Poštnina olačana v eotovini im ixii flev. 152 U LlDNlonl, v pcnetelleh i novembra 19Z9. Ceno Din r- LOfENSRI Izhaja dan popoMue, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 90 petit * Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrela Din 4.—. Popusti po dogovora. In ©ratni davek posebej, velja letno V Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Nase telefonske številke se: 3122, 3123. 31S4, 3125 in 3126. »Slovenski Narode ezniška nesreča v Raihenburgu Še nekatere podrobnosti o železniški nesreči v Rajhenburgu Smrtno ponesrečena železničarja Vodlak in Jeromen fer težko ranjeni Medle so Ljubljančani - Stanje Medieta zelo V noči od sobote na nedeljo se je na železniški postaji Rajhenburg pripetila težka železniška nesreča, ki je povzročila ogromno materijalno škodo, zahtevala pa tudi več človeških žrtev. Podrobnosti o grozni nesreči je že obširno priobčil današnji »Ponedeljek«. Ob Vs 3. zjutraj je iz Zagreba prihajajoči ekspresni vlak na postaji z vso silo za vozil v tovorni vlak, ki je pri vozil od Zidanega mosta. Ekspresni vlak je tovorni vlak presekal na dvoje, njegova lokomotiva se je zarinila v vagone tovornega vlaka, nato skočila s službenim vozom vred s tira ter se strmoglavila preko mostu v 6 m globoko strugo potoka Brestovca, dotoka Save. Pri nesreči so bili razbiti tudi trije zadnji vagoni tovornega vlaka in je s tira sko-Či!l tudi jedilni voz ekspresa. Katastroifa je zahtevala človeške žrtve Strojevodja ekspresnega vlaka Mirko Vodlak, kurjač Jože Jeromen- in strojevodja Anton Arzenšek iz Maribora so bili takoj mrtvi. Več sreče je imel strojevodja ekspresnega vlaka Medle, ki je v zadnjem hipu skočil z lokomotive in padel v vodo, od tu pa srečno dosege! threg. Medieta so prepeljali včeraj ob 15. v lOubHansiko bohreo. Kakor javljajo iz bolnice, je Medle-tevo stanje zelo krit'iano. Popoldne se je Medle dvakrat onesvestil in je obstojala nevarnost, da podleže težkim notranjim poškodbam, ki jih je dobil pri strahovitem sunku in padcu. Medle je s svojo hladnokrvnostjo preprečil večjo nesrečo, ker se inu je posrečilo v zadnjem hipu vlak nekoliko zavreti. Kajti v n^spiotnem primeru bi gotovo ves orijeutekspres gladko zdrknil v Savo. Davi se je Medletovo stanje nekoliko zbolišalo, vendar so zdravniki izjavili, da je se zelo kritično. Medle, ki je oženjen, je rodom iz Ljubljane in stanuje v Podlimbarski ulici št. 2. Najbol. trgaična je gotovo smrt strojevodje Antona Arzenška iz Maribora. Se v soboto je »Slovenski Narod« poročal, da se sloviti rokoborbec Anton Arzenšek iz Maribora, ki si je ponovno priboril prvenstvo države v rokoborbi težke kategorije in ki nas je tudi z uspehom zastopal na olimpijadi v Amsterdamu, udeleži prvenstvenega tekmovala v rokoborbi, ki bo 9. t. m. v Ljub.an: za prvenstvo države. Ker so se v soboto vršila v Zagrebu težko-atlefcsika tekmovanja, ki jih je priredil zagrebški klub »Herkules«, je gnala radovednost v Zagreb tudi Arzenška. Potoval torej rti služfbeno, marveč zasebno. Revež ni slutil, da gre v smrt. ki ga je dohftela na povratku iz Za-greba. Zagrebški listi poročajo, da se je Arzenšek v soboto udeležil roikobotrb in da je v poltežki kategoriji zmagaj nad Paradiscin. članom zagrebškega »Her-kula«. Premagal ga j-e v 9^ rrainute. Ž njim izgubi slovenski sport vrlega borca, pa tud. železnica enega svojih najboljši!! strojevodij. Peti ponesrečenec je bil sprevodnik Tavčar, ki so ga prepeljali v zagrebško bolnico Vodlak in Jeramek sta Ljubljančana Smrtno ponesrečeni vlakovoda ex* presnega vlaka Mirko Vodlak je Ljub* Ijančan, stanujoč v Vodmatu. Bil je oženjen in je bil v državni službi, ki jo je zelo vestno opravljal, že nad 26 let. Njegova hčerka — baje edinka — se je šele pred dobrim tednom poročila. Včeraj popoldne je bila obveščena o grozne nesreči, nakar se je takoj z možem odpeljala v RajhenbuTg. Jože Jeromel jc še mlad kurjač. Star jc bil šele 32 let in je stanoval na Jezici. Direkcija jn včeraj popokLne o tragičnem dogodku obvestila njegove svojce, nakar se je odpeljal v Rajhen* burg njegov brat. Komisija je ugoto* vila, da sta bila oba tako Vodlak, ka* kor Jeromen, takoj mrtva. Trupli obeh ponesrečencev prepeljajo danes ali jutri v Ljubljano, kjer se bo vršil po* greb. Kdo je zakrivil nesrečo? Nesreče je kriv prometni uradnik Rantaša, ki je dal uvozni znamenji za oba vlaka. Bil je prepričan, da se bo tovorni vlak pravočasno umaknil ex* presnemu vlaku, pa se je uračunal. Po katastrofi si jc v obupu prere* zal žile na levi roki. Prepeljali so ga v bolnico Krškem. Snoci so ga v bolnici že zaslišali. Inšpektorju Maticu, ki je član preiskovalne komisije, je dejal: »Nesreče sem kriv samo jaz.« Kakor nam javljajo iz Krškega, se je Ran* taša že včeraj popoUine zavedel in je izven vsake nevariDosti. Bolnico bo lahko že zapustil v paT dneh. V službi ni bil 24 ur, kakor se je prvotno pomotoma poročalo, marveč jo je nastopil šele ob 20. Promet je popolnoma urejen Po nesreči so takoj prispeli pomož* ni vlaki iz Ljubljane, Maribora in Za* greba in tehnično osobje je takoj pri* čelo s čiščenjem proge. Promet je bil ob 13.15 že popolnoma urejen. Kakor nam poročajo, bodo morali lokomotiv vo expresne^a vlaka jn službeni voz popolnoma demontirati, da ju bodo lahko potegnili iz vode. Z demontaž* nim delom so pričeli že včeraj popoL dne in so danes započeto akcijo nada* ljevali. V Rajhenburgu čakajo še na 30tonski žerjav, da bodo lahko pričeli z dviganjem demontiranih delov. Nesreča pri Rajhenburgu je ena najtežjih železniških nesreč, ki se je pripetila po vojni v Sloveniji in zato ni čudno, da je vzbudila veliko pozor* nost ne samo pri nas. ampak tudi v ino. Program nove francoske vlade V sredo bo Tardieu podal izjavo o programu svoje vlade - Angleški listi pozdravljajo novo francosko vlado kot eno najmočnejših Pariz, 4. nov. Francoski listi obširno razpravljajo o programu nove vlade. Ministr. predsednik Tardieu bo že danes izdelal vladno izjavo, ki bo v sredo predložena kabinetnemu svetu. Doznava se, da bo ta izjava dokaj kratka in da se bo omejila na najvažnejši vprašanji, namreč na zunanjo politiko in finance. Tardieu bo tudi poizkusil omejiti debato o vladni izjavi na te dve točki, da bi se mogla takoj pričeti razprava o proračunu in finančni reformi. »Petit Parisien« napoveduje, da se poslancem Poincarejeve večine, ki so 22. oktobra glasovali proti Briandu ter ga tako vrgli, ne bo nudila prilika ponoviti tega postopanja, ker namerava Briand predložiti pregled o mednarodnih problemih ter odgovoriti na vsa vprašanja, ki mu bodo stavljena. »Matin« doznava, da se bo debata o ratifikaciji Voungovega načrta odgodila na nedoločen čas, ker francoski parlament tako dolgo ne more ratificirati načrta, dokler ni odločen plebiscit v iNemcTJi. London, 4. novernibra. Angleški politični krogi so večinoma sprejeli z velikim zadovoljstvom na znanje rešitev francoske vladne krize. List »Dally Mail« je objavil članek, v katerem na-Rlaša. da ie angleška javnost z velikim zadovoljstvom pozdravila Briandov povratek na mesto zunanjega ministra v novem francoskem kabinetu. List po-vdana. da ie sedarrli francoski kabinet največji, kar se tiče imen novih ministrov, in da bo gotovo eden najmočnejših. Mnogi očitajo Briandu, da je odvisen od angleške dobre volje, kar pa je neupravičeno. Resnično je le, da je Briand odločen pol>omik angiesko-francoske antante in da se je izkazal v najtežjih urah nevarnosti z a moža močnega značaja in velikega poguma. Ukin;en;e velikih županstev in oblastnih samouorav Dne 11- novembra t L priču© poslovati banovinske uprave. Zagreb. 4. novembra. Veliki župan zagrebške oblasti dr. Zoričič ob' javlja: Na podlagi odredbe notranjega ministra od 1. novembra 1929, št. 48.630 preneha poslovanje županij z 10. novembrom 1929 incl. ter preidejo vsi njihovi posli na pristojne banovinske uprave, ki prirno uradovati 11. no? vembra t. I. S 15. novembrom 1929 incl preneha poslovanje oblastnih samo* uprav ter preidejo njihove kompetence na pristojne banovinske uprave. Njegov veliki govor, nenavadno temeljito poznanie evropskih zadev in širokogrudna državniška modrost predstavljajo v Briandu veliko in v marsikaterem ožim odločilno moč v vSefa vprasaaiih zunanje politike. List izraža upanje, da bo nova francoska vlada ostala zvesta dosedanji pomirljivi politiki, ki je bila zelo uspešna. Celjsko upravno sodišče premeščeno v Ljubljano Beograd, 4. novembra. Kakor doznava vaš dopisnik, bodo v bodoče upravna sodišča povsod poslovala na sedežih banovinskih uprav, zaradi česar bo tudi upravno sodišče v Celju premeščeno v Ljubljano. Minister Demetrović v avdrjen- ci pri kralju Beograd, 4. novembra. Danes Je bal sprejet od kralja v avdijenci minister trgovine in industrije Juraj Decnefcrović. Nezgoda zračnega velikana „R 101" Po uspešnem nočnem poletu se stajanju poškodoval na sprednj London, 4. novembra. Snoči jc napravil zrakoplov »R 101« uspešen ponoćni porz-kusni polet. Zračni velikan je zapustil stolp za pristajanje v Cardingtonu kmalu po 8. zvečer. Na krovu zrakoplova je bila pod poveljstvom majorja Scorta pokioSte-viraa posadka in običajni strokov« jaški opazovalci. Zrakoplov je nudil s svojimi zelenimi, rdečimi in belimi lučkami, ki so se odražale od jasnega zvezdanatega neba, prekrazen prizor. Velezrakoplov je krožil nekaj časa nad Belfordom in krenil nato z veliko naglico proti Londonu. Malo pred 10. so opazili zrakoplov nad glavnim mestom. Noč je bita zelo temna in deževna, tako da je ie malo Lorakmčanov videlo zrakoplov. Nato je nadaljeval zrakoplov svojo pot proti Portsmourhu in dosegel v zgodnjih jutranjih urah Needlss, kjer je napravil nekaj obratov. je angleški zrakoplov pri pri-em delu - Škoda je malenkostna Nato se je vrndl mimo Readinga m Tringa v Cardin^ton, kjer je srečno pristai okoli 11. zvečer. Med pristajanjem se je pripetila zrakoplovu mala nesreča. Tri dotiku s stolpom se je nos zrakoplova razbil in se je obod upognil. Kljub temu je bila strukturna škoda mata. Zrakoplov je letel s štirimi stroji. Tri 6troje so morali tekoen vožnje popraviti, ker so razpokali jermeni m cevi hladilnih aparatov. Popravili so jih z gumijem. Poprave so trajale v vsakem primeru približno eno uro. Poizkusna vožnja je dokazal*, da je tresenje v strojnih prostorih preveliko za dvrarminove cevi. Danes bodo nadomestili te cevi z bakrenimi cevmi večjega obsega in bo zrakoplov pripravljen za nov polet v torek. V ostalem se je polet sijajno posrečit Mussolini ne veruje v mir Na kongresu italijanskih invalidov je Mussolini naglašal, da si ni treba delati iluzij o miru, ker nihče ne razoroaraje Rim, 4. novembra. Včeraj je praznovala Italija lllecnico italijanske zmage v Vittoriu Venetu. Na grob neznanega vojaka je bil položen venec, v cerkvah so se vršile" rrtaše zahvalnice in snoči je bilo rimsko mesto sijajno razsvetljeno. Obenem se je vršil te dni kongres italijanskih invalidov7, na Katerem je imel Mussolini slavnostni govoc v katerem je poudarjal važnost vloge invalidov pri vzgoji italijanske andadine in italijanskega naroda, ki goji še danes kult zmage. Spominjal se je vojnih časov in dejal, da tedanji državniki niso znali varovati discipline med narodom in da je treba storiti vse, da se ta pogreška v bodoče ne ponovi. V zaključku svojega govora je Mussolini izjavil, da se v svetu mnogo in celo preveč go- Sir Ommmond pri kralju Beograd, 4. novembra. Generalni tajnik Društva narodov sir Eric Drummond se je ob 10. dopoldne sestal z zunanjim ministrom dr. Marinko vi ć ©m teT ostal ž nftrn v razgovoru do 11. dopoldne. Zaftem ie bil zunanji minister dr. Marinko vic sprejet od kralja v avdijenci, ob pol 1. popoldne pa je bil sprejet v svečani avdijenci sir Drum-rnond, ki ga je kraflj pridržal na obedu. Grozna nesreča pri bikoborti Saragosa, 4. nov. Pri bikoborbi ie težko ranjeni bdk vdrl na tribune ter poteptal 4 osebe, ki so bita na mestu mrtve. Nato je nasadil na rogove 8 oseb ter ji/i vrgel z vso sUo v areno, kjer so obležale mrtve s polomljenimi udi. Med občinstvom je nastala panika, pri kateri je nadalin.h 14 oseb dobflo težke poškodbe. Belgijski senator Brouchere prispe v Ljubljana, 4. novembra. Kakor smo že poročali, se bo vršila v čefcretk 7. t. m. seja centralnega sekretarijata delavskih zbornic, ki se je udeleže delavski zastopniki iz vseh večjih mest Jugoslavije. Ob tej priliki prispe v Ljubljano znameniti predstavnik II. mternaci-j anale, član njenega izvršnega odbora, predsednik komisije za politične obsojence in smrtno kazen, belgijski senator in profesor vseučilišča v Luvenu in Bruslju Louis de Brouchere. Louis de Brouchere je bil več let voditelj belgijske zunanje politike v EVruštvu narodov. V glavnem se mu pripisuje zasluga, da je Društvo narodov krenilo povsem očito in odločno pot razorožitve in rešitve vprašanja svetovnega miru. Ko je predlanskim Italija začela kampanjo proti naši državi, so nas vzeli pred vsem svetom odkrito v obrambo Emil Van-dervetde, Louis de Brouchere m Albert ThomaS. Njim dolguje jugoslovenski narod zahvalo v mnogem ozrru, da ni takrat prišlo do spopada na Balkanu. De Brouchere je potoval v Bolgarijo, da kot delegat II. internacijonale preišče balkanski problem. Prepričati se je hotel o trditvah spomenice, ki so jo poslali bolgarski socijalisti II. internacKJonali. De Brouchere je prepotoval tudi Jugoslavijo, ■da preštudira mnenje j-ugoslovenskih soci-ja.Hsfrov. Na podlagi osebnih informacij bo poročal II. intemacijonali, kar bo merodaj-no za njeno orijentacijo napram balkanskemu problemu. vori o miru. Kljub temu si ni treba delati prevelikih iluzij, ker se mora ugotoviti, da nihče na razorožuje*. Mi smo, je nadaljeval Mussolini, narod, ki se dviga. Ako motrimo zadnje dogodke našega narodnega življenja, vidimo, da postajamo v resnici taki Italijani, kakršne so nas želeli možje preroda. Vi ste najboljši del te Italije, vi ste resnična aristokracija italijanskega naroda! Ta zbor opominja druge, da bodo vsi bojevniki pripravljeni, če bo potrebno iti v boj in k zmagi. Skupščina je pozdravila Mussoli-nijev govor z velikim navdušenjem, nakar so odšli invalidi in člani drugih patrijotskih organizacij v sprevodu k grobu neznanega vojaka, kjer so položili venec. Na čast zastopnikom vseh delavskih zibomic Jugoslavije priredi Delavska zbornica v Ljubljani v sredo ob 8. zvečer družabni večer pri pogrnjenm mizah. Sode ruje jo pevski zbor »Grafrke«, orkester Zarje, Ivan Skuk, član delavskega odra »Svobodo ki Nanfo Bučar, k operni k orkestra Pevski zbor »Grafike« pod vodstvom prof. Grobminga zapoje Prelovčevo ».Slava deru«, Jerebovo »Pisemce« in »O kresu« ter Adamičevo »Fraoico«. Iv asi Skuk recitira dvoje Seliškarjeviih pesmi, orkester »Zarje« zaigra Beethovnovega »Egmonta« (o^rverturo m Griegovo »Vdanostno koračnico«. Na koncu nastopi g. Bučar s kupleti: »Od prvega do zadnjega«; »Tac* g a osla pa še ne« in »Pesem o vireu«. V odmorih svira radio. Številne nesreče Ljubljana, 4. novembra. V ljubljansko bolnico so v soboto in včeraj pripeljali več žrtev težkih nesreč. Najtežja nesreča se je pripetila na Miklošičevi cesti, kjer je nepreviden avtomobilist povozil v nedeljo zvečer go. Marijo Dražil, soprogo pisarniškega ravnatelja. Bila je nezavestna, ko so jo prepeljali v bolmeo, vendar se je kmalu zopet zavedla Dva delavca iz tovarne > Saturn u s< sta se sprla, pri čemer je eden sunil Josipa Povšeta z nožem v levo roko in ga precej poškodoval. — Stanko Stefančič re Cernuč je včeraj popoldne padel s kolesa in si zJo-mil levo nogo. Težka nesreča je doletela tudi posestnika Franca Papeža iz Tržišča, ki je padel z lestve in pri padcu dobil kilo. — Pri kopanju premoga se je ponesrečil rudar Jože Žohar iz Toplic pri Zagorju, ki mu je košček premoga s tako silo od letel v levo oko, da mu ga je dobesedno presekal. Siromak je na levo oko oslepel. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.82, Berlin 13.51—13.54 (13.525), Bruselj 7.9134, Budimpešta 9.8932, Curih 1094.4—1097.4 (1096.9), Dunaj 793.57—796.58 (795.07), London 275.89, Newyork 56.43, Pariz 222.82, Praga 167—167.80 (167.40), Trst 295.15— 297.15 (296.15). ZAGREBŠKA PREDBORZA Devize: LoffuJoei >75.90 btc. Newyork 56.42. P.tr t 222.75. Milan 29620. Curčii 1095.90, Be-rk« 13.53 den., Dunaj 795.50 den., Prasa 167.50. Efekti: Posotflo 85, vojna SJood-a 42«. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.1725. Newyork 515 90. Pariz 20.33125, Milan 27.03. Madrid 73.4". Berlin 123.40, Dunaj 72.52, Beograd 9.125. Praga 15.285, Bukarešta 3.085. Budimpešta 90JO, Sofija 3.78375, Varšava 57.90. Novi zakon o državljanstvu In ženo Važne določbe norega zakona o državljanstvu, na žene se Novi lakon o državljanatvu Jugoslovenov je veljaven šele od 21. septembra 1928 in obsega več zanimivih novih določb o ženah, ki še niso dosti znane. Vsak Jugosloven sme imeti le eno državljanstvo, t j. ne more imeti še Kakega tujega državljanstva. To velja tudi za žene. Ker pa ima n. pr. Ogrska drugačen državljanski zakon, smatrajo na Ogrskem vendarle našo državljanko, ki se je omožila z Madžarom in si pred poroko po našem zakonu pridržala jugoelovensko državljanstvo, za madžarsko državljanko, česar naše obla-«sti ne priznavajo. Vsaka Jugoslovenka inia naše državljanstvo bodisi po nokolenju (krvi), bodisi z rojstvom na ozemlju naše kraljevine, bodisi z omoži t vi jo z Jugoslovenom ali z naturalizacijo (pridobitvijo) 'državljanstva z lOletnini nepretrganim bivanjem v naši kraljevini, ko je dopolnila 21. leto. Po pokolenju si pridobi naše državljanstvo Jugoslovenka z rojstvom ali pozakonit-vjjo. Po rojstvu ima naše državljanstvo državljanov zakonski otrok ne glede na rojstni kraj; t. j. Jugo^loveuu s<* lahko rodi otrok kjerkoli na svetu, a otrok je vendarle naš državljan. Pa tudi jugoalovonski nezakonski otrok je naš državljan ne glede na to, kje se je narod i 1. V zakonilem zakonu določa jugosioven-ski oče otrokovo državljanstvo; oko pa oče nezakonsko dete tuje državljanke-žene po-ftakoni, dobi otrok očetovo držnvljanstvo; drugače ostane otrok v državljanstvu materinem, ki ga je imela pred poroko. Poza-koniti pa more oče nezakonsko dete ruje državljanke le do 21. leta. d t se omoži tuja državljanka z nišim državljanom, si pridobi jugoslovensko državljanstvo, razen čc si je pridržala z izjavo pred ©možitvijo prejšnje državljau-tvo, ako to določajo zakoni njene domovine. Jugoslovanska državljanka, ki se poroči z inozemcem, lahko pridrži svoje državljanstvo, ako to pred poroko z lastnoročnim podpisom in s podpisom dveh pri8 izjavi in se ta njena izjava vpiše v poročno matico. Vendar pa je ta izjava brez posledic za državljanstvo njenih eventualnih zakonskih otrok. S to določbo je sicer okrnjen princip družinske skupnosti, a je ohranjena ženi-nevesti svoboda odločanja pri iz-preminjanju prirojenega državljanstva. Ako državljanka kraljevine Jugoslavije ni podala v zakonih predpisane izjave, da hoče obdržati svoj« državljanstvo, izgubi s poroko s tujcem to svojo pravico. Zakonodaja raznih držav pa ni toliko enotna, da bi žena, ki po svoji omožitvi z inozemcem izgubi svoje državljanstvo, mogla povsod s samo poroko dobiti tudi moževo državljanstvo. Da pa bi državljanka naše kraljevine ne prišla v položaj, da ostane sploh brez državljanstva, ako po omožitvi s tujcem ne dobi tudi njegovega državljanstva, ji nsš zakon hrani naše državljanstvo. Ženi, ki je zaradi omožitve s tujim državljanom, izgubila jugoslov. državljanstvo, daje naš zakon pravico, da iznova pridobi izgubljeno državljanstvo, ako je prenehala zakonsko razmerje s smrtjo moža, z ločitvijo ali razvezo in ako se stalno naseli v naši državi. Otroci iz zakona z inozemcem pa oo-drže oČ€lo\o državljanstvo. Po očetovi smrti rojenemu zakonskemu ttroku '/re očetovo državljanstvo, čeprav bi mati izpremenila svoje državljanstvo se pred porodom. Žene, ki se globlje zanimajo za novi zakon o državljanstvu, opozarjamo na 2. zvezek zbirke zakonov za upravno službo, ki jo je pravkar izdal naš podban dr. O. Pirkma-jer in ki se dobi v Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Nedostojna intriga na račun bedne dece Hvalevredno prizadevanje plemenitih dobrotnikov bedne dece je bilo izrabljeno za zbiranje prispevkov za novo cerkev Ljubijana, 4. novembra. Že dolgo so opozarjali naši listi, da se tetos drugič izvrši štetje obiskovalcev ljubljanskih obeh pokopališč. Vsak obiskovale« naj bi žrtvoval kakršenkoli nas denar na korist najbednejši deci. Gotovo je bil ta namen nad vse plemenit, in menda ga ni človeka z normalno vestjo, ki bi mogel takemu nabiranju ugovarjati. Toda zgodilo se je neverjetno: krogi, ki •o od nekdaj brez lastnih idej in ki životarijo le od posnemanja tujih, so pograbili tudi misel zbiranja prispevkov pred pokopališči ter ustvarili konkurenco na škodo najb#dnejši deci, a na korist — novi tcrkvi. Postavili so pred pokopališče tropo žensk in moških ter pod vodstvom frančiškana razdeljevali sledeči letak, obenem pa molili TOakomur pod nos svoje puščice: Prošnja. Pokopališče pri Sv. Kriš-tolu je opuščeno. V nekoliko letih se bo spremenilo po načrtih arhitekta g. Plečnika — v javni park. Spomeniki se bodo odstranili, grobovi zravnali in pokopališča pri Sv. Krištofu ne bo več. Ali naj pa ostanejo zapuščeni tudi vsi tifiti naši rajnki, ki so tu našli svoj zadnji počitek? Ne! Krščanska ljubezen nas sili, da tega ne dopustimo. Zato se je sestavil odbor, ki si je postavil za nalogo da poskrbi, da se to ne zgodi. Trajni spomenik naj dobe prav lukaj tudi še za takrat, ko bo naše pokopališče javni park. V duhu teh naših dragih rajnkih pa je, ne toliko, da se jim postavi morda samo kak mrzel kamenit spomenik. Oni si žele spomenik v srcih, t. j. v naših molitvah, posebno pri daritvah sv. maše na naših oltarjih v cerkvici sv. Krištofa. Ori bor je zato predložil knezoškofijskemu ordinarijatu poseben načrt, po katerem se bo to prav lahko doseglo in sicer doseglo tako, da bo popolnoma v duhu krščanske ljubezni in v duhu rajnkih samih. Ako bo knezoškofijski ordinarijat potrdil ta načrt, bomo Vam ga takoj pojasnili. Pazite na naše tozadevno oznanilo. Toliko pa je že sedaj dovoljeno, da se bo tukaj prejkoprej ustanovila posebna župnija in sezidala nova cerkev. Zato smo začeli že zbirati milih darov v ta namen. Zato se obračamo zaupno pred vsem do vseh Ijubljančanov, pa tudi do vseh, ki imajo tukaj svoje grobove, da nam priskočijo na pomoč s svojimi darovi. Vsak tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme. Pred vsem smo pa sklenili razprodati 100.000 opek za zidavo nove cerkve in lupmšča a Din 2— Ako bi vsak ljubljančan daroval vsaj za pet opek t. j. 10 Din in enako vsi, ki imajo tu svoje grobove in bi potem mi iz okolice av. Krištofa plačali ostale stroške, pa bo tu stala nova cerkev še prodno se bode pokopališče popolnoma opustilo in spremenilo v park. Tako bo ohranjen trajni spomenik rajnkim pri Sv. Krištofu. Vsem, ki nam bodo pomagali pri tem našem plemenitem podjetju, se že naprej prav iokreno zahvaljujemo. Odbor. Kdo stoji za tem anonimnim »odborom«, ni povedano. Namigujejo le, da so ta odbor icunl Moti te ofconoe it. Krištofa< in zlo- rabljaj o za reklamo g. arhitekta Plečnika. Prav verjetno je, da obstoja tak odbor za novo cerkev; mogoče pa bi bilo, da takega odbora sploh nL A kam bi šel potem denar? Anonimnost odbora je torej nerodna in opazka za vse mogoče domneve. Toda sam fakt je grd: konkurenca bedni kom ! Ali ni beda dece zdaj pred zimo nujnejša kakor nova cerkev, ki se postavi šele samo Bog ve, kdaj? In ali nimamo Se celo vrsto silno perečih reci, ki jih je treba odpraviti in rešiti dosti prej, kakor pa zbirati za novo cerkev sv. Krištofa? Ali bi ne bilo modreje, da zberemo par milijonov za zgradbo cenenih stanovanj revnim in najrevnejšim? Ali bi ne bilo potrobneje, da zgradite »Dom služkinjer so imeli naši novinarji včeraj svoj letošnji občni zbor Svoj letošnja redni občni zbor so rneli slovenski novinarji včeraj v Litiji. Lam j«h je povabilo mesto Latitoo m jih sprejelo zeflo prisrčno toda tudi Litija, čeprav še skromen trg. ni notoJa zaostati in uspelo ji je popolnoma, da bo ostala slovenskim novinarjem njena gostoljubnost in naklonjenost v najlepšem spominu. Le žal, da je slabo vreme onemogočilo tzlet v lepo in za-nrmvvo litijsko okolico. Iz Ljubljane se je odpeljalo lepo število udeležencev občnega zbora, ki ie bil prav za prav ustanovna občni zbor novega samostojnega društva naših novinarjev, organiziranih pred svetovno vojno v Društvu slavenskih pisateljev m časnikarjev. Po raziđu tega društva so si osnovali L 1919. svoje stanovsko Društvo jugoslavenskih novinarjev, ki se je leta 1921 pretvorilo v sekcijo Jugoslovenskega novinar, udruženja. Po sklepu glavne skupščine udruženja, ki se je vršila lani v Ljubljani, se je pa ljubljanska sekcija pretvorila zopet v samostojno organizacijo s svojimi pravili, ki so bila včeraj na občnem zboru soglasno sprejeta. V samostojne novimaTske organizacije so se pretvorite tudi druge sekcije udruženi a. Novinarji na ozemliu dravske banovine rnajo zdaj društvo, ki se imenuje »Novinarsko društvo v Ljubljanu. Večina udeležencev se je z veseljem napotila v Litijo tudi zato, ker poznalo ta leno napredujoči trg in so obenem obiskati svoje znance in prijatelje. Cim bolj se je vlak bližal Litiji, tem boi j so se zbirali črni oWak5 nad savsko dolino. Na kolodvoru je novinarje pozdravil litijski župan g. Lebinser in Jih povabil na zal trk v znano rrtijsko restavracijo »Pri pošti«. Po okrepčilu se je vršil občni zbor v Rtijski Šoli, ki je ena najlepših naših osnovnih šol. Slike naših še živečih in že umrli« ktnturnih pijonirjev vise do stenah te šole, kar poleg vsega drugega vzornega pedagoškega inventarja priča, da ie šola tudi v notranjosti lepa in vzorna, da veje v nji duh m Zrabezen pravih vzgojiteljev, ki gredo z duhom časa m se zavedajo velike vzgojne moči leposlovnih Iti drugih del naSh slovenskih genijev, ob kateri edino je mogoče gradfti našo kuKuro. Zato so pomedK iz šole vso tisto vgojno šaro. ki žal še danes straži po nekaterih naših šolah in ki i e samo sponom na žalostno našo preteklost, ko nas je hotel tujec tzbrazrtt r,o svojem, nam tujem kopitu. Občni zbor le otvoru predsednik šef-trrednSk Kstov kouzorcrra »Jutra« g. Stanko Mojster Jakopič se je vrnil Ljubljana, 4. novembra. Mojster Jakopič, k§ je sredi septembra odpotoval iz Slovenije, ne da bi povedal, kje misli prebiti počitnice, se je predvee-rajšnjfcn vrnil. Mak> pomladil ee Je in zdi ee, da je zdaj ie bolj energičen in da čuti v sebi de več veselja do dela, Jakopiča je ob priliki njegove razstave v Zagrebu povabil znani industrijalec Prpić na svoje veleposeetvo v Oroslavju. Izgo-tovil naj bi zanj večjo oljnato sliko njegove domačije. Mojster je z veseljem sprejel Pr-pičevo povabilo in se takoj po svojem prihodu na Oroslavje lotil dela. — Prpić ima v Oroslavju dve grajSčini in več tovarn. Vsi ti objekti so sredi krasnih, parkov, travnikov in gozdov. En grad, zidan v obliki Č3tverokotnika s 4 stolpi, je spremenjen v tovarno. Čudil sem se krasni ornamentiki v njegovi notranjosti, ki se je obranila kljub temu, da so grad spremenili v tovarno. Preselita se imenuje. Iz tega gradu ima Prpić najbrže svojo starinsko opremo, ki 6em jo videl v njegovem stanovanju v Zagrebu. Stanoval sem v sosednem gradu, 5 minut oddaljenem od Preselice. Tam stanuje Prpićeva rodbina, Če se ne mudri v Zagrebu. Spočetka, ko sem prišel tja, je imel grad mnogo gostov. Obiski so izostali, ko se je pričela šola. Tedaj pa se je začelo pravo delo zame — samotarja. Velik užitek mi je bil biti med — kravicami, ki so se pasle zadaj za jezerom z dvema otočkoma. Med njimi sem prebil najlepše trenutke svojih počitnic. S tega travnika sem se vzpenjal visoko gori v breg, s katerega je lep razgled na Prpićevo veleposeetvo. Okoliea Oroslavja kakor tudi Oroslavje samo — sinteza romantike in modernega časa — je bilo divno v jesenskem razpoloženju. Pokažem vam sliko; pripeljal sem jo s seboj — zelo velika je — in jo v kratkem dokončam. Mojstra Jakopiča čaka doma najtežje delo, ki mu ga je bilo kedaj dovršiti: velika stenska slika za Okrožni urad, predstavljajoča Jezusa, ko ozdravlja bolnike. Ker ima sliko v mislih že vso gotovo, se nadeja, da bo gotov z njo najpozneje do konca januarja prihodnjega leta. Slovenci v Ameriki V kraju Ely, država Minnc*otta je neki angleški avtotnobiUst povozil Slovenca Jožeta Pluta, katerega so morali precej težko poškodovanega prepeljati v bolnico. Plut je bil ranjen na glavi, poškodba je sicer težka, vendar pa ne nevarna. V Chi-cagu je pretekli mesec umrl Matija Žlogar v visoki starosti 80 let Pokojni je bil rodom iz vasi Vidošiči pri Metliki. -- V Harrietta, držatva Michigan, je podlegel želodčni operaciji največji tamoštrji slovenski farmar Josip Smrekar. Pokopali so ga v Cadillacu. Pokojni je bil znan daleč na okoli in o tem je pričal tudi veličasten pogreb, ki se ga je udeležilo več tisoč ameriških Slovencev. — V Evelethu se je smrtno ponesrečil 17letni Anton Klobučar. V nedeljo 29. septembra je bil na lovu s ViranL Po obvestilu, da je poslal kralju in ministrskemu predsedniku pozdravne brzojavke, kar so zrborovalei sprejeli z živlo-klici, se Je spomnil v kratkin ginlhv.h besedah tovarišev, ki jih je v preteklem letu pobrala smrt, našega nepozabnega vzor novinari a-deiavca pokojnega ministra In narodnega voditelja dr. Gregorja Žerjava, zagrebškega tovariša Tonija Šchlegla in muslimanskega tovariša Sahiba Korkuta. Zborovalci so vstali in počastili niihov spe-min. Predsednik Je v kratkem poročilu o splošnem stanju naših novinariev omenil, da se od stanja prejšnjih let ne razlikuje bistveno, kajti veliki državni dogodki zadnjega časa so močno zadeli nekatere zagrebške in beograjske politične Bste s kol-portažnim sistemom, dočim se ie nas abonentski sistem razpečavania listov baš sedaj posebno izkazal in preprečil zastoj v našem novinarstvu in brezposelnost med novinarji. Sledilo je izčrpno poročilo društvenega tajnika urednika g. Ozima in blagajniško poročilo g. Potočnika. Predlogu člana nadzorstva g. Ante Bega. naj sc podeli blagajniku absolutorii z zahvalo za vzorno delo, kar je bilo soglasno spre;eto, je sledilo čitanje novih pravil, ki so bila soglasno sprejeta. Sledile so volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen g. Stanko Virant, za odbornike pa gg. Viktor Cenčič, Rudolf Ozim, Stane Kosovel Božidar Borko, Jože Zupančič. Drago Potočnik, Viktor Svajger in Drejče Verblč. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Adolf Ribnikar, Ante Beg in Fr. Zabret; v razsodišče pa gg. Rasto Pustoslemšek. Saša Železnlkar in Fran Svetek. Ob pol 13. je predsednik po vofttvaa zaključil občni zbor, nakar ie trška občina povabila zborovalce na skupno kosilo v osnovni šoli. Go jenke litijske gospod m j^ke šole so priredile okusno kosilo, ter so jim pomagali tudi litfjski fantje. Ob zvokih izbomega salonskega orkestra pod vodstvom g. Brtlija je čas potekel kar prehitro. Sledila je neprisiljena zabava gostov in domačinov z napitmcarrri. Navzoč je bfl razen župana g. Leblngerja tudi vladni svetnik g. Podboj in namestnik predstojnika olcrajnega sodišča sodnik g. Troje. Ko je prišla ura odhoda so gostoljubni LttUčani liovmarje spremili na kolodvor. Litija je po svojih predstavnikih v polni meri dokazala, da zna ceniti novinarsko delo. Naši novinara ohranijo Litno m njene prebivalce v najlepšem spominu. tovarišem. Ta si je spotoma prižga cigareto, pa je tako trdo postavil puško na tla, da se je sprožila. Krogla je zadela Klobučarja v koleno leve noge. Prepevali so ga sicer takoj v bolnico, toda nastalo je za-strupljenje. Nesrečnežu so morali nogo amputirati in je podlegel posledicam operacije. Tragične smrti ie umrl tudi Josip Jelen z Doberdoba v Julijski Krajini, ki je bil zaposlen v pristanišču Bahia Blajnca v Južni Ameriki. Dne 7. septembra je po nesreči stopil na zarjavel žeberj, ki se mu je za-pičil v levo nogo. Sel je sicer takoj k zdravniku, ki ga je napotil v bolniško blagajno. Neznatna ranica se je kmalu zacelila in celo zdravnik je bil prepričan, da je nevarnost minila. Toda nastalo je zastrup-ljenje, ki se je kmalu razširilo in 18. septembra je nesrečni Jelen v groznih bolečinah nmrL Zdravnik je ugotovil zastruplje-nje s tetanusom. Pokojni Jelen je bil oženjen in oče dveh otrok. Ker se je ponesrečil pri delu, so se zavzeli njegovi rojaki za rodbino in intervenirali pri italijanskem konzulatu in na Departemento de Trabajo v svrho odškodnine, do katere ima Žena pravico. Žena bo -najbrž prejela okoli 8000 dolarjev odškodnine. Pridti JOH\ OII.fi fc*RT GRETA OARBO M te ran" Wj Elitni kmo Mati; (Bel KOLEDAR Dan«, ponedeljek. 4. noveii.>v,a \>2fs. fcčaiot: Ka-rL, pravosd-avTO: 22. oku^bra, \ DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Vetaka abeceda. Opera: Zaproo. KJoo Matica: Bigamist. Pre 20. v Filharmoaii: . DEŽURNE LEKARNE Danes: Trokazcv, MeMn toz. Rti- M - -Sičeva co»ta. Nočni napad na skladatelja Bravničarja Predsnočnjvm okoH 1. ure je bil izvršen na skladatelj« Matijo Bravničarja premiš Ijen nočni napad, pri katerem ^re najbrž za netrpravidrno ma*Če*waoj«. Ko se je Bra% -ničar napotil prori domu v »preroštvu svojega prijatelj* paW. na konservaron jui g. Ivančica, ga ;e pred njegovim stanovanjem na Rimaki costi n-apadel ruski emigrant Ivo Srrelcov s tovarišem PTihodo. BHru jc stal še neki tretji neznanec Ko se je Rravntčar pogovarjal a prof. Ivančičem, je prišel mimo Strelcov, ne da bi kaj rekel. Ko je prišel drugič mimo, je pristopil k BravTujoarjju in mu rekel: »Nekaj mi imete povedati!« — »Jaz vem nič, je odgovoril g. Bravničar, ki je opazil, da ga je Strelcov izzival že v kavarni. Stroloova pozna samo navidezno. .Strelcov se je čutil menda pred BravnJcarjem ponižanega radi neke ljubavne afere, o kateri je čerto *Ju-čajno zvedel tudi BravniCair. Ker ga je tako zavrnil, je Strelcov Bravničarja takoj napadel a peatmi. Njjegov tovariš je med tem držal v šahu prof. Ivančica, da ni mogel poskočiti Bravničarju na pomoć. Bed Bravnačarjem m napadalcem se je vnela srdita borba. Oba sta padla. BparvrničaT se je branil, kolikor je mogel, kljub temu je dobil lažjo telesno poškodbo. Vpitje je zfrudšk) vso sosede, ki »o že spali. Okna so se odpirala m čuli so se klici po stražniku, ki je kmalu pridal in napadenega Bravničarja zaslišal Bravnicar je vložil tožbo proti napadalcu, tako da fcm zadeva končala pred sodiščem. 4» 25-Jouiico opernesa pevca tenorista Leopolda Kovača ae prosfarvi v ljubljanski operu r »oboda, dne 9. t. m. 0>b tej prtlaki se poj« Smetanova opera »Prodacva neveste* ki »kah ve£$ih fcnajiSi v okolici Lfrufoftaoe. ObeiA* Luubljaa* M«*cni pof-nbnJ uvod Tužnim »rcern srxwocamo namesto vsakega posebnoga naznanila vsem svojim zmance-Mn, prijateljem in <• -talim sorodnikom, da nas jc, previden s tolažili sv. vere, zapustil nag predragi »ku brat in stric, gospod dr Pavel Skaberne svetnik apclacifskega sodišča Zemeljske ostanke nepozabnega rajnika spreminio v toavfc, do* 5. t. m., ob 15.30 izpred mrtvaške veže v javni bo+nici na pokopališče v Sv. Krilu k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi sv. Nikoiaja dne 9. t. m. ob 8. LJubljana — Zagreo, dne 3. novembra 1920 VriCTORIJA SKABERNE, prof vdova. mati. ING. VIKTOR SKABERNE. sefins-pektor oblastne tebn. uprave, brata. DR. FRANC SKABERNE, šef prosvete v pokoju, BRONIO, MINKA SKABERNE, profesorica drž. ženskega učiteljišča. sestra. LEON, LUCI, METKA, MAJDA, PETER in ŠPELCA SKABERNE nečaki in nečakinje. i Dnevne vesti. _ Promocija. V petek so promovirali na zagrebški univerzi za doktorje medicine Stanko Jereb, Vladimir Pražlč in U ud-' dila Hvala. Čestitamo. — Zlato poroko praznujeta danes v Laškem zdrava in čila v krosu svojih otrok in vnukov direktor TPD v p. inž. Adolf Hidra in njegova soproga gos-pa Filomena roj. Kramer iz znane trboveljske Kramar-jeve rodbine. G. direktor VVidra je dolga leta služboval pri TPD ter je eden njenih nastarejših in najzaslužnejši« bivših inže-njerjev. Pred svojo vpokojiitviio ie vodil rudnik TPD v LaSkem, kjer vživa sedaj obče spoštovan in priljubljen svoj zasluženi pokoj. Mnogoštevilni znanci in prijatelji zlatoporočencev želi'jo jubilantoma še nrtiOKO, zdravih in srečnih let! — Kako cenijo Cankarja Nemci. »Bremer Nachrichten«, vpliven severnonern-ški dnevnik, ki izide dnevno v 120.000 iztisih in ima 70.000 naročnikov, je dne 38. oktobra objavil o nemškem prevodu Cankarjevega »Hlapca Jerneja« kratko oceno zelo strogega kritika K. Notico objavljamo, da bomo znali Cankarja sami pravilno ceniti. »Der rCnecht Jernev« Erzahlungen von Ivan Cankar. Aus dem Slovenischen. (Kakih 300 strani — Niethammer-Verlag, Wien I. Graben 29a.) V tem zvezku, ki je z njim otvorila založba izdajanje del najpomembnejšega slovenskega pesnika (rojenega 1876 pri Ljubljani. umrlega 1918) zavzema naslovna novela daleko največ prostora. V njej spremljamo hlapca Jerneja, ki je bil po 403etnem zvestem službovanju kratkomalo postavljen na cesto, pri njegovem iskanju pravice in z njim spoznamo, da gre po pisanih postavah, ki so bodlji zapovedi prav često popolnoma nasprotni. Kako daleč smo krenili s prave poti, nam postane šele pri čitanju take knjige prav jasno. Ogledalo je našega mrzlo-srčno - egoističnega časa (odpuščanje starejših uslužbencev), pisano s tako elementarno prepričevalnostjo, ki jo srečujemo drugače le še pri pisateljih kakor ie Tolstoj. 2e ta edina povest bi zadostovala, da pesniku odkažemo častno mesto v svetovni literaturi. — Dr. Pavel Skaberne umrl. Po dolgotrajnem bolehanju je včeraj preminul svetnik apelacijskega sodišča dr. Pavel Skaberne, markantna osebnost med našimi uradniki - juristi, ki je svojo karijero napravil primeroma hitro, ker je bil splošno priznan veščak v najtežjih praša-njih. Pokojni je bil sin profesorja Franca Skabenneta, ki je služboval v Kranju, kjer je bil kot najmlajši v družini rojen pred 48 leti tudi preminuli. Po odlično dovršenih študijah na Dunaju je stopil v sodno prakso, kjer je razen v Ljubljani služboval kot okrajni sodnik tudi na Vrhniki. V vojni je bil prideljen vojnemu sodišču soške armade v Ljubljani, Jcjer se je vedno z vso strogostjo držal zakona. Strogo pravični sodnik je bil velik oboževatelj narave. Čim mu je dopustila služba, je pohitel v planine, ki je prehodil vse v večnem boju s svojo boleznijo. Na izletih ni bil nikdar brez fotografskega aparata, da je z velikim umetnškim čutom posnel najlepše motive naših krajev, v svoj aparat je pa vjel tudi mnogo originalnih tipov. Tako nam je on ohranil Cankarjevega Aleša z Razora in več drugih Cankarjevih modelov, ki jih je spoznal na Vrhniki. Za njim ne žalujejo samo njegovi stanovski tovariši, temveč z ugledno trgovsko družino Skabernetov sočustvuje tudi vsa Ljubljana. Pogreb bo jutri ob 15.30 izpred mrtvaške veže javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ugledni družini naše sožalje, pokojniku pa časten spomin! — Iz državne službe. Vpokojena sta u pravno- pisarniški uradnik sreskega načci-stva v Črnomlju Janko Kralj in revizor finančne direkcije, oddelek za carinarnice v Ljubljani Maks Markelj. — Odličen nemški Industrijalec v Zagrebu. Danes opoldne je prispel v Zagreb znani franikfurtski velemdustrija'lec M. Op-penheimer, ki je honorarni* konzul Jugoslavije v FrankfuTtu. Kot tak si prizadeva spoznati našo državo rn njeno gospodarstvo. V ta namen je prispel v naSo državo, da stopi v stik z gospodarskmrj krogi. — Rudarjem is Nemčije. Pogodba, ki jo je sklenila naša država z Nemčijo radi socijalnoga zavarovanja, je ratificiran in je dobila pravno moč. Rente rudarjev, za primer nezgode in pokojnine nameščencev, ki so bile svojčas ustavljene e strani Nemčije, se bodo izplačale e 1. decembrom 1929. Interesi rani rudarji naj svoje prijave z dokumenti vpošljejo okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev alji njihovim ekspozituram odnosno bratovskim skladnicam. Natančnejša pojasnila so prejela sreeka na-čelništva in občinski uradi, predmetna pogodba pa bo v celoti objavljena v eni izmed prihodnjih številk Uradnega lista. — Zračna proga Anglija—Indija preko Jugoslavije. Angleška vlada ie sklenila, da bo vodšla Kračna proga iz Anglije v Indijo odslej preko Jugoslavije. Naša vlada je že dovolila Angliji zračni promet preko našega ozemlja. — Reorganizacija finančnih direkcij. Po poročilih iz Beograda se pripravita reorganizacija finanonfh direkcij. Število finančnih drrekcij bo znižano na 9 rn njihovi sedeži bodo v sedežih ba-novm. izvzemši direkcijo za zetsko banovino, katere sedež bo v PodgOTici. Ukinjene finančne direkcije bi preneha-1!c poslovati 1. aprila 1930. Na drugI stran? bi se pa povečalo število davčnih uprav. — Nove železniške zveze v mednarodnem prometu. Na konferenci o novem voznem redu, ki se je vršila nedavno v Var-šavu", je bilo med drugim sklenieno, da bo imel brzovlak v Beogradu zvezo do Nrša, v Nišu pa do Sofije, Carigrada. Soluna in Aten s sirrrplon-orijent ekspresom. Po novem voznem redu bo vozil nov brzovlak med Beriinoin, Budimpešto m Beogradom. Poleg te&a sta določena dva nova brzo vlaka na progi Berlin-Praga-Budimoeš- grad — Tiralica za šoferjem Babičem. Zagrebška policija je izdaja tiralico za šoferjem Mi jo Babičem. ki je ustrelil dva detektiva, enega detektiva in enega stražnika pa ranil. Kdor Babica prime aH kdor bi pomagal aretirati ga. dobi 100.000 Din nagrade — Izredno bogata letina tobaka. Letina tobaka v Stolcu v Hercegovini ie bila letos izredno bogata. Seljaki so pridelali okoli 60 vagonov tobaka. Te dni začne država tobak odkupovati. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da se bo vreme polagoma zbol šalo. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in večinoma deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 21.5. v Skoplju 21, v Splitu 20. v Zagrebu 12. v Ljubljani 9.6, v Mariboru 9 stopim. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.5 mm. temperatura je znašala 6.6. — Samomori v Zagrebu. Včeraj sta bila v Zagrebu zopet izvršena en samomor in en poskusen samomor. V bližini opekarne v Černomtrcu si ie pognal kroglo v prsa 19-lctni Josip fvic, rodom iz Zagreba. Prepeljali so ga v bolnico, ker je pa poškodbam že podlegel. Vzrok samomora ni znan. — Na Putinah št. 5. se je v stanovanju zastrupila z oetovo kislino mlada, jedva 17-letna Jovanka Prcradovic. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so n izprali želodec in je že izven nevarnosti. Vzrok samomora }e bila nesrečna ljubezen. — Strašna smrt pod vlahom. Med postajama Veprovac in Crvenka se je v soboto na železniški progi oripetila težka ne sreča, katere žrtev je postala 23-letna Tereza Gerič rodom iz Čomopl.ie. GeriČeva. ki je bi«la že delj časa brez posla, ie odšla zgodaj ziutraj z doma svojih sorodnikov, češ. da gre iskat službe. Spotoma je zašla pod vlak, na progi Subotica-Bogoievo, ki io je strahovito raz mesa ril Še. živo so potegnili izpod vlaka toda med prevozom v bolnico je v vagonu umrla. Baje gre za samomor, ni pa izključeno, da se ie Geričeva ponesrečila. Bila .ie namreč precej gluha in tudi nekoliko slaboumna. — Samomor 70-letnega starčka. V petek zjutraj si je v Novem Vrbasu končat! življenje 71 -letni starček Jurij Lorenc Za samomor se je starec vestno in skrbno pripravil. Oblekel je črno obleko, popreje pa je 5e napisa! oporoko, v kateri ni pozabil omeniti nobenega predmeta. Nato se ie obesil. Nogavice volnene, svilene, ilor. v vseh modnih barvah - prvovrstne kvalitete - Srečko Vršič nas!. V. LES JAK Šelenburgova uL 3 — Bik nabodel in pohodil posestnika. Strašne smrti je te dni umrl posestnik Josip Marmotič iz Kutine v Slavoniji. V staji je imel bika. ki se je nenadoma odtrgal, nasadili Matmotiča na roke in ga vlekel s seboj. Besna žival je nesrečnega posestnika vrgla in pohodila, tako da ie Marmotič kmalu poškodbam podlegel. Brk je ranil tudi posestnikovo ženo. ki je prišla možu na pomoč. Šele dvanajst mož je razjarjeno žival ukrorilo. — Malomarni peki v Sarajevu. Trina komisija v Sarajevu ie te dni napravila nočno »racijo« in obiskala večino sarajevskih pekov. Komisija je ugotovila, da več pekov obratuje v skrajno nehigijeničnih prostorih. V testu je Jiašla komisija ščurke, stenice in pajke, pa tudi blato in les. Na podlagi te ugotovitve je policija zaprla šest pekarn. Peki bodo občutno kaznovani, obratovati pa bodo smeli šele. ko bodo svoje prostore m obratne lokale temeljilo očistili. Sarajevsko prebivalstvo ie ta sklep sprejelo z odobravanjem na znanje in Sklenilo bojfcotrirati vse peke, ki se ne bi držali higijenskih predpisov. — Tragična smrt nasilnega lJMbimca. V soboto zvečer se je v Subotici odigrala krvava tragedija. Šolski sluga Stevo Sala-mon je imel Hubavno razmerje z Elizabeto Juhas. Dekle pa se ga J"e naveličalo in hotelo se ga je otresti. Salamon se pa ni dal ugnati in je neprestano zalezoval svojo ljubico. Ko je zvedel, da ima drugega lmbcka, se je še bolj razjezil in sklenil je osvetiti se nezvesti jubici V soboto zve- čer se je nalezel božje kapljice in prišel precej pijan v hišo Juhasove. Začel je po hiši razbijati s palico in pretepal je vse, kogar je dosegel. Hišni stanovalci so končno poklicali stražnika, ki je razboritegu pretepača odpeljal. Toda Salamon se je kmalu vrnil. Zopet je pričel razbijati po hiši In kričal je, da bo vse pobil. V strahu je Terezina stara mati segla po samokresu in ustrelila nasilnega ponočnjaka. Zadet v g!av0 se je Salamon smrtno ranjen zgrudil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa poškodbi kmalu podlegel. — Gostilničar vrgel odvetnika* iz gostilne, da se ie ubil. V Kuli v Bosni se je te dni pripetila čudna nesreča. Gostilničar Lendwein in odvetnik Miladjn Krstonošič sta se nenadoma sprla in med prepirom je gostilničar odvetnika vrgei skozi vrata na cesto. Krstonosič ie tako nesrečno padel, da je nezavesten obležal, drugi dan je pa poškodbam podlegel. — Debeli ljudje do^ezajo z vestuo upo-rabo naravne *Franz Josefo^e< greučice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolujejo na ledvicah, protinu. revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom >*Fran2 Josefove« vode. — »Frani Josefovat voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah. l/L Iz Ljubljane —lj Koueert Brandl-trio t Ljubljani V ponedeljek. dne 11 nastopi prvič v ljubljanski koncertni dvorani ga. Fantka Brandl. violinska virtuozinja iz Maribora e svojim triom (violina, čelo. klavir). Spor°d je predvsem klasičen in vse tri umetnice nam jamčijo za njegovo umetniško izvedba. Pred prodaja vstopnie v Matični knjigarni. —lj >Od smreke do svile« je na6lov predavanju. ki bo na tretjem družabnem večeru Trgovskega društva »Merkur* v Ljubljani. Predmet je jako zanimiv in tudi aktualen, ker je dandanes, ko se hitro množi poraba in važnost umetne svile za razne svrhe, največje važnosti za občinstvo /aasti uz kupČijske kroge, da dobe pouk o tem, kako pride po dolgotrajnem delu do svile. Predavanje bo imel naš znameniti kemičar vseučiliski profesor g. dr. Maks Samec. Predavanje se vrši prihodnjo sredo dne 6. novembra ob pol 9. zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezdec. Vstop je brezplačen in gostje dobrodošli. ^13/n Zimske pa ce i n plesne o veke daje na obroke tvrdka Šelemburgova ulica š*ev. 4 —lj Telesna vzgoja jugoslovenske žene je naslov referatu ki ga poda drevi gen. tajnica TKD Atene, ga Minka Krofta na želio žen. organizacij. Referat ie izval na Kongresu Narod. Ženskega Saveza v Splitu živahno diskusijo. Celotne resolucije so bile po plenarni seji sprejete rn na kongresu oddane v pretres komisiji za vzgojo in higijeno. Zborovalna dvorana Okrožnega urada Miklošičeva cesta (čez dvorišče) ob 20. uri. Prost vstop 614/n —Ij Foxtrot, Ouick Steep, Tango, En-glish VValtz, Sii Eigt se bodo poučevali po lahko umliivi metodi vsak ponedeljek na elitnem plesnem tečaju v Kazini (ma'la dvorana). Vsi lanski cenj. posetniki in vpeljani gostie v ponedelek. 4. t. m. ob 8. zvečer. 615/n —lj Opozarjamo ua današnji koueert pevskega zbora Krakovo-Trnovo, ki se vrši v proslavo lOletnice društvenega obstoja. Koncert bo v dvorani Filharmonične družbe, program izvaja društveni pevski zbor pod vodstvom zborovodje g. Premelča, sodeluje pa na koncertu g. Leopold Kovač, ki napoje tri najboljše arije svojega izredno bogatega opernega repertoarja. Predpro-daja vstopnic danes v Matični knjigarni. Cene običajne koncertne. Začetek koncerta točno ob 20. uri zvečer. —lj Violinski koncert francoskega virtuoza. V petek, dne 8. t. m. bo v Fiiharmo-nični dvorani violinski koncert francoskega virtuoza Roberta Soetens-a, ki bo ob tej priliki prvič nastopil pred našim koncertnim občinstvom. Violinist Soetens potuje po Evropi po nalogu francoske družbe za razli rjevanje francoske glasbe. Koncert sam priredi ljubljanski francoski institut Pred-prodaja vstopnic bo od torka dalje — lj JNAD Jadran poziva vse članstvo, da se udeleži članskega sestanka nocoj ob 20. v društveni čitalnici. Iz Celji —c Predavanje dr. Vebra iz Ljubljane, ki bi se moralo vršiti nocoj, se zaradi nocojšnje predstave Mariborčanov, ljubke operete »Piskrovezc, preloži na jutri v torek zvečer ob 20. v meščanski soli. Naslov predavanja je >Jaz in moje doživetje<. —c Triglavski sestanek 6e vrsi v petek 8. t. m. ob 20. uri v klubovi sobi Celjskega doma. Starešine in aktivni Triglavani. pridite polnoStevilno! —c Vlom v mestno elektrarno. Včeraj zjutraj je prišel sluga mestne elektrarne Vinko Bučar okrog pol 7. v novo otvorjene lokale mestne elektrarne v veliki stanovanjski niši >Pri kroni c, da bi ugasnil luči v prodajnem lokaJu elektrarne. Ko je stopil v lokal, je opazil za prodajno mizo neznanega moškega, ki se je skušal skriti. Bučar je nemudoma odhitel v hiSo k tamkaj sta-nujočeniu policijskemu nadstrainiku Ivanu Gombacu, s katerim je hotel vlomilca zgra- biti. Njegovo odsotnost pa je nevuhijeni gost izrabil in pobegnil. Vlomilec, ki je prišel v lokal skozi eno nezaklenjenih izložbenih oken, ni odnesel nobenega plena. —c Dve najdbi. Odvetnik dr. Riebl je našel v Prešernovi ulici rjavo denarnico z majhno vsoto denarja. Lastnik jo prejme na policiji. Na Bregu pri Celju je pate] delavec Josip Kne/ iz Košnice ob Savinji veliko mrežo za sejanje peska. Mreža je lastniku na razpolago v hlevu Hadejeve gSlov. Narod« dopi6 neznanega dopisnika, v katerem žigosa hlapčevstvo mariborskega trgovskega gremija, ki je poslal svojim članom dvojezična vabila. Jaz sem se mnenju g. dopisnika pridružil in pod istim naslovom priobčil v >Slov. Naroduc par dni pozneje dopis, s katerim sem žigosal petje v tujem jeziku v javnih lokalih (mislil sem tu predvsem italijansko). Na ta dopis odgovarja nekdo na način, ki dokazuje, da sem imel prav. Dotičnemu bodi še enkrat povedano, da vztrajam pri svojih izvajanjih s pristavkom. da poznam razmere gotovo bolje od njega. Vsaj po njegovih izvajanjih tako sodim. Nisem trdil, la je narodni izdajalec oni, ki govori nemško ali italijansko. Razmere, ki človeka silijo, da govori v tujem jeziku, pridejo samo tedaj v po§tev, če ima človek pred seboj pripadnika drugega naroda, ki naiega jezika ne razume. Ce pa sedim v družbi, kateri ne zaupam, se pač o zaupnih stvareh ne bom pogovarjal, ne pa da bi govoril o njih v tujem jeziku. Stvar okuae in inteligence je. fe dotični gospod to prakticira in gre mimo .iKi-čajnega družabnega pravila (takta). Ce naša družba v diskretnih pogovorih rada rabi tuj jezik, je to znak absolutne narodne dekadence in suženjskega značaja. Nisem nikjer trdil, da je treba »drugoje-zičnika« prezirati. Tudi nisem tak fanatik, da bi v uradu s stranko, ki ne zna državnega jezika, ne hotel govoriti v njenem jeziku ali zahteval tolmača, čeprav vem, da sosedna država to prakticira! Glede aloveu-ake zavednosti pHfceve dvomim in bi mu priporočal, da prečita Cankarja »Za narodov blagor«, tam bo dobil bolj&i odgovor. Po izvajanjih pisca se lahko povsod pojejo pesmi v tujem jeziku, ako niso nacijonal-ne. Čeprav imamo sami nešteto lepših p^s-mi. V lokale, kjer se poje aicer tudi meni znana pesem (kuplet): »leb kiiase inro Hand Madam. žal. ne zahajam, ker nimam sredstev. Opozoril pa bi pu»ca na dejstvo, da danes v Puiju ne smejo tamkajšnji Hrvati na ulici niti govoriti ▼ tvojem jesik«! Za pesem >Po jezeru bliz' Triglava« je bil moj brat in vsa družba zaprta, dvojica pa obsojeua na 4S dni zapora, eden • puškinim kopitom pretepen! Naši ljudje uocejo več peti niti znane: »Spavaj, spavaj, Milka moja«, ker je po njej komponirana >gioveaez-4«. Zato pisao slabo brani one, ki govore ali prepevajo v tujem jeziku. Vsi narodi, ki se svojega samobitjn zavedajo, tega ne delajo 1 Koliko dokazov je pisec za svojo zavednost doprinesel ▼ do-jaiijih, mi ui znano. Nagla&am pa. da ni zi narodno zavednost posameznika ie m kak dokaz, ako da kakemu druStvu 100 Din ah se udeleži kake parade, ker vem, da jn mnogo takih, ki to delajo samo na iiinsj in v lastnem interesu. Ko bi Cankar se živel, bi gotovo tudi današnje >patent-narodnja-ke«, ki v družbi govore in prepevajo v tujem jeziku, ožigosal še vse drugače, kot je to storil v svojem lepem delu: »Za narodov blagorc. — Omenim naj Se, da poznam dobro tudi Maribor in vem, da bo pinec v vsaki trgovini postrežen, če bo vprašal v slovenskem jeziku. S tem zaključujem jav-uo diskusijo o tem predmetu s svoje strani. Pripravljen pa sem z dotičnim debatirati javno ustmeuo, ako me povabi. Ivn B. — Kaj je z Masarvkovo cesto? Hodnik nasproti Ranzingerju — Če se že sme tako imenovati, kajti kjer bi moral ta biti so za enkrat še njive! — je postal, odkar oo začeli to cesto regulirati prava voma pot. Težki vozovi se ogibljejo jame sredi ce*rts in pešcem popolnoma razdrapajo pot. Ob deževnem vremenu se Človek pogreza do gležnjev v blato. Želeti bi bilo, da mestna občina kmalu uredi to zadevo; za enkrat vsaj s par vozovi suhega peska. Prizadeti stanovalci. Sofeol — S*je e bila dne 5. in 6. oktobra v Pragi, se je udeležilo 45 urednikov sokolskih župnih vestni kov. 6 urednikov raznih listov, ki jih izdaja COS, 6 urednikov sokolskih rubrik v dnevnem časopisju, cela vrsta članov pred-sednustva COS in predsedniatva prosvetnega odbora in nekoliko urednikov društvenih glasil. Namen seje ni bila, kakor v prejšnjih sejah. kritika sedanjega stanja sokolskih listov, temveč iskanje novih poti, kako bi se sokolsko časopisje poglobilo in izboljšalo. Sokolsko časopisje je poslalo namreč zelo pomemben činitelj ne samo v sokolskem, ampak tudi v narodnem življenju, saj izhaja zdaj že nad 50 župnih vest-nikov, dva tednika (eden od njiju — Vn»t-nik sokolskv _ ima nad 50.000 tedenske naklade), dva samostojna lista za mla 1 ino, tri mesečne strokovne priloge in trije neodvisni tisti. Prvi dan, v soboto, se je razpravljalo o razmerju sokolskih urednikov do sokolske organizacije in o njih neodvisnosti. Podan je bil pregled dosedanjih uspehov sej sokolskih urednikov in izvoljena je bila komisija, ko naj pripravi načrt, kako bi se dali v okviru Ofcce sokolske novinarji bolj trdno zorganizirati. V nedeljo pa se je razvila obširna debata o tem, aH bi bilo mogoče vso organizacijo sokolske g a časnikarstva preosnovati. Ta misel je bila odklonjena, zato pa so se določile smernice za izboljšanje dosedanjega stanja. Obširnejši razgovor je nastal tudi o sokolskih rubrikah v dnevnih listih in o tem, kako M se njih urednikom olajšalo pridobivanje nfor-maerij. Tudi na to stran so bile določene nekatere nove smernioe. Sejo je vodil oba dneva pro^ve-tar ČOS brat Ant. KrejeT Karijera. V družbi se jjovori o tem in onem. Tujec sedi zamišljen za mizo. Stodujič nanese pogovor na karijere. — Jaz sem začel s 13. letom. — pravi bankir. — Jaz pa z 20., — se pohvali tovarnar. — A jaz s 16., — vzklikne stavbnik. Slednjič se vsi obrnejo na tujca: No, a vi, kdaj ste vi začeli? Tujec se zdrami iz zam&ljenosti in odgovori: — Jaz sem začel z enim letom po-w eojno. Molitev. Janezek, ki ga je oče pošteno na-šeskal, se skrije v kot in moli: — Dobri bog. ne daj papanu nobenega otroka več, saj ne zna z njimi ravnati. 53 30 ^tnu tnabfca — Žal mi je, da vas nadlegujem. — je dejal Hepburn in pogledal skozi okence na cesto, po kateri je drvel avtomobil. — Zdi se mi, da smo jim ušli. Kako se počutite zdaj, Ro&aroimda? Dobro? Če bo Jim tako dobro vozO, prispemo k »Črnemu nasipu« še predno se zdani. Tam si privoščhno dober zaju-trek. Ne trdim, da zna BiH Crozier-Tate postreči tako dobro kakor gospod Rex-worthy starejši, vendar pa lahko jamčim, da bomo dobro sprejeti. Sandyja sem prosil v pismu, naj mu sporooi, da pridemo. Zato ne bo preveč presenečen, ko ga zdramimo iz sladkega sna* Klici na pomoč Ko je prispel Sandy Crozier-Tate v St. Eiidon, je ležala na obmejnih gorah megla in pihal je hladen veter. Postajenačelnik ga je prijazno pozdravni, kajti njegov brat BiH Crozier-Tate je bil v tem kraju splošno znan, a Sattdv je pogosto zahajal k njemu. Sandy je vstopil v avtomobil, ki je čakal pred kolodvorom na priložnostne potnike z juga. Komaj je zavil avtomobil za bližnji vogal, sta stopila iz čakalnice dva moža, ki sta bila neopaiženo izstopila iz zadnjega vagona m se skrila v čakalnico. Stopila sta k postai^na-čelniku in se začela z njim pogovarjati. Kmalu sta vedela vse, kar tu je zatni-tnalo. Ko je prišel Sandy do hiše »Pri črnem nasipu«, se je ozrl najprej na okna, če so še razsvetljena. Toda na vseh oknih so bile zavese spuščene m iz dimnika; se ni kadilo. Zdelo se je, da Heptburna še ni. Sandy je plačal šoferju in stopil na dvorišče pred stranskimi vrati Vsake pomladi, ko se je mudil njegov brat v inozemstvu, je imela shižinčad počitnice. Hiša je bila navadno poverjena sta^ rermi, zanesljivemu vrtnarju. Sandv je potrkal na stranska vrata in poklica'1 vrtnarja. Nekaj časa ;ie bilo vse tiho, potem so pa zaškripala vrata. Prikazala se je Lertholmova brada in stare, dobrodušne oči so se zaiskrile od presenčenja in radosti. — Gospod Sandy! Malo je manjkalo, da se vas nisem ustrašil. Pa vendar ne prihajate s kolodvora? — Prihajam, dragi Leithohn, — je odgovoril Sandy in potrepljal starca po rami. — Morda ste slab vrtnar, toda kavo znate izborno kuhati. Kaj ko bi mi jo skuhali skodelico? — Vedno se šalite, gospod Sandy, — je dejal Leitholm smeje. — Kar izvolite v hišo. Prav kar sem zakuril. Takoj va-m skuham zaijutrek. Leithohn je izpolnil obljubo. Kmalu je bil zajutrek na mizi in Sandy je skušal Lcitholmu taktno povedati, da pričakuje iiepburna, ki ostane v bratovi hišici dva ali tri dni. Povedal mu pa nd, da prispe z njim tudi mlada da'ina, o kateri je Hepburn pisal, da je zelo lepa. To mu je hotel povedati pozneje. — Ste prišli na ribolov, gospod Sandv? Sandy je prikimal. — Torej bova rabila ključ od lovske sobe. Tam so spravljene nove palice in trnki. — Hvala Leitholm — je dejal Sandv srečen, da je starec sam našel vzrok njegovega nenadnega prihoda. Leitholm je odšel na hodnik, a San-dyjeve misli so se znova vrnile k Moor-croftu in k Hcpburnovi dozi. V pismu, ki je dalo Sandvju povod, da je nemudoma odpotoval na sever, je Hepburn kratko omenil vlom v stanovanje nad njim. Morda je tam res izgubil dozo. Toda Moorcroftova grožnja, da jo izroči policiji, se mu je zdela zdaj absurdna. Sondy je spoznal, da je bila to zvijača, katere namen je bil zvedeti za Hep-burnov naslov od onega, ki mora prvi vedeti zanj. Toda policija je bila zadnja, na katero bi se lopovi obrnili, da zvedo za Hepburnov in Rosamundin naslov. Zdelo se je, da je ta tolpa zakon sama sebi in da ne pozna pardona tam, kjer, hoče doseči svoj cilj. Samdy je potegnil rz žepa prijateljevo pismo in ga začel znova prebirati. Umor nesrečnega Marknva v njegovi vili je bil najboljši dokaz — če je bilo sploh še treba dokazov — da imajo lopovi zločinske namene in da jc prišel z njimi navskriž tudi Hepburn, ker se je zavzel za Rosamundo. Tu v Billovi hiši bosta na varnem, dokler ne prispe s parnikom »StrathaMan« Peter Fairfax, prijatelj in pravni zastopndk gospodične Qrey in njene matere, edini človek, ki lahko prekriža tem lopovom vse račune. Kar je nekdo zaibričal in Sandy se je zdVaTrril iz za-misljenosti. PosluŠail je. toda kriTk se ni ponovil. Stisnil je pesti iti čalkal. Ne, ni se motri, bi«l je krik •groze. Vstal je in planiti ik vratom. Kaj se je zgodflo? Zdelo se je, da je bil Leitihol-rnov glas. Kaj je moglo prestrašiti starca v necbl'judenii hiši? Sam je stanoval tu in vsako pomilad je moral tri tedne strašiti hišo. Sandy je spravil pistmo v žep in planil na hodnik. Odprl ie kuhinjska vrata m vstopil. — Kaj se je zgoali'lo, Leit... Toda vprašanje mm je zamrlo y bolestnem kriku, ko je zadel Sandyta od zadaj strahovit udairee tako, da se je nezavesten zgnud'IH in obležal. Jetnik — Čakajte, takoj vam odprem! Heptarn je izstopil iz avtomobila, pripognil se je, da bi -mu dež ne močil obraza, in odprl bela vrata na koncu dolge ceste, vodeče ob vznožju f*~i proti domoi »'Pri Črnem nasipu«. Avto je Sinil skozi vrata. Hepburn jih je zaloputnil in skočiil pod pristrešek, ki je komaj kljuboval viharju in nalivu. Proti kenou vožnje sd je na vse načine prizadeval bodriti svoja sopotnika. To pa ni bilo lahko, kajti nevihta je dirvjala vedmo bol.L Preko Carter Bara soi prispeli na Škotsko premočeni in utrujeni. Zdaj, ko so se vozili po cesti •med košatimi smrekami, ki so zadrževale vihar, so si pa vsi globoko oddahnili. Še četrt milje in hiša se je prikazala v svitu reflektorjev. Seizidana iz temnega kamenja z mnogimi linami in štirioglatim stolpom je bili a prav tako mračna* kakor gozd na obeh straneh. Defravaant Sauerbrey aretiran v Pragi V petek je bil aretiran v Pragi bivši ravnatelj koncema hranilnic v Frankfurtu, ki je poneverbi nad 7 milijonov Din Praškim detektivom se je posrečilo aretirati nemškega defravdanta Sieg-frieda Sauerbreva. glavnega krivca poloma, velikega koncema frankfurtskih hranilnic. V praški restavraciji »Deutsches Haus< je bil aretiran v Petek defravdant, katerega so že od 21. avgusta iskali kriminalni uradi Nemčije doma in po inozemstvu in ki je bil 14 dni reden gost omenjene praške restavracije. Gre za bivšega ravnatelja koncema hranilnic v Frankfurtu Siegfrieda Heinricha Sauerbreva, 281etnega moža visoke postave in brezhibnega vedenja, o katerem so nemške oblasti takoj po polomu frankfurtskih hranilnic izjavile, da je glavni krivec. Mož je poneveril več milijonov in pobegnil. Sauerbrey je bival v Pragi že tri tedne in celih 14 dni je zahajal v restavracijo »Deutsches Haus«, kjer je veljal za enega najodličnejših gostov. Tu je vsak dan obedoval in večerjal. Natakarji so ga poznali pod imenom Siegfried Heinrich. V Pra^o je prispel preko 2atca z ukradenim potnim listom svojega svaka Seegerja. V petek je prispel iz Frankfurta v Prago komisar frankfurtske kriminalne policije Roener, kateremu je praška policija dodelila detektiva Fuchsa. Frankfurtska policija je namreč zvedela, da se skriva Sauerbrey v Pragi. Ker česci-ne ne zna, so oblasti sklepale, da zahaja samo v nemiške restavracije. Detektiva sta ga v petek ves dan zaman iskala. Zvečer je prišel Roener v »Deutschcs Haus« in se predstavil ravnatelju, češ, da išče defravdanta Sauerbreya. Ker pa defravdanta ni bilo v restavraciji, je detektiv odšel in se vrnil čez nekaj ur s praškim detektivom. Takoj sta opazila, da je Sauerbrey v restavraciji. Sedel je za mizo in večerjal. Detektiva sta p rise -dla k njegovi mizi in začela kramljati z njim. Roener je predlagal, da bi odšli v kak nočni lokal in Sauerbrey je nič hudega sluteč takoj privolil. Pred restavracijo sta povabila detektiva defravdanta v avtomobil in čim je šofer pognal, je Roener napovedal Sauer-breyu aretacijo. Detektiva sta mu vzela denarnico, v kateri je bilo samo 1000 mark in 600 Kč. Aretiranec je izjavil, da je živel zelo razkošno in da je mnogo no-neverjenega denarja že zdravil. Na Češkoslovaško je prispel pred dobrim mesecem. Iz Frankfurta je vzel baje na pot samo 3000 mark, kar pa najbrž ne bo res. Polom koncema frankfurtskih hranilnic spada med največje finančne škandale Nemčije v povojnih letih. Koncem je izgubil nad 300 milijonov Din. Polom je zakrivil ravnatelj sam, ki je 21. avgusta pobegnil in odnesel nad 7 milijonov Din. Mož je stanoval v razkošni vili in zapravljal po-neverjeni denar s prostitutkami. Policija ga izroči sodišču, Rumunska ekspedicija na severni tečaj Prihodnje leto se napoti na severni tečaj ekspedicija pod vodstvom ru-munskega polarnega raziskovalca dr. Dambrave. Namen ekspedicije bo v prvi \TSti preiskati severovzhodno obalo Grenlandije in ugotoviti, ali bi se našel tam prostor za bazo poletov iz Evrope v Ameriko. Ekspedicije se udeleži 8 članov z dr. Durobravo kot meteorološkim stokovnjakom na čelu. Stroške bo kril deloma dr. Dumbrava iz lastnih sredstev, deloma pa nekatere ameriške univerze. Dr. Dumbrava, ki je še mlad, je postal že pred leti strokovnjak na polju raziskovanja polarnih krajev. Že leta 1927 je organiziral ekspedicijo na Grenlandijo, od koder je prinesel mnogo zanimivih pre/imetov, s katerimi je obogatil naravoslovne muzeje v Belgiji, Franciji in Runmniji. Med drugim je ugotovil, da živi na Grenlandiji sedem raznih vrst komarjev, ki so raziskovalce močno ovirali pri delu. Novo ekspedicijo organizira dr. Dumbrava s parnikom, na katerem bo letalo pod vodstvom izbornega ameriškega letalca. Dr. Diurbrava je sam spreten letalec, toda letal ne bo, ker se hoče posvetiti zgolj znanstvenemu razisko- vanju. Ekspedicija bo trajala celo leto in se vrne. spomladi L 1931 v Ameriko z letalom. Brzojavka na Mars Izdajatelj »Denver Posta« v ameriški državi Colorado je razpisal nagrado 25.000 dolarjev za onega, ki prvi dokaže, da bivajo razumna bitja tudi na drugih planetih- To bi se dalo najboljše dokazati z brzojavko na planet Mars, na katero bi od tam odgovorili. Izdajatelj omenjenega ameriškega lista Connet je večkratni milijonar in izdajanje lista mu je postranski poklic. Mož ima mnogo milijonov, ki jih troši po vzgledu drugih ameriških milijonarjev v razne dobrodelne in javne svrhe. Ameriški Usti pišejo o njegovi nagradi povsem resno. V zvezi s tem opozarjajo na uspehe norveškega raziskovalca prof. Stormerja, ki je s svojimi poskusi dokazal, da prodirajo radio-valovi tudi v najoddalje-nejše plasti ozračja in da lahko dosežejo medplanetarni prostor. S tem bi bila teoretično omogočena brzojavna zveza med planeti. Connetova nagrada pa ni edina, ki bi jo dobil medplanetarni telegrafist. Tudi francoska akademija znanosti je razpisala pred 30 leti 100.0000 frankov nagrade onemoi, ki bi dobil kakršno- koli zvezo z drugimi nebesnimi telesi. Nagrado je razpisala vdova bankirja Guzmana, ki se je zelo zanimala za tajno svetov j a. Nagrada čaka že .30 let. pa še ni nikoga-, ki bi SC resno potegoval /a njo. Sežgano žensko truplo Blizu Budimpešte sr> našli napol sežgano truplo nage, 20 d<» 30 letne ženc. Spodnji del telesa je bil popolnoma se. žgan. zgornji pa nedotaknjen. Truplo je ležalo komaj 100 metrov od kraja, kjer je bil kup žerjavice in pepela. Bli* zu trupla je ležala prazna steklenica in večja steklenica petroleja. Trava okrog trupla je bila pohojena in osmojena. Vse je kazalo, da gre za roparski umor, pa tudi samomor ni izključen, kajti na truplu ni bilo nobenih znakov nasilja. Drugi dan se jc zglasU na policiji redar, ki je izjavil, da je videl pred šestimi dnevi v okolici mesta avtomobil, v katerem je bila tudi ženska rdečih las, katere truplo so našli za mestom. Avtomobil se mu je zdel sumljiv, ker je vozil po cesti, ki ni za avtomobile. Opozoril je šoferja, da je cesta zelo slaba, toda mož se ni zmenil za o po. zorilo. Ta izjava potrjuje domnevo, da gre za umor. Policija je uvedla pre» iskavo, da izsledi morilca. NOGAVICE liieoM Radioprogram Radio-Ljubljana Torek, 5. novembra. 12JO: Reproducirana glasba. 13: Časovna napoved, borza, re«pnxxkxaxana glasba. 13L30: Iz današnjih dnevnikov. 17: Koncert radi-o-orkestra. 19; O fotoainatersrvu, predava g. Cvetko švigolj. 1930: Ruščkia, poučuje dr. Preobražefiski 20: Oton Župančič: Noč na Verne duše, Shakespeare: Hamlet — 5. mM al i og1asi< Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamko! <- Nd vprašanja brez znamka ne — od&ovaHama. - Najmanjši o£la* IM» S*— 1 Ocarinjenie vseh avozaih te izvoznih ia tranzitnih pošiljk oskrb« hitro, skrbno ki i» najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski pasreonik. LJUBLJANA. Masarykova cesia §t. 9 (nasproti carinarnici). Revizija pravdnega zaračunavan;a carroe po meni deklariraoeja blaga is v$c informacij« brezplačno. firitoBi\ Hdier m Kayser Šivalni strofi ter kolesa so najboljša v materijalu. Lepe opreme, ugodni plačilni pogoji. - Istotam švicarski p leti mi stroji „DIIBIED" edino pri tvrdki JOSIP PETEUIIC # UUBLJHtin OB VODI POLEG PREŠERNOVEGA SPOMENIKA TEL.2913 LLllJUULtL]^^ M) Ivan Paldž, Ljubljana, Pred Škofijo 15. mudil btidiKke (Weckeroe) po Din 60.—. 3-letno jamstvo. 2307 ILIRIJA koks Dunajska c. 46. Telefon 2S-20 20odstotne kronske bane derMih precfcmetofv se vrši jnrtTi ?b 9. mi V3. fll-arvmem fcoJodtvom v Ljubljeni. 3393 Ia les hrastov in bukov, od 20 do 60 c«n (premera ki večje odda z letošnjo lesoseko veleposestivo Nejjciva. In-fotnniaorje daje Gozdarski urad graščine Netzova — pošta Ivanjci. 2357 Gospodično Neimko, ki g-ovord mudi: hrvatsko, 6«pTej>mem Jc 2 malima otrokoma. Doprsc s s-L;;ko na naslov Bela HaiusIohneT. Notvd Vrbas 2 — Večerama. 2380 Proda se dobro o-hrairjen Maserjev Koover-iektsHkcn za 500 Div. Naslov v upravo d'BSda. 2369 ILIRIJA drva ILIRIJA premog L Mikuš LJUBLJANA Mestn