Železne niti 13
▼
Franc Vidmar - Pustotnik
Franc Vidmar -Pustotnik
(1867-1952)
Tončka Galjot
Da kakšno zložim, to ne tajim, dost pesmic znam, da sem pa zložu tisto od Polancov, pa ne priznam.
Polcaj je molu roženkranc, da b tožbo zgubu Vidmar Franc.
Franc Vidmar - Pustotnik. Vir: Loški Razgledi, 1991.
415
Železne niti 13
▼
Franc Vidmar - Pustotnik
V Železnih nitih št. 8 in št. 9 je bilo Francu Vidmarju - Pustotniku, ljudskemu pesniku, v spomin napisano nekaj o njegovem življenju in njegovih pesmih, ki so se ohranjale v rokopisu.
Moj spomin seže v petdeseta leta 20. stoletja, ko smo poslušali sivolasega pevca, stal je na mizi pod lipo gostilne Zadruga na Češnjici ter ob spremljavi orglic pel pesmi. Veliko teh pesmic je znal tudi moj oče, vendar jih ni zapisoval. Spomnila sem se, da imam v arhivu zvezek strica Maksa Lotriča z več pesmimi, ki so krožile med ljudmi. V njem sta zapisani pesem o selški železnici in Knapovska. V ljudskem spominu pa živita še danes in zato je prav, da se ju zapiše in objavi, ker bosta sicer izginili iz spomina. Dobro se ve, da njegove pesmi niso na visoki ravni, so le primer literarčenja (izraz uvedla M. Stanonik), ko se nešolan človek vse življenje ukvarja
z verzi. Pustotnik je v svojih pesmih opisoval dogodke, ki so se dogodili v njegovi okolici, v Selški in Poljanski dolini ter v Škofji Loki. Vzor mu so bile ljudske pesmi, preproste in včasih robate, s samo njemu lastnim podajanjem, ki ga je težko posnemati. Žal ni ohranjen tonski zapis, ki ga je posnel na Radiu Ljubljana, ki ga je v eni od pesmi tudi opisal. Bil je lovski čuvaj in njegovo druženje z lovci po gostilnah je bilo vir zbadljivk na njihov račun. Dobrodošel je bil povsod, kjer je bilo zbranih več ljudi, rad je pel v dobrih družbah. Vedeti moramo, da na začetku 20. stoletja ni bilo ne radia in ne televizije, zato so ga radi poslušali, ko jim je zapel.
V nadaljevanju so objavljene pesmi, ki pripovedujejo o dogodkih v Selški dolini. Najprej dve pesmi, v katerih slavi našega znanega rojaka dr. Janeza Evangelista Kreka:
Selška železnica
1.
Kaj seje zvedl zdaj, prav Pstotnkov sin nov cug bo naredl po Selški dolin.
Ljudje se že brigajo in kregajo kje bo štacjon, prav kje bo obstajal železni vagon.
Kdo seje to spomnil gospod dr. Krek, prav dost vozit bi blo po te štrek.
3.
Ženirji že merli so cug po dolin, kedol vozu bo hlode nazaj gor pa vin.
6.
Na Luš na Mlinarjov niv
blo narbel ljubezniv, pa možem Bukolanom to ni dopadliv.
7.
Dolenščan bi ga tud rad imel pa Selčan, pa kolk bo štacjonov to še ni znan.
4.
In tud tolk bi neblo treba železniških konj, namest konj bo pa vozu železni vagon.
Ta prvi od Trate bel gvišno bo v Lok, ta drug bo na Bukovc če ne bo pa jok.
416
Železne niti 13
▼
Franc Vidmar - Pustotnik
9.
Ta tretji bo v Selcih, kjer velika je vas bjo lohka ga naredl, ki imajo dnar v šparkas.
10.
Četrt narbelfest bo v železnikem mest, bo Johan dav njivo štacjon bo pri cest.
11.
Železnšk možje ga že davno žele, tud kmetje gorjanc se ga nič ne boje.
12.
Kmalu Hrvatje bojo prišli da ga bojo ravnal, da še lahko se soldati po njem bojo pelal.
13.
Zato pa je govoru gospod dr. Krek narbližje na Laško bo blo po ti štrek.
14.
Bog živi gospoda Kreka
ta je Štokarjov sin, on bo spelov to štreko po Selški dolin.
15.
Če ta štreka držala bo cel na Podbrd bo država plačala bojo kmetje brez skrb.
16.
Ta cug bo koristil cel Kranjski dežel, zato ga bli kmetje vsi vesel.
17.
Les se draž bo prodav, če Lah vojsko naprav, pa tud lož bo cesar soldate ke gor dav.
18.
Če bi Lah kdaj vojsko začev in vnel bi se punt, bi vesel se tje pelov ljubljanski regiment.
19.
Ta štreka bo imela en velik pomen šele poj bomo vidl ko cug bo narjen.
20.
Bojo vriskal in kričal živjo gospod dr. Krek, ker se bojo lohk pelal naleščpo te štrek.
Živjo gospod dr. Krek!
Arhiv: Tončka Galjot, rokopis: Maks Lotrič
417
Železne niti 13
▼
Franc Vidmar - Pustotnik
Kreku v spomin
1.
Imela je Sevška dolina anga vlikga moža imela je sina Štokarjovga.
Se mora mu pet da bo slišov cev svet dej blo škoda gospoda prezgodaj umret.
Je biv za poslanca je biv velk gospod, gajpozdravlala Lublana pa tud še dergod.
9.
Za Sevško dolino tam prosi Boga sta vkup s svetim Petram bla skupaj doma.
3.
Kej biv na svet živ ta gospod lubezniv kok je lepo pridgov pa ludi učiv.
10.
Zato so pa precej ponosn Sevčan kjem Krek pa svet Peter stojita na stran.
4.
Učiv opominov je grešne ludi v Sevcah pa sinov i več ni.
11.
Kdor je doma v lep Sevški dolin zanga gor Boga pros Štokarjov sin.
Jugoslavjo je naredu kjo ubeden drug ni kej že napred vedu koga se zgodi.
6.
Ke bo Avstrija nehala Jugoslavija peršla
Jugoslavija deb stala do konca sveta.
7.
Dohtar svetga pisma j von živu na svet vsa čast in slava se mora mu pet.
12.
Toj biv Štokarjov sin ke ga mam skoz v spomin. kok biv je vesev sej koj smejat začev ke sm mu od ševlskega vovka zapev.
Arhiv: Tamara Frelih, rokopis: Angela Jelovčan
418
Železne niti 13
▼
Franc Vidmar - Pustotnik
Knapovska
1.
Kdor hoče Knapovc bit, mora kunštno glavo imet, dekleta, fantje in možje in vse kar leze ino gre.
2.
V Knapih zmanjkal je mesa, zato jim žuga lakota. je pač tako na svet, da brez jest ni za živet.
3.
Konjskih mrh so se lotil vsak po enga so pobil, cela vas je bla mesnica, to ni laž, je bla resnica.
4.
Po svet se je zvedlo naenbrt da je v Knapih konjska smrt, vsak je reku, ti nemarne rit, želim vam dober apetit.
5.
Pa te preklicane žene kontent še niso ble, rekle dedcem so tako, pripravite še oslovsko meso.
6.
Možje so rekli, ja hudič, oslov naj kupijo fantič. osel je en žleht hudir, nas pa pustite prmir.
7.
Dva fanta oba koparja, ker sta imela dnarja zares osla sta kupila od tastarga Kajžarja.
8.
Kajžar bilje zlo vesel prav rad je dal to grdo zver, za del je bil čistzaneč zato ga dav je preč.
9.
Fanta sta vesela oba ker je kupčija dobra bla, sej biv je skor napov zastonj koštov je samo tristo kron.
10.
Dedca Kajžarca zmerjala ti mrha stara pijana, zdaj boš pa sam napuklu nosu, pa pogledvov, kje je vosu.
419
Železne niti 13
▼
Franc Vidmar - Pustotnik
11.
Ker sta se za osla bala, sta ga tud koj plačala, koj na to sta ga odgnala Kajžarc fige sta kazala.
12.
Habjan se smeje ha, ha, ha od kod sta pa ta dva doma, provgotov sta šintarja, al pa sta dva Knapovca.
13.
Osel imel je slab korak, zato sta trpla gor po dlak, oba Peter in Francek sta vlekla ga za štrek.
14.
Osel bilje slab falot oba prekucnu je pod plot, pa sta klela pa prebit sta tepla ga po rit.
15.
Nato pa jezna oba v Pozern ga priženeta, dol sta mal počila en štamperle popila.
16.
Osu rigov je na glas da ga slišal so po vas, Pozerjan so rekl ta pa ta, ker zna i pa a.
17.
Prmejdunej sapralot v Knape je še dolga pot zato naprej se podasta lustik in korajžnega srca.
18.
Čez Primcev hribec sta se podala, ker sta se hribovcev bala ker hribovci so vsi na osle zelo hudi.
19.
Na hribu sta srečalafantiče tri ki sopr Jerič v Knapih bli, ker domov se jim mudi gredo kar po bližnjici.
20.
Fanti se norčujejo tako za vas prav dober bo, za nas tabolš ljudi, pa osel dober ni.
21.
Fanta si mislita tako tud za vas še dober bo še vedli ne boste nič ko ga boste jedli pr Jerič.
22.
Oslovska mrha pa jo ureže čezJakonove trbeže, za njim sta klela knapovska fantiča to je pa več kot pov hudiča.
23.
Nazadnje vsa premočena v Knape ga prženeta. Peter Špilarjov pa prav, zdaj bo konec vseh težav.
24.
Začela klicat sta po vas osla imamo zdej per nas, knapovci pa vsi vesel gledat vosla so hitel.
420
Železne niti 13
▼
Franc Vidmar - Pustotnik
25.
Precej od daleč pa so stal, osla so se nekolko bal,
vsi pa rekli so tako, prav lep bo imel meso.
26.
Vsi začeli pa so vpit, osla morte kojpobit, vsakmu dajte kos mesa da ga kuhal bo doma.
27.
Janez Balančov pa prav Lovričk udaru bo po glav on ta kšeft prav dobrzna potovku je že konja dva.
28.
Lovričk prnese težak kij je osla udaru po betic, da koj na tla se zvali vse šter od sebe pomoli.
29.
Živjo, živjo zlodjov osu ti ne boš več gnoja nosu
zdaj smo mi na vrh smo že vajen takih mrh.
30.
Vosla treba blo je s kože vzet zato začeli so ga dret za noge ga pa drže vsi knapovski može.
31.
Vosu imov je en cent mesa petnajst funtov pa loja prav trdna je oslovska koža, kupil jo je Blaškov Joža.
421
32.
Prav dobra je oslovska kri zato klobase Lukman jim naredi to so ble vesele Knapovske ženice ko so grele krvave klobasice.
33.
Mesa pa vsakemu eno kilo sta ga dala za ta prvo silo, vsa vas je bla vesela ker je fest koline imela.
34.
Osel imel je štir noge zato sta imela vsak po dve kosmata ušesa dva sta imela vsak enega.
35.
Jerišk sta pošto dala da b nekej tud prodala, prav dober je voslovsk meso poznal nobeden nič ne bo.
36.
Eno četrt je Jeriška vzela ker je blizu bla nedela v nedelo pivska je navada ta liter vina kos mesa.
37.
Tako cela Knapovska vasica je jedla magarica pa tud Pozernski fantič so ga jedli pr Jerič.
38.
Balančov Francek ma zvito glavo zato se zmislu je tapravo, da vse oslovske šter podkov gor na škorne bo prbov.
Železne niti 13
▼
Franc Vidmar - Pustotnik
39.
Ker so Knapovc tak požrt zato je vosu storu smrt,
ne boje se vosla neč četud pržene ga hudeč.
40.
Ta pesem je zdaj kamplena za Knapovce je bla zložena, če jo bodo žalosten al vesel za spomin na osla jo bojo imel.
Arhiv: Tončka Galjot, rokopis: Maks Lotrič
Kaj je nov'ga po dolin
Kaj je nov'ga po dolin' -vovk je hodu po Moškrin! Reku je Oštermanov sin, lovci mi le kojza njim.
Paršl so na vovkov sled, Kankl nož nabrus najpred. Če ga s svincem nam ubov, ga pa z nožem bom zaklov.
Pošto j' dav na vse strani,
kdor se vovka ne boji, naj vzame puško al'pa kov, saj Kankl tud bo šov.
Biv je tud Hrenov sin, slediv je vovka po Moškrin. Jemu je puško in dolgi nož, pa patronov skor' za 'n koš.
K'je najbel' korajžen mož, če je nas več ga bomo lož. To je tok svojeglava žvav, da še lovcam se postav.
Lepo prosila gaj gospa, Lub' moj mož, ostan'doma. To 'k korajžn n 'kar ne bod in nad vovka n'kar ne hod.
422
Železne niti 13
▼
Franc Vidmar - Pustotnik
B'lo je tud drugih lovcev več, Dobrnk in pa Jereč, se pa nista bala neč, sta bla dve ur' od vovka preč.
Dobrnk na vsakmo grič, žgajne piv je na Planic. Pstotnik in Kocjanov sin imel so vovka v spomin.
Hren podav je žen' roko, Jaz ga bom, vovk me ne bo. Če jta star al'pa ta mlad, jest ga bom, k' sem mesar.
Drug ljudje so se tu m'nil, da so vovka res sledil. Ne le enga, bla sta dva al'pa Joškovcovga psa.
Reku je Oštermanov sin, da sta šla prek Moškrin. Poj pa šla sta še naprej, da sta bla od lovcov frej.
Bala sta se Kanklna in pa noža Hrenovga in pa puške toplarce, ke Matičk jo jemu je.
Imel so jih tud' drug'Ločan, al paršlzdej je vse na dan. Ko so se zgovarjal, vse so se vovka bal.
Bla je vovkulja al'pa vovk, Hren najbol' korajžen človk, kje že tok volov pobov, pa biv vovka tud zaklov.
Mlinar Groga ni tov jet, je še od takrat vovka set, k'ga je v Ševlegledatšov, leta 1 tisoč 9 stov.
Ševlan so tud vovka ubil, Ločan so ga pa le sledil. Najbrš le enga kosmatga psa, iha hiha iha ha.
Frtunovc prav, de ni bil pes, vovkula j'bla, je imela ses'. Joj vidu Kankl, joj poznov, k muj na smreko ušov.
Kje Joškovc zvedu, sej smejav,
de pes je biv njegov ta rjav. Za vovka imel so ga v Moškrin, toj zašmel po vse dolin.
Le za njim, vse za njim, cajt'mamo, kje pozim'. Srečen biv je Joškov pes, k 'je hodu le pponočpo ves. Kepa hodu b' biv po dnev, Hren b'mo biv žulejne vzev.
Arhiv: Vinko Demšar, povedala: Ivanka Demšar - Štibrnikova
423
Železne niti 13
▼
Franc Vidmar - Pustotnik
Kovkarjeva kajža. Foto: Gregor Galjot
Med pripravo prispevka je bilo ustanovljeno društvo Pustote, ki je poskrbelo za popolnejši življenjepis in pesmi Franca Vidmarja - Pusto tnika ter pesnika in pisatelja Janeza Okorna.
Kulturno-zgodovinsko društvo Pustote
V Luši so ustanovili Kulturno-zgodovinsko društvo Pustote z namenom ohraniti stavbno dediščino Kovkarjeve kajže, rojstne hiše Franca Vidmarja in Janeza Okorna. Lastnik hiše je Branko Omahen, vnuk Jožeta Okorna, ki je kupil hišo od Pustotnika. Hiša je bila nujno potrebna nove slamnate kritine, vendar take investicije sedanji lastnik ne bi zmogel. S projektom ohranitve te kulturne dediščine je društvo Pustote s pomočjo donatorjev, prostovoljcev ter neutrudnega dela predsednika Matjaža Bergan-ta, ki je znal pridobiti prave sodelavce, poskrbelo, da je hiša dobila novo slamnato streho.
Tako je kajža ohranjena v prvotni podobi, saj se je tudi do sedaj izognila vsem modernim posegom, in predstavlja takratno stavbno kulturo.
Ob otvoritvi strehe je bila izdana knjiga Za dva snopa besed, v kateri je opisano Pustotnikovo življenje in objavljene njegove pesmi ter povesti, črtice in legende prezgodaj, že v 23. letu umrlega semeniščni-
ka Janeza Okorna. V nadaljevanju objavljamo Okor-nov življenjepis in eno izmed njegovih črtic, ki jih je zbrala in uredila njegova pranečakinja Špela Omahen Regovc. V uvodni besedi h knjigi je predsednik Matjaž Bergant zapisal, da sta se v Kovkarjevi kajži rodila dva pesnika, ki so jima bili skupni rojstna hiša, pesniški talent in ljubezen do slovenske besede. S knjigo pa so objavljena njuna dela in rojakoma je postavljen knjižni spomenik. Knjigo je možno kupiti v društvu po e-pošti: info@kovkarjeva-kajza.si.
Knjiga Za dva snopa besed. Izdalo Kulturnozgodovinsko društvo Pustote.
424