ihlill H HI;

THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod —— asa pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJ, A V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZED1NJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI! IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.

Ste v. (No.) 97.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 19. MAJA — SATURDAY, MAY 19, 1928.
letnik xxxvii.
Nevzdrzljive razmere na Balkanu. - 0 stavki v Hi.
balkanskem kotlu vre, bati se je, da bo pri-kipelo do vrhunca. — jugoslovansko ljudstvo še vedno proti nettunski pogodbi. — italijanski manjšini v jugoslaviji se ne godi krivica.
Tirana, Albanija. — C. D.
Booth, poročevalec lista Daily News v Chicagu, poroča o nevzdržnih razmerah na Balkanu. Trdi, da v balkanskem kotlu silno vre in je nevarnost, da bo v kratkem prikipelo do vrhunca. Položaj ob vzhodni o-bali Adrije je vse prej, kakor zadovoljiv. — Jugoslovansko ljudstvo se boji vojne, vendar vztraja pri tem, da se nettun-ske pogodbe ne podpiše. Poročevalec je mnenja, da bo Jugoslavija miru na ljubo in pod pritiskom Francije omenjeno pogodbo podpisala, a v modificirani obliki.
Ljudstvo na Šušaku in okolici se boji, da bi s podpisom nettunske pogodbe od strani Jugoslavije, Italijani pričeli z ekonomsko penetracijo v deželo in uničili mlado jugoslovansko industrijo. Nedavno jo bilo tudi ljudstvo v Splitu razburjeno vsled vesti, da namerava vlada podpisati omenjeni pakt. Vršile so se protivladne demonstracije in ljudstvo je dolžilo vlado, češ, da hoče izročiti Dalmacijo Italiji. V omenjeni pogodbi sicer ni navedeno, 'da bi se kakšen del države izročil Italiji, pač pa, da se ji dovoli nekake priviligije na račun jugoslovanskega ljudstva.
Poročevalec pravi, da ne o-ziraje se na malenkostno število Italijanov, ki žive v Dalmaciji, jim vlada dovoli vse; uživajo vso svobodo in so deležni vseh pravic, kakor jugoslovanski državljani. Poročevalec trdi, da mu je znano postopanje raznih' držav z narodnimi manjšinami, a nikjer še ni videl, da bi se z njimi tako lepo postopalo, kakor se z italijansko manjšino v Jugoslaviji. Toda kljub temu pravičnemu postopanju z njimi, imajo vsak teden seje, s katerih pošiljajo klice fašistični Italiji, naj jih reši jarma slovanskega barbarizma. To je seveda delo fašističnih agitatorjev, kajti ne kateri Italijani rajše živijo v Jugoslaviji, nego v fašistični Italiji. V novih italijanskih provincah živT pol milijona Jugoslovanov, katere Italija na vse mogoče načine zatira, kakor nam znano, to potrjuje tudi zgoraj omenjeni poročevalec, kar je videl na lastne oči.
Jugoslavija ima doVolj vzrokov, da se pripravlja na vojno. Po zatrdilu poročevalca, je vojna neizogibna. Jugoslovan-sko vojaštvo je dobro izvežba-no. Mornarici so dodali nove podmornike, katere so kupili v Angliji in Franciji. Domalega polovica častnikov jugoslovanske mornarice se vežba v Angliji v modernem vojskovanju na morju. V Češkoslovaški in Franciji je kupila Jugoslavija potrebno municijo, pa tudi doma pripravlja tovarne za izdelavo vojnega materijala.
Po vesteh iz Albanije je pre mier Zogu reorganiziral vlado, sprememba je ta, da je imenoval zunanjim ministrom Hus-seina beja Vrionija in novi člani kabineta so vs! prijatelji Italije.
DELAVSKE VESTI.
Stavkokazi napadli stavkarje v Kenoshi. — Policija aretirala dvajset delavcev in štiri delavke. — Stavka traja že 14 tednov.
—0—
Kenosha, Wis. — Pri Allen kompaniji, kjer izdelujejo no-govice, so delavci že 14 tednov na stavki. Plača, ki jo delavci dobivajo tukaj, od daleč ne odgovarja razmeram, zato so bili prisiljeni poslužiti se edinega orožja, ki ga delavci imajo proti svojim izkoriščevalcem, to je stavke. Zal, da je mnogo takih ljudi, ki se ne zavedajo pomena stavke, to je, da bi ne hodili blizu tovaren, kjer se je radi stavke obratovanje ustavilo. Če bi se tega zavedali, bi bila stavka hitreje končana z dobrim rezultatom za delavce. Tako pa, ko kje zastavkajo, kompanija dobi stavkokaze, kakor je slučaj tudi tukaj, in ti nadomestujejo delavce, ki so na stavki. Zato pa, ni večjega sovražnika organiziranemu delavcu, oziroma kakršnikoli skupini delavcev, ki se poteguje za zboljšanje delavskega bednega položaja, kakor je stav-kokaz. Kolikor je nam znano, moramo reči, da med našimi rojaki ni takih. So dobri delavci, pošteni, ko pa pride do boja proti izkoriščevalcem, so vztrajni.
Pred par dnevi so stavkarji, okrog 300 po številu, demonstrirali pred omenjeno tovarno in policija je aretirala dvajset stavkarjev, med temi štiri ženske. Radi tega je prišlo v sredo zvečer na ulici med 62. in 35. avenue do spopada med skebi in stavkarji. Skebi so bili oboroženi z revolverji in so streljali, vendar ni bil nihče zadet. Stavka tukaj traja že štirinajst tednov, med tem časom je bilo aretiranih že 175 oseb. Če le kakšen stavkar kriv prst pokaže skebu, je že aretiran.
DMOR IZ LJUBOSUMNOSTI
POKRAJINA NA SEVERNEM TEČAJU.
Na sliki vidimo polarno pokrajino, nad katero je letel Capt. George H. Wilkins in pilot Carl Ben Eilson. Poletela sta iz Point Barrow v Alaski do Spitzbergov. Polet je trajal 20 in pol ure. Skupno sta preletela 2200 milj. Radi sneženih žametov in viharjev sta bila primorana pristati na otoku "Dead Man", kjer sta prebila pet dni.
PLEN SUHAŠKIH AGENTOV.
Prohibicijski agenti zaplenili tovor prepovedane pijače vreden $25,000. — Avto zaplenjen po suhaških agentih, morajo vrniti. — Spet eksplozija bombe.
ZA REŠITEV DAVČNEGA PROBLEMA.
Milijonar imel razmerje z ženo delavca, kar pa je plačal s smrtjo. — Žena priznala, da je bila naklonjena drugemu. — Napadalca so aretirali.
—o—
Chanute, Kana. — Charles P. Baxter, lastnik oljnih vrelcev, ki je živel v Kansas City, je imel razmerje s 301etno ženo delavca Roy Wilhiteja, kateremu nezvestoba žene, ni bila prikrita. Sklenil je, da bo z rušilcem zakonske sreče obračunal. Poročilo pravi, da je zahteval od Baxter j a, naj mu izroči $5,000 in njegov avtomobil, da zadeva ne bo prišla v javnost. Ker milijonar tega ni storil, ga je Whilhite ustreli!. Mrs. Wilhite ne taji, da bi ne bila naklonjena Baxter ju. Priznala je, da se je večkrat z njim vozila v avtomobilu. Napadalca so zaprli.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
Chicago, 111. — Suhaški a-genti pod vodstvom George E. Goldinga so prišli na sled trgovcem s prepovedano pijačo in zaplenili tovor žganja,' vina in šampanjca v vrednosti $25,-000. Pijača je prišla iz Kanade, agenti so pošiljatvi sledili iz Detroita do Chicage.
V	sredo zvečer so agenti postavali okrog poslopja na 109 North Dearborn ceste, kjer se je ustavil velik truck. Ko so delavci raztovarjali zaboje in jih nosili v hišo, so jih agenti obkolili in jim napovedali aretacijo. Zaplenili so 3,000 steklenic žganja, vina in šampanjca ter aretirali šest mož. Glava te bootleggerske skupine je Harry Davis, znan tudi pod imenom George Young, ki je tudi med aretiranci.
Detektiv je sledil delavcu, ki je nesel prvi zaboj, v sobo St. 407. V tej sobi so našli veliko zalogo prepovedane pijače, iz katere so dobivali tihotapsko blago saluni Al Capo-nija in Jack Gusicka.
Te dni so suhaški agenti v stranski ulici v bližini trgovine z mehko pijačo na 1720 South Halsted cesti preiskali avto, last John Fitzsimmons, tajnika Truck Drivers unije. V vozilu so našli pint kanadskega žganja. Avto in pijačo so zaplenili. Ker pa so agenti to storili, ne da bi bili imeli za to dovoljenja, to je, waranta, je sodnik zveznega sodišča James H. Wilkerson izdal povelje, da se mora prizadetemu avto vrniti. Ker so se agenti potem Fitz-simmonsovega avtomobila posluževali v svoji službi, mora-ljo je obiskalo Coney Island vlada plačati prizadetemu od- kakih 250,000 oseb. Vreme je škodnino.	j bilo še sicer hladno, vendar so
V	sredo zvečer je eksplodi-1 lastniki koncesij imeli dovolj
Small odredil, da se imenuje komisija z nalogom, da preišče davčne zadeve v državi. — Prizadevali si bodo ugotoviti, v kolikor so pritožbe upravičene.
Springfield, 111. — Davčni vijak v državi Illinois so to leto navili do skrajnosti. Pritožbe davkoplačevavcev se množijo. Glede na to je illinoiški guverner Small odredil, da se imenuje komisija, ki bo preiskala davčne zadeve in po možnosti ugotovila, v kolikor so pritožbe davkoplačevavcev upravičene.
Uradniki Cook okraja, advokati in prizadeti davkopla-čevavci, ki imajo opravka z davčnim problemom, z zanimanjem pričakujejo rezultata imenovane komisije. Člani komisije so: državni senator Richard Barr iz Jolieta; državni senator John Dailey iz Peoria, ki je bil poražen pri nominaciji za državnega pravdnika; predsednik zbornice Robert Scjoles; poslanec Thomas O'-Grady; Aid. Oscar F. Nelson, podpredsednik Chicago Federation of Labor in več drugih.
Chikaški politiki so mnenja, da je imenovanje komisije za rešitev davčnega problema, maščevanje Smalla in župana Thompsona, nad političnimi nasprotniki.
-o-
BREWERTON RUDNIK
OSTANE ZAPRT. Lincoln, 111. — Te dni so imeli konferenco za otvoritev Brewerton majne, ki pa ni prinesla zaželjenega uspeha. Maj-na ostane zaprta najbrže do jeseni.
-o-
CONEY ISLAND IMA DOVOLJ OBISKOVALCEV.
New York, N. Y. — V nede-
KRIŽEM SVETA.
—	Greenwood, Wis. —Pred tukajšnjim sodiščem je bil obsojen 55 letni L. Jarc, na deset do 35 let ječe, ker se je pregrešil nad dvema deklicama v starosti 11 oziroma 14 let.
—	Dunaj, Avstrija. — V7 Avstriji se nahaja blizu četrt milijona delavcev brez dela. Samo na Dunaju jih je okoli 100,000.
—	St. Louis, Mo. — Policija preiskuje zadevo umora 19 letnega Philipha Garry, čigar truplo je bilo najdeno v njegovem stanovanju. Ustreljen je bil v glavo. Revolver, ki je last Philipovega očeta, so našli na tleh poleg trupla. Krogla je šla skozi glavo mladeniča in se zarila v strop.
—	Godstone, Surrey, Anglija. — Princ Karol, bivši romunski prestolonaslednik je-v sredo odpotoval iz Anglije v Belgijo.
—	Chicago, 111. — V sredo je nastal požar v North Pier Terminal skladišču. Na Erie in State cesti je gasilski truck zadel v poulično karo; deset o-seb je zadobilo poškodbe. Škoda po požaru je cenjena na $150,000.
—	Rim, Italija. — Katoliški klubi, katere so prefekti v Ve-roni, Palermi in drugih krajili Italije po novi Mussolinijevi naredbi zaprli, so dobili dovoljenje, da se smejo zopet organizirati. To pa ne velja za organizacije katoliških skavtov.
—	Rim Italija. — Italijanska princesa Giovanna Savoj-ska, je zaljubljena v znamenitega italijanskega avijatika Marquisa de Pinedo. De Pine-do je star 40 let in je najmlajši italijanski general; Giovanna je stara 21 let.
—	Milan, Italija. — Charles Breslaw, godbenik, angleškega pokolenja, je v Milanu ustrelil svojo ženo, domačinko iz New-yorka, nakar je še sebi pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev.
—	New York, N. Y. — Tukaj so prijeli 32 letno Katarino White iz Elko, Nev., ko je nameravala odpotovati na Irsko. Žena je obdolžena, da je skupno z možem izvršila umor nad Louis La Vellom iz Elko, katerega truplo sta po umoru zažgala.
Iz neodrešene domovine.
občni zbor organizacije italijanov IZ DALMAcije v trstu. — italija imenuje RAZMEJITVE z jugoslavijo nesmisel. — druge ZANIMIVE vesti.
rala dinamitna bomba v hiši 10302 Avenue J., kjer stanuje Fred W. Eicke, član porote, ki je v torek spoznalaEugene McLaughlina krivim prestopka! roparskega napada. Eksplozi-
dobička. V nedeljo je bil namreč otvorilni dan.
!ja je povzročila precejšnjo škodo na poslopju, ranjen nI bil nihče.
ZAPUŠČINA TEŽAKA.
Joliet, 111. — Po listu Joliet Evening Herald-News posnemamo, da je John Težak, po-grebnik in cvetličar na Indiana cesti, katerega je ustrelil John Musich, umrl brez oporoke. Njegova osebna lastnina je cenjena na $3,000 in 160 akrov sveta v Montani. Težakova zapuščina bo razdeljena med vdovo in otroke, kakor določa postava. Za administratorja je imenovan Fr^nk J. Gospoda-rich. Poslopje, v katerem je pogrebni zavod in cvetličarna, preide avtomatično na vdovo Mrs. Jean M. Težak, ker sta skupno vodila obrt. Svet v Montani je vreden J okrog $8,000.
John Musich, ki je Težaka ustrelil, se nahaja v okrajni jetnižnicf, kjer Čaka na obravnavo.
Dalmatinci v Trstu.
V nedeljo, 15. aprila, se je vršil v Trstu občni zbor tamoš-nje organizacije Italijanov iz Dalmacije. Obisk je moral biti zelo klavern. Saani italijanski listi tožijo radi zanikernosti teh mučenikov, ki so morali zbežati iz svoje rojstne dežele in pri bežat i v Trst. V Trstu samemu da jih je celih 14,000. Od teh pa, da je v društvu bornih 200 in še ti se niso po večini udeležili zborovanja. In ven dar se je istega udeležil celo neki Črnogorec, italijanski ka-valiero in veliki boritelj za italijansko Črnogoro. Glavna tožba na tem zborovanju, ki je našla velik odmev v Popolu in Piccolu pa je bila, da smatrajo te uboge begunce iz italijanske Dalmacije v Trstu in drugje za drugorodce.
-o-
In še o Dalmaciji.
Dne 20. aprila se je na vabilo Nazionalnega društva "Coscienza Adriatica", ki je tudi letos razpisala nagrade med dijaštvom za najboljše spise o Jadranskem vprašanju, imel v Milanu general Emilio Bertotti predavanje o jadranskem vprašanju. Udeležili so se predavanja zastopniki vojaške in politične oblasti, med njimi kraljevski adjutant general Brussati, senator Migiagali, kardinal, nadškof, podesta in druge ličnosti so izrazili svoje soglasje.
Najprej je komendator Mar-scoti poročal o uspehih dosedanje akcije in ugotovil, da je beneški lev, ki je stal v Šibeni-ku, zopet gotov in da bo kmalu zopet postavljen na staro mesto . . .
Nato je general Bertotti predaval o neskaljenem italijan-stvu Dalmacije, o nesmiselnostih razmejitve z Jugoslavijo.
Nato se je naravno zgražal nad jugoslovanskim oboroževanjem, na udeležbo jugoslovanskih časnikov pri francoskih manevrih, na težnje Jugoslavije na Solun, in je končno pomiril ustrašene duhove prisotnih, češ, da skrbi Mussolini že za vse te probleme, da pa je vendarle dobro, ako jih spozna tudi širša javnost.
-o-
Preganjanje duhovnikov v Istri.
Puljski prefekt Cavalieri je pričenši z 10. aprilom ustavil konguro č. g. Arturju Luxi. župniku v Lazaretu. Lazaret-ski podestat je takoj nato ukinil g. župniku stanovanjsko do-klado. Koperski fašisti se veselijo dobljene bitke proti katoliškemu duhovniku, ki je mogel proti sistematični gonji po fa-šistovskih listih in proti javnim grožnjam postaviti le svoje tiho delo med istrskim ljudstvom. "Don Luxa je serviran!' vzklika uradno glasilo fašistov-ske stranke. Don Luxa se ni hotel poboljšati, lahko bi se bil pobotal s koperskimi fašisti, ki niso nikaki verski odpadniki, ne preganjavci. "Njegovi trmi
se je pridružil slab nasvet. — Slabše zanj in za onega, ki mu je dal nasvet!" Gonja ^re torej očividno proti Don Luxovim predstojnikom, t. j. proti tržaškemu škofu. Prefekt Cavalieri je porabil svojo premestitev v Videm, da se maščuje; odtod tudi razpust katoliških organizacij in okupacija Grisonovega sirotišča.Rimska vlad t gre istrskim kavalirjem seveda na roko.
Zakaj je šel Cavalieri?
Kmalu ])o odhodu poljskega prefekta Cavalierija je pričel krožiti glas o vzroku nenadne premestitve tega gospoda, ki je vendar toliko storil za čim hitrejše uničenje slovanskega življa v Istri. Radi strašne bede v Istri, ki jo je povzročila suša, je vlada nakazala Istri 9 milijonov za javna dela. Po listih so kar mrgoleli načrti za nove ceste in za obnovitev starih. V resnici pa so pričeli dola le na nekaterih cestah in se to v zelo skrčenem obsegu. Pa se je v Istri našel pošten človek, ki je javil v Rim, da :-:o se milijoni menda zgubili na poti iz Rima v Pulj. Rim je zahteval od Cavalierija račune in ti niso bili povsem v redu. Cavalieri je moral oditi. Fašistovski tajniki na deželi na se prepirajo, da so dobili premalo in da bogatijo le gospodje na višjih mestih.
Likvidacija istrskih posojilnic.
Namen istrskih fašistov je bil, da združijo vse slovenske, hrvaške in italijanske (v pore-škem okraju) posojilnice in u-stanovijo zadružno zvezo, ki bi ji seveda sami komandirali. ker so slovanske posojilnice zavodi z neomejenim jamstvom, so računali fašisti, da bodo na njihov kredi lahko veliko denarja dobili in se tako dobro imeli. Kmetje pa so njihove načrte kmalu zasledili in so pričeli posojilnice prostovoljno likvidirati.
-o-
Širite "amer. slovenca"
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO, itd.
Vaša denarna pašUjatev bo v starem kraja hitro, zanesljivo in brez odbitki izplačana, ako se poslužite naše bank«.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj poii-ijali po teh-le cenah:
_ 500 Din_______$ 9.35 '
1,000 Din____18.40
2,500 Din____45.75
5,000 Din____91.00
10,000 Din_______181.00
100 Lir ............
200 Lir 500 Lir 1000 Lir
...............$ 6.00
11.50
___27.75
____54.50
Pri večjih avotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vrača-
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Mero da jn« so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvrSnjejo po poŠti al "pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in poifljke naslovite naj
ZAKRAJSEK A ČEŠARKt 455 W. 42nd BT- NEW YORK, M. »
»
t
AMERIKA NSKI SLOVENEC
Sobota, 19. maja 1928.
AMERIKANSKI SUOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto ______________________________$5.00
Za pol leta ______________________________ 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _______________________________$6.00
Za pol leta __________________________________ 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, estcept Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, IU.
Phone: CANAL ,0098
Subscription:
For one year _______ __________________________$5.00
For half a year _____________________________ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...............................$6.00
For half a year .............................3.00
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Nemci v kleščah.
Pred očmi imamo razmere v Avstriji. Avstrijski premier, Seipl, je pri razpravi v parlamentu o tlačenju nemškega elementa na Tirolskem omenil, da se druge, močnejše države ne zganejo. Cikal je pač na Jugoslavijo. Res se Jugoslavija nc zgane, in posebno Hrvati se močno zgražajo nad vladajočimi krogi, ker se ne zganejo. Kdor pozna malo bolj natanko mišljenje jugoslovanskih vladnih krogov, ve, čemu se ne zganejo. Nemcem bi bilo morda zelo po volji, ko bi Jugoslavija šia po kostanj tudi za nje. Poznamo se.
Razmere med tirolskimi Nemci vpijejo. Ampak Avstrija je prišla v nekake klešče. Pod Avstrijo so prišli koroški Slovenci, nad sto tisoč jih je. Njih narodna usoda ni prav nič boljša od usode tirolskih Nemcev pod Lahom. V politiki je sicer vse mogoče, a vendar ne gre pred vsem svetom, da bi se kdo pritoževal nad političnim in narodnim tlačenjem, pa sam druge prav enako tlačil.. Avstrijski Nemci so prišli v zagato.
Dobro vejo, da je Jugoslavija postala činitelj za odpravo razmer, katere je ustvaril italijanski fašizem. Kaj storiti?
Zasebna in časniška poročila namigavajo, da hočejo avstrijski Nemci priti do nekega sporazumljenja glede koroških Slovencev. Znani Vsenemec Dr. Angerer je prav odkrito o tem na nekem shodu v Beljaku govoril.
Sami si ne morejo pomagati, niti najmanj pomagati nemškim sorojakom na Tirolskem, stopiti morajo pred evropejsko javnost. Doseči pa morajo pred javnostjo nekaj le, a ko imajo sami čiste roke, kakršnih pa s sedanjim postopanjem s koroškimi Slovenci niso imeli. Prišli so v klešče in izviti se jim skušajo.
Mnogokaj ni pričakovati, ako se res stori v tem pogledu kak korak. Koroški Slovenci so bili — žrtev, plačilo za tirolske Nemce. To je danes očitna skrivnost. Plebiscit je bil pesek v oči, in usoda koroških Slovencev je bila zapečatena, ko se je plebiscit odredil. Nemci se tega v povojnem pojmovanju in dreniu niso zavedali. Tako neznansko so bili veseli, da so požrli nekaj slovanskih elementov, da so na svoje lastne rojake na Tirolskem popolnoma pozabili. Italijani, s katerimi so bili nemški koroški krogi med plebiscitom v najlepšem objemu in skupnem sporazumljenju za slovensko kožo, so jim znali oslajšati izgubo nemškega tirolskega dela. Ko je bil rezultat plebiscitnega glasovanja (?) razglašen, je zavladalo neznansko veselje od Celovca tja do severonemškega obrežja. Prav oddahnili so se in proglašali to pridobitev za najveselejšo zmago, odkar je nastal vojni hrup in trušč.
Morda, in mislimo, gotovo spočetka niso mislili, da bodo Lahi na Tirolskem razmere spravili do takšnih skrajnosti, do kakršnih so jih.
Zdaj Tirolci vpijejo, da jih sliši ves svet. Nemčija ne more pomagati, politično je Avstrija še samostojna država, gola narodna simpatija zatiranja nemških tirolskih sorojakov ne more odstraniti, niti najmanj olajšati. Pomoč se more pričakovati edinole od avstrijskih Nemcev, ker je bila Tirolska del Avstrije in od nje odtrgana po mirovni pogodbi. Ampak Avstrija je palček. Mussolini je zaničljivo govoril o nekih mi-lijončkih nasproti italijanskim milijonom. Hudo je moralo to na Dunaju boleti, ker nekaj in precej resnice je na tem.
Nasproti Italiji imata Jugoslavija in Avstrija nekaj skupnega, Avstrija zatirane tirolske Nemce, Jugoslavija enako zatirane Slovence in Hrvate v še večjem številu. Politično je Jugoslavija v dosti boljših razmerah, dasi ne v najboljših, in dosledno mora% hočeš nočeš, priti Avstrija k Jugoslaviji, ako hoče kaj doseči za svoje rojake na Tirolskem.
Ne samole pred Jugoslavijo, temveč pred vso evropejsko javnost pa mora Avstrija priti le čistih rok, ker niti politična hinavščina se ne more obnesti. Odtod neka znamenja za likvidacijo vprašanja koroških Slovencev.
Stvar ima še eno lice. Jugoslavija je glede koroškega plebiscita vezana edinole naproti Avstriji. Ni dvoma, da se. trajno dela na spojitev Avstrije z Nemčijo. Tla še niso ugodna, a niti ni dvoma, da sčasoma do spojitve pride. Za Jugo-
slavijo bi bila pot v tem slučaju razčiščena, ker bi ne imela nobenih vezi nasproti Nemčiji glede razmer na Koroškem. Oreh je precej trd.
Ne udajajmo se nobenim iluzijam. Ako pride med Avstrijo in Jugoslavijo glede koroškega vprašanja dp kakih obravnav, utegnejo biti kake koncesije zelo klaverne, samole na papirju, nevidezne. Nemci so preveč zaljubljeni v "edino pridobitev svetovne vojne", in ne bodo lahko izdali iz rok koroških Slovencev v meri, da bi bilo vprašanje povoljno rešeno. Morda jim dajo neko navidezno avtonomijo, ki bo pa izgledala, kakor bi se priklenjenemu psu podaljšala malo veriga, a pes ostane priklenjen še naprej.
Koroški Slovenci so bistven del slovenskega narodnega telesa, kakor so tudi goriški Slovenci. Slovensko natodno telo je zdaj podobno truplu brez rok in nog. Koroška in Goriška morata priti k truplu nazaj, le tedaj bo stvar poravnana. Ako Nemci poravnajo tako na Koroškem, potem bo lahko poravnano za nje tudi na Tirolskem. Na Jugoslavijo se morajo opirati, če hočejo na Tirolskem kaj doseči, ključ pa so — koroški Slovenci.

ZADNJE VESELJE V CHICAGO.
Chicago, 111.
Še enkrat in potem letos več ne. Samo še jutri, v nedeljo, bomo imeli prijatelji in znanci priliko, da se sestanemo v naši priljubljeni šolski dvorani, da se vidimo, razgovorimo, pozabavamo, nasmejemo in pa — zavrtimo. Zima je minula in narava nas bo vabila ven; dali bomo torej slovo hali do zopet-nega nastopa dolgočasnih jesenskih večerov.
Zadnjikrat bomo imeli v nedeljo tudi priliko videti predstavo na odru. Mnogokrat nas je v pretekli zimi razveselil naš Dramatični klub s svojimi nastopi ; enkrat manj, drugič bolj, zopet tretjič čez vse; vedno pa se je zaradi m\s potrudil, da nam je dal in pokazal, kar je mogel, po svojih močeh. — Tudi on bo jemal v nedeljo slovo od nas. Kdo torej ne bo pohitel, da ga še enkrat vidi?
Da pa ne bo slovo preveč la-lostno, je Dramatični klub sklenil, da nas s svojim zadnjim nastopom prav prisrčno razveseli, tako, da bodo solze smeha izpodrinile solze žalosti v naših očeh. In v resnici, nedeljska prireditev bo nekaj nenavadnega ; primerna bo pomladnemu majniškemu času, času radosti in veselja. Ako želiš doživeti pravo zabavo, pridi v nedeljo v šolsko dvorano !
Napravil' je Dramatični kiub pri tej prireditvi tudi neko izjemo. Nedeljski popoldan je pustil naši volji na razpolago. Želi, da bi vsi nedeljski popoldan preživeli v naravi, na soln-cu in zraku, ki smo ga zlasti v Chicagi tako potrebni. Čas po večerji pa prosi, da ga darujemo njemu. Začela se bo torej predstava šele zvečer ob pol osmih (7:30). Takoj ko boš stopil v dvorano, ti bo privzdignila srce in pete izbrana muzi-ka, ki te bo spremljala do tvojega sedeža in te zabavala, dokler se glavna predstava ne začne. Enako ti bo odganjala dolgčas med odmorom igre, ki bo samo eden in še ta kratek. Takoj po igri pa se prične ples za stare in mlade. — Orkester,
ki bo sviral pred in med igro in pri plesu, ima izvrstne moči. Ni še dozdaj nastopil v naši dvorani, a prepričani smo, da se nam bo zdaj tako priljubil, da bo pozneje še večkrat povabljen k našim prireditvam.
Igra, ki bo vprizorjena. se imenuje "Trije tički". Stara igra sicer, a kljub temu vedno nova. Zopet in zopet jo radi vidimo; njeni prizori, polni humorja in šaljivosti, so še vedno, pri vsaki predstavi izvabljali iz gledalcev neprisiljen smeh in višek veselosti. Tudi pri sedanji predstavi bo dosegla svoj cilj.
Ako k vsemu temu še pripomnimo, da cela prireditev ne bo v korist Dramatičnega kluba, ampak ves čisti dobiček bo šel za oder v naši dvorani, potem smo prepričani da gotovo ne bo farana in ne bo rojaka v Chicagi, ki bi ne prihi-tel v nedeljo zvečer v šolsko dvorano; saj bo igra za oder, berry cesti, za farno napravo; bo torej za faro in posredno tedaj za cerkev. — Obračamo se na naše Prekmurce in na rojake v So. Chicagi. V prvi vrsti smo zaradi teh dveh preložili prireditev Dramatičnega kluba za dva tedna pozneje. Izkažite se torej, da cenite našo požrtvovalnost do Vas in posetite nas v nedeljo vi, kakor smo vas zadnjič mi.
H koncu še prošnja, da pridite točno, ker se bo predstava tudi točno začela, da bo pozneje ostalo več časa za ples.
Čikažan.
KONCERT GOSP. ANTONA ŠUBELJ.
Barberton, O.
Človek bi si mislil, da se res nič ne pripeti pri nas, ko se tako redko oglasimo. Toda, kakor povsod, imamo i tukaj vesele in žalostne novice. Tako n. pr. se je moralo porositi oko v sredo preteklega tedna, ko smo pokopali Terezijo Laurič, ki je v spanju smrti zatisnila trudne oči po kratki mučni bolezni ter zapustila pet nedoraslih otrok. Bila je hči Grimšiče-ve družine, ene izmed pijonir-jev tukajšne naselbine. Prizadeti rodbini sožalje! Danes me-
ni jutri tebi nam klenkajo zvonovi. Kako prazno in brez pomena bi bilo to-le naše življenje, ako ne bi imeli zagotovila, da se snidemo enkrat "nad zvezdami".
Med mladino je zavladalo nenavadno veselje in zanimanje radi naše skupine jedhoti-nih žogarjev. Preteklo nedeljo nas je šlo precej z našimi mladeniči v Lorain, kjer smo se spoprijeli z gostoljubnimi on-dotnimi rojaki. Toliko pa vse-no niso bili gostoljubni} da bi našim žogarjem pustili dobiti igro. Well, predno mine cela sezona, bomo že tako izurjeni, da se nas bodo morali nasprotniki malo bolj bati. Keep up the good spirit, boys! We are still with you.
Prihodnjo nedeljo, dne 20. maja, se moramo pa Barber-tončanje pokazati, da tudi pri nas ne manjka zanimanja za izobrazbena delovanja naših narod, inteligentov, ki celo od tujcev žanjejo priznanje za svoje talente. Eden teh je gotovo g. Anton Šubelj, operni in koncertni pevec iz Ljubljane, ki je v teku kratkega svojega dosedajšnjega obiska žel že toliko aplavza radi skoro čarobnega proizvajanja ljubkih narodnih pesmic kakor ti di kompliciranih opernih skladb, da bi bili naši dostavki lc skromen odmev burnega narodnega navdušenji od drugod. Zato se bomo pa odzvali vabilu tega našega škrjančka iz Ljubljane ter šli na njegov koncei*t prav vsi, ki se količkaj zavedamo, da smo še Slovenci, kojim je mar izobrazba in kultura, in v kojih srcih je vsaj še tista stranica, na katero lahko zaigra mila pesem naših mamic zapeta tako, da privabi roso v oko in solzo na lice. Gospod Šubelj bo pri nas v nedeljo, dne 20. maja. Priredil bo koncert istega dne ob osmih zvečer v dvorani sam. dr.Domovina na Mul-Program njegov bo bogat ravno tako kakor je bil po naših velikih naselbinah. Povsod so imeli toliko užitka, da je bilo vsakemu žal, kdor se ni udeležil. Zato pa vsi, kar nas je kulturno probujenih \ Barbertonu, Kenmoreju, Sher-manu, Snydertownu u r Massi-lonu in Cantonu, nikar ne zamudimo te prilike, da tudi nam ne bo žal, ko bojo udeleženci opisovali, kako krasno je bilo. Vstopnice se lahko dobe pri Mr. Richterju v prodajalni, pri Mrs. Poljanec, pri Mr. Šabecu na Moore cesti in pa v farovžu. V predprodaji so po 85c, na večer koncerta bojo pa po dolarju; za otroke je vstopnina 25 centov.
oooooooooooooooooooodoooooooooooooooo^oooooooooooooo
Nedeljo pozneje, dne 27. maja, pa priredi naše oltarno društvo prvi piknik letošnje izletniške sezone. Vršil se bo pa v bližini mesta ob Hopocan cesti, kjer imajo vse tako urejeno, da se nam ni treba bati dežja. Vse se ima lahko pod streho, kjer se tudi lahko malo zapleše. Vabljeni smo že sedaj vsi, da si zabeležimo ta datum ter malo pršparamo za "gut tajm" na tisti dan. Žene zagotavljajo, da nam bodo prav fino postregle; in nikdar nas še (Dalje na 3. strani.)
»oooooooooooooo
Družba
>000000000G oooooc
sv. Družine
voo-o000000000000-;
oooooooooooooooo
3
(THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOYLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zstt„n:hA°rŠvk? Sedež: Joliet, 111.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George. Stonich, 815 N. Chicago St., joliet, 111.
I.	podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St-, Joliet, 111.
II.	podpredsednik: Mary Kreraesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic. 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, SCO N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Gerčar, 1G22 McAllister Ave., Nc. Chicago, 111.
POROTNI ODEOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Saile, 111. Joseph Pavlakovich, 39 V/inchell St., S'narpbrug, Pa. Joseph Wolf, 50S Lime Str., Joliet, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 V/. 22nd St., Chicago, 111. -o---
Do dne 1. jan. 1928 je D. 3. D. izplačala svojim člane m in članicam ter njihovim dedičem raznih po Ipor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se lahko zavaruje za SIOOO.OO. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!

OOOOOOOOOOO OCOOOOOOC OOOOO OO OCKJ O O C OOOOOC OOvCOCO ooo o
DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA.
IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1.
Joliet. TIL
Dolžnost mi je maio poročati o naši zadnji veselici, ki bila 28. aprila v Slovenija dvorani. 27. aprila zvečer preti našo veselico se je pa zgodila velika nesreča. Kot je že večini znano, je bil naš sobral Jobn A. Težak ustreljen. Kil je dober član našega društva in Družbe sv. Družine. Bil je na
te za-, m številu.
o ram tu
i IO
smo :Ih či
; (
po
ce je le mogel
vsaki veselici priti, bil je vedno vesel in pri-I ljubljen. Z vsakim riove'koni j se je rad pomenil. Kako je bil i priljubljen, je njegov pog;v:: j pokazal; bil je eden naj v <_■'.' ;ih ' kar jih je Se bilo tukaj v Jo-lietu. Zato se v imenu društva | vsem članom zahvalim, ki sU- j se udeležili tega lepega pogre- j' ba in pokojnemu skazaii zadnjo čast. Torej naj počiva v j miru!
Kot sem prej omenil rata * veselice, res. veselico .-.mo imeli. ali ni bilo, kakor bi moralo j biti. Vseeno morem poročati,; da je bilo navzočih 27 naših članov in članic in mnogo j2 bilo druge narodnosti ljudi. Smo prav zadovoljni, kar se tič izida veselice. Zato se morava vsem tistim članom, ki so delali in darovali za to veselico, š
•a napredek nase
tako naprej : no, kar je obljubi lagvade in r< \ \ ar !<;>.-: e po /nov
'' ' II - C H toLra O i Hanice pro < j m, ( ?e!o \ tej kampa? i! .i ž: nisem <y.v/A • Oil! delovala, k; notjoče, za n
rust'
VSč na tuja -
'.-m* ušt\
vse n i);
prav
!ll!
naj v da d
je od
1 h d
1 ra
J (h:
10 v Družbo i; k o j e v s
o A
> je nasa imo našo Družine, članica
ponosna, o.a s pa rt a našemu j društva. 7-rto jo prav, da pri-j poročamo se v.srm onim, ki ni-i so v "lašem društvu. :la pristopi;:). kakor hitro mogoče, d re be p v« pozno. K a; 15 mi ne znamo, kdaj bo zadnja u "a nam odbila. K at. >'a članica nima šo pravil, jih sedaj lahko dobi vri meni.
enkrat prav lepo zahvaliti in j S sosesterskim pozdravom, jim želim ljubo zdravje, da bi jih Cog ohranil še mnogo let. Z bratskim pozdravom,
Lcuis Martincich, tajnik, 1410 N. Center St.
IZ URADA DRUŠTVA SV.
CECILIJE ŠT. 12 D.S.D.
Joliet, III.
Naše društvo je imelo sejo dne 13. maja. za kar mi je dolžnost se zahvaliti vsem članicam, katere so se udeležile
t?
ose Bahor, tajnica. 80S N. Broadway St.
-o--
Gospodarstvo.
Frank Pleško, slov. farmar v Lemont, 111.
I.
Podgane, nadloga farmarjev in kako se uničijo.
Ako pogledamo iz bližnjega vidika na ameriškega kmetovalca, bomo z lahkoto opazili, da poleg mnogoštevilnih težkoč, vremenskih nezgod in neugodnosti, je zabeležena še posebna zgodovina v Zedinje-nih firžavah iz I. 1775, ko_ se je prva "kolonija" priselila v deželo iz Evrope, tako-zvanih — rujavih podgan.. V sedanjem času ni nobena golazen na kmetijstvu v svoji eksistenci in efektivnosti za ljudstvo boij
škodljiva in bolj hitro množeča se, kot je ta pionirska grupa nezaželjenih podgan. Njih letno kazalo kaže na škodo, katero provzročajo Zedinjenim državam podgane "malenkost" — $200,000,000, ali več kot znese letna vrednost vseh pridelkov v eni državi — Louisiani namreč. To se računa povprečno, da vsaka podgana naredi za dva dolarja škode na leto, in ker je število podgan toliko, kolikor je prebivalcev v deželi, se potem ne bomo čudili zgoraj o-menj enemu številu. Ne smemo pa pri vsem tem pozabiti, da je več načinov, katerih se poslužujejo za uničevanje ne samo poljskih pridelkov, ampak tudi drugih vrednostnih stvari; zato se pa tudi lahko in smelo podgana ponaša za eno najbolj eks-penzivnih golazni v deželi.
Poleg svoje obilne škodljivosti je podgana tudi zelo spretna prenaševaljka živinske kužne bolezni in tudi svinjam ne prizanese. Tudi je dobra raznaševalka b'olH in
— Managua, Nicaragua. — Na plantaži ob Coco reki, v bližini vzhodnega obrežja, so člani neke skupine Sandinovih upornikov dobili v roke ženo nekega Amerikanca z imenom Miller, katero so zlorabili in i -; hiše odnesli vse kar je bilo k: 1 vrednega, kar niso mogli odnesti, so razbili.
usi. *
Podgana ima pa tudi še posebno slast poleg drugih poškodnostih do svežih ali va-lilnih jajc, kakor tudi mladih pišk in v času valenja, če ji je dostop v valilnico do-pustljiv, naredi strašno škodo kokošjerej-cem. Vsako leto morajo neprevidni kokoš-jerejci zapisati zgubo poleg dobička svoto $50,000,000, katera je provzročena od teh neumorno delavnih ter uničujočih podgan vsej deželi.
Največjo škodo pa šele zapazimo storjeno po podganah na poljih in kmetijskih domift v takozvanem koruznem pasu, katerih število upravičeno in smelo računamo,, to je povprečno, po sto na vsako posamezno kmetijo. Koruza jim je vedno in vsak čas na razpolago, med tem ko raste, potem ko dozori,- ko se jo v shrambo ozir. v kpruznjak pospravi, ko se jo prevaža iz kraja v kraj in naposled takisto v mlinu. Povsod se je nekaj raztrese in povsod je
' nekaj ostane. Na podlagi poročil* 200 zastopnikov kmetijstva na biologičnem, preiskovalnem državnem oddelku za kmetijstvo, so pronašli, da povprečno od vse rezervirane koruze v Zedinjenih državah, je pet in pol procentov uničene po podganah.
Ne smemo pa pri vsem tem pozabiti, da več kot pol koruznega pridelka se naloži v shranilne shrambe za najmanj tri mesece za poznejšo rabo in tu pa imajo podgane v tem času največjo priliko ta preko-ristni pridelek uničevati.
Ampak pri meni ne! Jaz imam trojni tlak visoko od zemlje v moji shrambi za koruzo narejen. Prvi je lesen, drugi je na istega položen iz cementa in zopet na cement iz- desk, da ob spremembnem vremenu koruza ne poti in ne gnijfc.
Od znotraj pa imam celcr shrambo, vestno z gosto in močno žično mrežo cbito. Geslo: Ffroč s podganami!
Toraj, vsak posamezen kmetovalec in
vsi skupaj prav lahko vemo vsak za svojo lastno škodo in zgubo pri kokošjereji in koruzi. Bolj zagonetno pa nam je, ako nismo podučeni o tem, da vsa ta zguba do sedaj še dolgo ne dosega zgubo povzroča-no po podganah.
Več ali manj njihovega dela je tudi to, da po svoji navadi prenašajo tudi bubon-sko kugo, potem da vse, kar jim na vrsto pride — zgrizejo. Še na konjsko opravo se spravijo in v zemlji pa izpodkopavaja podlago poslopjem, katero največkrat povzroča to, da se usedajo ali pogrezajo.
Eden največjih vzrokov je ta. da se podgane ne dajo in ne morejo proč spraviti ali zadušiti ozir. pomoriti, ker se prehitro množijo.
Ko je mlada podgana štiri mesece stara, je že razvita in je sposobna za brejost in povprečno iz šestih brejosti ostane živih nadaljnih 10 podgan vsako leto.
(Dalje prih.)
Sobota, 10. maja 1928.
AMEftlKANSjCj SLOVENEC
vM«.

ŽENSKI SVET
4*—
___Urejuje Mrs. Fannie Jazbec._____
* *
AMERIŠKA SLOVENKA/
Knjiga "Ameriška Slovenka'' je v tisku. Da bo knjiga zanimiva, je dokaz to, ker so sodelovali znani gospodje duhovniki in drugi odlični možje z le-} mi članki. V knjigi bo zgodovina Zveze in posameznih podružnic. V knjigi bo zabavni del, gospodinjski nasveti, za nase zdravje in angleški del. Za prvi tisoč smo dobili že sko-ro dosti naročil. Da pa bomo vedeli, IroliVo jih naj še pustili :> liSKHii, je neobhodno potrebno, da vsaka podružnica za sebe, katera še to ni storila, prav takoj nabira naročnino, to je po 50c za knjigo, ter spotoma sporoča gl. tajnici število, še boljše ra, da takoj, ko nabere nek .; naročil, pošlje z imeni tudi denar.
Sosestr« . zdaj je čas za delo. Z:i enkru pustimo vse drugo r,a str in nabirajmo naročnike za \njigo. Mala vsota je 50 cento\ Knjiga je vredna veliko v . to se boste prepričale,
ko jo dobite v roke. Vsi naj boljši slovenski pisatelji v A-meriki so poslali krasne članke, ki imajo trajno \rednost. Verujte, da bo knjigo vsak rad shranil, ko jo bo prebral in od časa do časa jo bo še vedno prijel v roke, toliko bo notri zanimivosti. Ne trdimo preveč, če rečemo, da enake knjige v Ameriki Slovenci še nikoli niso izdali. Je to prva knjiga ameriške Slovenke, zatorej naj ne bo ameriške Slovenke, ki se ne bi na knjigo naročila in ki ne bi jo tudi drugim priporočala.
Tekmujte sestre! Nabirajte naročnino in jo z imeni naročnikov ter nabrano vsoto pošljite na gl. tajnico, Mrs. Julijo Gottlieb, 1845 W. 22nd Street, Chicago, 111. Pozneje še kaj več o tem, za zdaj pa — de-lujmo sestre za prvo knjigo "Ameriška Slovenka"!
Fannie Jazbec, urednica.
IZ GL. URADA S.Z.Z.
:'.'ličnicam SŽZ. se
Uijlld! »»»In r>
: ■ > m ::iianja, da pobi-knjige : novimi pravili ..e gotove. Vse podružnice, ki "ih i.otrebuj '.jo, naj mi takoj '.»nu-e. If olik^ izvodov želijo. X< katere podružnice so zadnji s naročile knjige, ko še niso 1, k <o >ve. Ker je morebiti ■>d tem časom kaka izpre-•mba, naj vse te podružnice '.pet naročijo in povedo, koli-izvod ;v se jim naj pošlje. Pri tem pa naj pripomnim, t tiste podružnice, ki imajo se nekaj starih knjižic na rokah, naj iste porabijo, kajti vsa1;a knjižica , iane lic, katera svota se mora poleg drugih prispevkov poslati takoj s prvim asesmentom za vsako novo članico.
Kc;- in i danes še ni mogoče povedati natančno svoto na-;1 aiiili oglasov za vsako posamezno podružnico, naj danes i no ■ menim, na katerem metu je ena ali druga podružnica. Največ oglasov ima podružnica št. 2, Chicago, lik, na • k-,:gem mestu je št. 1, Sheboygan, Wis., na tretjem št. 10, Colihuvood, O., na četrtem št. o. Indianapolis, Ind.. na petem št. 12, Milwaukee, Wis., na šestem št. 8, Steelton, Pa., na sedmem št. 11. Eveleth, Minn., na osmem št. 3, Pueblo, Colo., na devetem ši. 14. Nottingham, O., na desetem št. 15, Newburgh, O., na enajstem št. 13, San Francisco, Cal., na dvanajstem št. 6, Barberton, Ohio, in št. 7, Forest City, Pa., na trinajstem št. 0, Detroit, Mich., na štirinajstem št. 4, Oregon City, Ore.
Tak je torej izid. Natančna svota se poroča pozneje. Za danes rečem samo to, da smo dobile oglasov za dvakrat toliko, kot smo pričakovale. Da je tak lep uspeh, gre zahvala vsem nabiralkam, ki so se potrudile za dobrobit SŽZ. Vslea tega lepega uspeha bo naša prva knjiga, "Ameriška Slovenka", veliko večja in lepša. Zato upam, da bo knjiga takoj razprodana, kakor hitro izide. Vsled tega naj podružnice takoj sporoče, koliko izvodov si upajo razprodati, kajti potem,
ko bo število izvodov zaključeno, bo prepozno.
Sesterski pozdrav, .... Julia Gottlieb, gl. tajnica.
-o-
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 5 S.Ž.Z.
Indianapolis, Ind.
Naznanjam, da smo Članice naše podružnice prestavile dan za razstavo ročnih del. Namreč, kakor je bilo poročano, smo nameravale imeti razstavo dne 2. junija. Na zadnji seji smo pa sklenile, da bomo imele razstavo dne i), junija, to bo na soboto.
Na razstavo ste vse članice vabljene, kakor tudi vsi drugi rojaki in rojakinje, pa tudi vsak se naj potrudi, da bo pripeljal s seboj svoje prijatelje, če tudi druge narodnosti, da j bodo tudi oni videli nase delo.
!Pridite vsi, ne bo vam žal. Na-
i *
jša vrla dekleta bodo na razstavi servirala obiskovalcem
i kavo, pa tudi kaj za prigrizek, kar bodo pripravile naše kuharice. Oblečene bodo vse v narodne noše. Imeli bomo tudi slovensko godbo, igrala bo na harmoniko naša mlada rojakinja Štefanija Radež. Razstave bomo imele v Haughville Public Library na Belleview cesti. Nalašč zato smo sklenile, da bomo imele razstavo med Ame-rikanci, da bodo nas bolj poznali po našem delu. Tukaj je tudi nekaj prav uglednih A-merikank, ki nam gredo prav zelo na roko. Zlasti Miss Morgan, ki je v službi v Library, nam je zelo naklonjena in dela na to, da bi ceneje prišle skozi. Upam, da bomo dobile dvorano, 'kjer se bo vršila razstava, zastonj. Tuka; dobimo tudi slovenske knjige na posodo, kar nas nič ne stane.
Naznanjamo tudi žalostno vest, da ravno zdaj leži na mrtvaškem odru naš rojak Jož. Zore, po domače Granda, oče naše vrle članice Mrs. Frank Turk. Tukaj zapušča žalujočo ženo in hčerko, zeta in vnuka ter bratranca Jožefa Zore z družino in več drugih sorodnikov v Sheboyganu. Preostalim naše iskreno sožalje, rajnemu pa večni mir in pokoj !
Pozdrav vsem članicam SI. Ženske Zveze!	Odbor.
IZ URADA PODRUŽNICE S.Ž.Z. ŠT. 12.
Milwaukee, Wis.
Tem potom se uradno naznanja, da smo imele 3. maja sejo, na kateri je bilo izvoljenih par novih odbornic. In sicer je bila izvoljena nova predsednica, Mary Kopach; nova podpredsednica, Mary Ziherle; tajnica Frances Gregorčič; blagajničarka Jennie Urankar, zapisnikarica Fannie Medle. Nadzornice: Ana Zimmerman, Mary Matic in Mary Pangre.
Nadalje se zahvaljujem vsem onim članicam, ki so pripomogle do tako dobrega uspeha pri naši domači zaba\katero smo imele dne 21. aprila. Naj-topleje se zahvalim vsem Članicam kakor vsemu občinstvu za udeležbo.
Ponovno apeliram na članice, da se pridno udeležujejo sej in agitirajo za nove članice. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu.
Pozdrav .vsem članicam SI. Ženske iZveze!
Fannie Gregorčič, tajnica. -o-
IZ URADA PODRUŽNICE
S.Ž.Z. ŠT. 17.	i
West Al lis, Wis.
Kakor je že bilo poročano v Glasilu, smo ustanovile novo podružnico št. 17 na West Al-lis, Wis. Tem potom uradno naznanjam vsem članicam o-r^enjene podružnice, da je bilo na seji sklenjeno, da se bodo redne mesečne seje obdržava-le vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani na West Allisu, Wis. Prosim, naj si to vsaka članica, zapomni, da ne bo treba vsaki posebej karte pisati.
Mogoče še ni vsem znano, da je glasilo SŽZ. "Amer. Slovenec". Ako je katera, ki še ni na list naročena, naj to stori, ker v Glasilu je vedno kaj važnega za SŽZ., kar bi morale vse članice vedeti. Za to je glasilo. List pa tudi zato priporočam, ker nam prinaša vedno razne novice iz vseh delov sveta, kakor tudi iz naše mile slovenske domovine.
Prosim tudi članice, da se potrudijo in agitirajo za nove članice. Rasti moramo, nikakor ne smemo ostajati za drugimi, ki napredujejo.
Upam in želim, drage sose-stre, da bo na drugo sejo število naših članic še enkrat večje, kakor je bilo ob ustanovitvi. Pa tudi vas prosim, da bi se sej redno udeleževale, da bo bolj kratkočasno. Prosim tudi, da boste redno plačevale ases-mente.
Torej ne pozabite, da na prihodnji seji, ki se bo vršila v nedeljo, 20. maja, ob 2. uri popoldne, ne sme nobene manjkati.
Sosesterski pozdrav,
Jennie Windshman, tajnica. -o-
GENERALNI KONZULAT
v Chicagu, 111., povprašuje, kje se nahaja Feliks Ronjak, katerega iščejo mariborske oblasti. Če kdo ve za njegov naslov, naj to'sporoči upravni-štvu tega lista ali pa na Consulate General of SHS, 936 N. Michigan Ave., Chicago, 111. -o-
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!"
IZ SLOV MWM.
(Nadaljevanje z 2. strani)
niso varale. Naj mi bo dovoljeno opozoriti na ta naš piknik tudi Šentclairčane, ki ste obljubili priti nas enkrat obiskat ob taki-le priliki. Torej, na svidenje!	A. L. B.
-o-
DRUŠTVENE PRIREDITVE V SHEBOYGANU.
Sheboygan, Wis.
Kmalo bo naša dolina prišla do veljave in odgovarjala svojemu imenu, ker je že pričela zeleneti. Cas vse prinese, tako tudi se umakne nadležna zima gorkejšemu solncu. Kmalu bomo prirejali piknike in druge zabave v prosti naravi pod košatimi drevesi, kjer se navadno prav po domače zabavamo.
Poprej pa nas bo še presenetilo društvo Kraljica Majni-ka št. 157 KSKJ. s svojo prireditvijo, to bo v nedeljo, 20. maja ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani. Priredilo bo s po-
sledeče dramatične predstave: "Županova Micka", komedija v dveh dejanjih. Ta igra je bila igrana že 1. 1789, in sicer v Ljubljani. Pozneje so jo predstavljali v vseh krajih Slovenije in tudi po naših ameriških odrih smo jo že videli igrati. Kljub temu je še vedno priljubljena, ker je polna zdravega humorja in je v novi izdaji še izpopolnjena, tako da vemo, da bo našemu občinstvu zelo ugajala. Vloge so vse v dobrih rokah, zatorej pridite vsi pogledat, da boste videli, kako bo pisar Glažek delal hlače iz zadnjih delov suknjiča. To bo Martin Bukovnik, potem je po-
SKOZ1 JUGOSLAVIJO V POLDRUGI URI.
x Cttcago, 111.
Ne verjamete? Brav res! Bilo je v srede zvečer od osme do pol desete ure, ali še malo dalje, ko smo šli skozi Jugoslavijo in videli Suaak, cerkvico na Trsatu, Dubrovnik in vsa druga večja mesta v Jugoslaviji, seveda tudi našo belo Ljubljano, dušo in srce vsega slovenstva. Videli smo hotel "Union" in novi stadion, za katerega trdi predavatelj prof. dr. V. Šarabon, da je po svoji zgradbi in po svoji okolici najlepši na svetu.
Najbolj pa so nam dopadle. vsaj meni, planine. Videli smo Veliko Planino, ki je zlasti v zimskem času priljubljena športnikom. G. Šarabon nas je peljal preko nebeško lepih Kamniških planin na Koroško. Iz Koroške nam je kazal pot po pobočjih Karavank, s telo-hom, narcisami in drugimi cvetkami pokritih, nazaj na Kranjsko. In kaj še smo vide-
močjo dram. kluba "Finžgar" li? Triglav! Poleg stolpa vrh
Triglava smo tudi videli na sliki gospoda predavatelja. Videli smo cerkev na Brezjah in mnogo, mnogo drugega krasnega iz naše stare domovine.
O, kako si lepa in krasna ti Slovenija! Kje so kraji, ki bi se lahko primerjali s krasoto naše stare domovine? Za nas jih ni nikjer!
Gospod profesor je rekel, ca ga je neki rojak tukaj vprašal, če bo dobil v Ljubljani prostor za prenočišče, ko bo šel tja na obisk. No, ko je ta rojak videl stavbo hotela "Union" in slišal iz ust g. predavatelja, koliko je v hotelu sob za prenočišča in vse moderno ureje-
vedano dosti, da bo smeha več no, topla in mrzla voda, se je
kot preveč.
Druga je veseloigra s petjem "Kukavica modra ptica". Tudi to je igra zabavna in smešna, da je veselje. Videli bomo, kako bo kukavica prikukala doto mlademu dekletu in zraven se tudi lahko naučimo, kako prazna vera škoduje.
Med dejanji pa bodo razne pevske točke. Slišali bomo našo najboljšo mlado sopranisti-njo, zatorej pojdimo prav vsi, zlasti fantje morate priti, drugače bo težko z ženitvijo, saj veste, da je vtem društvu cvet slovenskih deklet v Sheboyganu. Te pravijo, da tisti, ki ne pride, bo prišel na črne bukve. Možje pa itak morate priti, da
te skrbi rešil.
Gospodu predavatelju je bilo zelo neljubo, da se je slika iz Domžal pokvarila, ker je bilo v dvorani večje število roja kov iz tega kraja. Vsem seveda ni mogel ustreči. Tako n. pr. je nekdo, ki je sedel za menoj, polglasno rekel: "Ja prmaru-ha, kej pa je Rajbnca?"
"Hec" je pa le bil, ko je g. profesor pokazal "Union". Vse se je čudilo krasni stavbi, ker nekateri si niti misliti niso mogli, da bi Ljubljana premogla kaj takega; ploskala sva pa samo dva. Ko pa je na drugi sliki pokazal, kaj imajo v hotelu v kleti — kakor soldatki so stali sodčki drug poleg dru-
se ne zamerite boljšim polovi-/gega, smo pa vsi ploskali, kar cam. Vstopnina za odrastle 35 [nas je bilo v dvorani. Pripom-centov, za otroke 15c.	niti moram, da se je s to sliko
Prijatelj dramatike in dr. Kra- g. profesor pri nas ukanil in ni ljice Majnika.	I dosegel namena, kakršnega je
Dobro meso - Dobra postrežba
se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenosti
MATH KREMESEC
1912 West 22nd St.

fp
SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319.
Chicago, HL
ŠEST DNI PREKO OCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
FRANCE 25. maja; 15. jun.
PARIS, 1. junija; 22. junija.
ILE DE FRANCE 8. junija; 29. junija.
(o polnoči)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi moder, nimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
fimeh J&ne
213 N. Michigan Ave. CHICAGOC ILL.
učna
LETOŠNJE SEZONE NA NAŠEM ODRU V ŠOLSKI DVORANI V CHICAGO, ILL.
V nedeljo, 20. maja 1928
priredi
Dramatični klub
v korist odra v šolski dvorani-ŠALJIVO DVODEJANKO
"Trije tički"
v svoji gorenjski prirojeni hudomušnosti mislil, da ga bo, namreč da bi se nam sline cedile. Priznal je, da je tukaj v dežel* prohiBicije dosti takih "spldatkov".
Gospod profesor je rekel, da se mu vedno milo stori, ko pri njegovih predavanjih po Ameriki se naši otroci smejejo in krohotajo, ko pokaže slike slovenske narodne noše. Gospod profesor naj se ne ozira na to, ker otroci tukaj nimajo tiste olike, kakršno imajo v starem kraju in se smejejo marsičemu, čemur bi se otroci, ki so lepega vedenja, ne smejali. — Krivde, da so otroci tukaj taki, pa ne smemo iskati v šoli, najmanj v katoliških šolah, kjer se čč. sestre na vso moč trudijo s šolarji, pač pa nekje drugje. Kar se pa nas starejših tiče, pa pri vsaki priliki nastopamo v narodnih nošah, katere so tudi med nami, ameriškimi Slovenci, zelo priljubljene.
Dvorana je bila napolnjena; opazili smo rojake iz severnega dela mesta, iz Cicero in Ber-wyna. Gospod predavatelj naj bo uverjen, da je svoj namen, oživeti v naših srcih ljubezen in spomine do naše stare domovine, v polni meri dosegel. To pa je vse, kar je hotel. Podi mu tisočera hvala za njegov trud. Naj ponese tja v domovino od nas najlepše pozdrave in vse dobre vtise, ki jih je dobil med nami.v
Prostor ne dopušča, da bi povedal vse, kar imam na srcu. upam, da se bo o tem še kdo drugi oglasil.
Podružnica S.Ž.Z. št. 2 v Chi-cagi je pa priredila v sredo ob 6. uri zvečer na čast g. dr. Ša-rabonu "Surprise party", večerjo, na katero je povabila tudi čč. gg. duhovščino in nekaj drugih faranov in farank župnije sv. Štefana. Prav lepa hvala podružnici, zlasti kuharicam, ki so tudi to pot pokazale, da niso le po imenu kuharice, ampak prave umetnice v kuharski stroki. "KoiV je bii "first class", tudi gospod iz Ljubljane so ga pohvalili. Ni treba posebej povdarjati, da so ga skuhali Šontatova mama. Prav lepa hvala brhkim dekletom, ki so nosile na mizo in točile "kofe".
DrugičŠekajveč.
-o-
RAZNE VESTI IZ BARBER-TONA.
Barberion, O.
Enkrat v začetku meseca junija bo prvo sv. obhajilo. Sedaj otroke pripravljajo za prvo spoved. Na nedeljo, 27. maja popoldan, bo prvi piknik, priredi ga Altarno društvo. Ta piknik bo na novem prostoru in sicer na West Hopocan Ave.
OSEBE:
Gostilničar ....................................................Frank Auguštin
Spela, njegova žena ......................................Brigita Spenko
Krojač ...................................................................Joe Fajfar
Urar ........................................................................John Prah
Piskrovez ......................................................John Korenchan
Sodnik ................................................................Peter Vidmar
Sodni sluga .......................................................... Louis Skala
Stražnik ............................................................Tone Bogulin
Začetek predstave točno ob 7:30 zvečer.
r VSTOPNINA 50c. — QftftQCF
Pred predstavo in nvpfcl dej anji bo občinstvo zabaval izbočen- orkester, ki bo pričel' igrati ob 7. uri zvečer.
Fo igri PLES in PROSTA ZABAVA
Za jedi in pijače bo najboljše poskrbljene.
je Mrs. Rose Laurich, stara 32 let; zapustila je pet še malih otročičev, kateri so sedaj pri stari materi Mrs. M. Grimsich. Otročički se bojijo, da jih bodo dali v sirotišnico in prosijo staro mamico, da jih ne bi dali proč. Res, težko je za vse. Družini in sorodnikom naše iskreno sožalje! Se vedno je dosti ljudi bolnih. Bog daj kmalu zdravja vsem!
Mrs. A. J. Okolish.
-o-
SPOMINI NA NOVO MAŠO.
Canonsburg, Pa.
Cenjeni g. urednik :—Prosim za malo prostora v kolonah Amer. Slovenca. Že par let nazaj nam je znano, da se slovenska naselbina v Bridgeport, O., pripravlja na redko slavnost in sicer na novo mašo, ki jo bo daroval sin slovenskih starišev Rev. Benedikt Hoge, O.F.M. Pred par tedni sem čital v naših listih, da bodo dve novi maši: ena v Bridgeport, O., in ena v Cleveland, O. Takoj sem se odločil, da se gotovo udeležim te redke slavnosti vBridge-port, O., v nedeljo, 6. maja. Ko smo se poslavljali iz naše naselbine proti Bridgeportu, O., so nas pozdravljali prvi solnčni žarki vzhajajočega solnca in nam naznanjali, da bo danes vesel dan ne samo za bridge-portsko naselbino, pač pa tudi za vnanje goste. Po eno uro in 20 minut avtomobilske vožnje smo dospeli v prijazno slovensko naselbino Bridgeport. Ker sem bil sopotnik družine Mr. Turk, smo se prvo ustavili pri njih sorodnikih, pri družini Mr. Ludvik Hoge, ki je brat novomašnika. Lepo se jim zahvalim za prijazen sprejem in postrežbo. Ker mi je ostajalo še nekaj časa, predno smo šli v cerkev k novi maši, sem se oglasil tudi pri rojaku Mr. Mike Hočevarju, mojemu staremu znancu. Ob določenem času smo se podali v malo pa lično okrašeno ccrkev sv. Antona Pad.
Slovesnost nove maše se je pričela ob pol 11. Veličasten je bil vhod novomašnika v cerkev v spremstvu častite duhovščine, šolske mladine in kato-' liških društev. Slavnostno pridigo je imel Father J. J. Oman. Po končanem sv. opravilu smo se na povabilo podali v šolsko dvorano, kjer je bil že pripravljen banket. Tu smo tudi slišali več odličnih govornikov, ko so častitali novomašniku.
Ta pomenljiv dan, ob 3. uri popoldne, je imel novomašnik pete litanije z blagoslovom, ob 6. zvečer smo bili zopet povabljeni v društveno dvorano na večerjo. Tudi tukaj smo slišali razne govornike. Slavnostni program je bil skoro zaključen, ko smo se podali proti do-
Slovenci še niso imeli tam do sedaj svojih piknikov, imele so jmu_ y jnienu vsej mojih sopot-
jih pa druge narodnosti, zato je tudi malokaterim Slovencem znan tisti prostor. Tam je vse pripravljeno za ples in streha v slučaju dežja. Kdor more, je uljudno vabljen na naš prvi piknik letos.— Iz obiska iz starega kraja je prišla nazaj Mrs. Frank K. Smole. Prišla je tudi iz domovine iz Dolenje vasi pri Cerknici tukaj rojena Miss Frances Opeka, k svojim sorodnikom. Želimo, da bi se ji dopadlo tukaj med nami. Po svojo družino bo šel v stari kraj Mr. Frank Troha, odšli so na obisk domov. Cez nekaj tednov pridejo vsi skupaj nazaj v Ameriko.--V Williams
River, W. Va., sta odšla Mr. in Mrs. Antqn Ošaben za boljšim zaslužkom. Čez nekaj časa bosta prišla zopet nazaj. Dobro srečo do povratka. — Umrla
nikov se vam prav lepo zahvalim za prijazen sprejem in postrežbo za časa našega bivanja med vami. Dan 6. maja pa nam bo ostal v trajnem spominu.
Čislani družini Mr. Hoge ponovno izrekam moje častitke, gospodu novomašniku pa mnogo uspeha v vinogradu Gospodovem!
Ako bi hotel vse natanko o-pisati, bi porabil celo stran lista, upam. da bo kdo drugi bolj obširno poročal.
Pozdravljam vse cenjene či-tatelje tega vrlega lista A. S.!
Anton Tomšič, P. O. Box 94, Strabane, Pa.
-o-
Ako se ti "Amerik anaki Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga» da si ga na* ročel
Bhotie: CANAL 5903
JOSEPH PAYLAK
PKVi JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO
T8I4* &tith Throop Street	Chicago, fflmols
Se priporoča Slovencem ob Sašu postabo*. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaje, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. —- Na razpolago vsem noč in dan.
»

SLOVEHEC
Sobota, 19. maja 1928.
DŽUNGLA
_ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. —
Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
' Odkriti, možato lepi obraz, ki ga je videl na sliki, pa se mu je globoko vtisnil v spomin in v srce, vedno je mislil nanj. In tudi to je sklenil, da bo na vsak način rešil skrivnost, ki jo je skrivala nerazumljiva drobna knjiga.
Tiste dni pa je imel drug važen posel.
Zmanjkalo mu je puščic, potreboval jih je za lov in pripravil se je za na pot v naselbino črncev, da si poskrbi novih.
Rano drugega jutra je odšel, naglo je potoval in popoldan je bil že na robu planote.
Spet se je skril v visoko drevo trdo ob vaškem plotu. Ženske so delale na polju, možje so kakor prvikrat lenarili po senci in pod drevesom se je spet kuhala vrela smola,
strup za puščice.
Cele ure je ležal skrit v vejevju in čakal na priložnost, da bi neopazen smuknil na tla in si nabral streljiva, ki je postajala zanj živ-
ljenska potreba.
Pač nič se ni pripetilo, kar bi zvabilo črnce iz vasi. Dan je lezel proti večeru in še vedno je čepel Trzan v skrivališču.
Žene so prihajale s polja, lovci so se vrnili iz gozda, zaprli so vrata v plotu in položili zapah. Ognji so vzplamteli, črnci so si pripravljali večerjo. Mrak je legel na džunglo.
Tedaj so zadoneli glasni kriki sem od druge strani planote.
Trzan je dvignil glavo.
Zapozneli lovci so se vračali, iz severa so prihajali. Nekoga so peljali ujetega seboj, ni se dobro videlo, ali je človek ali žival.
Vas je planila po koncu. Žene so zapustile svoje lonce, ki so v njih kuhale duro za večerjo, možje so skočili z ležišč, vse je hitelo k vratom.
Odrinili so zapaK in se usuli ven, prišlecem naproti. Divji krvoločen krik so zagnali — ujetnik je bil človek.
Vlekli so ga v vas, žene in otroci so se ga lotili s kamenjem in a palicami in Trzan se je čudil kruti divjosti bitij, ki so bila njegovega lastnega rodu.
Dolga leta je prežiVel v džungli. Poznal jo je, poznal je njene prebivalce, njene običaje in postave.	z
Pa nikdar še ni videj, da bi bila žival mučila svoj plen —.
Kršak, Tublat in drtigi njegovi tovariši so bili krvoločni, divji, — pa z enim samim zamahom svoje strašne piesti so ubili svojo žrtev, Sabora, levinja, je v skoku zagrabila plen in ga na mestu ubila, ali pa si ga je nesla vr varno zavetje in ga tam usmrtila, mučila ga pa ni.
Žival ne muči svojih žrtev, postava džungle ji to prepoveduje^ Nagla, usmiljena smrt, — tako zapoveduje.
Trzan je iz svojih knjig le malokaj zvedel o življenju in o navadah ljudi. Kolikor pa je dotedaj vedel o svojem plemenu, a ga je zelo razdražilo.
Ko je sledil Kulongi skoz džunglo, je bil prepričan, da pride do velikega "mesta", kjer bo videl "hiše", visoke ko drevesa in v dolgih vrstah bodo stale, kakor jih je videl naslikane v knjigah, čudne stavbe, "ladje", je mislil da bo videl, ki plavajo po vodi, druge spet, "železniške vozove", ki se vozijo na kolesih in oblaki črnega dima se valijo iz debla, ki moli skozi njihovo streho, in ljudje da bodo hodili po ulicah in opravljali čudne, neznane reči. In knjige da bo videl in še mnogo drugega.
Pa vsega tega ni našel —.
Našel je borno, neznatno vas in "hiše" v njej še tako prostorne niso bile kakor njegova koča zunaj na obrežju —.
In videl je, da so ti ljudje hudobnejši nego njegovi živalski tovariši, da so krvoločnejši nego njegovi živalski tovariši, da so krvoločnejši nego Sabora, levinja, ali pa Šita, leopard.
V Trzanovi duši je ginevalo spoštovanje do lastnega plemena —.
Črnci so vlekli ujetnika h kolu sredi vasi, prav pred Mbongovo kočo. Tam so ga privezali ter začeli divji ples krog njega, vihteli nože, mahali s sulicami, kričali in vriskali. Vsak hip je pričakoval Trzan, da planejo nanj in ga živega pojedo. Živali niso žrle svojih žrtev živih, prej so jih ubile —.
Huje in huje je divjal ples, vedno ožji je bil krog, ki je obdajal ubogega ujetnika. Sulica je priletela odnekod in se zabodla ujetniku v roko.
Sedaj začnejo, je zasodil Trzan. Imenitna misel mu je šinila v glavo.
Trzan ni bil krvoločen. Ubil je žival, kadar je potreboval hrano in kadar je branil svoje življenje. Taka je bila postava džungle. Tile črnci, ljudje so bili kakor on sam, pa so se pripravljali, da počasi umorijo svojega ujetnika, da ga mučijo do smrti.
Gnev mu je polnil dušo. Hujši so bili ko žival —! In jezen je bil .V džungli vladajo železne postave in te so prepovedovale mučenje.
Čutil je, da ni prav, kar počenjajo tile ljudje. Ujezilo ga je, prekrižal jim bo njihove načrte —.
Pa še nekaj drugega se je zgenilo v njegove v srcu.
Ujetnik je bil človek njegovega plemena in rodu. Zasmilil se mu je.
Seveda se Trzan še ni zavedal tega svojega novega čuvstva. Pri živalih čustev ni našel, ker jih nimajo. Zavedal se je le, da je ujetnik človek, njegovega rodu in naj si je bilo kakorkoli, rešil ga bo. Tako je zahteval njegov notranji glas.
Tema se je med tem storila. Meseca ni bilo, le številni ognji so osvetljevali divjaški prizor.
Gibčno je skočil na tla.
Ulice med kočami so bile prazne, vsa vas je bila zbrana krog ujetnika. Splazil se je bliže.
Za kočo, ki je bila komaj par korakov oddaljena od ujetnika in divjaške družbe, tam je obstal. Ujetnik je bil s hrbtom obrnjen proti njemu, roke je imel privezane zadaj h kolu.
Čisto ozek je bil krog podivjanih črncev. Sulice so se dvigale, noži so grozili, krvoločnost je prikipevala do roba —.
In tedaj je zarjovel izzivajoči, grozni bojni krik gorile, trdo za hrbtom divji drhali, krik od njega zadrhti džungla in umolkne, ki se ga ustraši celo pogumna Sabora, levinja, in tudi slon Tantor se rajši pobere s poti, ko pa da bi se srečal z groznim, strašnim nasprotnikom —.
Kakor okamenel je obstal zbor divjakov. Kri jim je zledenela od groze in strahu, grobni molk jih je objel.
Poznali so krik. Poznali so strašno žival, ki se napoveduje s takim bojnim krikom. Vedeli so, da pomeni smrt —.
Gorila na vasi —! Komaj par korakov za njim —!
Oči so buljile v noč, zdaj pa zdaj so pričakovali da se bo prikazala iz temne sence koč strahovita, orjaška pošast, "divji mož" —.
Nekdo je kriknil. Menda se je zgenila senca v svitu plapolajočega ognja.
(Dalje prih.)
Naložite pri nas,
Sifuraa bank« za naložiti val
kjer so že trije roclovi po tei banki prišli do neodvisnosti.
Kaspar American State Bank
1900 Blue Island Ave.	Chicago, 111.
OTTO KASPAR, predsednik
Obrnite se na nas, če boste potovali v Jugoslavijo
SSSB
Vu ime društva Sv. Križ s tem pismom zahvalii-jemo vsem, ki so nam pripomogli, da je proslava desetletnice našega društva tak lepo izišla dneva 6. maja 1928. Zahvaliijemo pevskemu društvu "Jezero" in vučiteli Mr. I. Račiču in našim igralcem, zatem vsem društvom: dr. "Bratstvo", dr. "Presveto Trojstvo", dr. "Prekmurskih in vogerskih Slovencev", dr. "Sv. Martina", dr. "Sv. Ane" i dr. "Sv. Ivana Krstitela". Zahvaliijemo velč. Bojanici, kteri su nam spejvali sv. mešu i popoldne držali govor. Zahvaliijemo vsem prijateljem in znancem, šteri so nas na ta dan pohodili.
Društvo sv. Križ:
S. Jakšič, predsednik.
S. Hozian, tajnik, 2029 Coulter St.
_ i
mm
o o o o b^mr


It s a Million-to-One You're in Love
ZOPET NOVE PLOŠČE!
Vsem našim odjemalcem naznanjamo, da smo dobili zopet štiri lepe nove slovenske plošče, katere si bo gotovo hotel naročiti vsak.
80481	Seničica — Dolg fant .............................................75
To ploščo je izdelal znani Deitchmanov orkester iz Jo-lieta. Kdor je čul "France Polko" ali "Jolietsko Slovenko", bo gotovo hotel imeti tudi "Seničico".
80482	Nocoj je luštna noč — Njega ni ............................ .75
80526	Ribniška — Naš maček ...........................................75
Te pesmi so zapeli naši popularni pevci "Adrije". Kako lepo ubrano zapojejo te naše krasne narodne pesmi, aranžirane na poseben način, ki je fin in umeten, obenem pa preprost in domač, kakor pesmi same. Pa kaj bomo govorili, kdor je čul pevce 'Adrije' na "Ženitovanju", "V krčmi", "Romanju", "Amerikanec v starem kraju", bo kar hitro naročil še te dve
_1 ^ v v •
plosci.
80527	Na Dolenjskem, valček.
Kadar so godci veseli, valček .................................75
Tu je pa zopet naša Račič-Fojsova godba. Pa to nista navadna plesna valčka, katera so to pot zaigrali. Plesna valčka sta seveda, toda, da jih čujete! Same pristne narodne pesmi, katere ljubi in žvižga vsakdo rad. Človeka kar vzdigne, da bi plesal in pel, ko posluša te krasne melodije, melodije našega slovenskega srca. Brez te plošče pač ne sme biti nobena slovenska hiša. Račič-Fojsova godba igra spremljavo tudi na ploščah pevcev Adrije. Izdelali so tudi:
79433 Nagajtvka Mazurka — Cokljarji — Šmarjanka.....................................75
79484 Vesela Gorenjka. — Korajža velja, polka .........................................75
Druge novejše slovenske plošče:
68923	Ženitovanje, 1. del. — 2. del, 12 inčev....................................................$1.25
58924 Romanje k Materi BožiL 1. del. — 2. del, 12 inčev ............................$1.25
80331	Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka ............................................75
Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja___________________________________ .75
80333	V krčmi, 1. del. — 2. del ________________________________________________________________75
80332	Amerikanec na obisku v stari domovini.
80334	Gozdni zvok — France polka _____________________________________________________75
80183	Oj ta zakonski stan—Nova-stara pesem, smešni prizor s petjem.....75
80184	Radi kotla v keho — Ravbar na gauge smešni prizor s petjem.........75
ZA MESEC MAJNIK BI PRIPOROČALI SLEDEČE PLOŠČE:
68924	Romanje k Materji božji .......................................................................$1.25
19981	Hail, Queen of Heaven — Mother Dear, orgije in petje.................75
21216	Ave Maria — The Rosary, orgije________________________________________________________ .75
78913	Ave Maria — O salutaris, Tamtum ergo, petje in orgije...............75
Vse nove plošče so izdelane po novem ortofoničnem procesu in igrajo najboljše na ortofoničnih Viktrolah. Vsi, kateri nimate ortofonične Viktrole, pojdite h kakemu prijatelju, ki jo ima in slišite razliko. Prostori "Amer. Slovenca" so odprti vsak dan, in vsak torek in soboto zvečer do 9. ure. Kateri imate priliko, pridite in slišite nove slovenske plošče in ortofonične Viktrole. Ako mislite stare gramofone zamenjati za nove, vprašajte nas za pogoje.
VaTfin! - ^ vsakim naročilom pošljite potrebno svoto. T <&£I1U* " Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite " vsako ploščo Sc. več za poštnino.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
Ali bo omika sledila?
Omika je navezana tudi na neke zunanjosti, kakršne so prišle med omikanci v navado. Zunanjosti same pa tudi ne tvorijo nobene prave omike. Omika mora biti v srcu, zunanjosti bodo sledile.
Kak Zamorec še ni omikan, ako si posadi na glavo cilinder, obuje rdeče čeveljčke, ima svileno kravato in se postavlja kakor kak kralj, dasi ima morda razklane hlače.
Najfineje je lahko omikan, če je tudi v rasu in prtu, hodi v pokrpanih čevljih, nima hiše, živi od koruze, ne pohaja v nobena gledališča. Fina obleka, čedno stanovanje,snažnost, obisk gledališča, kavarn ... se navadno smatrajo za znamenja neke omike, ampak ni treba, da bi morala omika slediti.
Kot velikansko pridobitev za nižje sloje se bobna v svet dejstvo, da so novi gospodarji v Rusiji omogočili tudi pripro-stemu delavcu obisk gledališč. Kako dolgo bo to šlo, ne vem, posebno ako država nosi stroške. Ampak, ali je z obiskom prišla tudi vsaj le zunanja o-mika? Težko; o notranji niti govora ne more biti.
V knjigi Newmana "Seeing Russia'' čitam: "Prisostvoval sem opernim in baletnim predstavam v veličastni Operi, in videl sem "uncouth and illiterate folk" — recimo nižje sloje. — ki so sedeli v finih ložah, "uplifted" — razgreti po uprizorili, a ocividno so se veliko bolj zanimali za svojo slovenly — umazano in unkempt — o-korno zunanjost, in še bolj so se brigali za pečene peške solnčnih rož, ki so jih luščili in jedli. Luščine so potem kratko-mnlo iz ust popihali na preproge."
n *
Za enkrat se gotovim krogom kar sline cedijo, ko slišijo, da taki sedijo v ložah ruskih gledališč, ali se bo pa za pravo izobrazbo res kaj pridobilo, take misli jih ne mučijo. Otroci (proles) živijo za danes, ako jutri ni, se dere jo na vsa usta.

T
records
Socialna misel v Ameriki.
Navidezno so amerikanske socialne razmere dobre. Ko bi se odprla meja, bi prišli milijoni sem iz vseh krajav sveta. Pa ni vse zlato, kar se sveti. Bogati smo, to je vse. Bolj važno pa je, kje je to bogastvo, in kako se porablja, in to je vsaj del socialnega vprašanja. O tem pa je zelo malo kake sledi. Če se nenadno pokaže v socialnem življenju nevaren tolmun, ga premostimo z besedo "prosperity — gre dobro", pa je mir. Ampak vrtinec v socialni zidavi postane pogostoma le malo nevaren. Milijoni, ki so brez dela in zaslužka, so čudna ilustracija, da "gre dobro". Ko
postane vrtinec malo nevaren, se merodajni krogi malo zganejo, naredijo kako statistiko, stranka pozabavlja čez stranko ... in zopet mirna Bosna.
Kako dolgo bo Bosna mirna, je zelo dvomljivo. Za socialna zla, kakršno je dejstvo, da kar milijoni ne dobijo dela, se mora v pravem času poskrbeti s socialnimi napravami.
Če imamo v Ameriki dosti sirovin, obilno delavcev, ki bi te sirovine z delom izpremenili v proizvode, in je obilno krogov, kateri take obrtne proizvode potrebujejo in bi si jih nabavili, pa ležijo sirovine brez porabe, in delavec počiva, potem je to znamenje, da manjka prave socialne misli, ki bi v pravem času poskrbela, da do takih socialnih nedostatkov ne pride. Od take preventivne socialne misli smo v Ameriki še daleč proč.
-o-
IZUMITELJI NA RUSKEM.
Ptiisi so se odlikovali že v caristični dobi po svoji nadarjenosti za tehnične izume. Ta nadarjenost tudi pod sovjetskim režimom ni preminula, spremenjene razmere jo celo pospešujejo. Zelo zanimivo je dejstvo, da se pojavljajo v rdečem carstvu z novimi izumi mladi ljudje z delavskega sloja, samouki, ki se bavijo s tehničnimi problemi v svojih prostih urah poleg običajnega dela. V zadnjem času poročajo sovjetski listi o dveh" takšnih talentiranih iznajditeljih. Prvi, 18 letni Mihael Kurnjevič iz Moskve je izumil rešilni pas, ki prekaša vse dosedanje. Tvori ga ozka, nepropustna gumasta cev, ki nosi na enem koncu majhno posodo s različnimi kemikalijami. Čim pride ta posoda v dotiko z vodo, se spremenijo kemikalije v laKek plin, ki napihne cev tako, da lahko drži človeško telo na površini vode. Drugi izumitelj, 19 letni železniški delavec Aleksej Bondorovski iz Kijeva, je iznašel razborit način za razdelitev pare v parnih strojih. Strokovnjaki izjavljajo, da predstavlja njegov izum cel preobrat v tehniki strojev. -o-
FLIT
UNIČUJE
muhe,
mole. stenice, ščurke
in druge mrčesi.
Geta can of FLIT todayf
Obiskujte svoje domače gledališče
"THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave,
Potres v
21. aprila ob 2:53 popoldne je prebivalstvo Litije čutilo precej močan potres, ki ga je spremljalo lahno podzemsko bobnenje. Potres je trajal štiri sekunde. Prebivalstvo je preplašeno bežalo iz stanovanj — Tudi iz predilnice so delavci bežali, enako tudi šolska deca iz šole. Razburjenje dolgo ni poleglo, ker se je vse balo, da se bodo potresni sunki ponovili.
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. .2158 West 22nd Street
vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
Vsaki čas in minuto
dobite nas na telefon. PRANK E. PALAC2, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik 1916 W. 22nd Street
Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/40.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo fes naročila za premog — drva In prevažanje nohiitva ob Sasn seUtv«.
Pokličite Telefon; Roosevelt 8281.
LOUIS STRITAR
3018 W. 21 at Fbc*
%