h _Jo lasilo delavcev v vzgoji, braževanju in znanosti ‘Venije, 16. novembra - št. 17 - letnik KXV||| pri^ 3 ffl Ro tori tisk ne? arh' o«1 :lje 3 $ 1 to re il I :ko| »vol skf ^ali . P / t? iSti' :ak no' 'im . h P( ias a I ia P rP -nit tiv uk b< ’Pe i si Or. >ef avl ne! ■na od ko vei e/u e o ras no se to-am me se ■az po i vri m<5 ki js' la' f :lt; or [3: t) al cf i1 ,|» 3' kr id 3' tfl /e Med drugim preberite • ODPRAVIMO VZROKE NEZADOVOLJSTVA, str. 2 • POJASNILO ODBORA ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE, str. 3 • TELEVIZIJA V ŠOLI, str. 5 • VRNIMO DOSTOJANSTVO VZGOJI, IZOBRAŽEVANJU IN KULTURI, str.9 • KAJ Z BISTRIMI UČENCI? str. 9 Težje, kot se zdi, je ob praznični uri našega avnojskega spomina, naše jugoslovanske zaveze in našega domovinskega zanosa zapisati teh nekaj odstavkov, ki bi izrazili duha vsem krizam kljubujoče dediščine in njenih stalnic, saj nam opore za naš zvesti, neomajni in vselej zmagoviti »iz roda v rod« v zakladnici slovenske besede zlepa ne more zmanjkati. Zdaj pa, ko naj bi besedna kompozicija s svojo miselno in za ta naš aktualni trenutek primerno in smiselno vsebino zapolnila paleto mnogih odprtih vprašanj, je pero na vsem lepem v zadregi, ki prebija običajne meje izpovednih zapisovanj. Že res - iz roda t' rod. In vse tiste visoke pesmi o domovini, ki je eden temeljnih smislov človekovega življenja. Domovina je ena, vsem nam dodeljena. Domovina, ti si kakor zdravje. Kako bi te mogli ljubiti še bolj... Iz roda v rod. (In še stotero drugih resnic - prispodob, izrekov, prevlečenih z zlato patino, zapisanih v zlato knjigo naše kulture in globoko vsajenih v našo kulturno zavest.) Pa vendar, roko na srce: kako naj si z njimi pomagamo, da nam bodo v pravo, trdno oporo za naše življenjsko občutje tu in zdaj, torej v času, ko se otepamo z nepotrebnim , iz samopašne megalomanije porojenim kriznim pomanjkanjem denarja in vseh drugih sredstev? Smo na tem, da kot narodna skupnost delovnih ljudi, kot država - republika ne ustvarjamo tako rekoč nobene akumulacije več, iz katere bi si zagotavljali svoj nadaljnji razvoj, obnovo dotrajanih strojnih na- prav v naših tovarnah, neizogibno tehnološko modernizacijo, materialno in siceršnjo podlago za prehod v 21. stoletje. Kra razpoložljiva akumulacija gre za odplačevanje dolgov, ki so bili pred poldrugim desetletjem v okviru zvezne države (ta je seveda tudi naša domovina in naša skupna skrb) najeti v želji, da bi kar se da pospešili razvoj nerazvitih predelov. Dobršen del tega denarja pa je šel v nič, v prazno, kajti izkazalo se je, da razvoja, ki ga je sicer treba razumno pospeševati, ni mogoče - brezumno prehitevati. Z nebrzdanim hlastanjem smo dosegli prav nasprotne učinke od hotenih: namesto strme poti v razvitost — klavrne bankrote, katerih posledic smo zdaj, sedeč na zatožni klopi, ko terjajo upniki od nas neizogibno poravnavo, deležni vsi, tudi tisti, ki se temu Narava, ki nam je vsadila ljubezen do domovine, nam je naklonila tudi najrazličnejše možnosti za pospeševanje njene slave ter nam naložila dolžnost, da ji z vsemi močmi služimo. Valvasor hlastanju nismo pridružili in smo imeli začrtano in zastavljeno dovolj razumno razvojno pot. Posledice so katastrofalne. Ob zdajšnjih bilancah je več kot očitno, da nam primanjkuje denarnih možnosti celo za sprotno poravnavo tekoče reprodukcije. Blagajniki družbenih skladov iz meseca v mesec rešujejo uganko, kako do denarja za plače delovnih ljudi. V prenekateri gospodarski organizaciji, v šolah, v kulturi, v zdravstvu, pa tudi, kar zadeva upokojence... Da o denarnih virih za nove naložbe niti ne govorimo. Vse je zastalo, vse je pod velikimi vprašaji. A ne samo ta hip, te mesece, ta leta. Naša stiska ni nekakšna prehodna kriza, ki bi čez leto in dan minita in nam bi potlej spet zasijalo sonce. Breme odplačevanja nesmotrno najetih in še bolj nesmotrno zapravljenih dolarskih milijard bo bremenilo tudi naslednje rodove in jim, tako kot nam, jemalo zagonsko moč, ustvarjalno delovno spodbudo, motivacijo, kakršno imamo ljudje lahko le, če dosegamo v svojem (združenem) delu uspehe, rezultate, znamenja razvoja. Propadanje doslej ustvarjenega in nemoč, da bi učinkovito posegli vmes, nas ustvarjalno in delovno pač ne moreta spodbujati. Razen če... Razen, če se dogovorimo drugače, če izterjamo drugačna medsebojna razmerja in zastavimo stvari na novo. Iz bojev za svoj obstoj sm< v daljni in tudi še v nedavni zgc dovinski preteklosti, izhajali kc suvereni moralni zmagovalci. Iz bojevali smo si narodno avto nomnost v podobi in telesu lastn države - republike in si zastavil cilj, da jo iz nebogljenega klano siromakov s trdim delom spravi mo na stopnjo izobilja po zgledi evropskih sosed. Pot k temu cilju nam je bolj a, manj uspevala, tudi na krilih rt volucijsko oživljenega in spodbi jenega domoljubja, ki pa je spr. čo neukročenih megalomanski zalomov in njihovih posledic n vsem lepem uplahnilo in se začt lo sprevračati v svoje nasprotje. Smo na točki, ko vemo, da s nam kot kruh potrebni vnovič/ zagon, novo upanje in zavzetos, prerojeno zaupanje vase, vse t sto, kar je bilo, v drugih in dri gačnih okoliščinah, pa vendarl potrebno našim prednikom, a so izpolnili svoj dolg in se prebi skozi mnogotere sovražne zasi de. Zdaj smo gospodarji na .svo zemlji, toda... Ob tem našem »toda«, ki š zdaleč ni tako težak in usode/ kot je bil Damoklejev meč na narodi v preskušnjah preteklost čeprav nam tudi nad preprostos jo njihovih obvladovanj ne kal zamahovati z roko, se mi ton zastavlja vprašanje, kako in kol ko so nam lahko v teh naši zdajšnjih naprezanjih, da bi znc va prišli na zeleno vejo, ki se nat je spodmaknila, v oporo izpovet Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi. Naša domovina je boj in prihodnost. Ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo vzrasla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Cankar V ta boj smo se podali in ga, z vsemi močmi, tudi z močjo domovinske zavesti in zaveze temeljnim zgodovinskim odločitvam, vgrajenim v našo narodno bit med enobejem in revolucijo, v trenutkih največje koncentracije vseh naših skozi stoletja in na mnogih frontah za preživetje uveljavljenih duhovnih sil, bojujemo z enotno, polno zavzetostjo, čeprav - spet roko na srce - ta hip ne povsem prepričani v njegov zmagoviti izid. Pri vsem tem pogosto izrekamo (tu pa tam najbrž s preveliko patetičnostjo) trditev, da bojujemo boj za preživetje slovenskega naroda. Z veliko platjo zvona opozarjamo na svojo ogroženost. in rodoljubna gesla naših častitlji vih prednikov? V neposredno oporo zanesljiv ne. V posredno pač. Samo z nj. mi, z zavestjo, ki je opredeljeval njihovo življenje in njihov upor/ boj, lahko izpeljemo, kar smo : bili zadali kot. cilj, to pa je tuc naš dolg do njih, ki so bojeva svoj težki boj za našo suvereno in naš narodni ponos. Vsi rodovi, tudi tisti, ki jih i zdavnaj ni več, so vpeti v to naš zdajšnje zavzemanje. In prav zato je vredno in pc trebno spet in spet prebirati velik besede, vklesane v granitni poc stavek usode in rasti. VIKTOR KONJAR Odpravimo vzroke nezadovoljstva PO K RO Sindikata o gibanju osebnih dohodkov Več besede uporabnikom? Pri takšnem načinu oblikovanja in obračunavanja osebnih dohodkov, kakršnega imamo danes v izobraževanju in vzgoji, je učitelj primoran, daje stalno na preži, da izračunava in primerja svoj osebni dohodek, se upira in grozi, kadar je prizadet. Namesto da bi se v zbornicah pogovarjali predvsem o vzgojnih in drugih strokovnih vprašanjih, se pogovarjamo o denarju. Vse to pa zelo slabo vpliva na kakovost dela. Ob spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjenem izobraževanju Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o. usmerjenem izobraževanju zadevajo približno sedemdeset členov veljavnega zakona, med njimi so tudi nakazane rešitve, ki pomembneje spreminjajo in dopolnjujejo zdajšnjo ureditev. Mnogih pobud za predrugačenje Zakona ni mogoče upoštevati v t. i. prvi fazi njegovih sprememb in dopolnitev, ker zanje še nimamo dovolj strokovnih utemeljitev. Počakati bomo morali, da bodo končani projekti o dolgoročnem razvoju 'visokega šolstva, o izobraževanju odraslih in o razvoju srednje šole. Tokrat sta v edini točki dnevnega reda o tem spregovorila na skuppi seji družbena sveta za vzgojo in izobraževanje ter za vprašanja družbene ureditve. Družbena sveta ugotavljata, da predlagane spremembe in dopolnitve ne posegajo v temelje izobraževalnega sistema in se povečini z njimi strinjata. Udeleženci so dejali, da vseh vprašanj, ki se porajajo v vzgoji in izobraževanju, ni mogoče reševati s predpisi in zakoni, zato pa je treba poostriti odgovornost - tudi za sprejemanje programov in njihove denarne posledice. Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije je menil, da predlagatelj (Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo) v predvidenih spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjenem izobraževanju pri odločanju preveč zanemarja uporabnike, ki bi morali biti dejavnejši pri sestavljanju in sprejemanju vzgojno-izobra-ževalnih programov, zato so na seji zavrnili predlagateljeve težnje. Do zdaj smo tudi preveč zanemarjali ekonomiko vzgoje in izobraževanja.Tudi zahtevo po uveljavitvi le-te bi morali včleniti med dopolnitve Zakona o usmerjenem izobraževanju, saj v praksi prepogosto ugotavljamo, da si uporabniki izobraževanje razlagajo kot »nadležno porabo«, nasprotno pa se izvajalcem zdi vsaka ekonomika odveč in nepomembna. ■ Potrebovali bi poseben zakon, ki bi urejal visoko šolstvo - tako sta predlagali obe slovenski univerzi. Takšnega zakona pa ni mogoče sestaviti v kratkem času, zato bo za zdaj te zadeve še zmeraj predpisoval Zakon o usmerjenem izobraževanju. Na seji so menili, da je treba vsa razmišljanja o univerzi opreti na dozdajšnje delo in ugotovitve projekta o dolgoročnem razvoju visokega šolstva pri nas in se zavzemati za bolj odprto univerzo. Poostriti bomo morali tudi merila za izbiranje visokošolskih učiteljev, in ker je za uspešen študij zelo pomembna splošna izobrazba, še posebno jeziki, bo treba nekaterim vsebinam v srednjih šolah nameniti večji poudarek. Razmisliti bi tudi morali o nadaljevalnem izpitu za vstop na univerzo, tako je menil predstavnik Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, saj bi se s takšnim izpitom ognili vstopni selekciji, obenem pa bi posredno ugotavljali resnično kakovost srednješolskih vzgojno-izobraževalnih programov. Udeleženci skupne seje družbenih svetov za vzgojo in izobraževanje in vprašanja družbene ureditve so poudarili, da se moramo-zavzemati za takšen vzgojno-izobraževalni sistem, ki bo vsakemu čim bolj omogočal razvijati njegove sposobnosti. L. L. * v Do takih bridkih spoznanj so prišli člani Republiškega odbora Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti, ko so 30. 10. 1987 razpravljali o gibanju osebnih dohodkov v prvih sedmih mesecih t. 1. Kaže, da smo v Jugoslaviji na tem področju odkrili neslutene možnosti za .sejanje slabega razpoloženja med ljudmi, za preusmeritev njihove pozornosti z dela in drugih perečih vprašanj na osebni dohodek, ki je vsak mesec drugačen, za razvijanje obrambnih sposobnosti v ljudeh in nekaterih drugih lastnostih, ki naj bi bile v urejeni civilni družbi človeku manj potrebne ali celo tuje. Zamotana je pot do učiteljske plače, zamotana kot še nikoli. Nanjo vplivajo poleg gospodarske uspešnosti in dotoka denarja na sklade samoupravnih interesnih skupnosti spremenljivi predpisi, metodologije in samoupravni sporazumi, pa še zapleteno izračunavanje gibanja osebnih dohodkov v gospodarstvu. Prosvetni delavci skušajo vse to razumeti, ne morejo pa se sprijazniti s tem, da se sklepi najvišjega republiškega organa - Skupščine SR Slovenije - o usklajevanju osebnih dohodkov v šolstvu z gospodarstvom uresničujejo vse dosledno, z veliko zamudo in precejšnjimi neskladji. To vnaša v kolektive nemir in slabo voljo. V zadnjem času je bilo veliko vročih razprav o tem na posvetu mariborskih srednjih šol, v Šolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti in nekaterih drugih srednjih šolah ter še kje. Sodeč po zahtevah na teh sestankih in po razpravi na seji Republiškega odbora, prosvetne delavce bode v oči kar nekaj stvari. Zaostajanje pri usklajevanju osebnih dohodkov z gospodarstvom je na prvem mestu. Zaostanek naj bi v letošnjih prvih osmih mesecih znašal v povprečju v osnovnem šolstvu skoraj 6 odstotkov, v srednjem šolstvu pa še nekaj več (v osnovnem šolstvu smo dosegli primerjalni indeks 114 namesto 120, v sred- 0 družbenih dejavnostih na zvezni ravni S seje sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Problematika družbenih dejavnosti je tako zelo povezana z gospodarskimi gibanji v naši družbi, da jo je nujno hitreje reševati že zaradi celotnega družbenega razvoja, zato da bi premagali krizo, v katero smo zašli, in da bi vsi delovni ljudje in občani- lahko živeli v ustreznejših razmerah. Družbene opredelitve .so izpblikovane, stališča so jas-n^r zaradi številnih vzrokov, predvsem gospodarskih, pa le počasi odpravljamo miselnost, po kateri so družbene dejavnosti napačno pojmovane kot poraba, in zaradi tega tudi v praksi, v politiki, uvrščene med porabo. Temeljne "družbene opredelitve se v mnogih okoljih ne uresničujejo niti toliko, kolikor bi se lahko. Dogaja se, da nekatera pomembna dejstva, gibanja in zahtevna razmerja sploh niso upoštevana. Sindikalni organi in organizacije premalo zavzeto rešujejo težave, nič bolje pa ni tudi v posameznih okoljih. Tako je dejal v uvodni besedi na seji sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Petar Rakočevič, sekretar zveznih sindikatov, in obenem opozoril, da je treba zdajšnje stanje in težnje bolj objektivno ocenjevati. Tudi premajhna zavzetost družbenih dejavnikov je vzrok, da se že tako slabo stanje še poslabšuje, saj si ne prizadevajo dovolj, da se že tako slabe razmere ne bi še poslabševale, pfefhalo naredijo tu- di za to, da bi se položaj družbenih dejavnosti postopoma, pa čeprav v bolj skromnih razmerjih, vendarle popravil. To pa bi se moralo zgoditi, ne samo zato, da bi se zboljšal gmotni položaj teh dejavnosti, delavcev v njih in neposrednih uporabnikov njihovega dela, temveč tudi zato, da bi se gospodarstvo in drugi dejavniki izkopali iz krize, v katero so zašli. Prav zaradi tega mora svet Zveze sindikatov Jugoslavije opozoriti na obveznosti, ki jih ima celotna sindikalna organizacija, pa tudi drugi dejavniki našega sistema socialističnega samoupravljanja, obenem pa se mora zavedati svojih nalog in odgovornosti za položaj v teh dejavnostih. To je pomembno prav zdaj - pred spremembami v gospodarskem sistemu, ko sprejemamo politiko in ukrepe družbenogospodarskega razvoja v letu 1988, in pred že napovedanimi spremembami srednjeročnih načrtov. Skratka, nujno je, da družba hitro in korenito spremeni svoj odnos do družbenih dejavnosti. Znano je, kako zelo se je zmanjševal odstotek sredstev, namenjen tem dejavnostim; leta 1979 je znašal 13,2 odstotka družbenega proizvoda države, leta 1985 pa se je zmanjšal v Jugoslaviji na 10,1 odstotka, še bolj pa na Kosovu, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Vojvodini. njem šolstvu pa 129 namesto 140). Zatika se torej pri uresničevanju resolucije, ne da bi bilo do kraja jasno, kaj je v posameznih primerih vzrok za to, in kdo je odgovoren. Prav toliko pa motijo prosvetne delavce tudi velike razlike v osebnih dohodkih v osnovnem šolstvu med občinami, v srednjem šolstvu pa med vrstami šol. V nekaterih občinah so med svojimi osnovnimi šolami poenotili merila za delitev osebnih dohodkov in s tem odpravili vsaj ta vir nezadovoljstva, so poročali na seji. Kljub temu pa ostajajo velike razlike med občinami, čeprav uresničujejo osnovne šole povsod po svoji zasnovi enoten program. Tako dobivajo prosvetni delavci občutek, da je njihov osebni dohodek odvisen ne samo od gospodarskega položaja občine, marveč tudi od večje ali manjše naklonjenosti občinskih vodstev. V srednjih šolah smo z neenako učno obveznostjo, z neposredno svobodno menjavo dela in nekaterimi drugimi načini dosegli, da znašajo razlike v izplačanih osebnih dohodkih že celo tretjino. Kaj je mogoče storiti-, da bi bil večji red in da bi odpravili vzroke nezadovoljstva? Nekaj je mogoče narediti že v občinah, če se tega lotimo načrtno in organizirano. Tako so na primer v celjski občini med prvimi uskladili osebne dohodke v vzgoji in izobraževanju z gospodarstvom. Pri doseženi ravni osebnih dohodkov vztrajajo in jih čim bolj sproti usklajujejo z gibanjem gospodarstva. Zdaj poteka to brez večjih zapletov in težav. Na zahtevo nekaterih krogov, da je treba preveriti osebne dohodke ravnateljev, so odgovorili z zahtevo, naj analiza zajame hkrati osebne dohodke vseh 350 direktorjev v občini, šele potem bo prava podlaga za enakopravno primerjavo. Marsikaj bo treba uresničiti v republiškem merilu. Vztrajati bo treba, da se resolucijske zahteve o usklajenosti osebnih do- Od leta 1982 do 1985 so se sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v družbenem proizvodu povečala od 35,2 na 44,3 odstotka. Petim ključnim družbenim dejavnostim (izobraževanje, zdravstvo, kultura, socialno varstvo in znanost) je bila leta 1982 namenjena tretjina teh sredstev, leta 1986 pa skoraj samo še petina. Leta, ki prihajajo, in težave, posebno v gospodarstvu, nujno zahtevajo realizem na vseh področjih in resnično zavzetost, ni pa se mogoče sprijazniti z lagodnostjo in malodušjem. Čas, v katerem opuščajo delo številne nedonosne industrijske, gradbene in druge organizacije, zahteva več, ne pa manj socialistične solidarnosti v financiranju primarnih izobraževalnih, zdravstvenih, socialnih in drugih življenjskih potreb. To ni solidarnost z nedelavnimi, temveč solidarnost s človekom od najzgodnejše življenjske dobe pa do »tretjega obdobja«, zato da bo lahko zadostil' svojim in družbenim potrebam. Vse to pa ne bi smelo biti odvisno samo od občine, pa tudi ne od republike in pokrajine, v kateri živijo ti ljudje. Sindikat - tako meni Rakočevič - kot najširša in enotna organizacija delavskega razreda in vseh delovnih ljudi se mora veliko bolj, nenehno in vztrajno prizadevati za krepitev delavsko-ra- BILJANA STUPAR hodkov dosledno uresničujejo in se osebni dohodki prosvetnih delavcev čim bolj sproti izravnavajo z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Do konca leta naj bi po sedanjih izračunih dosegli indeks 216,5 v primerjavi s povprečnimi osebnimi dohodki v letu 1986. Da bi odpravili neutemeljene razlike med šolami, bo treba poenotiti poročanje vseh šol in priti do natančnega pregleda nad delitvijo dohodka in osebnih dohodkov v vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Republiški odbor je na koncu te razprave sklenil, da bo opozoril na ugotovljene pojave in pomanjkljivosti vseTki lahko pripomorejo k uresničevanju sprejetih ciljev in zahtev prosvetnih delavcev. V njegovem sporočilu so poudarjena naslednja stališča in zahteve: 1. Republiški odbor zahteva dosledno uresničitev resolucij-skih določil za leto 1987. Republiški odbor zahteva in poziva vse samoupravne interesne skupnosti, da kljub težavnim razmeram zagotove v okvirih svobodne menjave dela sredstva za takšno vrednotenje programov, da bodo doseženi sprejeti resoiucijski cilji. Občinski odbori in odbori v posebnih družbeno-političnih skupnostih za spremljanje izvajanje družbenega dogovora morajo na enak način in v enakih rokih kot odbor udeležencev družbenega dogovora ugotavljati in objavljati ocene pričakovane rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine oziroma posebne družbeno-politične skupnosti, interesne skupnosti pa zagotoviti skladno z ugotovitvami in ocenami reden dotok sredstev. Republiški odbor opozarja interesne skupnosti, da organizacijam v družbenih dejavnostih omogočijo kolikor toliko normalno gospodarjenje in načrtovanje, zato naj ob nakazilih sredstev opredele njihovo namembnost. II 2 »Os S! Sredstva, namenjena 11 vanju osebnih dohodkov* za ta namen tudi uporabi] jje 2. V družbi smo op1 znanje kot kvalitativen razvoja. Nerazumljivo je* lovne organizacije, ki sDpfj| v težave, iz katerih jih lat1 ^ peljejo samo strokovno us $|0 Ijeni delavci, zahtevajo sredstev za usmerjeno iz( pu, vanje. Republiški odbor vse sindikate dejavnosti sebne izobraževalne skal' da se opredele do možni1 poklica sredstev za ustf . izobraževanje. J 3. Republiški odbor z* ^ da Odbor udeležencev i nega dogovora o skupni!1. vah in merilih za samo* . urejanje odnosov pri pri1 nju in delitvi dohodka v > veniji, skladno s točko ^ Usmeritev za uresničeval y ločil družbenega d« ^ o skupnih osnovah in me1 ^ samoupravno urejanje o1 pri pridobivanju in deli1 ni hodka v SR Sloveniji * Vz 1987, ugotori in objavi * Sei osebni dohodek za najnižj1 stj njo zahtevnosti. Ta kljul1 Sl, denim določilom še ni • v? Ijen in objavljen, kar p1 dc nezadovoljstvo med 1 sa v vzgoji in izobraževanju* tn, Na seji Republiškega 1 te je pogovor nanesel tudi O1 gr novanje božiča v vzgojno-1 sle ževalnih organizacijah. * ni je bilo mnenje, naj pristf sk gani pošljejo pravočasno ta in vzgojno-varstvenim od V cijam enotna navodila, t- ni vati je treba, da otroci ne1 fa biti prepuščeni sebi, učnil prehrana, varstvo in dru {r meljne dejavnosti vzgOl^ braževalnih in vzgojno- ,,,( rtih rtrtranivar*!! na nT» - nih organizacij pa ne in( ni odločitvi posameznih cev, ali bodo na božič pral ali ne. Navsezadnje ima11 pravilnik o šolskem koledj ga moramo spoštovati, do1 pristojni organi ne spremi J. V. kVa , sti zredne in celotne socialistične solidarnosti in pomagati ustvarjati možnosti za nujne družbene dejavnosti. Res je, da je tudi v teh dejavnostih še veliko negospodarnosti in da je poleg vsega drugega treba pospešeno odpravljati razne podvojitve. Vsi, s sindikatom vred, morajo z racionalizacijo pripomoči, da bo tisto, kar je nujno, lahko živelo in dajalo družbi kakovostne dosežke, kakršni so ji tako zelo potrebni, ne pa dopustiti, da vsi životarijo ali »umirajo«. Mar premore družba v zdajšnjih.razmerah toliko denarja, kolikor ga potrebuje več kot 220 fakultet in okrog 100 višjih šol, pa tudi za toliko srednjih, kot jih imamo? Ker je denarja premalo, sta resno ogrožena njihov standard in kakovost vzgojno-izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega dela. Od odgovornih zahtevamo, da se na ustreznih ravneh d Čanja dosledno zavzemajo za takojšnjo uresničitev začrtt' resolucijskih ciljev za leto 1987 glede drutbenogospodarsk položaja vzgoje in izobraževanja. Zahtevamo dosledno uskk tev ravni osebnih dohodkov delavcev v srednjem šolstvu Z [ nijo v gospodarstvu, izplačilo dosedanjega zaostanka oseb dohodkov učiteljev v primerjavi z osebnimi dohodki v goi darstvu,. kot je bil statistično ugotovljen ob polletju, v julij1 avgustu 1987. Zahtevamo sprotno ovrednotenje osebnih hodkov delavcev v vzgoji in izobraževanju v skladu z dosel1 mi osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu, pa tudi poj noma enakopraven položaj vseh delavcev v združenem delj Če do decembra 1987 delavcem v vzgoji in izobraževanj11 ^ bo dano in vrnjeno tisto, za kar smo se dogovorili in je zapti Vr v resoluciji in ustavi, bomo prisiljeni urejati stvari po ■S* - tako kot drugi, ki se jim godi krivica in so izrabili samoupravne poti za rešitev problemov. * na (Sklepi zbora delavcev Srednješolskega centra tehniško-ped'e! usmeritve v Murski Soboti 27. 10. 1987) '4 Svetlejši časi za Prosvetnega delavca? Namesto oportunizma in neprizadevnosti je Čedalje bolj živa zahteva po odgovornosti vseh, ki onemogočajo racionalizacijo v družbenih dejavnostih. Če pa že to zahtevamo - pravi Rakočevič - je treba še odločneje zahtevati, da se nemudoma zmanjša družena režija (administracija) - od organizacij združenega dela pa do najvišjih organov in teles v federaciji. GROZDANIČ Izdajateljski svet Prosvetnega delavca je na seji 27. 10. 1987 obravnaval pereč gmotni položaj glasila, finančno stanje ob periodičnem obračunu za tretje trimesečje in možnosti za nadaljnje redno izhajanje glasila. Izdajateljski svet je pri tem ugotovil, da so njegovi prejšnji pozivi ustanoviteljema in drugim samoupravnim interesnim skupnostim, ki sofinancirajo glasilo, ostali večinoma brez pravega odziva, zato se gmotni položaj Prosvetnega delavca slabša. Medtem ko so se cene tiskarskih storitev v poldrugem letu štirikratno povečale, se že tako skromne dotacije zmanjšujejo ali ne povečujejo v skladu s potrebami. Tako kot večina sorodnih časopisov in strokovnih revij tudi Prosvetni delavec ne more izhajati brez družbene pomoči, saj naročnina še zdaleč ne zadošča za poravnavo stroškov. V dozdajšnjih razpravah o prihodnosti Prosvetnega delavca je zmeraj prevladalo stališ#, naš edini časopis za A !n vprašanja vzgoje in izd nja potrebujemo. Izdaj’ svet je zato sklenil, da bol ® no zahteval od ustano' c - Izobraževalne skupnost1 l!: nije in Republiškega svet’ sindikatov Slovenije tet1 skupnosti, ki sofinanciraj’ lo (Pis za pedagoško ust11' Pis za kulturo in Skupno’1 ^ škega varstva Slovenije)*j J kladijo denarno pomoč ZJ mi stroški in tako omogd . daljnje redno izhajanje Pj s( nega delavca. Čimprej na)' ^ tudi urejena medseboj11’ ^ merja med ustanoviteljefl1; i it v /Vl d dajateljem glasila in p0^ j( ustrezni samoupravni sp01 o sofinanciranju glasila- ^ da bo do tega v bližnji pf sti končno le prišlo in da *1 tajo tudi Prosvetnemu boljši časi. JOŽE VALENTINČIČ ^JASNILO ODBORA ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE Kako se oblikujejo in razporejajo dohodek in sredstva za osebne dohodke ^ Nekatera načela pri oblikovanju in razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke v šolstvu, s posebnim poudarkom na srednjem izobraževanju. . Zaradi različnega položaja šol pri delitvi celotnega ustvarjenega . Prihodka in dohodka se porajajo v zvezi s to problematiko v skušči-posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti i°venije številna vprašanja; ta kažejo, kako zamotan je sistem pri , . ^rhi za uresničevanje resolucijskih opredelitev glede vrednotenja 1 Programov organizacij združenega dela s področja družbenih dejav-'r ^sti ter oblikovanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ^ v Samih organizacijah izvajalcev. n® 5Ht Zato poleg podatkov o giba-"ju osebnih dohodkov v letoš-1) ''jem letu v gospodarstvu in šol-d 5tvu podajamo tudi kratko obra-?'ožitev nekaterih dogovorjenih _ 'diodišč, ki vplivajo na urejanje rille problematike: ^ene programov storitev, posebno 'SREDNJEM '20BRAŽEVANJU Skladno z Zakonom o svobod-n' menjavi dela na področju Vzgoje in izobraževanja se v po-Sebnih izobraževalnih skupno-. 5j'h in Izobraževalni skupnosti a ^ovenije izvajajo programi J v?gojno-izobraževalnih storitev, Ogovorjeni na podlagi sprejetih Sattioupravnih sporazumov o težjih planov skupnosti za teko-*e srednjeročno obdobje. Ti pro-^ &ami se vsako leto v letnih plan-j aktih posebnih izobraževal-nih skupnosti in izobraževalne st ^Upnosti Slovenije opredelijo rl0 bko po obsegu kot po vrednosti. , Rednost vzgojno-izobraževal-J1*1 programov je določena z več Skorji: , 7 s predmetniki in učnimi na-chi za posamezni program oziro-,.y"a smer; z njimi je opredeljeno ^ Vilo potrebnih pedagoških ur ih ral 0 ;d‘ ^ njihovo izvedbo; ~ z obsegom vzgojno-izobra-Valne dejavnosti na šoli, ki se t2raža s številom oddelkov v poteznem letniku, obseg vzgoj-n°-izobraževalnih dejavnosti se s Posamezno šolo uskladi na tlagi letnega delovnega načrta ter analize učinkovitosti, ~ s standardi in normativi za ■0 tnotenje vzgojno-izobraže-Valne dejavnosti, sprejetimi na skupščini Izobraževalne skupno-zf st' Slovenije, ki pomenijo dogo-v°rjen vzgojno-izobraževalni standard ter kriterije za vredno-tenje vzgojho-izobraževalnega aela, skladno z družbeno dogo-Venimi možnostmi (na pobočju srednjega izobraževanja tčunavamo tako prek 600 ra-njf ?'^nih programov vzgojnoizo-jisl “raževalnih storitev, čeprav je s\' Vrudnost 1 pedagoške ure, kot " Jajnižje kalkulativne enote, ena-1(3 za vse programe); ^ ~ z merili za vrednotenje pro-J^mov storitev so opredeljeni e'ementi cen teh storitev, ki iVključujejo dohodek, materialne I s^oške in amortizacijo osnovnih : Sredstev. Te sestavine se vrednostno spreminjajo, v odvisnosti sprememb dohodka in oseb-n'h dohodkov zaposlenih v gospodarstvu, cen na drobno oziro-nia cen v gradbeništvu. IČC' , Glede na hitre spremembe cen al l1* osebnih dohodkov je močno # ^Postavljeno vprašanje tekočega iaj*. sPremljanja vseh gospodarskih >ol gibanj, saj se le na osnovi ugo-10' !0vljenih odstopanj lahko sproži-sti 'Orevalorizacijski postopki. Načela za revalorizacijo posa-;f1 n>eznih elementov cen storitev ■ajd v družbenih dejavnostih so dogo-stD1 ''orjena z Dogovorom o temeljih lO*1 aružbenega plana SR Slovenije ja obdobje 1986-90 v točki 93. Z# kna na naslednji način: , ^rednosti programov in na-ki so jo določili udeleženci aiUoupravnih sporazumov o te-^'jih planov, bodo samouprav- ae interesne skupnosti revalori-,lrale v materialnih okvirih, do- i< ^enih z resolucijo, razen če za a. Posamezne primere ne bo druga-,4 ^ določeno: V ceni planirani del sredstev 1 ^ladi osebne dohodke izvajalcev in e skupne porabe bodo za zagotovljene programe in solidarnost valorizirale skladno z rastjo povprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji. - Druge elemente v ceni zagotovljenih programov bodo povečevale skladno z rastjo cen na drobno. - Samoupravne interesne skupnosti bodo lahko revalorizirale svoje programe med letom po periodičnih obračunin, celoletno pa po zaključnem računu. Posamezne spreminjajoče se parametre na republiški ravni spremlja in določa Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, parametre, potrebne za spremembe cen storitev samoupravnih interesnih skupnosti na občinski ravni pa spremljajo in opredeljujejo občinske planske službe. Občinske planske službe po pravilu operirajo z manjšo količino podatkov, ki so jim hitreje dosegljivi, povprečni podatki, ki veljajo za vso republiko in so zbir raznovrstnih podatkov, pa so razpoložljivi z določeno časovno zamudo v primerjavi z občinsko ravnijo. V skladu s sprejetimi planskimi izhodišči ter njihovimi spremembami med letom, izvajalci med letom prejemajo akontacije povračil na opravljene storitve. Glede na sprejeta izhodišča, morajo biti torej cene storitev v družbenih dejavnostih in tudi cene vzgojno-izobraževalnih storitev oblikovane tako, da v izplačilih v povprečju omogočajo usklajeno rast osebnih dohodkov zaposlenih v šolstvu. DELITEV SREDSTEV PRIHODKA IN DOHODKA V ORGANIZACIJAH IZVAJALKAH Po 37. členu zakona o usmerjenem izobraževanju (skladno z 29. členom zakona o združenem delu) delavci v izobraževalnih organizacijah pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo: - s svobodno menjavo dela, ki po 35. členu ZUI poteka: a) v neposrednih odnosih z uporabniki b) v izobraževalnih skupnostih in po njih - z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku, kadar združujejo delo in sredstva z delavci v drugih temeljnih organizacijah - s prodajo proizvodov in storitev na trgu oziroma v okviru organizacije združenega dela - na drugih podlagah, določenih z zakonom (po 99. členu ZZD n. pr. kompenzacija, premija, regres, vrnitv davkov in drugih davščin, dotacija, darilo). Poleg povračil interesnih skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja pridobivajo torej posamezni izvajalci na področju usmerjenega izobraževanja tudi druge vire prihodka, na podlagi katerih oblikujejo celoten prihodek: v visokem šolstvu so to sredstva na osnovi raziskovalne dejavnosti in neposrednih nalog, ki jih opravljajo za znanega uporabnika, v domovih za učence in študente so to sredstva, ki jih za bivanje vplačajo študentje in dijaki sami, v zavodih za usposabljanje in izobraževanja duševno in telesno prizadetih otrok pa tista, ki jih dobijo od skupnosti socialnega varstva in skrbstva ter zdravstvenih skupnosti; na po- dročju srednjega šolstva pridobijo še sredstva z neposredno menjavo dela, z organizacijo izobraževanja ob delu, s prodajo izdelkov, ki jih proizvedejo v šolskih delavnicah ipd. Po 104. členu ZZD se dobi dohodek temeljne organizacije (tudi izobraževalne), ko se iz celotnega prihodka temeljne organizacije nadomestijo materialni in amortizacijski stroški po minimalnih, z zakonom predpisanih stopnjah. Prav tako določbe ZZD o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke (110. do 138. člen) veljajo tudi za izobraževalne organizacije. Politika delitve dohodka in sredstev za osebne osebne dohodke, ki se izvaja v organizacijah izvajalkah, je v republiki enotno dogovorjena in opredeljena z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji. Letno se uresničuje na podlagi usmeritev, danih z letnimi resolucijami o uresničevanju družbenega plana. Glede na več mogočih virov pridobivanja prihodka torej politike delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke ne more, in po zakonu tudi ne sme izvajati posamezna intersna skupnost. Zato tudi ni razumljiv očitek, češ da Izobraževalna skupnost Slovenije, ki se nima pravice vmešavati v ugotavljanje in razporejanje celotnega prihodka izobraževalnih organizacij in ne v razporejanje njihovega dohodka in čistega dohodka, kot tudi ne v delitev sredstev za osebne dohodke, ne izvaja ustrezne politike delitve dohodka. Notranja delitev dohodka izvajalcev se ureja na osnovi samoupravnih sporazumov dejavnosti (s panožnimi sporazumi). Vzgojno-izobraževalne organizacije v skladu z zakonom o združenem delu poslujejo kot samostojni subjekti, pri čemer prevzemajo odgovornost za kakovostno izvajanje dogovorjenega programa, za dobro gospodarjenje in racionalno izrabo družbenih sredstev. Kolikor bolj so ti pogoji uresničeni, tem višji so lahko tudi osebni dohodki v taki organizaciji. To opredeljuje tudi letošnja resolucija takole: - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v posameznih organizacijah združenega dela s področja družbenih dejavnosti ter drugih negospodarskih dejavnosti se bodo oblikovala v odvisnosti od izpolnjevanja dogovorjenega programa dela ter racionalnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi. V organizacijah združenega dela, ki bodo z večjim obsegom in kakovostjo svojega dela ter z manj zaposlenimi delavci dosegli večji dohodek na zaposlenega, zlasti s povečanjem dohodka iz neposredne menjave dela, bodo podani pogoji za nadaljnjo rast osebnih dohodkov. Zaradi različnega položaja in sposobnosti izvajalcev pri pridobivanju in oblikovanju celotnega prihodka in dohodka, zaradi različne notranje organizacije dela in različnih tedenskih in letnih delovnih obremenitev delavcev, različnega bremena raznih lokalnih prispevkov in samoprispevkov ter še drugih objektivnih ali pa subjektivnih vzrokov, so lahko osebni dohodki od šole do šole zelo različni.1 USKLAJEVANJE Z GOSPODARSTVOM V Dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 kot tudi v letnih resolucijah je glede usklajevanja osebnih dohodkov sprejeto tole načelo: Povprečni izplačani osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu se primerja s povprečnim izplačanim osebnim dohodkom na zaposlenega v posamezni družbeni dejavnosti. Pri tem so v povprečje izplačanega osebnega dohodka v gospodarstvu zajete vse opravljene nadure, dodatki za težje pogoje dela, nočno delo, terenski dodatki itd. Zato je tudi logična primerjava z vsemi povprečno izplačanimi sredstvi na zaposlenega v družbenih dejavnostih, pri čemer se upošteva tudi na teh področjih dosežena višja izobrazbena struktura zaposlenih. Družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1986-90 v poglavju 5.10.: Ukrepi glede življenjskega standarda, opredeljuje usmeritev glede usklajevanja osebnih dohodkov na naslednji način: - v prvih dveh letih planskega obdobja bodo v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti postopno uskladili raven osebnih dohodkov glede na raven osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu v razmerju, doseženem v letu 1979. V letu 1979 so bila v primerjavi z gospodarstvom v šolstvu dosežena v izplačilih tale razmerja: v osnovnem šolstvu je bil povprečni izplačani osebni dohodek na zaposlenega od povprečnega v gospodarstvu višji za 17,8%, v srednjem šolstvu je bil višji za 37,3%. Zaradi zaostajanja povprečne ravni osebnih dohodkov zaposlenih na področju šolstva za ravnijo izplačanih osebnih dohodkov na področju gospodarstva v preteklih letih, se je usklajevanje, ki se je pričelo v letu 1985, nadaljevalo tudi v preteklem letu na način, da so izplačani osebni dohodki zaposlenih v šolstvu v povprečju dosegli usklajenost v mesecu decembru 1986. Ob tem pa še vedno ostaja odprto vprašanje, kako določiti usklajeno raven osebnih dohodkov znotraj nekaterih šol zato, ker je ostalo nerešeno tudi vprašanje metodologije določanja izhodiščnega osebnega dohodka (v decembru), ki je osnova za usklajevanje osebnih dohodkov v tekočem letu.2 Posamezni komiteji za družbene dejavnosti, v katerih pristojnosti so te odločitve, namreč v posameznih občinah uveljavljajo svoje metodo-gije, ki glede na zatečeno stanje in izplačila osebnih dohodkov v decembru posameznim izvajalcem ustrezajo, drugim pa ne. Glede na gibanje izplačil v decembru preteklega leta ter težav z metodologijo, ki je Republiški komite za delo ni poenotil, menimo, da bi morali usklajenost doseči ob primerjanju celoletnih podatkov o zaostalih osebnih dohodkih; pri tem se je treba zavedati, da je za dosego celoletne usklajene ravni osebnih dohodkov v šolstvu (ne glede na način, po katerem se jo doseže) poleg sredstev za sprotno usklajevanje osebnih dohodkov potrebno zagotoviti tudi dodatna sredstva (odvisno od stopnje usklajenosti posameznega področja). Ob tem se pojavljajo še vprašanja, kako lahko delavci v posamezni šoli ugotovijo, ali so njihovi osebni -dohodki usklajeni ali ne. Odgovor bi bilo mogoče dobiti le pri republiških odborih sindikata - na podlagi podatkov, ki jih zbirajo komisije udeležencev panožnih sporazumov dejavnosti , in sicer s pomočjo primerjave povprečno dosežene vrednosti OD za pogojno nekvalificiranega delavca v panogi (npr. v srednjem šolstvu), s povprečno vrednostjo tega kazalnika, doseženega v istem obdobju pri posameznem podpisniku samoupravnega sporazuma, če je dejavnost v povprečju usklajena. KAKŠNA SO BILA RAZMERJA V OSEBNIH DOHODKIH V SLOVENSKEM ŠOLSTVU OD JANUARJA DO AVGUSTA 1987 Skladno z letošnjimi planskimi in resolucijskimi izhodišči so se osebni dohodki v letošnjem letu prvič usklajevali po predložitvi prvega periodičnega obračuna uporabnikov v gospodarstvu - v mesecu maju. Zaradi očitkov nekaterih izvajalcev, da je bilo usklajevanje prepočasno, v preglednici predstavljamo izhodišča, ki jih je za spremembo dohodka v cenah vzgojno-izobraževalnih storitev posredoval Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje in predstavljajo okvir za ukrepanje interesnih skupnosti, ter časovno opredeljeni dvig akontacij povračil za opravljene storitve srednjega šolstva posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije. (1. preglednica: Primerjava izhodišč in realizacije za povečanje dohodka v cenah storitev srednjega izobraževanja) 1. PREGLEDNICA Primerjava izhodišč in realizacije za povečanje dohodka v cenah storitev srednjega izobraževanja za izhodišče Zavoda SRS za družbeno planiranje dvig dohodka v cenah storitev ISS in PIS datum obvestila povečanje za % : kumulativna povečanja glede na december (%) povečanje glede na povečanje 1986 (%) velja za obdobje ali mesec povečanje akontacij (%) povečanje glede na povečanje 1986 (%) 27. 5. 5 5 67 v maju za 1-5 5 67 22. 6. 3,1 8,3 72,2 v juniju za 1-6 5,7 76,5 23. 7. 2,5 11,0 76,5 za avgust 30 84 8. 9. 3,4 14,8 82,5 za september - 89 23.10. 8 24,0 97,7 za oktober 20 98 2. PREGLEDNICA Povprečni izplačani osebni dohodki na delavca v gospodarstvu in šolstvu: dejavnost - obdob. 9-123 1986 december 1-6 junij 1987 avgust 1987 1-8 1987 1987 gospodarstvo 166.455 190.839 233.109 266.280 200.643 216.573 osnovno šolstvo 205.606 251.583 322.632 308.588 231.189 247.047 srednje šolstvo 229.947 291.408 317.254 341.695 262.335 279.217 višje šolstvo 344.292 489.753 483.461 494.264 364.501 390.952 visoko šolstvo 269.781 315.055 383.963 449.818 317.734 346.381 Podatki o rasti osebnih dohodkov so razvidni iz 3. preglednice, ki prokazuje verižne indekse rasti (primerjava s prejšnjim mesecem) 3. PREGLEDNICA Verižni indeks rasti povprečnih izplačanih osebnih dohodkov v letu 1987 (primerjava s prejšnjim mesecem) jan. (9-12) 86 febr jan. marec feb. april mar. maj apr. junij maj julij jun. avgust jul. gospodar. 86 107 99 110 103 110 113 101 osnov. š. 98 104 96 101 122 130 87 109 srednje š. 101 110 97 99 112 116 101 107 višje š. 85 122 96 92 126 122 92 111 visoko š. 103 112 100 98 103 122 108 109 4. PREGLEDNICA Gibanje razmerja ravni povprečnih izplačanih osebnih dohodkov v šolstvu, v primerjavi z gospodarstvom v obdobju jan. - avg. 1987 (primerjave z zadnjim trimes. 1986) dejavnost (9-12) 86 jan. febr. marec Leto april 1987 maj junij julij avgust gospodar. 100 100 100 100 100 100 100 100 100 osnovno š. 124 115 112 93 99 116 138 107 116 srednje š. 138 132 137 123 119 128 136 121 128 višje š. 207 166 189 170 153 186 207 170 186 visoko š. 162 158 166 154 148 148 165 157 169 1 V nekaterih organizacijah, kjer so osebni dohodki pod povprečjem dejavnosti, se zavzemajo za to, da se v merilih Izobraževalne skupnosti Slovenije povzamejo razmerja v vrednotenju posameznih del, ki jih opredeljujejo panožni sporazumi. Glede na zdajšnjo zakonodajo se v družbenih dejavnostih ne financira sistemizacije delovnih mest v posamezni izvajalski organizaciji, zato v merilih Izobraževalne skupnosti Slovenije tudi ni mogoče uveljaviti razmerij pri vrednotenju del iz panožnih sporazumov, kot bi nekatere šole to želele, saj sta ta dva sistema viednotenja (po programu in po sistemizaciji) v nasprotju oziroma se izključujeta. 2 V Izobraževalni skupnosti Slovenije je treba v okviru metodologije za izvajanje družbenega dogovora opredeliti le višino faktorja P - korekcijskega faktorja, ki opredeli višino uresničevanja programa; predlog, ki je pripravljen, bo odbor za usmerjeno izobraževanje posredoval odboru podpisnikov družbenega dogovora v potrditev. Iz podatkov o rasti osebnih dohodkov (3. preglednica) razberemo, da se povečane akontacije povračil dohodka v srednjem šolstvu v maju (za 25% glede na prejšnji mesec) ter v juniju (za 41% glede na Nadaljevanje na 4. str. Kako se oblikujejo in razporejajo dohodek in sredstva za osebne dohodke Nadaljevanje s 3. str. maj) niso v celoti prelile v izplačila zaposlenim, temveč da so se delno odlile v povečano obveznost do skupne in splošne porabe, ponekod pa tudi v pokritje revalorizacijskih obveznosti. Dvig akontacije v mesecu avgustu (za 30%) je bil v izplačilih viden porast le delno (le 7%), razlog za zadrževanje izplačila pa je treba iskati predvsem v spremembah pravilnikov o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke v šolah ter v nepopolni kadrovski zasedbi šol v tem mesecu. Dosežena razmerja ravni osebnih -dohodkov v šolstvu so v primerjavi z gospodarstvom razvidna jz 4. preglednice. Upoštevaje prikazani položaj in ocene letne rasti sredstev za osebne dohodke zaposlenih v gospodarstvu (116.5) je glede na dozdajšnjo raven usklajenosti osebnih dohodkov v šolstvu treba s planom letošnjega leta zagotoviti poleg sredstev za sprotno revalorizacijo še tudi dodatna sredstva, tako za povprečno letno uskladitev kot tudi za pokritje v povprečju povečanih prispevnih stopenj, ki jih izvajalci plačujejo iz dohodka. Ker še zmeraj velja zvezna intervencijska zakonodaja in ker v okviru omejenega globala sredstev usmerjenega izobraževanja ni mogoče zagotoviti zadostnih sredstev, si bodo Izobraževalna skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti prizadevale pridobiti potrebna sredstva v okviru republiške bilance sredstev skupne in splošne porabe za letošnje leto. VPRAŠANJA, KI ZAHTEVAJO ODGOVOR O informacijskem sistemu Za sprotiio spremljanje gibanj na področju osebnih dohodkov je še posebno pomembno, da so ustrezni podatki čimprej na voljo. Vendar prav tu naletimo na naj večjo težavo, saj so uradno na voljo le' Statistični podatki o izplačanih povprečnih osebnih dohodkih za-posamezne segmente šolstva (osnovno šolstvo, srednje,'višjje in visoko) in še ti z zamudo enčga j m pol meseca po obdobju, pa katerega se nanašajo. Isti podatki, razdelani po občinah, pa so dostopni z zamudo dveh mespcev. Taki časovni zamiki seveda onemogočajo hitrejše reagiranje 'na izkazane spremembe in so razlog za mnoga nezadovoljstva, izražena v zadnjem času. Resolucija za leto 1987 je določene republiške institucije zavezala, da pospešeno pripravijo tak informacijski sistem, ki bo omogočil sprotno spremljanje sprememb v osebnih dohodkih posameznih kategorij zaposlenih. Tak informacijski sistem, ki bo ažuren in ki bi omogočil pridobiti tudi podatke o višini osebnih dohodkov posameznih izvajalcev, pa je predpogoj, ki bi šele omogočil realizacijo sklepa skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije (z dne 17. 7. 1987) o računalniško podprtem informacijskem sistemu za teko- če spremljanje stvarnih gibanj pri posameznih izvajalcih. O pravočasnem in preprostejšem obveščanju izvajalcev o dvigu akontacij Razumljivo je, da izvajalci, glede na visoko stopnjo inflacije, pričakujejo sprotne popravke cen programov storitev ter zahtevajo, da so o spremembah tudi pravočasno obveščeni; iz podane preglednice razberemo, da so bile akontacije povračil srednjim šolam letošnje leto spremenjene celo prej, kot je Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje sporočil spremembe svojih parametrov (avgusta je bila Izobraževalna skupnost Slovenije celo kritizirana zaradi predčasnega ukrepanja). O vsaki spremembi so bile šole tudi sproti obveščene (dvakrat so prejele kalkulacije cen storitev, šestkrat pa obvestila o spremenjeni višini akontacije, v začetku leta pa izhodiščne vrednosti akontacije, obdelane po elementih cene). Finančni izpisi vrednosti programov zares niso preprosti, to pa je predvsem posledica preraz-drobljenih normativov in tega, da so šole financirane iz sredstev uporabnikov v več posebnih izobraževalnih skupnostih (tudi 6). Tam, kjer je sodelovanje med poslovodstvom šole in računovodstvom zgledno, pri ugotavljanju finančnega stanja na podlagi podanih računalniških izpisov ter občasnih obvestil ni težav, prej nasprotno, z nadrobnim pregledom so zadovoljni. Zaradi težav, ki se pojavljajo v nekaterih šolah, bomo v prihodnjem letu (če bodo kadrovska in računalniške zmogljivosti to dopuščale) skušali šolam poslati mesečni pregled nakazil za opravljene storitve. Premalo denarja za zvišanje akontacij V posameznih obdobjih letošnjega leta, predvsem v jesenskih mesecih, so posebne izobraževalne skupnosti in Izobraževalna skupnost Slovenije imele težave, ker ni bilo zadostnega priliva sredstev prispevkov. Ker v srednjih šolah primerjajo svoje osebne dohodke tudi z osebnimi dohodki v osnovnih šolah svoje občine, je ob takem primerjanju potrebno upoštevati, da je vir za združevanje prispevkov za usmerjeno izobraževanje dohodek in ne bruto osebni dohodki. To namreč prav letos zaradi sprememb v obračunskem zakonu, ki zmanjšujejo dohodek, vpliva na to, da na tem področju ne izkazujemo presežkov (kot večina drugih SIS), temveč primanjkljaj prihodkov. Posebne izobraževalne skupnosti in Izobraževalna skupnost Slovenije so bilo zato septembra primorane zvišati prispevne stopnje, da bi lahko do konca letošnjega leta združili zadostna sredstva za uresničitev načrtovanih naiog; različni’ dinamiki združevanja sredstev med letom pa se ni mogoče izogniti zaradi določenih zakonitosti, ki veljajo na tem področju Od načelnih odločitev do konkretnih ukrepov Iz dela odbora za usmerjeno izobraževanje V okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije delujejo trije skupščinski odbori: Odbor za osnovno izobraževanje. Odbor za usmerjeno izobraževanje in Odbor za organizacijska in kadrovska vprašanja. Nemara ima Odbor za usmerjeno izobraževanje največ nalog in obveznosti; vsaj tako lahko sklepamo, če sledimo posameznim sejam odbora. Dnevni redi so obširni, gradivo zajetno, odločitve pa pomembno posegajo v delo vzgojno-izobra-ževalnih organizacij na področju usmerjenega izobraževanja. Čeprav potekajo seje pod vodstvom predsednika odbora dr. Petra Venclja v pospešenem ritmu, trajajo domala ves delovni dan. Na zadnji seji odbora, ki je bila 5. t. m., je bilo treba najprej izmenjati mnenja o programu Zveznega izvršnega sveta za znižanje inflacije, nato pa oblikovati mnenja k predlaganim spremembam zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in k osnutku zakona o obravavanju amortizacije. Razprava je ob tem segla v prihodnost: v pripravi je resolucija za leto 1988, ki bo odmerila denar tudi izobraževanju (ovori se o »ničelni rasti« sredstev za izobraževanje) omejitvenim ukrepom Zisa tudi izobraževanje ne bo ušlo, pa bomo prisiljeni sami poiskati možnosti za varčevanje. Kaže, da bo v vzgoji in izobraževanju obvezna amortizacija za osnovna sredstva do leta 1990 prilagojena obsegu namenskih sredstev zanjo; kratkoročno je to olajšava, dolgoročne posledice tega ukrepa pa niso obetavne. O novem predlogu samoupravnega sporazuma, ki bo urejal štipendiranje študentov visokih šol v Sloveniji iz sklada Borisa Kraigherja, se je razvila šele prva razprava, odločitev pa je odbor preložil na prihodnjo sejo. Štipendije iz tega sklada naj bi bile za 20 odstotkov višje kot druge kadrovske štipendije, pre- jemali pa naj bi jih študenti z izrazito nadpovprečnimi učnimi uspehi, ki dokazujejo pri študijskem, raziskovalnem in strokovnem delu tudi izjemne intelektualne sposobnosti in uspešnost. Tako naj bi načrtneje odkrivali, usmerjali in spodbujali prihodnje raziskovalce, visokošolske učitelje in druge strokovnjake. Razprava se je ustavila dlje pri poročilu o oblikovanju oddelkov v srednjem izobraževanju v letošnjem šolskem letu. V prvem letniku je namreč še vedno 21 oddelkov z manjšim številom učencev kot dopuščajo sprejeti normativi in standardi. V večini primerov gre za programe, ki pripravljajo za tako imenovane deficitarne poklice in v katere kljub naporom ne dobijo zadosti kandidatov. Zato je odbor obravnaval taka odstopanja z razumevanjem, prav tako tudi težave, ki jih imajo manjša odročna ali obmejna središča (npr. Tolmin, Idrija, Črnomelj, Muta). Nihanje med doslednostjo in popustljivostjo pri teh odločitvah odpira vedno znova vprašanje šolske mreže pa tudi programske zgradbe srednjega izobraževanja. Pohvalno prožnost in modrost je odbor za usmerjeno izobraževanje pokazal, ko se je letos prijavilo precej več kandidatov za naravoslovno-matematično dejavnost, kot je bilo predvideno; odbor je odobril 8 dodatnih oddelkov in s tem odprl pot nadaljnjega izobraževanja večjemu številu nadarjenih učencev. Na odboru za usmerjeno izobraževanje pristanejo tudi mnogotere vloge za podporo in finančno pomoč. Sem spada že ustaljeno sofinanciranje mladinske periodike. Odbor je ugodno rešil tudi vlogo Prosvetnega delavca za dodatno pomoč in s tem pokazal pričakovano naklonjenost do glasila delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. JOŽE VALENTINČIČ Šole naj imajo enake možnosti za delo Na seji skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev (29. oktobra) so delegati sprejeli predlog finančnega načrta te Skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije za tekoče leto. Ugotavljali so, tako kot Odbor za planiranje in programiranje piša za pedagoško usmeritev, da bo treba v prihodnje več denarja nameniti regresiranju prehrane učencev inf na vseh osnovnih in srednjih šolah zagotoviti tople obroke, spregovoriti pa bo treba še o izjemno visokih cenah zdravniških pregledov za šolarje. Skupščina tudi meni, da je treba financiranje pedagoškega tiska prenesti med skupne naloge Izobraževalne skupnosti Slovenije, še zlasti se bodo zavzeli za Prosvetnega delavca, ki je zdaj v resnično težavnem položaju. Sprejeli so tudi Predlog sprememb o temeljih plana izobraže- Največja ovira za kakovostno uresničevanje vzgojno-izobratevalne-ga programa so neizenačene možnosti za delo, saj je višina osebnih dohodkov odvisna od tega, na kateri šoli kdo dela. Zato je treba takoj odpraviti nedopustno visoke razlike v osebnih dohodkih med srednjimi šolami, saj presegajo že sto tisoč dinarjev na mesec za enaka dela in naloge. Po dveh letih, odkar so pristojni obljubili, da bodo odpravili neutemeljene razlike med šolami in pripravili drugačna merila za financiranje šol in nagrajevanje, pa tudi za primerjanje osebnih dohodkov z gospodarstvom, se ni nič spremenilo - nasprotno: razlike med šolami se povečujejo. V splošni družbeni krizi smo se pedagoški delavci, ki vzgajamo in izobražujemo prihodnje pedagoške delavce, znašli na repu osebnih dohodkov. Pri Izobraževalni skupnosti Slovenije nismo mogli uveljaviti zahteve, da bi v spremenjenih normativih upoštevala značilne zahteve srednjega pedagoškega programa, ki jih ponavljamo nemočno Že nekaj let. V tem se izraža odnos do pedagoškega šolstva, ki bi ga morala Izobraževalna skupnost Slovenije vsaj enakopravno obravnavati, če mu že ne priznava prednosti pri razvoju šolstva v Sloveniji. Nedopustno je, da nihče ne spremlja učinkov sedanjih normativov in finančnega poslovanja šol; nihče jih tudi ne popravlja, niti tedaj, ko so napake pri financiranju očitne. Od tod take razlike med šolami pri nas, medtem ko v večini drugih držav ne dopuščajo, da bi bili delavci v istem šolskem sistemu med seboj neenakopravni. Od Izobraževalne skupnosti Slovenije terjamo, da izenači pogoje delovanja - tudi z izrednimi dotacijami za izravnavanje osebnih dohodkov ter s popravki normativov za materialne stroške. Skrajni čas je, da se tega občutljivega področja loti strokovno in ne amatersko v raznih odborih, kjer vedno prevlada interes večine. Pedagoške srednje šolstvo pa je v manjšini. (Iz pisma sveta in zbora delavcev Srednje pedagoške šole v Ljubljani.) valnih skupnosti za obdobje 1986/90 in Osnutek sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za leta 1986/90. Ne glede na to, kako bodo v prihodnje organizirano Izobraževalna skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti, še vedno bo pedagoško šolstvo imelo izjemen pomen, tako da bo zanj moral vedno obsM poseben organ. Prebrali so pismo Srednje pedagoške šoKh Ljubljane in iz njega objavi]2 ^ odlomek. Na skupščini so skl^ li, da bodo s pismom (s podo| jJ vsebino jih je zadnje čase vel seznanili najvišje republiške gane za šolstvo, pa naj pori kako naprej. J' >1 Zaskrbljenost je utemeljena S seje odbora za osnovno izobraževanje Odbor za osnovno izobraževanje Izobraževalne skupnosti Slovenije je 10. t. m. na seji, ki jo je vodil predsednik odbora Leopold Kejžar, obravnaval nekaj podobnih vprašanj kot odbor za usmerjeno izobraževanje in tako skupaj z njim sooblikoval predloge za skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije. Največ časa pa se je razprava ustavila pri vprašanjih, ki so življenjskega pomena za osnovno šolstvo. Eno izmed takih vprašanj je dopolnjeni Samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih za oblikovanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov izobraževalnih skupnosti za obdobje 1986-1990. Predlog sprememb in dopolnitev je Izobraževalna skupnost Slovenije poslala občinskim in drugim izobraževalnim skupnostim že spomladi. Večina občinskih izobraževalnih skupnosti je sprejela dopolnjeni sporazum, tri občinske izobraževalne skupnosti so ga zavrnile, iz trinajstih pa še ni odgovora. Člani odbora so se spraševali, kako more znotraj interesnih skupnosti odpovedati tako pomemben člen sistema, ki zagotavlja med drugim tudi solidarnostno poravnavo stroškov za osnovno izobraževanje. Kako si lahko strokovna služba nekaterih občinskih izobraževalnih skupnosti - sama ali v dogovoru z drugimi občinskimi dejavniki - prilašča pravico, da zadrži predloge, namenjene skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti? So se tudi tu v samoupravnem odločanju pojavili neki »filtri«, ki prestrezajo pretok informacij do pristojnih samoupravnih organov? V razpravi o strokovnem spo-polnjevanju pedagoških delavcev so člani odbora posumili, ali niso taki filtri tudi na Izobraževalni skupnosti Slovenije. Zavod SRS za šolstvo je namreč že pred meseci pripravil celostno P gramsko-organizacijsko zasri *štrokbvnega spopolnjevanja i dagoških delavcev, vendar je1 bor za osnovno izobraževanj2 ni dobil v obravnavo. Toliko i vorimo o potrebnosti nenehn1 izobraževanja pedagoških del cev, o nujnih naložbah v njih pedagoško in strokovno usj sobljenost, o sistemu, ki naj b1 po tolikih letih govorjenja in odločitvi same Skupščine S končno le postavili na no Vendar gre tudi letošnje I* h koncu brez večjih zboljšav.1 vsega načrtovanega strokovtf spopolnjevanja je Izobraževs skupnost Slovenije odobrila' vodu SRS za šolstvo samo de1 za spopolnjevanje vodstve1 q delavcev. Kljub temu je bilo ^ veliko kratkih seminarjev in1 {jj tivov, saj so potrebe občut1 g vendar so šole vse bolj v zadh 0 kako poravnavati poleg pol1 stroškov tudi kotizacije za sd ^ narje. Očitno varčujemo na * pravem koncu. V razpravi o gibanju oseb1 dohodkov v osnovnem šob1 ^ v prvih osmih mesecih je zasl1 S Ijenost veljala predvsem zaostn 3 kom pri usklajevanju oseb* dohodkov z gospodarstvom,2 sti v nekaterih občinah, kjer zaostanki nerazumljivo vid (npr. Koper in Piran). Po pon kih Zavoda SRS za statistik0 celostno osnovno šolstvo v let0 njih osmih mesecih dose! v primerjavi z gospodarstvom deks 114, za usklajenost z os2 nimi dohodki v gospodarstvu bi morali doseči indeks 120. f1 kaj občin je primerjalni ind* doseglo in celo preseglo - seri v primerjavi z osebnimi doho< v gospodarstvu posamezne ob ne - še več pa je takih, ki ga # dosegle. Odbor bo pozval ustrezne < gane v občinah, naj preučijo s1 nje in ukrepajo. JOŽE VALENTINČIČ Izobraževanje odraslih - prednost ali nadloga? Gospodarska zbornica Slovenije je po sklepu Skupščine SRS pripravila program ukrepov za pospešitev izobraževanja odraslih. V njem je strnila dozdajšnje ugotovitve o potrebnosti tega izobraževanja, o njegovem kritičnem zaostajanju v primerjavi z razvitimi deželami, o potrebnosti nenehnega dopolnjevanja in posodabljanja izobrazbe in strokovne usposobljenosti. Da bi pospešili razvoj izobraževanja odraslih, bi morali po oceni Gospodarske zbornice marsikaj spremeniti v sistemu in politiki izobraževanja. Zakon o usmerjenem izobraževanju naj bi obravnaval to dejavnost z večjim posluhom. Zakon o svobodni menjavi dela pa naj bi zagotovil sredstva vsaj za razvojno dejavnost na tem področju. Z ustreznejšo mrežo šol in oddelkov naj bi izobraževanje približali zaposlenim, organizacijam za izobraževanje odraslih pa omogočili uspešnejše delo. V predlogu Gospodarske zbornice so podrobneje razčlenjeni tudi drugi ukrepi - o njih bomo še pisali. Predlog Gospodarske zbornice je prišel o pravem času, med drugim tudi zato, da se na vseh ravneh jasno opredelimo do nadaljnjega razvoja izobraževanja odraslih pri nas. Na odboru za usmerjeno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije je na zadnji seji predlogu sledila burna razprava. Pravzaprav ne predlogu', marveč ^strokovne- mu« mnenju o predlogu, ki g2 pripravila skupna stroko'11 služba ISS. Medtem ko je vrt1 nje strokovne službe po od udeležencev pokazalo zelo m*1 naklonjenosti predlogom d spodarske zbornice, je več1 udeležencev na seji pokazala naklonjenost pospešenemu P voju izobraževanja odraslih, ga morajo bolj kot doslej potil rati tudi vsi organi znotraj ' braževalnega sistema. V razpravi o predlogu Gos| darske zbornice, ki je sledila nekaj dni na odboru za osno'* izobraževanje Izobraževal skupnosti Slovenije, je bilo P položenje bolj sproščeno ' umirjeno, uglašeno v skupni s* bi za nadaljnji napredek izoh ževanja odraslih (člani odh° niso dobili k predlogu tudi oP njenega »Strokovnega« tt^. nja). Veliko je bilo danih dotf dopolnitev in dodatnih pobij nekaj tudi opozoril, kaj bo tf£ natančneje opredeliti in kje f skati nove finančne vire za izobraževanje. w Končni sklep razprav na odborih je bil. da je predlogjJ spodarske zbornice dobra p0" ga, ki jo bo treba s skupnim zadevanjem dopolniti, da bfri pereča vprašanja nadaljnra razvoja izobraževanja odra*1 čim bolj celostno predstavi]2 slovenski skupščini. Nato p3,, treba čim prej preiti od stan h konkretnim ukrepom in oe'| njem. JOŽE VALENTINČIČ PFtOS Vtz 7 N/ DEU A VEG St. 17 PRILOGA ZA VOD SRS ZA ŠOLSTVO r Televizija v soli 1987 JESENSKI SPORED NOVEMBER DECEMBER v_ . _ ____________ • VSEBINA • Urednikova beseda ® Spored O Sn, biologija, naravoslovne dejavnosti 9 Stili-obdobja-življenje Ljubljana, dne 16. novembra 1987 -’edno ob: UREDNIKOVA BESEDA I "N Redaktorja pri ljubljanski televiziji, ki se ukvarjata s šolsko televizijo, Tea Bidovec in Janez Kranjc in hitita 5 sinhronizacijo na sinhronizacijo (tako pravijo na televiziji, če oddaji dodajo slovensko spremno besedilo namesto kakega drugega), sta kljub obilici dela navdušena. Zakaj? Sole čedalje bolj sprašujejo o oddajah, prosijo tu in tam za kakšna besedila, ki jih naša redaktorja prav rada kopirata in pošljeta. Zdi se jima, da ne delata v prazno. Zdaj pa smo dobili v roke še Barometer gledanja, ki ga izdaja služba za raziskovanje programa, in glej, kaj smo opazili: v stolpcu, ki vsebuje oceno oddaj gledalcev, so šolske oddaje med najboljšimi. Neki četrtek je prejela oddaja Umetnostna zgodovina: Antika - Rim najvišjo oceno 4,1. Za primerjavo si oglejmo ocene na splošno zelo priljubljenega televizijskega dnevnika istega dne, ki je prejel oceno 3,9, priljubljeni tednik pa 4,0. To so tri oddaje, ki so bile ta dan najbolje ocenjene. Seveda te ocene niso dali samo šolarji, temveč vsi ljudje, ki gledajo televizijo; to pa pomen teh ocen raje zveča kakor zmanjša. Se en razveseljiv podatek smo dobili od službe za raziskavo programa. Kar štirideset odstotkov šolarjev vidi oddajo šolske televizije, čeprav še nimajo vse šole videorekorderjev. Nekatere šole si pomagajo tudi drugače. Ker so oddaje šolske televizije tudi popoldne, naročijo učitelji učencem, naj oddaje gledajo in jim včasih dajo celo naloge, povezane z njimi. Jasno nam je, da bomo bogastvo teh videoinformacij lahko popolnoma izrabili šele takrat, ko bo začela delovati slovenska medioteka, kjer bo vsak izmed nas lahko dobil tisto videokaseto, ki jo želi videti. Seveda bi si jo lahko ogledal tudi v medioteki. Zamisel o taki ustanovi je na srečo že prodrla tudi v »družbeno« zavest naše republike, tako da smo o tem vprašanju že razpravljali in še bomo na številnih sejah. Zdi se mi, da je čas med sejami predolg. Utegne se zgoditi, da bodo končni pogovori o medioteki ravno takrat, ko bo kakšna huda gospodarska kriza, in bomo imeli vsi občutek, da je medioteka v primerjavi z drugimi našimi težavami najmanjši problem. V jesenskem sporedu šolske televizije imamo več beograjskih oddaj 5 skupnim naslovom SVET OKOLI NAS. Vodi jih dr. inž. Predrag Ristič, ki zelo pogumno zahaja v področja zgodovine, biologije, kemije, fizike, geofizike, geografije, geologije, astronomije in lahko bi jih našteli še nekaj. Nam je ta niz dobrodošel, ker so taki interdisciplinarni prijemi dokaj redki. Za avtorja pa je bil to očitno nekoliko nevelik zalogaj, ker je zamešal nekaj izrazov s teh področij, nekajkrat izgubil logično nit< včasih pa zašel v nasprotja celo v eni in isti oddaji. Ob prevodu teh oddaj smo poklicali strokovnjake s teh področij, ki so zadevo seveda uredili, razen ene same oddaje, druge po vrsti, Z naslovom ORIENTACIJA. Za to oddajo, so rekli, naj prevzame odgovornost sam avtor, učitelj in učenci pa naj jo uporabijo zgolj kot pobudo za pogovor o trditvah in ugotovitvah dr. inž. Predraga Rističa in ločijo pleve od zrnja. Oddaja je bila že na sporedu in tista šola, ki jo je posnela na videokaseto, si lahko privošči »video-križanko« in ugotavlja, kje je avtor naredil napako. Naj izdam samo eno »cvetko« v uvodu oddaje: »Človek brez naslova ni človek...« Prihodnjič pa se bomo pogovorili o pripravah za izdelavo slovenskih oddaj šolske televizije in o temah, ki jih bodo oddaje obravnavale. MAKO SAJKO V_____________________________________________________________________________________________________________________________________J r Šolska televizija je v svojem jesenskem sporedu že prikazala tele oddaje: TOREK PSIHOLOGIJA Misliti ustvarjalno - Kaj je ustvarjalnost? Ustvarjhalna osebnost Spodbujanje ustvarjalnosti Kako do ustvarjalnosti Otrok in šola I do III: Učenec in učitelj, Ali sem dovolj radoveden. Nekatere je strah, V šolo radi hodimo NARAVOSLOVNI DAN Čim boljši zrak, tem več lišajev Fosili 1 in 2 Pesem kraškega gozda Človek proti gozdu Noben gozd ni navaden gozd JEZIKOVNI UTRINKI O bralnih navadah I in II Priročniki Birokratska slovenščina Pogovorni ali kratki nedoločnik O deljenju besed Polglasnik Kako ogovarjamo Pogovorno vikanje Raba zaimkov ti, vi, oni TUJI JEZIKI Angleščina od XIV do XXIII Francoščina od I do VI KEMIJA I. Dokazi za obstoj molekul in atomov II. Korozija GEOGRAFIJA Svet okoli nas I do IV: Razvoj obzorja Orientacija Orientacija v času Planet, na katerem živimo SND Zobozdravstvo I in II PROMETNA VZGOJA L Vsi otroci morajo v šolo 2. Rdeča luč 3. Kolo z motorjem 4. Otrok v prometu Dobro videti in biti dobro viden ČETRTEK - ESTETSKA VZGOJA UMETNOSTNA ZGODOVINA Prazgodovina - Kamena doba - Zemeljska doba Stare civilizacije - Mezopotamija in Egipt Antika - Grčija Antika - Rim Srednji vek - Romanika Srednji vek - Gotika Srednji vek - Bizanc Renesansa Barok, rokoko, klasicizem XIX. stoletje GLASBENA VZGOJA Glasbeni inštrumenti: Kljunasta flavta, Flavta, Klarinet, Fagot, Oboa, Saksofon, Trobenta, Pozavna, Rog, Violina, Violončelo Harmonikarski orkester (KUD Vide Pregare) KULTURNA DEDIŠČINA Govorica rož Mlini in mlinarstvo v dolini Krke Govorica slovenske kmečke noše Svetila Stare ure Govorica niti Kozarec naš vsakdanji SPORED ŠOLSKE TELEVIZIJE ZA JESEN 1987 TOREK Datum Ura PREDMETNIK NASLOV CIKLA - EPIZODE Traja 17. 11. 10.05 KEMIJA III. Nafta in njeno pridobivanje 18’05” GEOGRAFIJA Svet okoli nas V: Zrak 32’40” SND Zobozdravstvo III 9’45” JEZIKOVNI UTRINKI O vikanju in onikanju 3’4T’ I TUJI JEZIKI Angleščina XXIV 30’ Francoščina VII 30’ 24. 11. 10.05 KEMIJA IV. Katalizacija 19’50” GEOGRAFIJA Svet okoli nas VI: Morje - zibelka življenja 39’ SND Zobozdravstvo IV 9’45” JEZIKOVNI UTRINKI Vabilo 3T8” TUJI JEZIKI Angleščina XXV 30’ Francoščina VIII 30’ 8. 12. 10.05 KEMIJA V. Ogljik 20’05” GEOGRAFIJA Svet okoli nas VII: Tla 18’30” OBRAMBRA VZGOJA Radiološka - biološka - kemična zaščita 20’ JEZIKOVNI UTRINKI Prilastkovi oziralni odvisniki 3’ TUJI JEZIKI Angleščina XXVI 30’ Francoščina IX 30’ 15. 12. 10.05 KEMIJA VI. Anorganske spojine ogljika 20’04” GEOGRAFIJA Svet okoli nas VIII: Gorovja 23’ OBRAMBNA VZGOJA Zažigalna sredstva in zaščita pred njimi 18’ JEZIKOVNI UTRINKI Oziralna zaimka ki in kateri 3T3” TUJI JEZIKI Angleščina XXVII 30’ Francoščina X 30’ 22. 12. 10.05 KEMIJA VIL Organsko in anorgansko onesnaževanje 17’39” GEOGRAFIJA Svet okoli nas IX: Vulkani in potresi 30’ OBRAMBNA VZGOJA Osnovni pogoji preživetja 19’25” JEZIKOVNI UTRINKI O pogovornem jeziku 2’45” TUJI JEZIKI Angleščina XXVIII 30’ Francoščina XI 30’ 29. 12. 10.05 KEMIJA VIII. Od rude do surovega železa 19’ GEOGRAFIJA Svet okoli nas X: Voda vir življenja 30’ OBRAMBNA VZGOJA Voda vir življenja 20’ JEZIKOVNI UTRINKI O pesniškem jeziku 3’ TUJI JEZIKI Angleščina XXIX 30’ Francoščina XII 30’ 5. 1. 10.05 KEMIJA IX. Koloidi 19T0” GEOGRAFIJA V kraljestvu Zlatoroga 30’50” OBRAMBNA VZGOJA Sodobna letala in helikopteiji 30’ TUJI JEZIKI Angleščina XX 30’ ČETRTEK Datum Ura PREDMETNIK NASLOV CIKLA - EPIZODE Traja 19. 11. 10.05 UMETN. ZGODOVINA XX. stoletje I 24’20” GLASBENA VZGOJA Zapisi za mlade - Ubald Vrabec 28’30” 26. 11. 10.05 UMETN. ZGODOVINA XX. stoletje II 25’ GLASBENA VZGOJA Zapisi za mlade - Janez Bitenc 30’40” 3. 12. 10.05 GLASBENA VZGOJA Zapisi za mlade - Pavel Šivic 3T30” KULTURNA DEDIŠČINA Umetnost Babilona, Asira in Mezopotamije 22’40” 10. 12. 10.05 GLASBENA VZGOJA Zapisi za mlade - Samo Vremšak 25T2” / KULTURNA DEDIŠČINA Pivsko posodje od barjanca do nas 19T5” 17. 12. 10.05 GLASBENA VZGOJA Zapisi za mlade - Albin Weingerl 34’ KULTURNA DEDIŠČINA Pripoved stare Pohorske steklarne 19T5” Med tapiserijami in tapetami 15’22” 24. 12. 10.05 GLASBENA VZGOJA Zapisi za mlade - Radovan Gobec 3315”. KULTURNA DEDIŠČINA Zgodba o stari Livarni 20’30” v;:/'::;-- - . .. - .. - ■ - cg Ti O) D < m 0 1 O) 3 O < (zgodovinsko) povezanost tega območja s sosednimi ter vpliv te soseš-na razvoj našega krasa. Boj za vsako ped zemlje, za vsako drevo in za ■ga človeka na krasu je trd in krut. Žačetek filma je torej na splošno mativen in razpoloženjski. Kras s svojimi značilnostmi spodbuja tudi ,vno ustvarjalnost. Številni pesniki, pisatelji in slikarji pa tudi prvi goz-ki strokovnjaki za kras so rojeni ali pa so delovali na tem območju, ikazana je prvotna gospodarska dejavnost človeka na krasu, ki je usmer-v preživetje z vsemi dobrimi in tudi zlemi posledicami za kraški svet. Plemena in narodi - Iliri, Etruščani, Benečani, Slovani - so prihajali in odhajali, nihče ni bil bolj prizanesljiv, vsi so hoteli (morali) preživeti. Bolj kot kjerkoli sta človek in gozd povezana in odvisna eden od drugega prav na krasu. Človek je gozdu pravzaprav največji sovražnik, toda tudi dobrotnik; vendar samo zato in dotlej, ko ga bo spet izrabil. Gozd pa ima na krasu tudi veliko drugih naravnih sovražnikov: burjo, ogenj, žled. Najučinkovitejše zdravljenje je biološko. Biološko ravnovesje pomeni stabilnost in trajnost. Kraški prostor mora živeti. Kruto muči svoje prebivalce. Ti pa krvavijo, se ga oklepajo in tudi bežijo. Po tisoč letih se kras spet odeva z gozdom, zmaguje z njegovo močjo in s človekovimi spoznanji. Velika pogozdovanja niso več potrebna. Še vedno pa so potrebne pazljivost, obzirnost in skrb slehernega Slovenca. NAVODILA Učenci o krasu, o njegovih ekoloških, geografskih in drugih posebnostih poslušajo pri najrazličnejših predmetih osnovnega in srednjega usmerjenega izobraževanja. Žato je film primeren za osnovno in srednjo šolo. Filmsko sliko spremlja besedilo, ki je tokrat prepričljivejše in povednejše od slike. Razdeljeno je na tri kategorije: - splošno (socialno-ekološko-zgodovinsko) - strokovno gozdarsko in - izrazito kulturno in čustveno. Berejo ga različni glasovi, kar poudarja razlike in hkrati življenjsko prepletenost vsebine, ki jo film obravnava. Zato lahko film gledajo učenci pri pouku biologije, geografije, geologije, umetnostne vzgoje in slovenskega jezika. Učenci naj pred gledanjem filma obnovijo kar vedo o: - geološki sestavi krasa - značilnostih rastlinske odeje na krasu - geografski opredelitvi krasa in - ekoloških problemih krasa. OVEK PROTI GOZDU !TRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: j. IGOR SMOLEJ ,.ici: oznajo soodvisnost med gozdom in človekom: ker iz gozda jemljemo jtrebne dobrine (sekamo, nabiramo, se rekreiramo), ga s tem spreminjalo in preusmerjamo njegov naravni razvoj; poznajo, da sta naše življenje in napredek odvisna od zdravega okolja, in veliko od gozda in gozdnih dobrin; V^.poznajo, kakšen pomen je imel gozd za človeka na posameznih razvojnih aopnjah človeštva, kako so se v zgodovini spreminjale in naraščale zahte-—'e po dobrinah iz gozda; ~ spoznajo, da ne moremo iz gozda neomejeno jemati vsega tistega, kar potrebujemo. Če vzamemo preveč, ga pričnemo uničevati; - spoznajo, da življenjskega okolja ne oblikujejo samo neživi in živi naravni dejavniki, pač pa tudi človekova dejavnost, ki je pogosto uničevalna; - spoznajo, kako uničujemo svoje okolje in slabšamo naravne življenjske razmere, namesto da bi okolje varovali; - soznajo, kako deluje onesnažen zrak na rastlinje (gozdno drevje) in kakšne so posledice za gozd in okolje; - ugotovijo, da lahko prav vsak pripomore k čistejšemu okolju in bolj zdravim gozdovom. POVZETEK VSEBINE Gozdove so v preteklih geoloških dobah oblikovali samo naravni dejavniki, šele zadnjih nekaj tisoč let jih sooblikuje tudi človek. Gozd je bil človeku zmeraj dobrotnik. V vsej svoji zgodovini je človek v gozdu iskal hrano, različne uporabne snovi in druge dobrine. Na izkrčenih gozdnih površinah je lahko pridelal več hrane, les je bil vir energije v rudarstvu, železarstvu in steklarstvu, gozdovi so omogočili hiter razvoj lesnopredelovalne industrije in lesne trgovine. Pretirano jemanje dobrin iz gozda je podrlo ravnotežje med človekom in gozdom in privedlo do opustošenj. Kljub velikemu znanju o zgradbi in življenju gozda in sodobnemu gozdnemu gospodarstvu gozd še vedno uničujejo in slabijo številni človekovi posegi. Gozdna paša in preštevilna rastlinojeda divjad preprečujejo naravno obnovo gozda iz semena. Zaradi novih cest, daljnovodov, smučišč, zaradi iz malomarnosti povzročenih gozdnih požarov in gozdnogospodarskih napak v preteklosti se zmanjšuje gozdna površina. Gozd ne daje več toliko, kot bi lahko. Najhujše od vsega pa je, da zaradi onesnaženega zraka propadajo naši gozdovi skoraj povsod po Sloveniji. Iz ozračja se na gozdove usedajo mnoge strupene snovi, ki so se dvignile iz termoelektrarn, toplarn, topilnic, kurišč in avtomobilskih izpuhov. Kot suhe usedline ali kisle padavine uničevalno delujejo na gozdno rastlinje: propadejo najprej iglasta drevesa, nato še listnata. Ko propade ves gozd, začneta voda in veter odnašati rodovitna tla. Propad gozda razvrednoti okolje. V onesnaženem ozračju gozd ne more ozdraveti sam. Če hočemo zaustaviti njegovo propadanje, moramo zmanjšati onesnaževanje, predvsem pa spremeniti svoj odnos do gozda in življenjskega okolja. NAVODILA Film dopolnjuje učno snov 4. razreda osnovne šole (poglavji o vlogi gozda v življenjskem okolju in varstvu narave pri predmetu Spoznavanje narave). Film ni bil posnet posebej kot učni pripomoček, zato sta vsebina in besedilo na nekaerih mestih najbrž prezahtevna. Potrebna je razlaga posameznih v filmu prikazanih ali omenjenih pojavov in trditev, ki jih učenci še ne poznajo. Najbolje bi si bilo film ogledati dvakrat, ker pa je predolg, je morda bolje film najprej pogledati, učno snov pa potem navezati na vsebino filma in vprašanja, ki jih bo sprožil. Film je v celoti primeren za učence 8. razreda osnovne šole in srednjega usmerjenega izobraževanja in rabi lahko kot izhodišče za izvedbo naravoslovnih dejavnosti. KAKO NASTAJAJO FOSILI-1. del SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: AVTORICA FILMA LIDIJA CIGOJ SMOTRI Učenci - spoznajo, kaj so fosili - spoznajo svetovno znano nahajališče fosilov v Dolžanovi soteski VSEBINA Georges Cuvier je oče vede o fosilih. Fosili so ostanki organizmov iz prejšnjih geoloških dob. Lahko se je ohranilo celotno telo, del telesa ali pa še manj kot to, npr. le odtis, sled. Fosili so stari deset tisoč let in več, saj so to ostanki organizmov, ki so živeli pred holocenom. V filmu je geološka preteklost ponazorjena z urami. Artefahti so lahko stari več kot deset tisoč let, a vseeno niso fosili. Fosile imenujemo tudi okamnine v širšem pomenu besede. Izraz fosil je boljši od izraza okamnina; vsaka okamnina namreč ni zares okamnela. Zmrznjen mamut ni okamnel, je pa fosil. Nastajanje fosilov, fosilizacijo, zagotovijo le izjemno naklonjene okoliščine, v katerih se znajdejo bitja po smrti. Kljub temu je ponekod v zemeljskih plasteh vse polno fosilov, npr. v Dolžanovi soteski pri Tržiču. Svetovno slavo so soteski prinesli paleozoiski apnenci v sivih in rdečkastih barvnih odtenkih, v katerih iščejo učenci fosile, in črni apnenci, ki grade območje prodora in piramidam podobne pečine. Predstavljeni so tudi fosili v sivih in rdečkastih apnencih s poudarkom na ramenorožcih. Črni apnenci pa slove po foraminiferi Schtvagerina carniolica. NAVODILA Film je uvod v 2. del filma, ki govori izključno o tem, kako nastajajo fosili. Uporaben je za naravoslovni dan v srednjem izobraževanju in ob redni učni snovi v 8. razredu. V filmu so našteti zemeljski veki; razčlenjen pa je le kenozoik. Zato priporočamo še dodatno pojasnilo v zvezi z zgodovino Zemlje. Učitelj lahko doda: - fosili - dokaz razvoja živih bitij - vodilni fosili in njihov pomen - fosili govore o davnih morjih in kapninah itd. KAKO NASTAJAJO FOSILI-2.del SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: AVTORICA FILMA LIDIJA CIGOJ SMOTRI Učenci - spoznajo pet najpogostejših načinov fosilizacije - spoznajo tudi, da se ti načini lahko prepletajo. VSEBINA Ponovitvi pojma fosila in fosilizacije sledijo načini fosilizacije. Prvi način fosilizacije je petrifikacija ali okamnitev. Primerki petrificiranih praživali, koral, školjk, polžev, amonitov, morskih ježkov, kosti sesalcev in lesa, pojem petrifikacije le še utrdijo. Za oddih poskrbe egipčanske piramide, ki so zgrajene iz numulitnih apnencev in živi fosil brodnik, ki je najbližji še živeči sorodnik izumrlih amonitov. Drugi način fosilizacije je inknistacija ali prekrivanje. Ponazarjajo ga primerki inkrustriranih kosti in rastlin. Lehnjak zdajšnje dobe je subfosil. Tretji način fosilizacije je karbonizacija ali poogienitev. Primerkom poo-gleneih rastlin in rastlinskih delov se pridružujejo pooglenele živali in živalski deli. Četrti način fosilizacije, konservacija, zajema ohranjevanje organizmov v asfaltu, ledu, vročem puščavskem pesku in jantarju. Kratka ponovitev vseh štirih načinov fosilizacije ob animirani skici snov utrdi. V petem načinu fosilizacije so zajeti odtisi in odlitki. Opisano je nastajanje kamenih jeder na primeru školjk. Posebnost so psevdomorfoze. Ponazorjene so z amoniti, katerih hišice so iz pirita. Poznati mor.amo tudi psevdofosile. Sicer nas lahko zavedejo. Film se konča s fosilom ribe, ki je, stisnjena v usedlini, zapustila svoj pozitiv in negativ. Ta fosilna riba je zanimiva tudi zato, ker je deloma petrificirana, deloma pa karbonizirana. NAVODILA Prvi in drugi del filma Kako nastajajo fosili predstavljata celoto, ki je namenjena predvsem naravoslovnemu dnevu v srednjem izobraževanju. Učenci naj bi si ob tem dnevu ogledali paleontološko zbirko v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ali pa Dolžanovo sotesko pri Tržiču oziroma kako drugo nahajališče fosilov. Lahko bi si ogledali tudi razstavo mineralov in fosilov, ki je vsako leto v Bistrici pri Tržiču. Film je uporaben tudi pri pouku v 8. razredu osnovne šole ob poglavju Okamnele priče preteklosti. STILI - OBDOBJA - ŽIVLJENJE PRAZGODOVINA KAMENA DOBA Zemeljska doba SMOTRE, VSEBINO IN NAVODILA PRIPRAVILA MAG. HELENA BERCE GOLOB SMOTRI Učenci: - spoznajo najznačilnejše umetnine prazgodovinske dobe, v potovanju skozi čas skušajo razumeti prazgodovinsko obdobje - ugotovijo, da je imel že prazgodovinski človek velik smisel za obliko ter komponiranje živalskih in človeških figur - v korelaciji z zgodovino povezujejo posamezna obdobja tega časa - pale-olit, mezolit, mlajša kamena doba idr. in ugotovijo, da je vse, kar je človek v posameznem obdobju ustvaril, tesno povezano z njegovim načinom življenja in dela - spoznajo prvega izumitelja. VSEBINA V filmu spoznamo, da nas opazovanje in razumevanje umetnine »prestavi« v čas, v katerem je umetnina nastala. Avtor nas na zanimiv način, s predstavitvijo nekaterih najbolj znanih likovih del prazgodovinskega obdobja in z animiranim filmom popelje v razumevanje nastanka jamskih slikarij, uporabnih predmetov ter orodja in orožja tega obdobja. Spoznamo predmete in slikarije paleolitske dobe, mezolitika in mlajše kamene dobe ter ugotovimo, da so življenjske razmere, pridobivanje dobrin, razvoj tehnologije, skratka, da je veliko dejavnikov vplivalo na oblikovanje umetnin in umetniško oblikovanih predmetov te dobe. Ob teh predmetih lažje razumemo obdobje. V filmu vidimo, da se je v prazgodovinskem človeku razvil tudi smisel za obliko. Prazgodovinski človek je opazoval žival, si zapomnil njene značilne oblike in te poenostavljene oblike »prenesel« v svoje bivališče - jamo. Slikal je in kiparil z naravnimi materiali - zemeljske barve, glina, kovine, kosti idr. Svoje slikarije je komponiral na stenah svojih bivališč ter pri tem poudarjal oblike, gibanje. Umetnine so sugestivne, izjemno realistične. Kot motiv se v začetku pojavlja žival, kasneje človek. V bronasti in železni dobi se pojavi tudi nakit, več orodja in orožje. Film nam predstavi tudi človeka, prvega izumitelja sekire. NAVODILA Film je uporaben pri likovni vzgoji v osnovni šoli in pri umetnostni vzgoji v srednji šoli. Dr. Radovan Ivančevič , avtor filma, nam je prijeten sogovornik. STILI - OBDOBJA - ŽIVLJENJE - 2. del j.. Stare civilizacije MEZOPOTAMIJA EGIPT SMOTRE, VSEBINO IN NAVODILA PRIPRAVILA MAG. HELENA BERCE GOLOB Smotri ■ Učenci: - spoznajo, da je tudi človek spoznal, da se po znakih lahko sporazumeva - še danes se sporazumevamo z znaki; - ugotovijo, da so znaki umetniške oblike; - razumejo pojma monumentalen in vertikalna perspektiva M' prepoznavajo kulturne spomenike Mezopotamije in Egipta. VSEBINA ' V oddaji spoznamo civilizacijo Mezopotamije in Egipta. Avtor ugotovi, da se tedaj, ko človek ustanovi mesto, začne zgodovina, ker se takrat pojavi tudi pisava. V Mezopotamskih dolinah, ob rekah Evfrat in Tirgis, je nastalo veliko mest, izmed katerih je danes znan predvsem Babilon. Človek je gradil ta mesta iz opeke, pomembne stavbe je oblagal z glazirano opeko in jih krasil z barvastimi reliefi. Mesta so imela tudi stopničasto piramido - cikurat, ki je rabil v astrološko-astronomske namene, bil je tudi simbol absolutne oblasti. Mezopotamska umetnost nas seznaja s pisavo, ki je stopnja v razvoju človekovega vizualnega komuniciranja. Še danes se sporazumevamo z znaki. Poleg mezopotamskega klinopisa je ža razvoj pismenosti pomemben Egipt, kjer se je prav tako iz slik postopoma razvila pisava s hieroglifi. Nas zanimajo umetniške oblike kot znaki, kot pojmi. V dolini Nila so nastala številna mesta, najbolj znana kultura Egipta je najbrž pod piramidami. Tako kot mezopotamska je tudi egipčanska umetnost statična, trdna, zaprta in priča o tisočletnem nepretrganem razvoju. V filmu vidimo organizacijo faraonovega groba piramide, ter si podrobno ogledamo Tutankamonov grob. Ob egipčanski umetnosti spoznamo pojem monumentalnosti in si razložimo egipčansko pojmovanje prostora na sliki - navpična perspektiva. NAVODILA Avtor razloži pojme ikonografija, monumentalnost, skuša odgovoriti na vprašanje nastanka jezikov in posega v mnoge družbene probleme takratnega časa. Film je primeren za predvajanje v srednji šoli. STILI - OBDOBJA - ŽIVLJENJE - 3. del Antika GRČIJA SMOTRE, VSEBINO IN NAVODILA PRIPRAVILA MAG. HELENA BERCE GOLOB SMOTRI Učenci: - spoznajo celotnost grške umetnosti, prepletanje raznih umetnosti med seboj; — ugotovijo, da je v stari Grčiji človek merilo vseh stvari ter spoznajo njegovo vlogo v umetnosti; - razumejo odnos skulptura-arhitektura in arhitektura-narava ter razmišljajo o tem odnosu v današnjem svetu; ši ogledajo nekaj umetnostnih spomenikov arhajskega, klasičnega in helenističnega obdobja. VSEBINA Tradiciji grške kulture dolguje veliko vsa zdajšnja svetovna kultura. Pri tem ne mislimo samo kulture in umetnosti, temveč njeno navzočnost v vsak- danjem življenju. Pri starih Grkih spoznamo idejo o razmerju duha in telesa, vrsto umetnosti, gledališče, dramo .in težko bi našteli vse, kar smo podedovali od Grkov. V filmu spoznamo temeljne arhitektonske zamisli o idealnem razmerju polkroga do nečesa, kar se dogaja v središču, spoznamo skladnost in geslo, da je človek merilo stvari. Avtor nam te trditve razloži na zgledih arhitekture in kiparstva. V razvoju grškega kiparstva spoznamo tri jasno določene faze, in sicer arhaična - toga, statična, geometrična, ornamentalna, klasična - v kateri sta idealno in realno v ravnovesju; in pozna helenistična, v kateri prevladuje gibanje in nemir. Ta razvoj lahko enako spremljamo v razvoju moške postave in v razvoju ženske figure. Zgled grške umetnosti ali natančneje grške arhitekture odlično kaže, kako je mogoče odnos ljudi do življenja neposredno razbrati iz likovnih del. iz arhitekture. Razmerje med arhitekturo in kiparstvom lahko v filmu spremljamo na primeru timpanona, kjer ugotovimo razmerje skladnosti, harmonijo. Razmerje skladnosti najdemo pri Grkih tudi v odnosu arhitekture do narave. NAVODILA Film je primeren za predvajanje pri predmetu umetnostna zgodovina v srednjih šolah, sicer pa bo všeč vsakemu razmišljajočemu mlademu gledalcu. STILI - OBDOBJA - ŽIVLJENJE -4. del Antika RIM SMOTRE, VSEBINO IN NAVODILA PRIPRAVILA MAG. HELENA BERCE GOLOB SMOTRI Učenci: - ugotovijo povezanost grške in rimske civilizacije; - spoznajo, da so v starem Rimu vladali disciplina in red, odlična organizacija ter sistem na vseh področjih delovanja; - se seznanijo z mnogimi umetnostnimi spomeniki tega obdobja; - povedo, kateri materiali so bili uporabljeni pri oblikovanju likovnih del in uporabnih predmetov. VSEBINA Grška in rimska civilizacija sta trdno povezani, rimska kultura je prodrla globlje v Sredozemlje in je bistveno spremenila ves prostor, na katerem je delovala. Bronasti kipci, izdelki rimske industrije, pričajo o nenehnem razvoju in tradiciji kulture, portret Solinke nam kaže popolnost kiparjevega oblikovanja. Rimsko cesarstvo je uresničila disciplina odlično organiziranih rimskih legij. Rimljani so povsod gradili ceste, mostove, viadukte, akvadukte. V filmu spoznamo tudi organizacijo rimskega mesta, veliko predmetov za vsakdanjo rabo, od bronastih izdelkov do čudovitega stekla. Spoznamo razmerja v umetnosti, dojemanje prostora, način oblikovanja telesa in draperije, izviren rimski zemljevid, ki prikazuje tudi naše kraje. Rimljani so mislili, načrtovali in delovali v merilu. NAVODILO film je primeren za prikazovanje v srednji šoli in ga je nujno navezovati na predmeta umetnostna vzgoja in zgodovina. STILI - OBDOBJA - ŽIVLJENJE spoznajo likovni jezik tega obdobja v arhitekturi, kiparstvu in slikarstvu; ugotovijo, da je umetnost odsev določenega časa, prostora in življenja. - 5. del Srednji vek ' i ROMANIKA ! ' s . t SMOTRE, VSEBINO IN NAVODILA PRIPRAVILA MAG. HELENA,,BERCE UGLOB , 1 > • n ur > v J. c' 'n •< a::- ■ 1 r ' S' K .;i 4 i x „ ; SMOTRI Učenci se seznanijo z nekaterimi zgodovinskimi dejstvi srednjega veka; zasledujejo razvoj obdobja in dojamejo slogovne značilnosti romanike; VSEBINA Avtor prof. dr. Radovan Ivančevič nas na začetku nadrobno seznani s problematiko fevdalnega družbenega reda in razdeli srednji vek v dve fazi: v Zgodnji srednji vek - mračno obdobje in v romaniko, ki pomeni popolnoma jasno strukturiran srednjeveški slog. Ob zgledih in zgodovine umetnosti zasledujemo razvoj tega obdobja v celotni Evropi s poudarkom na naših krajih. Likovni jezik tega obdobja izbira med elementi ploskovitosti, linearnosti in poenostavljeno stilizacijo. Prizori - motivi se nizajo po načelu sestavljanja posamičnega, s katerimi se sestavlja večja celota. Kiparstvo in slikarstvo sta podrejena arhitekturi, kompozicije se nizajo po načelu subordinacije. Prostor - globina v slikarstvu se pojavlja v obliki planov, ki se vrstijo drug nad drugim. / Umetnost je proizvpd določenega trenutka časa, prostora in življenja, NAVODILO obenem pa sama oblikuje življenje in nanj vpliva. Razumevanje filma zahteva določeno poprejšnje znanje iz zgodovine in razumevanje družbenih pojavov in je primemo za vpletanje v pouk zgodovine umetnosti v srednji šoli. STILI - OBDOBJA - ŽIVLJENJE - 6. del Srednji vek GOTIKA SMOTRE, VSEBINO IN NAVODILA PRIPRAVILA MAG. HELENA BERCE GOLOB SMOTRI Učenci - v likovnih delih spoznajo položaj človeka v družbi tega časa; - spoznajo značilna likovna dela gotike in njihove slogovne značilnosti; - ugotovijo, da so mnogi arhitekturni spomeniki gotike spomenik človekovega znanja, obvladovanja naravnih sil z matematiko in geometrijo; - likovno umetnost povezujejo z literaturo tega časa. VSEBINA Dante, Petrarca, Boccaccio, Giotto, to so imena gotike, tistega časa. ko «e značilni ustvarjalci obračajo k človeku in življenju. Gotika je kulturno umetniško obdobje 13. in 14. stoletja - čas rojevanja novega humanizma. Avtor nam primerjalno prikaže razlike med romansko in gotsko umetnostjo: S linija, globoko zajemanje volumna v prostor, vstopanje prostora v obliko, obrnjena - inverzna perspektiva v slikarstvu. Umetnost gotike s svojimi humanističnimi težnjami, s povečevanjem pomembnosti človeške podobe in pomembnosti te podobe v prostoru, z rastjo značilno človeške čustvenosti je pravzaprav nujen pogoj za umetnost renesanse, v kateri se je ta svoboda dokončno uresničila. NAVODILA Film je ustrezen za predvajanje v srednji Šoli. Učence že prej pripravimo na korelacije z literarno umetnostjo. STILI - OBDOBJA - ŽIVLJENJE - 7. del Srednji vek BIZANC SMOTRE, VSEBINO IN NAVODILA PRPRAVILA MAG. HELENA BERCE GOLOB - se naučijo gledati bizantinsko umetnost v povezavi z drugimi kulturami in civilizacijami. VSEBINA Umetnost Bizanca je umetnost območja Vzhodnorimskega cesarstva, razvila se je iz poznoantične tradicije in je vzporedna z romaniko. gotiko in začetkom renesanse v Zahodni Evropi. V filmu vidimo in analiziramo ikone in mozaike z vidika ikonografije, likovne tehnike in likovne kompozicije. Iz prvega Justinijanovega obdobja v filmu podrobno spoznamo Eufrazijevo baziliko v Poreču. SMOTRI Učenci: - spoznajo zgodovinski razvoj umetnosti Bizanca, - analizirajo ikone in mozaike tega obdobja po likovno pomembnih merilih, - podrobno spoznajo spomenik tega obdobja na našem ozemlju. NAVODILA Film nas spodbuja k drugačnemu gledanju likovnih del, kot smo vajeni. Spoznamo, da pri tem ni pomembno spoznavati mnogih imen in letnic, ampak povezovati kulture in civilizacije, ki smo jih dostikrat vajeni shematično gledati kot povsem ločene. STILI - OBDOBJA - ŽIVLJENJE - 8. oddaja BAROK SMOTRE, VSEBINO IN NAVODILA PRIPRAVILA MAG. HELENA BERCE GOLOB SMOTRI Učenci: - primerjajo barok s prejšnjim obdobjem - renesanso; - analizirajo baročna in rokokojska likovna dela; - ugotovijo, da je v renesansi človek svet odkril, v baroku pa ga je osvojil; - se navajajo na razmišljanje v likovni umetnosti ter na samostojno analizo likovnih del. VSEBINA V renesansi je človek odkril svet. v baroku ga je osvojil. Ljudje so v tem obdobju v znanosti odkrili marsikaj novega, bistvenega, predvsem o splošnem dinamizmu, gibanju. Gibanje je podlaga baročne slike, kipa, arhitekture. V kompozicijah si stojijo nasproti različne diagonale, si nasprotujejo tople in hladne barve, dinamika je izražena v spopadu svetlobe in sence. Razkošnemu obdobju baroka sledi prav tako bogat, vendar lahkoten frfotav čas nežne dekoracije - rokoko. J, V filmu spoznamo dela baročne umetnosti, med njimi precej del Strossma- jerjeve galerije v Zagrebu. Avtor nas prijetno vpelje v analizo teh del. Velik poudarek da primerjavi renesančne - trikotne kompozicije in baročne di- agonalne elipsaste kompozicije. Barok, ki izraža gibanje, tudi zahteva gibanje. NAVODILA » Film predvajamo v srednji šoli pri predmetu umetnostna zgodovina oziroma umetnostna vzgoja. Daje možnosti za korelacijo s številnimi drugimi predmeti. ,, STILI - OBDOBJA - ŽIVLJENJE - 9. oddaja RENESANSA SMOTRE, VSEBINO IN NAVODILA PRIPRAVILA MAG. HELENA BERCE GOLOB SMOTRI Učenci: - spoznajo značilnosti renesančnega obdobja; - vidijo, da je v renesansi človek odkril svet; - v likovni umetnosti ugotovijo, da se je pojavil portret kot samostojna slikarska zvrst, da se je; pojavila geometrična perspektiva pri upodabljanju prostora na risbi in sliki ter da se je'tudi arhitektura podfedila človekovi meri; : ' ' • . i, < ■ j --se nauče razčlenjevati'likovna dela. -ti > ’ . n •. < /' f - J ■■ t 1 ' . i ; •( 4 j * j " vj Renesansa ali preporod postavlja v ospredje človeka, prevladovati začno sodobniki, krajina in drugi elementi resničnosti, ki zanimajo človeka. Portret se je osamosvojil kot samostojna slikarska zvrst. Človekov individualizem se je neposredno izrazil v geometrični perspektivi, ki ni nič drugega kot subjektiven pogled na svet. Človek spet postane merilo stvari, arhitektura se mu podredi, postane preprostejša in po njegovi meri. Ideal arhitekture je postal osrednji prostor, v skladu z mislijo, da je človek vselej v središču vesolja. Avtor imenitno poveže likovno umetnost z razvojem znanosti in tehnike v tem obdobju, kajti pomen in ugled znanosti sta vse bolj rasla (v življenju renesančnega človeka. # V filmu vidimo precej renesančnih likovnih del, ki jih avtor, razčlenjuje glede na barvne zakonitosti, likovno kompozicijo, persp.ektivistične zajcon*- tosti. '-V .V L V NAVODILA _ a JI » .>'v v 't A/ v ' T Film je primeren za'prei Za ravnatelja je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje pogoje, predpisane z 89. in 95. členom Zakona o osnovni šoli in ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu po opravljenem strokovnem izpitu. Začetek dela 1. 3. 1988. Mandat traja 4 leta. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje dela in naloge - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli COŠ Dolenja vas, pogoj končana PA Začetek dela: takoj. Dela in naloge razpisujemo za določen čas (do 20. 2. 1988). Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa, kandidati pa bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh. Gotovo imate tudi na vaši šoli računalnik Spectrum ZX. Zanj je značilno, da se pri uporabi hitro pregreje, zaradi tega pa se zelo skrajša njegova doba uporabnosti. Pregrevanje preprečite, če uporabite STABILIZATOR ZX, ki ima stikali ON-OFF in LOAD-SAVE. Garancijska doba 6 mesecev. Stabilizator naročite na naslov: Franc NAGLIČ, Leninov trg 5, 61000 LJUBLJANA, telefon (061) 485 910 v popoldanskem času. da Nered, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Slava Šarc Direktor: Jože Valentinčič Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka — urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanški nasip 28, t£l.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Roknoisov in fotografij ne vračamo. ŠOLSKI CENTER OSNOVNEGA IN SREDNJEGA IZOBRAŽEN NJA JOSIP JURČIČ IVANČNA GORICA TOZD OSNOVNA ŠOLA STIČNA Pc Ur be šk Svet TOZD Osnovna šola Stična Razpisuje prosta dela in naloge - RAVNATELJA ŠOLE da h; hi fe de Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni z Zakonof b o osnovni šoli ter Družbenim dogovorom o izvajanju kadrovsk* politike, izpolnjevati še pogoje za učitelja v osnovni šoli in: - imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalned1 delu - biti družbenopolitično dejaven - imeti pravilen odnos do socialistične uredi've in samoupravljanj8 ter - spoštovati moralno-etična merila (odnos do dela, do sodelavceVi moralna odgovornost za gospodarjenje z družbenimi sredstvi). Kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom opisom dosedanjega dela in družbenopolitične dejavnosti pošlji v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: šolski center Josip Jur$ Ivančna Gorica, TOZD Osnovna šola Stična z oznako »za razpi5' no komisijo«. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končane^1 razpisnem postopku. IŠČEM ZAPOSLITEV. Imam končano pedagoško akademijo, slovenski jezik in zgodovino, ter več let delovnih izkušenj na razredni stopnji osnovne šole. Želela bi se zaposliti (razredni pouk ali podaljšano bivanje) kje na Gorenjskem ali v okolici Ljubljane. Naslov je v uredništvu Prosvetnega delavca. ke ih kc hi Ua Vil tal tif Pr o tir Ue la ia. lai hi Pc hi Naročnina za ieto 1987 znaša 4500 din za posameznike in 6500 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 3500 din na ieto. . Posamezna številka stane 350 din, pri povečanem obsegu pa 500 din. Številka tekočega računa : 50101-603-46509. TisKa.čTP Ljudska pravica. VlJ ISSN>0033-1643 Pc mnenju Republiškega komi' teja za vzgojo in izobraževanje!6 časnik »Prosvetni delavec* prost temeljnega prometneg6 davka od prometa proizvodcV (glej 7. točko 1. odstavka 3& člena zakona o obdavčevanj11 proizvodov in storitev v prorne' tu). ki ka ua kc so Ua va da K, kc sk te: Stl