obleki je stala za očetom iu zdela se je Ljuboslavu kakor vzvišeno bitje. Ves zaniakuen strini v divni prizor, dokler ga no premoti debeli glas PestaČev, ki med hišnimi vrati stoječ zakliče: dobro
jutro gospod Grabeč; dobro jutro gospodična
Grabeč prijazno miga z roko skozi okno, tudi Milica stopi naprej , da bi odzdravljala Poštaru; a zdaj zagleda Ljuboslava in za rude pred neznanim mladeničem,  hitro se odmakne in zgine.
Ljuboslavu so bili ta dan paragrafi še menj po godu. Zastonj je izkušal v pisarni zbirati svoje misli , nobeno pisanje mu nij šlo veselo od roke; težko je pričakoval večera.
Prišel je večerni Čas, in Ljuboslav sedi za svojimi citrami. Se nikoli nij tako hrepenel, vse svoje neznane čute razliti v melodije; pa tudi morda nikoli še nijso glasovi njegovih citer tako milo iu giuljivo razlegali se, ko ta večer. Okno je še zmirom bilo odprto; Ljuboslav nij zapazil , da je ves čas na oknu nasproti slonela Milica ter poslušala njegove glasbene umcteljuosti.
Iz mraka je nastala noč, ko se Ljuboslav zbudi iz svojih fantazij. Ne more biti dalje v sobi. Ide na prosto. Ko pride na cesto, vidi v mesečnem svitu ua klopi pred Grabčevo hišo starega gospoda Grabca iu Pestača, Milica pak jo ravnokar stopila iz hiše in sc vsedla poleg očeta. —
Odslej je Ljuboslav Se redkejše, kakor dozdaj, v družbe zahajal. Polastil se ga je neki nemir , kateri ga je tiral v samoto in se nij dal odgnati , če se je Ljuboslav še tako silno zakopaval v učene knjige in še tako marljivo spisoval dolgočasne tožbe in rekurze. Podoba ljubeznjive Milice mu je vedno prihajala pred oči, čeravno se je upiral sanjarstvom, od katerih nij mislil, da se kedaj uresničijo, kajti vedel je iz ust Pe-stačevih in iz vsega , kar je sam videl, da je Milica oddana. Edino tolažilo iskal in našel je vsaki večer le v svojih citrah , katerih ubrani glasovi so mu umirili vso notranjo razburjenost.
Minolo je teden dni. Bližal sc je čas trgatve; čričeki v bližnjih vinogradih so že davno glasno iu glasneje eričali, grozdje jo od dneva do dneva bolj rumcnclo iu obetalo /lahno, sladko kaplico, ko nekega jutra gosp. Grabeč, ki je imel pol ure od mesta lepo viusko gorico, stopi v odvetniško pisarno. Gospod odvetnik ga prijazno pozdravlja ter mu ponuja sedež.
— Lepa hvala, gospod odvetnik, začne Grabeč,  denes ne pridem zavoljo nobene
lehko Uflal in naprej rul, dokler ne odstrani saj Kerkapoly-a.
Osoda inlitnr reformo se bode tudi v gospodski zbornici skoraj odločila. Poročevalec dotičnega odbora je stari centralist baron Lichtenfels, birokrat od glave do pete. Federalistični udje gospodske zbornice se ne bodo udeležili pri posvetovanji. Doživeli bodemo torej isto komedijo, kakor v državnem zboru, da se postava brez debate en-bloe sprejme.
S9at»»*ttiMstii poslanci dobivajo vsak dan dokaz« iz svoje domovine, da med svojimi volivci nemajo ue trohice zaupanja več. Italijani in Lahoui jih hvalijo, to je res in tako globoko je padlo teb pet možev, da se upirajo na priznanje teli krutih sovražnikov svojega naroda. Kar pa je rodoljubov po deželi med temi skoraj vsi narodni deželni poslauci, protestirajo zoper te „izdajice". Danilo in tovarši hote zdaj svoj dalmatinski list ustanoviti proti ^Narodnemu Listu." To lehko store, dispozieijski fond jim bode gotovo na razpolaganje, pa bralcev in naročnikov za tako kukavično jajce bodo zastonj iskali med vrlimi dalmatinskimi Slovani.
V itii iiJe flržitvtN
Francomlei poslanec v Bcrolinu Gon-taut-Biron je podpisal preteklo soboto s knezom Bismarkom pogodbo zarad odboda Brusov s Francoskega. Poprej nij nihče mislil, da bodo Francozi v stanu izplačati tako hitro velikausko svoto petih milijard. Po pogodbah miru, ki je bil skleaen v Frankfurtu, med Bismarkom in Jules Favrom, obdržali so Prusi sest francoskih okrajev s trdnjavo Belfort in okolico dotle, da plača Francoska vojno odškodnino. Toda Francoska se je z nepričakovano hitrostjo zopet ukrepila. 29. junija lanskega leta je bila sklenena v Ver-zailju pogodba zarad plačila in odhoda Brusov iz Francoskega. Po tej pogodbi bi plačala 500 milijonov tretje milijardo do 1. februarja letošnjega leta, četrto milijardo do 1. marca 187-1, in peto do 1. marca 1875. Po izplačanji druge polovice tretje milijarde so imeli Prusi zapustiti francoske okraje Marne iu Haute-Maine (kar se je tudi zgodilo) po izplačanji četrte milijarde okraje Ardene in Vogeze, in po izplačanju pete milijarde okraje Mcurthe in Meuse pa trdnjavo Belfort. Francoska si je pa vendar pridržala pravico, da za poslednjo milijardo lebko da tudi dovoljno poroštvo, ako Prusi to sprejmejo. Obresti od 2500 milijonov frankov, katere je imela Francoska še izplačati, ko je bila verzailjska pogodba sklenena, bi bile imele biti plačane počemši od 1. marca 1872
do tistega dne, ko bi se plačal dotični obrok. Vrh tega so morali Francozi prusko posadko 5000 mož z vsem preskrbeti, in nemški cesar si je pridržal pravico, da zopet posede že zapuščene okraje, ako se kaki obrok ne plača v izgovorjenem času. Po novi pogodbi pa plača Francoska poslednja dva obroka četrte milijarde že 5. maja, peto milijardo pa v štirih obrokih 5. junija, 5. julija, 5. avgusta in 5. septembra. Prusi zapuste s 1. julijem počemši v štirih tednih vse francoske okraje z Belfortom vred, obdrže pa do 5. septembra trdnjavo Vcrdun, Conflans in Etain ; z vojaško cesto iz Verdtina v Metz, katere kraje zapuste Prusi 14 dnij po 5. septembru.
Pogodba ta se bo takoj predložila narodni skupščini v potrjenjc. Republikanski poslanci narodne skupščine so se podali včeraj k Tbiersn, da mu čestitajo za sijajen uspeb. Bepublikauična vlada se je skazala kot najbolje poroštvo domačega miru, ter je našla vslcd tega povsod veliko zaupanje. Zares nij bilo lehko delo za Thiersa, obdržati republiko proti monarhični večini v naglici voljene narodne skupščine. Pomagala mu je pri tem izvrstna disciplina republikancev, in pa navdušenost naroda, ki je pri novih volitvah povsod volil republikance. Francoze bo sedaj minila mržnja, ker so imeli še zmerom sovražnika v deželi, in veselili se bodo v kratkem za trdno svobodnih naprav.
V €tiifjte.fki zbornici poslancev je v seji 18. marca Gladstone naznanil, daje znova ponudil kraljici svoje moči, ter se bode posvetoval s svojimi tovariši, kaj da je storiti v sedanjem položaji. Zato nasvetuje, da se zborovanje odloži do četrtka, ker upa, da bode dotlč v stanu, konstatirati povoljni dogovor. Disraeli izreče, da je bil pripravljen, sestaviti novo ministerstvo, pa ne s sedanjo zbonreo. Sprejet je bil na to predlog Gladstonov, da se zborovanje odloži do četrtka.
V itatij4i»»*tci zbornici je v sredo finančni minister Sella predlagal račun od državnih dohodkov in stroškov za leto 1871, pregled za leto IS72, potem definitivni proračun za leto 1873, in začasni proračun za leto 1874. Minister konstatira, da so se leta 1872 dohodki pomnožili za 35 milijonov frankov. Za leto 1873 bode znašal deficit 131 milijonov, katere upa pokriti z dovoljenimi 40 milijoni papirnatega denarja ter z ostanki iz let i871 in 72. Za leto 1874 bode znaSal deficit 107 milijonov, za kar pa kakor misli, ne bo treba posojil.
tožbe; su j veste da nijsem prijatelj pravdanja. Prišel sem, vas povabit, da me počastite v trgatvi. Letos dobro obeta, pa če bi tudi ne, še imam v kleti kapljico starega za dobre prijatelje.
— Vem , gospod Grabeč; hvala bogu, ne bode prvikrat, da ga poskušam, odgovarja odvetnik in po svoji navadi z jezikom glasno luskuc, kakor da bi vince že med zobmi čutil. Ne bom zamudil priti.
— In prosim, da tudi svoje gospode soboj povabite, reče Grabeč in z glavo migne proti Ljuboslavu.
— Da, da, vsi pridemo. Naš Ljuboslav sicer, kolikor vem, nič posebno ne ljubi sladke kapljice naših goric, a menim , da ne bode odrekel, Če tudi sc mi v poslednjem času nekoliko zamišljen zdi.
Ljuboslav zarudi in mrmra, da ga skrbe izpiti , da pa hvaležno sprejme vabilo gospoda Grabca.
— Dobro, zunašam se, da ste mož beseda, reče Grabeč in odide.
Prihodnjo nedeljo popoldne pride odvetnik po Ljuboslava, in oba odkoračita iz me-stica proti vinskim goricam, odkoder se jim
že od daleč nasproti sveti belo poslopje, Grabčev vinski hram. Bil je jasen jesenski dan in solnce je še toplo pripekalo na rumene grozdiče, katerih redko perje nij več pokrivalo.
Ko se odvetnik in Ljuboslav bližata vin skemu hramu, pozdravlja ju streljanje in iz hiše jima nasproti pride gospod Grabeč. Že je bilo zbrano pri njem društvo njegovih so rodnikov in nekoliko starejših meščanov prijateljev. Na pragu se prikaže Milica, pa naglo zopet zgine v hišo. Zdaj pride Pestač z velikim vrčem v roki iz hiše in hiti v klet po vino. Dela se, kakor domaČ, ter mimogrede pozdravlja odvetnika in Ljuboslava. Oba vstopita. Grabeč ju predstavlja hčeri in sili k mizi, primakne stole, Milica pa do-naša kupice. Ljuboslav — sicer ne boječ — se komaj upa oči vzdigniti. Tudi Milica je nekako zmedena, tako, da nekoliko kapelj vina razlije, ko Ljuboslavu  nataka kupico:
— Krst bode, krst, pravi nekdo brezobzirno in smeje se vse društvo. Nesrečna Milica pa bi najraje ubegnila od srama, da se je skazala tako okorno.       (Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Trst«. 16. marca [Izv. dop.] V vseh krogih raste mrzenje do zdanje nemške vlade. Nazadnje se že ne bo čuditi tukajšnjim Lahom, ki se kažejo Avstriji sovražni in pri vsaki priložnosti demonstrirajo proti njej, ter željno preko Adrije v Italijo gledajo, kjer vidijo svoje brate v edinosti in zvezi živeti. Da pa nijso več samo Lahi nezadovoljni, te-muč da jih tudi Slovenci in sploh Slovani posnemati začenjajo, to je toliko večji faktum čem žalostnejši. In nij čudo, ker jih vedno na steno pritiskajo, in s silo žugajo vladni organi. Posebno pa se to opazuje pri nas v Trstu, prvem kupčijskem mestu Avstrije. Židovske švabske roke so povsod v igri in ubogi državljani, kateri dobro za vladarja in državo mislijo, so po nekaterih gospodih na Dunaji tako terorizirani, da ne pomaga niti pravica niti prepričanje.
Žel eznica, katero ima jadransko morje z dalnimi nemškimi deželami po krajšem potu zvezati, je v jako problematičnem položaji, kajti letošnje leto preteče termin južne železnice, ter nastopi ona doba privilegija, kateri obstoji v tem, da se ne bode smelo nobeno železnične črte zidati, katera bi utegnila južni železnici konkurenco delati. Črte Predil ali Loka pa dunajski gospodje tako zavlačevajo, da bode nazadnje vse prepozno, in potem se bo žid Rothschild v pest smijal, ker s tem je faktično Trst prodan v njegove roke, iz katerih se ne bode več iztrgati mogel. Tržaško mestno sveto-valstvo s kupčijsko zbornico, ko so zapazili pretečo nevarnost, katera Trstu od strani Rothschildove južne železnice preti, zedinili so se ter poslali na Dunaj zastopnike, da bi se dovolila ena ali druga črta. Toda vlada je še dosedaj bila gluha, ker onim gospodom kateri so ob ponavljenji pogodbe južne železnice milijonari postali, skrbijo že tudi toliko, da se na vse kriplje na to dela, da se južni železnici še daleč v prihodnost prera-čunjena Židovska politika, ne bo na nikakor-šni način za en sold prikrajšala. V cislaj-tanskeni državnem zboru manjka vendar Cser-natonija in Laskerja, da bi razkril manipulacijo o koncesijah in železnicah, v katerem činu bi bila na prvem mesta Beck in I)e-pretis.
Iz Tftiribortl 19. marca [Izv. dop.] (Dr. Ilolzingcr) Slovencem po pravdi g. dr. Dominkuša proti Fricu Brandstattcrju znani kričač se je 14. t. m. pri obravnavi proti baronu Gall-u v Mariboru zopet sijajno blamiral. Baron Gali, c. kr. lajtnant v pokoji je bil tožen zarad zaušnico, katero je dal mestnemu policijskemu komisarju Stiplov-Šeku na Eichlcrjevem plesu v Gotz-ovi dvorani, in si je izvolil dra. Holzingerja kot zagovornika. Pri obravnavanji, katero je izvrstno vodil preiskovalni sodnik pristav Sok, vzbudil je dr. Holzinger večkrat veselost in celo mrmranje občinstva po svojem brezobzirnem obnašanji proti tožniku in pričam — samim izobraženim ljudem. Vrhunec blamaže pa je dosegel s končnim govorom. Grandijozna puhlost Holzingerjcva, kar se juridičnega znanja tiče, je med izvedenci že davno dognana stvar — a občinstvo jo saj pričakovalo izvrstnega govornika. In ravno v tem obziru je bilo najbolj iznenađeno. Govor od konca do kraja nij bil nič druzega, kot gola fraza,  čista trivijalnost, jezik ne-
piljen, na mestćh robat, v nikaki zvezi s čislano visokonemičino ; — od logike in retorike nij sledil ni tiru — vseskozi jereuii-jada mešana s kapucinado. Posebno neje-voljnost mnogobrojnega občinstva je zbudil „iraenitni" zagovornik, ko je skušal dokazati, da vojak in posebno častnik gleda samo na obleko in ovratnik, — in da osoba brez uniforme in zvezd zanj ne eksistira; da to rej tudi, „civilna policijska šarža" za toženca — lejtnanta nij eksistirala. Dobro! dobro! hrabri zatiravec barona Widmann-a! erc-Iibe-ralec g. dr. Holzingcr!
Dalje se odlikuje ravno imenovani z neko arogantno nonšalanso, s katero zakriva svojo notranjo puhlost in praznobo. Od tod izvira tudi navidezna nepremagljivost slovanskih imen za jezik glasovitoga g. doktorja, katera ga jc prisilila, da je namesto „Stiplov-šek" izgovarjal „Slipošek" i. t. d. Dan dc-našnji so se celo najbolj zagrizneni aristokrati odpovedali tej grdi navadi da „plebej-skih" imen izgovarjati ne znajo, samo dr. Holzinger še s tem paradira in slovenska imena so mu bila „dobro došla."
Plod tacega žalostnega zagovarjanja, katero naslaujaje se na principijelno krivo stališče skoro celo nič ni poudarjalo olaj-savnih okoliščin, je bil obsojenje toženca k 10 dnevnem zaporu. Tako ali najberžc manjšo kazen bi sodnija tudi brez dra. Holzingcrja izrekla. In tako pravniško ničlo, ki zarad pomanjkanja advokatur nega izpita še po postavi, „ex professo" zagovornik biti ne more, si hočejo ubogi po „Tagespošti" oslepljeni kondukterji za stalnega zagovornika z letno plačno postaviti 1
Tudi takrat je imel dr. Holzinger po „Figaro" znanega dr. Hipolita Plau — ne, Tauschinskega pri sebi, da mu skuje fulmi-nanteu dopis v „Tagespošto", katerega že radovedni pričakujemo. „Difficilc est satu ram non seribere!"
Iz Zflf?l*el>a 17. mar. [Izv. dop.] V očigled dogovaranj med našo in ogersko kraljevsko deputacijo v Pešti, je nase javno življenje nenavadno mirno. Kdor naše javno življenje ne pozna, ta bi rekel, da je njegov denašnji značaj apatičnost. Tako sodeč bi se jako varal. Mi po polnem zapopadamo daleki doseg in široki obseg peštanjskih dogovarjanj, pa ravno zato, ker se za povoljen njih izid ne bojimo, nijsmo na škripcih raz-draženosti. Vesti iz Pešte utrjevajo nas v tej našej dušnej razpoloženosti. Dasiravno pa mirnodušno pričakujemo konec peštanjskih dogovarjanj, vendar stoji naše javno mnenje pazno na straži, ter bi našemu občinstvu vsak najmanjši oblačec naznanilo, kateri bi se na našem političnem obnebji prikazal. Raz-vitek političuega položja v Avstriji vidno upliva v popustljivost ogerskih državnikov. S kratko besedo rečeno: mi se nadejamo povoljnej reviziji nagodbe leta 1868. Po našem računu se bode stvar še pred sklicanjem sabora na čisteč dognala. Z novo nagodbo bo prišla tudi nova deželna vlada, z novo vlado bode končan naš sedanji provizorij, iu s tem bode deželna uprava mnogo pridobila. Sicer smo prepričani, da ogerska kraljevinska deputacija ne bodo elaborata naše deputacije v njegovem celem obsegu sprejela, saj kupce le malo kedaj toliko za robo plača, kolikor trgovec za njo išče, vendar pa upamo, da popustljivost od naše strani ne bo odveč ve-
lika , ponuda od ogersko strani pa odveč škrtna.
Na federalističnem kongresu na Dunaji naša kraljevina nij bila niti po enem zastopniku reprezentovana. To ima svoj razlog ravno v peštanjskih dogovarjanjih. „Agra-merica" sicer poroča, da je tudi naša opozicija na dunajskem kongresu zastopana bila. 8 to lažjo hoče narodno stranko Magjarom ovaditi. Iz tega sc vidi, da naši magjaroni vsako, tudi naj maujšo priložnost upotrcbljc-vajo, da bi na novo našo narodno stranko z ogersko vlado navskriž spravili.
Na Dalmatince smo zelo hudi. Vodje naše narodne stranke so dobili najsvetejše obljube iz Dalmacije, da bo dalmatinska delegacija v dunajskem drž. zboru proti volil-nej reformi glasovala, eventualno iz zbora izstopila, pa — Danilo je inače obrnil, nego so dalmatinski domorodci obračali. Politično občenjc mod vodji naše narodne stranko in dalmatinskimi zastopniki v dunajskem drž. zboru je vsled njih pertidnosti pretrgano. Med nami in Dalmacijo bodo sc od seli dob drugo vezi iskale.
Predstojnik našega vladnega oddelka za pravosodje Makso Priča je umrl. On jc bil dober jurist, a slab politikar. Njegova naj večja dušna moč jo bila omahljivost. Povsod je videl pomanjkljivosti, nikjer popolnosti, in to je naredilo, da je v svojih dejanjih iu nc-hanjih vedno na vagi gori in doli cincal. Njegovo mesto bode brž ko ne ncpopolneno ostalo.
Domače stvari.
— (Mostne volitve v Ljubljani.) Včeraj jo volil I. razred. Prišlo je 122 nem-škutarskih volivcev. Vtorck jo volilo v II. razredu 281 nemškutarjov.
— („Novi c ara") na njihov strupeni napad odgovarjamo v prihodnjem listu, ker nam denes prostora pomanjkuje.
— (G. France Zajec), naš izvrstni kipar, o katerega izbornih kiparskih delih smo nedavno v našem listu govorili, stanuje v Ljubljani v k ar lovske m predmestji, hišna štev. 29. Naj bi vendar našo čitalnice in posamezni rodoljubi podpirali z obilnimi naročili našega prvega domačega umetnika v kiparstvu. Gipsaste, 21 palcev visoke šta-tuete imenitnih Slovencev: Valvazorja, Vega, Vodnika, Preši r na, Knoble-harja, Wolfa, Slomšeka, Baraga, Tomana in Strosmajorja sc dobivajo po 3 gold., trpljivo broncirane po 3 gld. 50 kr.  Slovenci, segajte po njih!
— (G o s p. P o ur j a)  zadevajoče „poslano" v št. 62 našega lista nam gospodje v stvari podučeni kot ucopravičeno zaznam Ijajo.  Sicer  pa Brno  odgovornost  tako že precej tačas od sebe odbijali.
— (Slovenščina na poštah.) Piše se nam: Evo zopet en dokaz, kako c. kr. poštni uradniki slovenski jezik umejo in spoštujejo. Neki gospod tržaške okolice piše listnico z razločnim slovenskim napisom svojemu prijatelju v Gorico, katero odda na postov „Griguani". Ce tudi je bila na listnici „P. Gorica" popolucni umevno zaznamovana, vendar jc listnica romala na Hrvatsko v „Gorico veliko". Od tam je črez več tednov prišla nazaj v Grignano z opazko na listnici: „retour. Postvvo?" Ko jc dotični gospod, koji je listnico nazaj dobil, po uzroku vprašal,
kako to, da nij listnica na pravo mesto došla , ker vendar Gorica nij daleč od Grignano, se je gosp. poštni uradnik možato odrezal: „So geht's, vvcnn man die Šprolie nit versteht."
Narodno-gospodarske stvari.
.,0/>i*»///.»7,>f ji f it i <<i - v
MjJ it b I j t t n #.
— „Obrtuijska posojilnica" je imela v nedeljo 16. marca svoj 17. redni občni zbor. Pred 17 leti je malo število tukajšnib obrtnikov, jim na čelu sedanji predsednik g. Jan. N. H o rak, ustanovilo to društvo, katero je od leta do leta bolje raze velo iu postalo tako rekoč temelj, na katerega se naslanja obrt-nijsko meščanstvo ljubljansko. Cestokrat smo v našem listu zagovarjali načelo: Pomagajmo si sami, ustanavl jajmo si na podlagi vzajemnega kredita denarne zavode in oprostimo se sile tujega kapitalu. Ljubljanska obrtuijska posojilnica nam je zopet dokaz velike koristi tacih društev za svoje društvenike iu svota 848.768 gold. letnega prometa dovolj jasno govori za uspešno delovanje.
G. J. N. llorak je kot presednik pričel občni zbor z govorom, v katerem sc spominja rajnega g. lil. Vrbovca, ljubljanskega meščana, ki jo skozi 16 let bil ud upravnega odbora.   Potem nadaljuje:
Kakor je vsakega leta odkar naše društvo deluje premetna svota vedno naraščala, blagoslov božji zmirom viden bil, vidimo tudi leta 1872, da se je premetna svota proti letu 1871 znatno povckšala. Leta 1871 znašala je 801.088 gl., leta 1872 282.724 gl. in če se priračuni 31. dec. 1871 zaostalo imetje s 66.034 gl., znese to 348.758 gl., tedaj proti letu 1871 za 47.725 gl. več.
Vi poznate, geslo našega društva: „marljivost, varčnost, združene moči". Le ker smo sc tega gesla držali, smo dosegli, da obrt-nijsko podporno društvo podaje zdatno pomoč obrtnijstvu, kajti vsi vidimo slabi položaj malega obrtništva brez obrtnega kapitala, le s pomankljivim izobraženjem vsled pomanjkanja obrtniških ,in st rokovnjaški h šol, nasproti veliki obrtniji s svojim velikim kapitalom, ki nahaja povsod njeno zastopanje.
V preteklem letu 1872 je imelo vse stavbno obrtnijstvo zadosti opraviti, nasproti pa se je pri takoimenovanih komercijclnib društvih slabo spečavalo, pri množnem številu je zimsko blago obležalo. Slavno trgovinsko mini-iterstVO jo tukajšno kupČijsko iu obrtnijsko zbornico napotilo, sklicati euquett-komisijo, katera je poročala o raznih vprašanjih obrt-nijo na deželi. Kakše nasledke bode odgovor na predložena vprašanja imel, mi je dosedaj neznan >. Blizu pred lOimi leti in potem še večkrat, je kranjska trgovinska zbornica prosila slavno ministerstvo za dovoljenje zborovanja poslancev vseh kupčijskih zbornic v Avstriji, da bi se posvetovali o vzajemnih željah in potrebah kupČijstva in obrtnijstva, do zdaj nijsmo bili vslišani,
Vi vidite pomanjkanje stanovanj in nasledki se čutijo tudi pri nas posebno pri delavcih in mali obrtniji; delavsko vprašanje, ki bi imelo postavno uredjeno biti, iu težeča užitnimi od najneobhodneje potrebnih jedil po mestih so za malo obrtnijo isto tako važna vprašanja. V preteklem letu 1872 je bilo naše podporno društvo po mnogih kreditnih društvih, ljudskih bankah notranjih in zunanjih d^žel, potem od centralnega posojilnega društva na Dunaji povabljeno, da bi z njimi občevalo; ker je pa podporno društvo moglo zahtevam svojih udov zadostovati, ker so nam mnogoteri prijatelji obrtnijstva zdatue izueske zaupali, nijsmo mogli zahtevati zunanje pomoči. (Konec prih.)
— Premog iz Tre bo vel j se je začel na Angleško izvažati in sc jc tc dni odpravila velika ladija iz Trsta s trcbovljskim premogom. Tudi v Aleksaiulrijo na Egiptovskem se je en parobrod odpravil. „Triest. Ztg." pa dvomi, da bi trebovljski premog z angleškim mogel stalno konkurovati.
Opomenica.
FJtsckutlvne dražbe M. marca:   Zajce vo poa., 6000 ri., v Ljubljani. — Glavičevo,  v Zona f)0rk„ _ ■ejATiekoTO, 90M gl.. v Rogatcf. — Slo-monšekovo.   7f,0 gold.. v Kmijicalk — Pajmonovo, .3302 gld., v Šmarji na Staj.
Tujci.
18. marca.
Knropa: Schifteriniller iz Kokre. — Majlon-iler, Manifaturu in Pelamo iz Reko. — Mozetič iz Gorice. _ Dolinar iz Mokričkega. — Mali iz Postojne.
Pri Klefantu: pl. Hirsclt iz Gradca. — Spi-doro, Taiffer iz Gorice. — Wau iz Kanižo. — Carovc iz Dunaja. — Bar. G utsclireiber z gospo iz Metlike. Baron Marpurgo z gospo iz Trsta. — Novotni iz Trebnega. — BrAUOe iz Dunaja. — knez LiChten-stein z družino.
Pri Mhftlldll Roman iz Radol.ico. — Selnvarz, Rineivald, Volk iž Dunaja. — Milllor iz Moravskoga.
Dunajska borsa 20. marca.
(Izvirno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 05 Enotni drž. dolg v srobru   .   .   73   „ 40*
1860 drž. posojilo.....103   „ 78
Akcijo narodno banko   .   .      078   „ —
Kreditne akcijo...... 335   „ 50
London.........109   „ 20
Napol..........8   „ 69Vt
C. k. cokini.......—   „ —
Srabro........ 108   „ —
kr.
Zastonj
razpošilja na frank i ran a popraševa-nja (5 kr. poštnine)
profesor računoslovja
R. pl. Orlice
nvoJc itovt* zitjiiMitlke «lo-
l»itf kov (ne stoprv na predplačo, kot mnogi njegovih sleparskih posnemalcev, ki so brezimenno več časopisov zoper njega podščuli in ga obrekovali) s pojasnili svojih znanostno priznanih in kakor nam znano, oliiiio sicj no izkazanih
podukov za loterijsko igro.
Taksa popraševanja priporočam čest. bralcem. (48—3)
Dr. Anton Prus,
hlvšl  odvetnik na Dttnaji bode odprl svojo
odvetniško pisarno
1. iiprila iml.i
KONJICAH.
(88—2)
Turnske ure
(4G—12)
najbolje konstruirano in jako dober kup, s kletno garancijo in plačili v obrokih se vedno dobivajo pri izdelovalcu
Janez, M. Pogatschlligg |
Potluart-Kropa na (Joreujskcni. ♦
Amerikanski
zgodnji in pozni, zelo rodoviten in posebno okusen, cent po 2 gold. 50 kr. so dobi pri
P. Kkale-tu,
(83—2) na Poljanah v Ljubljani.
NAZNANILO
o zakladanji desk za deželne slatinske toplice.
Za omenjene toplice treba 1873. leta:
5000 zabojnih desk 12" širokih, 2 sežnja dolgih, 4000      „ „    10"       ...   2 „
2000       B „8" 2 _ „
2000 enojnih navadnih desk, 2 sežnja dolgih. Podvzetniki naj dotične  ponudbe vložijo do   najdaljše 31. marca t.  1.  pri tamoSsnjem ravnateljstvu,  kjer se tudi natančnejši pogoji zakladanja razvidijo.
Nadzorništvo deželnega poslopja
v Gradci K), marca 1873. (84—2)
Menjavnica
„Wiener Commissions - Bank",
NclioltPiiriitff Xr. 1«.
razpošilja
dobitne liste (Ižeziigs- Scheine)
na sledečo razpisane gručo sreček, in ao morojo to sestave iz tega razloga najkori.stnisim prištevati, ker je vsakemu posestniku takšnega dobitnega lista mogoče, vso glavno in postransko dobitke sam zadeti in razen tega obresti SO frankov v zlatu In lO. gld.
v papirju uživati.
Gruča A. (16 ždrebanj na leto.)
Mesečni obroki a 10 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče 4 srečko: ■ tSperc. državno sreeko po 10O gld. od 1. 1860.   Glavni dobitek 300.000 gld., z
odkupno premijo potegnenn serijo 400 gld. a. v. 1 »pere. c t     k. državno sreeko 400 t rim k.   Glavni  dobitek  <>00.000, 300.000
frankov gotovega zlata. 1 vojvod. Brunsvlsko sreeko »O tolarjev.   Glavni  dobitek 80.000 tolarjov brez
vsakšega pridržka. 1 Insbruftko tirolsko sreeko.   Glavni dobitek 30.000 gld.
Gruča B. (13 ždrebanj na leto.)
Mesečni obroki a 6 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče srečke: 1 »pere. «. turfek. državno sreeko loo Irank.   Glavni dobitek 600.000, 300.000
frankov gotovega zlata. 1 vojvod. Hrunsvliko »reiko 20 tolarjev.   Glavni  dobitek  80.000  tolarjev brez
vaakšega pridržka.
Maeliseu-JIeiningenska srceku. Glavni dobitek 45.000 g!.. 15.000 južnonemško veljave. Potem dobitne liste na peti del, Spere. drž. sreeke 1. 1H60. Mesečni obroki a 6 gl. Potem dobitue liste na cele državne sreeke 1. 1MO-1. Mesečni obroki a 10 gld. Potem dobitue liste na pol državne srečke 1. Ih«1. Mesečni obroki a 4 gld. Potem dobitne liste na pol ogerske sreeke. Mesečni obroki a 3 gld. Potem dobitue liste na Hrunsviške sreeke tJO tolarjev. Mesečni nI.roki a 2 gld. Potem dobitue liste na Insnruške sreeke. Mesečni obroki a 2 gld. Baten tega prevzame borzna pisarnica in menjavnica ..VVieuer Coiuiulsslous-Bank" vso kakor koli imenovane ban k i ne, menjičue in borzne opravila. Potrjeno uicnjieo in priporočila so na vse velike mosta v Evropi in v Ameriki po najnižji ceni razpisavajo.   — Naročila na tuknjšnem mestu in iz pokrajino so naglo, gotovo in natančno izvršujejo, in po borzni pisarnici nakupljene menjieo in vrednosti so oziroma na vsakokratni položaj denarskega tržišča po najbolj dobrokupnib pogojih dajejo.
Opravilski prostori so vsak dan od 9, ure dopoldne do (5. stanka odprti.
ure zvečer brez pre-
Vll*llll*l H*IPAPlll 80 ,,atai'^n<) i" tudi na povzetju izvršujejo. Zapisniki vzdigatev t IKI iljd  lini Ul l Ki g0 p„ vsakem ždrebanj] franko zastonj rnzpoai
izpoailjujo.
(80—4)
Občno priljubljeni in po zdravniških izrekih skušeni
Štajerski zeliščni sok (230-10)
se dobi vedno v čvrstem stanji pri %f. PlUTffleltlier-Jl.
Ickarji v Gradcu, v Iiankalari-jevi lekarni v Mariboru in pri M. Morie-u v Mariboru. Cena za steklenico «7 kr. a. v.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast I>r. O. liilliNCli, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—2'J)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
47