■ 7' I 1 1 j - 4 h Celje - skladišče D-Per 545/1977 COBISS o GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ“ IN STEKLARSKE ŠOLE leto 5 ROGAŠKA SLATINA julij ■ avgust 1977 NAŠA BODOČA SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST Kako uresničiti zahtevne naloge? Družbeno preobrazbo, ki jo uresničujemo v sedanjem obdobju na podlagi ustavnih določil in zakona o združenem delu, pomeni nove oblike družbenoekonomskih odnosov in upravljanja v naši družbeni skupnosti. To je proces, ki spreminja sedanje odnose v družbeni reprodukciji, predvsem pa odpravlja tiste oblike teh odnosov, ki povzročajo odtujevanje delavcem ustvarjanih sredstev in dohodka. In če hočemo to družbeno preobrazbo uresničiti tudi v naši delovni organizaciji, se moramo za to ustrezno organizirati..! Kako poteka družbena preobrazba v naši delovni organizaciji? V začetku lanskega leta so se začele v naši delovni organizaciji priprave na novo samoupravno organiziranost z razpravami na sejah družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja. Sedmega julija lansko leto je bila razširjena seja osnovne organizacije Vsebina Ali dosegamo načrtovano? 4 Izgubo smo že pokrili...! S Nekatere osnove meril 6 »Glasilo je orožje samouprave!« 8 Zakaj nizki udarci? lfl Argusov sprehod 11 Konec dosedanjemu zatišju! 12 Odstop komisije, popravila... 13 Samoupravljalska zavest 13 Kadrovske zanimivosti 14 Priznanja zaslužnim... 14 Dvajset let humanih dejanj 15 Nagradna križanka št. 42 16 zveze komunistov v steklarni, ki so se je udeležili poleg domačih komunistov tudi član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Lojze Briški in sekretar medobčinskega komiteja ZKS Celje Janez Zahrastnik. Na njej so opredelili izhodišča, kako naj bi se samoupravno organizirali. V oktobru smo na seji komiteja znova govorili o uresničevanju zadnih nalog v zvezi z novo samoupravno organiziranostjo. Razprava je pokazala, da priprave na to ne potekajo zadosti hitro in sekretar medobčinskega komiteja ZKS Celje Janez Zahrastnik je takrat kritično ocenil, da v obdobju od julija do oktobra nismo dovolj storili za uresničevanje novih oblik samoupravne organiziranosti ter hkrati predlagal nekatere možnosti za pospešitev naših ukrepov v tej smeri... Vmes je konec septembra lani delavski svet naše temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina sklenil, naj Razvojni center Celje izdela elaborat o bodoči organiziranosti steklarne. In ker so strokovnjaki tega centra ob sodelovanju naših strokovnjakov pripravili predlog, kako naj bi oblikovali dohodkovne odnose in samoupravno organiziranost, vendar predloga nismo sprejeli, ker v njem niso bili dovolj jasno opredeljeni dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami. Elaborat je bil nato dopolnjen in junija letos ga je obravnaval ter sprejel komite zveze komunistov. Katere so bistvene zančilnosti predloga? Brez dvoma je prav, da se seznanimo z bistvenimi značilnostmi predlagane nove samoupravne organiziranosti in predlaganih dohodkovnih odnosov! Temeljna prvina družbenoekonomskih odnosov v združenem delu je, da se rezultatov dela ne sme odtujevati delavcem, ki so jih ustvarili. To pomeni, naj se dohodek deli v tistih delovnih skupinah, ki ga ustvarjajo! Da bi lahko delili dohodek v manjših organizacijskih celotah, pa moramo najti merila za merjenje rezultatov dela... To lahko dosežemo z delitvijo večjih delovnih celot — podjetij — in kar je zlasti pomembno — v njih se uveljavlja samoupravljanje v pravem pomenu besede! Z zakonom o združenem delu so tudi predpisani pogoji, v katerih imamo delavci ne le pravico ampak tudi dolžnost, da se organiziramo v temeljno organizacijo združenega dela. To v že znanih pogojih, ki so: 1. da je tisti del delovne organizacije, ki se hoče organizirati kot temeljna organizacija združenega dela, delovna celota; 2. da se more rezultate skupnega dela delavcev v delovni celoti, ki se organizira kot temeljna organizacija, samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu; in 3. da lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost v tej delovni celoti uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice ter dolžnosti. Iz vseh dosedanjih razprav so se izoblikovali predlogi, naj se iz prvotne ene temeljne organizacije združenega dela steklarna Rogaška Slatina ustanovi pet temeljnih organizacij in sicer: — TOZD osnovne izdelave — peči, . — TOZD dodelave, — TOZD kristal, — TOZD Kozje, — TOZD sevisne dejavnosti. Poznejše razprave in analize razmer ter pogojev so pokazale, da se predlog sklada z zakonom o združenem delu in da je ekonomsko upravičen. Tako naj bi bila naša delovna organizacija kot celota poslej razdeljena na osem temeljnih organizacij združenega dela in na delovno skupnost skupnih služb. Poleg že naštetih temeljnih organizacij naj bi torej našo delovno organizacijo sestavljale še že prej ustanovljene temeljne organizacije združenega dela »Naše stak-lo« v Beogradu, steklarna Slovenska Bistrica in družbena prehrana! Tako opredeljena organiziranost je temelj za oblikovanje dohodkovnih odnosov med posameznimi te- meljnimi organizacijami združenega dela in med delovno skupnostjo skupnih služb. Ko govorimo o dohodkovnih odnosih, moramo upoštevati značilnost proizvodnega procesa v sedanji enotni temeljni organizaciji združenega dela steklarna Rogaška Slatina ... Vemo namreč, da izdelek nastaja v proizvodnem procesu, ki poteka od priprave zmesi do embaliranja (vezalnice), kar pomeni, da izdelek proizvajamo v dveh, lahko pa tudi v štirih temeljnih organizacijah združenega dela, odvisno pač od vrste izdelka in od načina njegove izdelave! Opraviti imamo torej s fazno proizvodnjo, končni izdelek pa je rezultat vseh temeljnih organizacij združenega dela. Zato ga tudi imenujemo skupni izdelek in na tržišču ga prodamo po skupni prodajni ceni. In v takšnih razmerah nastaja tudi skupni pirhodek temeljnih organizacij. ..! Kako izpeljati nove zamisli? Pri ustvarjanju skupnega prihodka se postavlja temeljno vprašanje, kako le-tega deliti med temeljne organizacije? Posplošen odgovor bi se običajno glasil: »Po rezultatih dela posameznih temeljnih organizacij!« Toda, odgovor ni tako preprost, kot se sicer zdi, ker moramo imeti merila za ugotavljanje delovnih rezultatov oziroma za ugotavljanje poslovnih uspehov temeljnih organizacij! Zakon o združenem delu namreč določa, da delavci urejajo medsebojna razmerja pri delitvi skupnega prihodka med temeljnimi organizacijami po dogovorjenih merilih, ki jih sprejmejo v samoupravnem sporazumu. Delavci se zavzemajo, naj bi dohodek delili v tistih delovnih skupinah, ki ga ustvarjajo. V dosedanjih razpravah se je izoblikovalo stališče, naj se skupni prihodek razporeja med temeljnimi organizacijami po višini vrednosti proizvodnje vsake izmed temeljnih organizacij v skupni vrednosti končnih izdelkov, oziroma naj se ga razporeja med njimi po skupnem prihodku temeljnih organizacij. Ta vrednost bi se oblikovala po naslednjih temeljnih merilih: 1. po številu prodanih izdelkov naslednji temeljni organizaciji, 2. po kalkulativni vrednosti vloženega materiala, dela, amortizacije itn., in 3. v odvisnosti od plačane realizacije, torej prodaje. Temeljno merilo za udeležbo temeljne organizacije v skupnem prihodku bo obseg proizvodnje, izražen po kalkulativni vrednosti. Od tako pridobljenega prihodka bo vsaka temeljna organizacija odštela materialne stroške in amortizacijo, razlika pa bo njen dohodek, ki ga bo delavski svet razporejal na družbene obveznosti, na osebne dohodke in na sklade. Kalkulativno vrednost bomo določali s kalkulacijo, ki bo narejena na podlagi dogovorjenih delovnih normativov, na podlagi dogovorjenega dovoljenega odpadka, na podlagi materialnih stroškov, amortizacije itn. Osebni dohodki naj bi bili odvisni od: — poslovnih rezultatov temeljne organizacije združenega dela (od doseganja proizvodnega načrta, od varčevanja z materiali in z energijo, od izkoriščenosti razpoložljivega delovnega časa, od dosežene prodajne cene itn.), — od kakovosti- izdelkov in od deleža odpadkov, — od delovnih učinkov posameznih delavcev ali delovne skupine. Vse zapisano je le nekaj prvin, ki so sestavni deli nove predlagane samoupravne organiziranosti in dohodkovnih odnosov v naši delovni organizaciji..! Ostaja pa še vedno — kot rečemo — odprtih nekaj vprašanj, na katera bomo morali v bližnji prihodnosti dati ustrezne odgovore. Pri praktičnem uveljavljanju nove samoupravne organiziranosti se sprožajo številna žgoča vprašanja, kar narekuje delo večjega števila strokovnih sodelavcev na najrazličnejših delovnih področjih. Prevladalo je mnenje, da vse to zahtevno delo zmorejo opraviti kakovostno naši strokovnjaki, ki najbolje poznajo razmere pri nas. In kaj bo torej treba še storiti? Na podlagi najširših razprav je bilo treba izdelati načrt za stvarno uveljavitev nove samoupravne organiziranosti in za Uveljavljanje novih dohodkovnih odnosov. Sprejel ga je komite zveze komunistov in sprejel ga je delavski svet. Program ali načrt določa vrsto del, opravil in akcij, ki jih moramo predvidoma opraviti do konca tega leta. Med pomembnejše moramo vsekakor šteti: 1. Določiti moramo delovne operacije, s katerimi se pričenja in končuje proizvodni proces v vsaki izmed temeljnih organizacij. 2. Določiti moramo, kje in kako poteka prevzemanje izdelkov med posameznimi temeljnimi organizacijami. 3. Opraviti moramo razdelitev sredstev med temeljnimi organizacijami. 4. Komisije morajo pripraviti dokončne predloge za sistemizacijo delovnih mest in za analitično oceno delovnih mest. 5. Pripraviti moramo časovne normative in normative za kakovost vseh naših izdelkov. 6. Izoblikovati moramo stališča do raznih oblik združevanja sredstev. 7. Določiti moramo oblike skupnih rizikov temeljnih organizacij. 8. Izdelati moramo sistem za obračunavanje celotnega prihodka in dohodka temeljnih organizacij. 9. Reorganizirati moramo računovodstvo, da se bo prilagodilo novi samoupravni organiziranosti po temeljnih organizacijah, kar pomeni pripravo takšnega načina evidentiranja poslovnih dogodkov, da bo mogla vsaka temeljna organizacija sproti ugotavljati in razporejati dohodek ter sestavljati zaključni račun (bilanco). 10. Pripraviti moramo teze in izhodišča ter merila za samoupravne sporazume. 11. Pripraviti moramo sistem obračunavanja storitev za temeljno organizacijo servisnih dejavnosti. 12. Pripraviti moramo merila za delovno skupnost skupnih služb. Obseg in zahtevnost naštetih del in nalog sta velika, zato je očitno, kako nujno bo sodelovanje vseh tistih sodelavcev, ki bi mogli kakor koli pripomoči k uresničitvi zadanih nalog. Program določa roke in nosilce nalog, kar pomeni, da bomo mogli tudi sproti ugotavljati, kaj je kdo naredil in česa ni naredil... Temeljna določila za samoupravne sporazume in izhodišča za medsebojna razmerja med temeljnimi organizacijami pri razporejanju skupnega prihodka morajo biti pripravljena do 20. septembra letos, nakar bodo o njih konec septembra razprave na zborih delovnih ljudi, šele potem naj bi se z referendumom odločili o novi, predlagani samoupravni organiziranosti na temeljne organizacije združenega dela. Poslovanje novih ustanovljenih temeljnih organizacij združenega dela naj bi se pričelo s 1. januarjem prihodnje leto! Do takrat bo treba torej opraviti veliko strokovnega dela. Prav tako bomo morali organizirati razprave v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in na zborih delovnih ljudi... časa ni veliko, zato moramo napeti vse svoje sile za čim prejšnjo izpolnitev vseh naloženih nam nalog! Mr. FRANC ŠRIMPF RAZMIŠLJANJE O NAŠIH PLANIRANIH OBVEZNOSTIH ... Ali dosegamo načrtovano? Najbrž je prav, da se v tem sestavku seznanite z nekaterimi težavami, ki nas pestijo v doseganju proizvodnega plana in v prodaji izdelkov, in da nakažemo slabosti, ki jih bomo morali čim prej odpraviti! Za planom proizvodnje smo v prvem polletju zaostali za 3,6 odstotka Vrednostni pregled proizvodnje v letošnjem prvem polletju po posameznih mesecih ter v primerjavi z letošnjimi mesečnimi plani in v primerjavi z lanskoletno proizvodnjo prikazuje tabela št. 1! V letnem proizvodnem načrtu, ki smo ga sprejeli v začetku leta za temeljno organizacijo steklarna Rogaška Slatina, smo v primerjavi s preteklim letom načrtovali porast proizvodnje po vrednosti za 8,2 odstotka. Zbirnik v tabeli št. 1 pa kaže, da smo za planom I. polletja zaostali za 3,6 odstotka. In nad tem bi se bilo vredno zamisliti! Tabela 1: Proizvodnja v TOZD steklarna Rogaška Slatina v letošnjih in lanskih mesecih prvega polletja (v dinarjih!) Mesec Proizvodnja v letu 1076 Plan. proizvod, v letu 1677 Proizvodnja v letu 1977 Indeksi proizvodnje 1977/1976 1977/plan 1977 Januar 9,743.892 12,000.000 10,383.693 111,2 90,3 Februar 10,088.232 12,000.000 11,994.596 118,9 99,9 Marec 11,761.113 12,000.000 12,442.953 105,8 103,6 April 11,082.049 12,000.000 11,588.607 104,6 96,6 Maj 10,957.103 12,000.000 10,564.652 96,4 88,0 Junij 10,674.467 12,000.000 12,554.814 117,6 104,6 Skupaj 64,306.856 72,000.000 69,984.315 106,1 96,4 ki je bila kar dva meseca — v januarju in aprilu — pod lanskoletno in ki je bila razen dveh mesecev — v maju in juniju — pod planirano za letos. Zato ni čudno, če smo v prodaji v letošnjem prvem polletju zaostali za planom za enak delež kot proizvodnja — za 3,6 odstotka! prispeval svoj delež še manjši izvoz, saj smo v letošnjem prvem polletju izvozili za 232.788 ameriških dolarjev manj izdelkov kot v istem obdobju lanskega leta! Da ne bi kdo dobil napačnega vtisa, kako da so finančni rezultati slabši, je treba še povedati, da so bi h tudi količinski reztiltati skladno s finančnimi pod planiranimi... To kaže tabela št. 3! Tabela 2: Prodaja na domačem in tujem tržišču v letošnjem in lanskem prvem polletju (v dinarjih!) Mesec Prodaja v letu 1076 Plan. prodaja v letu 1677 Prodaja v letu 1077 Indeksi prodaje 1977/1976 1977/plaii 1977 Januar 10,181.470 12,000.000 8,526.582 83,7 71,1 Februar 10,483.202 12,000.000 10,592.425 101,0 88,3 Marec 8,064.296 12,000.000 9,568.460 118,7 79,7 April 11,007.497 12,000.000 9,903.743 90,0 82,5 Maj 9,425.602 12,000.000 13,236.195 140,4 110,3 Junij 10.330.781 • 12,000.000 17,587.491 170,2 146,5 Skupaj 59,492.849 72,000.000 69,414.989 116,0 96,4 Slabša prodaja — predvsem v prvih treh mesecih letošnjega leta — je povzročila naraščanje zalog prek normale. Zaloge pa nam vežejo prepotrebna finančna sredstva za proizvodnjo, zaradi česar moramo pri banki najemati draga kratkoročna posojila in si s tem zmanjšujemo prihodek. Zlasti naraščanje zalog blaga druge kakovostne vrste nas opozarja na nujne korenite spremembe v proizvodnji, če hočemo preprečiti še nadaljnjo rast te vrste zalog! Razen v dveh mesecih — to je v marcu in juniju — smo v proizvodnji zaostali za našimi načrti. Da je bilanca še slabša, pa je prispevala še proizvodnja v maju, ko je bila celo manjša od proizvodnje v lanskem maju! Proizvodnja pa ni edini kazalec poslovne uspešnosti oziroma neuspešnosti, saj dobimo pravo podobo o poslovanju le s primerjavo prodaje na domačem in tujem tržišču z nalogami! V tabeli št. 2 je prikazan vrednostni pregled prodaje v letošnjih in lanskih mesecih prvega polletja ter primerjava letošnje prodaje z lanskoletno ter z letošnjim načrtom! Iz tabele št. 2 je razvidno, da težave niso nastopile samo v proizvodnji! Še večje so bile v prodaji, Povečano ^prodajo v maju in juniju smo dosegli predvsem s prodajo zalog blaga druge kakovostne vrste in to pod lastno ceno, kar nam finančnega rezultata ne izboljšuje, ampak ga samo zmanjšuje! In k slabši prodaji od pričakovane je Januar 19,962.382 Februar 19,025.910 Marec 19,159.359 April 21,994.861 Maj 23,093.032 Junij 19,517.657 Kako smo delili sredstva za osebne dohodke? V prvem polletju lanskega leta smo za osebne dohodke namenili 28,606.983,20 dinarja, letos pa smo v te namene že porabili v prvem polletju 33,276.944,35 dinarja, kar je 24,051.268 120,5 24,745.949 130,1 25,979.919 135,6 29,052.518 132,1 27,598.091 119,5 21,491.984 110,1 Tabela 3: Vrednost zalog v lanskem in letošnjem prvem polletju (v dinarjih!) Mesec Zaloge v letu 1076 Zaloge v letu 1977 Indeks zalog 1977/1976 povečanje v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 16,32 odstotka! Tak porast sredstev za osebne dor hodke je presegel naša pričakovanja in predvidevanja, saj smo za vse letošnje leto — do vključno konca decembra — načrtovali njihovo povečanje za 13,3 odstotka! če torej upoštevamo, da smo v proizvodnji in prodaji v prvem le- tošnjem polletju zaostali za planom, pomeni, da smo delili več, kot smo sploh ustvarili! Vsi podatki torej kaže i o, da se moramo prav vsi delavci v temeljni organizaciji združenega dela steklarne Rogaška Slatina globoko zamisliti nad zaskrbljujočimi podatki o proizvodnji in prodaji ter o zalogah ... Vsak po svojih zmogljivostih moramo prispevati delež k boljšim rezultatom v drugi polovici leta z bolj kakovostnim delom, z varčevanjem materiala, s predlaganjem organizacijskih sprememb in izboljšav in ne nazadnje z uvedbo bolj spodbudnega nagrajevanja po delovnih rezultatih glede na kakovost dela in v odvisnosti od obsega proizvodnje, prodaje in zalog! dipl. oec. ANTON SOVINO POLLETNI POSLOVNI REZULTATI TOZD STEKLARNA ROGAŠKA SLATINA Izgubo smo že pokrili..! Polletni poslovni in finančni obračun opravljamo po plačani realizaciji, kar pomeni, da upoštevamo le tisto, kar smo prodali in za kar so nam kupci tudi že plačali... In ker se je v lanskem letu novi sistem ugotavljanja celotnega dohodka šele uveljavljal in ker lani ob polletju nismo zavarovali plačil inozemskih terjatev, so bili lansko leto naši poslovni rezultati nerealni, nestvarni! Ker lanskoletni podatki o poslovanju za prvo polletje torej niso primerljivi z letošnjimi podatki, je bolj primerno oceniti, kako smo letos gospodarili v prvem in drugem trimesečju, torej v obdobjih januar IZPOSOJENO IZ »DNEVNIKA« M. KOSANOVIČ: V SLOGI JE KRIVULJA Tabela 1: Delitev celotnega prihodka TOZD steklarna Rogaška Slatina za prvo polletje 1977 — primerjalno za I. in II. tromesečje (v dinarjih!) Kazalci I. tromesečje januar-marec II. tromesečje april-junij Indeksi II. poli. I. poli. Celotni prihodek 29,333.286 40,412.942 137,7 Porabljena sredstva 13,637.733 16,253.799 119,1 Dohodek I 15,695.553 24,159.143 153,9 Pogodbene obveznosti 935.888 1,757.728 187,8 Zakonske obveznosti 2,379.912 2,440.877 102,6 Dohodek II 12,379.753 19,960.538 161,2 Del dohodka v začetnih zalogah — 7,931.469 10,737.495 135,4 Del dohodka v končnih zalogah + 10,737.495 9,725.314 90,5 Dohodek za razdelitev 15,185.779 18,948.357 124,7 Bruto osebni dohodki Ostanek dohodka ( + ) ali izguba (—) 17,312.474 — 2,126.695 16,774.984 + 2,171.373 96,9 :< —marec in april—junij! S tem ne 5 če bi se slučajno kdo čutil prizadetega, naj ve, da smo si to karikaturo izposodili iz tujega loga.. J zanikamo sistema obračunavanja po plačani realizaciji, niti ne zanikamo primerjave med lanskoletnimi in letošnjimi poslovnimi rezultati! Obravnavamo podatke po fakturirani, to je zaračunani prodaji, da smo s tem izločili vplive še neplačane prodaje! V drugem trimesečju uspešnejši! V tabeli št. 1 prikazujemo delitev celotnega prihodka v letošnjem prvem polletju, in sicer ločeno za prvo in za drugo trimesečje ter dodajamo še indeksne vrednosti obdobja april—junij v primerjavi z obdobjem januar—marec! Že bežen pogled na tabelo št. 1 pove, da smo v obdobju april—junij letos delali mnogo bolj uspešno kot v obdobju januar—marec, saj nam je ostalo 2,171.373 dinarjev dohodka. S tem ostankom smo pokrili izgubo iz prvih treh letošnjih mesecev, ki je bila 2,126.695 dinarjev. To pomeni, da je končni ostanek dohodka v letošnjem prvem polletju 44.678 dinarjev. Zmoremo še več! Bes je sicer, da ostanete dohodka po prvem polletju ni velite, toda že podatek, da smo pokrili izgubo iz prvega četrtletja, roodbuja za naprej! če bomo v drugem polletju delali tako uspešno, kakor smo delali v obdobju april—junij, se lahko ob koncu leta nadejamo ostanka dohodka od štirih do petih milijo- nov dinarjev, kar bi bil boljši rezultat, kot smo gi dosegli v letih 1975 in 1976. In pri tem ne gre prezreti dejstva, da so se povprečni osebni dohodki od konca lanskega leta do konca junija letos povečali za 18,3 odstotka. V prvem polletju tudi nismo dosegli planiranega celotnega prihodka, dohodka in ostanka dohodka! Načrtovani celotni prihodek (realizacija) smo dosegli le z 91,4 od- stotka. Prav tako nismo dosegli ostanka dohodka, ki smo ga načrtovali 3,750.000 dinarjev. Nasploh bi lahko rekli, da smo v obdobju januar—marec poslovali slabo in da smo v obdobju april— junij poslovali boljše, še boljše in uspešnejše pa bomo morali delati v dragem polletju. To namreč tudi zmoremo! mr. FRANC ŠRIMPF KORAK ZA KORAKOM K NAGRAJEVANJU PO DELU ekatere osnove meri Zakon o združenem delu zahteva od delavcev, da zagotovijo takšne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo, ki bodo 1. spodbujala vsakega delavca v temeljni organizaciji k čim večji produktivnosti lastnega dela in k čim večji produktivnosti dela delavce v dru gih temeljnih organizacijah, s katerimi so združili delo in sredstva, ki bodo 2. spodbujala vse delavce k čim boljšemu upravljanju s sredstvi in k čim boljšemu gospodarjenju z njimi v lastni temeljni organizaciji pa tudi k čim boljšemu upravljanju in gospodarjenju s sredstvi, ki jih združujejo z delavci v drugih temeljnih organizacijah ter v drugih oblikah združevanja, in ki bodo 3. spodbujala delavce k čim večji uporabi znanstvenih dosežkov v proizvodnji ter organizaciji dela ter 4. tudi spodbujala delavce k nenehnemu prilagajanju poslovanja temeljne organizacije tržnim zahtevam ali družbeno dogo vorjeni delitvi del. Zakon nadalje predpisuje, naj se osebni dohodek vsakega delavca določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovega prispevka, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem ter gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot tudi s svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo nroduktivnosti svojega dela ter produktivnosti dela drugih delavcev v njihovih te meljnih organizacijah. Da bi takšno zahtevo mogli uveljaviti, moramo: 1. ugotoviti delavčev prisnevek k delu — to je prispevek njegovega živega dela, 2. ugotoviti povečan dohodek kot rezultat dela in poslovanja te- meljne organizacije — to je prispevek živega in minulega dela. Prispevek delavcev k delu ugotavljamo na podlagi: 1. obsega ali količine opravljenega dela, 2. zahtevnosti dela, odgovornosti pri delu in delovnih razmer, 3. kakovosti doseženih delovnih rezultatov, doseženih prihrankov, uspešnosti uporabe delovnih sredstev in izrabe delovnega časa. Povečanje dohodka kot rezultat dela in poslovanja temeljne organizacije pa se ugotavlja zlasti v odvisnosti od: 1. upravljanja in gospodarjenj a z družbenimi sredstvi, 2. odločanja od poslovanja temeljne organizacije ali drage višje organizacijske oblike, 3. odločanja o organiziranosti dela, investicijah in uporabi znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov ter od strokovnih izkušenj v delovnem procesu. Da bi tak sistem delitve sredstev za osebne dohodke uresničili v praksi, moramo za vsa dela in delovne naloge določiti merila, ki naj omogočijo vrednotenje delavčevega prispevka. Pod delavčevim osebnim prispevkom razumemo samo družbeno priznano delo, ne priznava pa se tudi njegovo delo, ki se ga sicer priznava v internih ekonomskih odnosih! Delavčev osebni prispevek se ugotavlja na podlagi njegovega tekočega in minulega dela. Meriti ga je treba s stvarnimi načeli in sicer tako, da: 1. merimo obseg in količino dela na podlagi normativov — bodisi fizičnih ali vrednostnih — ali pa na oodlavi prometa in storitev ter realizacije plansko postavlienih na log: 2. zahtevnost dela merimo z ugo- tavljanjem stopnje zahtevnosti glede na najmanj zahtevno delo, glede na- odgovornost pri delu, odgovornost za sredstva, za organizacijo, za vodenje delovnega procesa itn.; 3. kakovost proizvodov merimo glede na postavljene predpise in normative kakovosti, kakovost delovnih dosežkov pa ocenjujemo tudi na podlagi uspešnosti in delovne učinkovitosti, na podlagi prihrankov pri delu, surovinah in energiji, na podlagi pravočasnosti opravljanja nalog — posebno pri pripravljalnih službah za proizvodnjo, pri prodaji in nabavi itn.; 4. uspešnost pri uporabi delovnih sredstev merimo s stopnjo njihove izkoriščenosti, prihrankov zaradi razumne uporabe delovnih sredstev, s koeficientom obratnih sredstev, po uporabljenih sredstvih, zmanjševanju vezave in s podobnim. Na podlagi naštetih izhodišč in upoštevajoč že opravljeno pripravo na spodbudnejšo delitev sredstev za osebne dohodke je komisija za pripravo meril za delitev sredstev za osebne dohodke pripravila naslednji predlog, kakšna naj bi bila merila za vse delavce v steklarni. Pri tem je upoštevala priporočila, ki jih je zbral in pripravil koordinacijski odbor za vprašanja ustvarjanja in delitve sredstev za osebne dohodke, ki deluje pri gospodarski zbornici Slovenije. Kakšen je torej predlog komi-sije? Za proizvodnjo je komisija predlagala naslednja merila: Steklarji: časovni normativi za izdelke, težavnostna skupina izdelkov. kakovost izdelkov, upoštevajoč napako dela in delno (10 od- ä stot.kovl nanako stekla ter drago vrsto (50 odstotkov) izdelkov Kot ■■ osnova služijo ugotovitve kontrole kakovosti pri prvem pregledu stekla. Delovodje steklarjev: doseganje plana fizičnega obsega proizvodnje peči, doseganje kakovosti izdelkov glede na postavljene normative, poraba osnovnega in pomožnega materiala, izkoriščenost kapacitet. ' Pripravljalci zmesi: količina izdelane zmesi, kakovost stekla (napake stekla), poraba surovin glede na normative. Topilničarji: količina pripravljene steklene mase, kakovost stekla (napake stekla), porab loncev. Vlagalci: količina vložene zmesi, kakovost stekla (napake stekla). Vzdrževalci peči: obseg opravljenega dela, kakovost stekla (napake stekla). Modelarji: časovni normativ za modele, težavnostna skupina modelov, kakovost modelov, izkoristek lesa. Samotarji: časovni normativi za izdelke, težavnostna skupina izdelkov. Zbiralci črepinj: količina zbranih črepinj, kakovost zbranih črepinj. Izlagalci: normativi časa za iz-laganje. < Nosilci vode: po času prisotnosti. Za dodelavo je predlog naslednji: Rezalci, grobi brusilci, žgalci, slikarji, žigosarji in vezalci: po normativih časa za posamezna opravila, po deležu (odstotku) loma stekla, po težavnostnih skupinah izdelkov. Delovodje dodelave: doseganje plana finančnega obsega proizvodnje, dosežen delež (odstotek) loma, poraba materiala, izkoriščenost kapacitet. Kartonažni delavci: časovni normativi za izdelke, poraba materiala. Poenterji: doseganje časovnih normativov skupine, poraba materiala, dosežen delež (odstotek) loma skupine. Za desen brusilnico komisija predlaga: Brigade brusilcev, označevalci in vezalci: po normativih časa za posamezna opravila, dosežen delež (odstotek) loma (za brusilce se šte-g je k lomu druga vrsta zaradi napa-M ke dela z deležem 30 odstotkov ■ ter tretja vrsta zaradi napake dela z deležem 100 odstotkov), težavnostna skupina izdelkov. Kislinski polirci: časovni normativi za posamezna opravila, dosežen delež (odstotek) loma, težavnostna skupina izdelkov, poraba materiala. Umivalci: količina umitih izdelkov, dosežen delež (odstotek) loma, popravila. Transporterji: količina opravljenega dela, dosežen delež (odstotek) loma, popravila. Delovodje brusilnice: doseganje finančnega plana proizvodnje, dosežen delež (odstotek) loma, poraba materiala, izkoriščenost kapacitet. Za brusilnico Kozje komisija predlaga: Brusilci: časovni normativi po delovnih fazah, dosežen delež (odstotek) loma (ostri kriteriji kot za brusilce v Rogaški Slatini!), težavnostna skupina izdelkov. Delovodje: doseganje finančnega plana proizvodnje, dosežen delež (odstotek) loma, poraba materiala, izkoriščenost kapacitet. Za avtotransport je predlagano: Šoferji: prevoženi tonski kilometri, izkoriščenost voznega parka, stroški za vzdrževanje vozil na prevoženi tonski kilometer. Nakladalci: po časovnih normativih za posamezna opravila, po težavnostnih skupinah opravil. Za vzdrževanje je komisija predlagala: 1 Elektrikarji: število opravljenih posegov v urah, ki jih prizna naročnik, doseganje planiranih ur pri večjih popravilih in investicijskem vzdrževanju, poraba električne energije, izpadi električnih naprav v urah, izvajanje planiranega preventivnega vzdrževanja. Ključavničarji: število opravljenih posegov v urah, ki jih prizna naročnik, doseganje planiranih ur pri večjih popravilih in investicij- skem vzdrževanju, izpadi strojev v urah, izvajanje planiranega preventivnega vzdrževanja. Mizarji: število opravljenih ur, ki jih prizna naročnik, časovni normativi za določena opravila, doseganje planiranih rokov izdelave, izkoristek lesa. Gradbeni delavci: število opravljenih ur, ki jih prizna naročnik, časovni normativi za določena opravila, doseganje planiranih rokov izdelave, poraba materiala. Soboslikarji: isti kriteriji, kot so predlagani za gradbene delavce! Kovinostrugarji: število opravljenih ur; ki jih prizna naročnik, doseganje planiranih ur pri večjih popravilih in remontu, doseganje planiranih rokov izdelave, poraba materiala. Kovač: isti kriteriji, ki so predlagani za kovinostrugarje! Delavci v kotlarni: porabljena voda, porabljena para, porabljeno gorivo, število okvar kotlarne po krivdi delavcev kotlarne. Delovodja vzdrževanja: izpolnjevanje planov vzdrževanja, doseganje planiranih rokov, poraba energije, izkoriščenost kapacitet. Administrator: število obraču- nanih delovnih nalogov, število zbranih podatkov o evidenci dela, število reklamiranih delovnih nalogov zaradi napačnega obračuna. Za skladišče gotovih izdelkov je predlagano: Skladiščni delavci: normativi časa za posamezna opravila, težavnost posameznih opravil, izkoriščenost delovnega časa. Za družbeno prehrano je komisija predlagala: Delavci v kuhinji: števil pripravljenih toplih obrokov, kakovost hrane po normativih za porabo živil. Delavci v bifeju: dosežen mesečni promet. Za delovno skupnost skupnih služb pa je komisija predlagala: Direktor delovne organizacije in vodje temeljnih organizacij: doseganje plana proizvodnje, doseganje plana prodaje, produktivnost dela, ekonomičnost, rentabilnost. Vodja in vodja proizvodnje: doseganje plana proizvodnje, produktivnost dela, ekonomičnost, rentabilnost. Delavci v službi za investicije: izvajanje plana investicij doseganje stroškov investicij, število uvedenih novih rešitev v proizvodnem procesu. Delavci v pripravi dela: izkoriščenost proizvodnih kapacitet, število izdelanih konstrukcijskih ali recepturnih dokumentacij, število novih vzorcev in modelov, število sestavljenih novih izdelovalnih postopkov, število narejenih kalkulacij, število nedokončanih delovnih nalogov v mesecu, število določenih novih normativov časa in materiala. Delavci v nabavi: izvajanje plana nabave, znižanje nabavne cene, koeficient obračanja zalog materi ala, kalo materiala v skladišču, število izdaj materiala. Delavci v prodaji: doseganje plana prodaje (vrednostno in po asortimentu), razlike' med plansko in prodajno ceno, število realiziranih zaključnic, zaloga gotovih izdelkov, zniževanje, zalog nekurantnih izdelkov, doseganje plana materialnih stroškov prodaje (potni stroški, sejmi, reklame, reprezentančni stroški). Delavci v računovodstvu: pravočasnost podatkov in analiz (o proizvodnji, prodaji, materialnih stroških itn.), točnost analiz in podatkov, število zbranih podatkov in vknjižb, število izdelanih poročil ter analiz. Finančna funkcija: skladnost razpoložljivih sredstev s planiranimi, realizacija planiranih kreditov. Delavci v kadrovsko-splošni službi: število novih zaposlenih delavcev, skladnost zahtevane in dejanske fluitotuacije, izraba delovnega časa (struktura odsotnosti), urejeno nagrajevanje za inovacijsko dejavnost, skladnost politike delitve osebnih- dohodkov s politiko, začrtano v samoupravnem sporazumu dejavnosti in v resoluciji o izvajanju družbenega plana, stopnja urejenosti in usklajenosti samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu. Delavci v tajništvu organov samoupravljanja: obseg priprave gradiva za sestanke organov samoupravljanja, spremljava izvajanja sklepov organov samoupravljanja, število izdelanih zapisnikov. Delavci v obračunu proizvodnje: število obdelanih spremnih listov in delovnih nalogov, pravočasnost podatkov o proizvodnji, točnost podatkov (število ugotovljenih napak). Delavci v obračunu osebnih dohodkov: število zaposlenih, število obdelanih podatkov, pravočasnost obračuna, točnost podatkov. IZPOSOJENO IZ »DNEVNIKA« _____18 Delavci v kontroli kakovosti: Vodja in tekoči (sprotni) kontrolorji: pravočasnost izpolnjevanja nalog kontrole, reklamacije kakovosti, število uspešnih akcij za izboljšanje kakovosti. Kontrolorji: število pregledanih izdelkov, delež (odstotek) loma pri pregledu. Vsi navedeni predlogi meril za delitev sredstev za osebne dohodke predstavljajo le njihovo kvalitetno obliko. Nekaj teh meril je že obdelanih. To so časovni normativi za posamezna dela, težavnostne skupine izdelkov, normativi kakovosti. Druga merila bo treba še obdelati in se dogovoriti o deležu vsakega med njimi pri obračunu osebnih dohodkov. Osnovo za delitev delovnih nalog in odgovornosti med delavce še na- prej predstavlja sistemizacija delovnih mest oziroma sistemizacija delovnih nalog. Te naloge morajo biti usklajene z letnimi plani posameznih služb in proizvodnje. Sestavljenost teh delovnih nalog, njihovo zahtevnost in odgovornost pri delu in delovne razmere, v katerih se te naloge opravlja, pa se ocenjuje s točkami (analitične ocene), ki so tudi eno izmed meril za ugotavljanje delavčevega prispevka k delu. K vsemu zapisanemu naj dodamo še to, da se bo treba pogovoriti tudi o merilih za delitev osebnih dohodkov na podlagi minulega dela. Eden izmed možnih modelov, ki ga priporoča že omenjena komisija gospodarske zbornice, je: 1. minulo delo nagrajujemo z enakim deležem kot doslej do zaključnega računa za leto 1977; 2. po zaključnem računu za leto 1977 lahko delimo dodatna sredstva na račun minulega dela v primeru, če je zaključni račun pokazal povečan dohodek zaradi boljšega gospodarjenja; ta sredstva se deli v razmerju izplačanih osebnih dohodkov; 3. dodatni znesek za osebne dohodke se lahko deli le, če dosega temeljna organizacija večjo stopnjo gospodarnosti kot panoga v povprečju; 4. začne se voditi evidenco po delavcih, ki so se odločili združiti sredstva temeljne organizacije s sredstvi drugih temeljnih organizacij za nabavo delovnih priprav, za rekonstrukcije, modernizacijo, tehnične izboljšave itn.; evidentira se tudi vpliv teh naložb na povečan dohodek, s čimer bi za naprej ustvarili merila za vsakega delavca za delitev osebnih dohodkov na podlagi njegovega minulega dela. POSVETOVANJE NOVINARJEV V ZDRUŽENEM DELU S FRANCEM ŠETINCEM Sedmega julija je bilo v Ljubljani posvetovanje urednikov, novinarjev in dopisnikov glasil delovnih skupnosti iz vse Slovenije, ki ga je sklicala komisija republiške- Sekretar predsedstva IK ZKS Franc Šetinc med pogovorom z uredniki, novinarji in dopisniki v združenem delu. ga sveta Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando in na katerega je povabilo sekretarja predsedstva izvršnega komiteja centralnega komiteja ZKS Franca Šetinca. Uspešno pripravljeno posvetovanje smo udeleženci pričeli z ogledom Kliničnega centra v Ljubljani, čigar osnovna organizacija sindikata je bila domačin našega srečanja. Po ogledu najbolj sodobno opremljene zdravstvene ustanove v naši republiki so nam domačini predstavili še njihovo delovanje. Predstavniki organov samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in strokovne službe, ki skrbi za obveščanje v tej ustanovi, so nas seznanili z vlogo in mestom sredstev obveščanja pri njih. Franc Šetinc: » . •. Glasilo je orožje samoupravnosti -..!« Osrednji dogodek na posvetovanju je bil nedvomno pogovor s sekretarjem predsedstva IK CK ZKS Francem Šetincem. Dvestotim udeležencem je spregovoril o uresničevanju zakona o združenem delu in o obveščanju v organizacijah združenega dela. Tovariš Šetinc je dejal, da hiter razvoj samoupravljanja in še posebej uveljavljanje samoupravnih odnosov v praksi ob številnih nalogah zahteva hitro, učinkovito in predvsem uporabno obveščanje delavcev — samoupravljavcev. Prav zaradi tega postajajo glasila, bilteni in druge oblike ob- veščanja osnova samoupravne organiziranosti delavcev, njenega uresničevanja v praksi od sprejemanja, oblikovanja vse tja do uresničeva. nja odločitev. Zato tudi ni naključje, da so prav sredstva informira« nja v prvih vrstah boja za uresnj? čevanje z ustavo in z drugimi samoupravnimi akti zadanih nalog. Nadalje je sekretar Franc Šetinc poudaril, da nekateri med nami še vedno niso popolnoma dojeli, kako izkoristiti glasilo delavcev delovne skupnosti kot revolucionaren in ustvarjalen potencial ter kot sredstvo razrednega boja proti nasprotnikom samoupravnosti naše družbe. Glasilo v organizaciji združenega dela mora biti orožje v rokah delavcev in združenega dela, orožje v procesu osvobajanja napredne misli in naprednih hotenj. Torej mora glasilo postati orožje današnje samoupravnosti! Pozorni pa moramo biti, da glasila ne bi postala orodje klik, ali posameznih skupin ali posameznikov, katerim samoupravljanje ni pogodu. Zato je nujna programska usmerjenost slehernega glasila, saj je od tega odvisno, s kakšno dinamiko bo v njem izgrajevana samozavest proizvajalca in družbe kot celote. To je še zlasti pomembno, ker smo pred 8. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije! Informacija — resnična in pravočasna do vsakega delavca! »Da bi vsaka, še tako navidezno manj pomembna informacija dosegla svoj namen,« je v svoji ra» pravi nadaljeval tovariš Šetinc, »je treba upoštevati zahteve delovnega človeka po vsestranskem, resničnem ter objektivnem kritičnem ocenjevanju dogodkov, poslovnih rezultatov in delovnih procesov. Biti mora idejnopolitično in etično sporočilo, ki razvija vse vrednote socialističnega samoupravnega sistema naše družbe. Da bomo v prizadevanjih za takšno informacijo uspeli tudi v praksi, pa mora biti zagotovljen stalen vir družbenega obveščanja, ki bo spremljal dogodke in pojave od njihovega nastanka do konca, torej med vsem procesom. Takšno spremljanje informacij mora vključiti slehernega proizvajalca k sodelovanju in ustvarjanju glasila, da bo s takšno delovno obliko postalo resnično glasilo delavcev, in to tam, kjer se odloča in ustvarja — tudi zunaj tovarniških meja!« V nadaljevanju, ko je govoril o vlogi glasil delavcev v združenem delu, je tovariš Šetinc kritično pripomnil, da v naših glasilih še vedno ni zadosti informacij o delu in življenju neposrednih prozivajalcev na njihovih delovnih mestih in v njihovih krajih, kjer preživljajo svoj prosti čas. Po njegovem mnenju bi morali še bolj odkrito in odprto obravnavati neposredno idejnost delovnega človeka in ga pritegniti, da postane soustvarjalec svojega glasila. Tudi pa bo treba odločneje in bolj smelo obravnavati ter pisati o aktualnih dogodkih, iskati prave in uporabne rešitve. »Steklar« mora postati še bolj naše glasilo! če ob tem — in tako je tudi prav — ugotavljamo, kako daleč smo z obveščanjem v naši delovni organizaciji in v našem okolju ter kakšna je vloga »Steklarja« pri razvijanju naše samoupravne organiziranosti, smemo brez sramu reči, da smo v mnogočem uspeli. Zavedamo pa se, da še vedno nismo izkoristili vseh ponujenih nam možnosti za posredovanje svežih, vsestransko obdelanih in kritičnih informacij za obravnavanje posameznih pomembnih problemov, pojavov in dogodkov. Za odpravo teh pomanjkljivosti se bomo morali predvsem lotiti dograjevanja sistema obveščanja, ki je zaradi enkratnega izhajanja »Steklarja« na mesec dokaj nepopoln in časovno nekoliko odmaknjen od dogodkov. Temeljna hiba, ki jo je moč zaslediti v »Steklarju«, je tudi majhno število dopisnikov, kar pomeni, da se spopadamo s kadrovskimi težavami. Le-to pa bi mogli odpraviti s skupnimi močmi in — seveda — tudi z nekaj več dobre volje! VIKTOR HORVAT RAZMIŠLJANJE O NEKEM NEPODPISANEM PISMU ... Zakaj nizki udarci? Nedavno tega je prispelo na urednikov naslov pismo ... »Nič nenavadnega!« boste dejali, saj vendar prejemamo vsi pisma; eni več in pogosteje, drugi manj in bolj poredkoma ...! Toda, pismo, o katerem pišem, je anonimno ali nepodpisano, oziroma podpisano v imenu neimenovane skupine ljudi. Zato se tudi ne bi sploh kazalo pri njem ustavljati, 'saj ni navada, da urednik ali sploh naslovljenec na anonimno pismo odgovarja. Pa vendar ...! Zaradi ozračja, ki je nastalo v naši brusilnici, vendarle zasluži kakšno besedo .. •! Najprej nekaj iz vsebine pisma! Ker je vsebina pisma precej obširna, naš prostor pa je omejen, bo najbrž kar prav, če jo na kratko povzamemo!? »Uvodoma je treba reči, tovariš urednik, da se s teboj ne moremo strinjati, saj na eni strani veliko tega skritiziraš, sam pa delaš nedopustne napake, ker si pobudnik nekakšnih .novotarij’ v brusilnici, ki močno dišijo po samovolji, ki jo želiš uveljaviti na delovnem mestu mojstra — brigadirja. Ali to pomeni, da eno govoriš, drugo pa delaš?« V nadaljevanju me nepodpisani vprašujejo, odkod mi trapasta zamisel, da morajo brusilci kupovati diamantne brusne plošče z dinarji, ki jih s težavo zaslužijo, in da po moji zaslugi ne morejo dosegati zaželene višine osebnih dohodkov. Vprašujejo me tudi, odkod mi pogum za uvedbo evidence na posameznike v skupini, kar pomeni po njihovem mnenju priganjanje delavcev, in da želim iz vsakega med njimi iztisniti zadnjo srago znoja. Pri tem še dodajajo: »... Kdo ti je dal pooblastilo, da vztrajaš pri vsem tem, kar še ni potrdil noben samoupravni organ? Mi, ki ti pišemo, in vsi brusilci obsojamo takšno ravnanje, saj vemo, da ima kaj malo skupnega z interesi delavcev ...!« In v podobnem slogu je še več takšnega napisanega... Za nameček pa je dodanih še precej žaljivih besed, kar niti ni presenetljivo, saj je vse v slogu nepodpisanih. Tudi z besednimi izrazi, zlasti nekaterimi, se človek izda, kdo in kakšen je.. ■! To pa je moj odgovor...! Naj spregovorim še sam, po besedah nepodpisan (ega) ih glavni grešnik za vse gorje brusilcev...! Naj se branim? Pred kom...? čemu in zakaj? Obramba je potrebna, če človek nekaj zagreši, česar se mora sramovati in kar je naperjeno zoper dejanske interese delavcev! Vsebina pisma na moj rovaš pa se močno razlikuje od resničnega boja za interese delavcev. Nepodpisani so se — tako je pač značilno za slabiče — poskušali skriti za takšnimi »interesi sodelavcev«, da bi lažje ribarili v kalnem .. •! Je mar greh, zlasti še sedaj, ko je družba vse svoje moči usmerila v uveljavljanje nagrajevanja po delu, razmišljati v smeri za iskanje boljših rešitev in bolj pravilnega nagrajevanja? V družbi, kakršna je naša, gotovo ne; v glavah nepodpisanih dušebrižnikov, ki želijo zavajati sodelavce, pa gotovo je! Umestno se mi zdi pač povedati, kako močno dvomim, da bi se za nepodpisanim pismom resnično skrivala kakšna skupina. In če se tudi, je gotovo majhna ... Žal pa ji je le uspelo naelektriti ozračje med sodelavci v brusilnici! In to je edini razlog, zaradi katerega odstopamo od našega, že ustaljenega, načela, da na anonimna pisma ne odgovarjamo ...! Resnično moramo biti zaskrbljeni nad spoznanjem, kako lahko nekaterim uspeva sle-pomišliti. Smo že tako naivni, da nasedamo še tako prozornim »argumentom« ...? V čem je torej jabolko spora, če sploh moremo tako govoriti o tem, in koga razpoloženje ta namišljeni spor kali? Znano je, da že precej časa delamo v brusilnici tudi z diamantnimi brusilnimi ploščami. Znano je tudi — tega nihče ne more zani- ^ ^ kati, da je brušenje z diamantnimi 1 ploščami hitrejše. Zaradi različnega števila zaposlenih v posameznih ■■ W brigadah in zaradi pomanjkanja diamantnih brusnih plošč pa teh ni mogoče razdeljevati tako, kakor bi pač morali. Zato je prihajalo do neenakih pogojev, v katerih so delavci z delom ustvarjali svoje osebne dohodke! Da se takšno stanje ne bi nadaljevalo, sem bil res pobudnik; naj bi ta problem uredili in vse brusilce postavili v enake razmere s tem, da smo diamantne plošče obremenili za toliko, za kolikor poteka brušenje z njimi hitreje v primerjavi z brušenjem s klasičnimi aloksid-nimi brusnimi ploščami. Tako bi bilo vseeno, ali ima skupina — ki ji navadno rečemo brigada — več diamantnih plošč, ali pa takih plošč sploh nima, ne oziraje se na število brusilcev v skupini! Na sestanku mojstrov smo to sprejeli in zdelo se je, da je zadeva urejena ... Toda izkazalo se je. potek dogodkov pa je to potrdil, da se je šele po tem sestanku začela »kuhinja«. »Kuharji« so začeli podtalno vojno in »skuhali« kašo, ki je močno prismojena. Trdijo sicer, da je brušenje sedaj res hitrejše, ker pa se v očeh brusilcev hočejo pokazati za nekakšne du-šebrižnike, so za ohranitev starih razmer in starih pogojev. »Kupovanje« diamantnih brusnih plošč je le njihova burka in ne prava resnica, s katero so se pršili kot bojevniki za pravice brusilcev. Na sto in en način je mogoče dokazati, da v nobenem primeru ne gre za kupovanje diamantnih brusnih plošč! Niti prebite pare ni šlo iz žepov brusilcev! Torej tudi nihče ni ničesar izgubil! Na osnovi vsega zapisanega je umestno zastaviti preprosto vprašanje tistim, ki znajo vse skritizi-rati, niso pa sposobni ponuditi v nadomestilo nobenega svojega »recepta«: »Ali menite, kar je treba seveda odkrito povedati, da bi morebiti morali zaslužiti kaj več tudi na račun koga drugega? Če mislite, da je to tisto, kjer vas čevelj žuli, potem povejte to naravnost. Seveda, za kaj takega pa je treba biti pogumen. Tega pa, vsaj v odkriti obliki, žal niste zmožni! Boj za delavčeve pravice — ne glede na to, na katerih delovnih mestih le-ti delajo — je treba namreč razumeti le tako, da imajo vsi enake pogoje za ustvarjanje dobrih osebnih dohodkov, ne pa enake osebne dohodke pod različnimi pogoji! Pri vsej zadevi pa se mi zdi predvsem žalostno dvoje: prvič, da si lahko posamezniki, brez kakršnih koli posledic, privoščijo zavajanje sodelavcev, namesto da bi jih o vsem seznanili celovito in z več zornih kotov; in drugič, da ljudje sploh lahko nasedajo navadnim podtikanjem, ko pa je vendarle brez kakršnega koli botra mogoče priti res- nici do dna. Za to je namreč treba obvladati le štiri osnovne računske operacije, imeti nekaj dobre volje, še malo časa, in ničesar več! čas je že, namreč, da bi sleherni med nami prišel do svoje izkaznice le na podlagi dela, ki ga opravlja, ne pa po drugačnih poteh! In za konec še o evidenci v naši delovni skupini! Ta ni naperjena v priganjanje brusilcev, marveč je sestavni del naših ukrepov za odpravljanje razmer, za katere večina trdi — o tem ni treba dvomiti — da niso v redu. če je že tako, potem je treba izkoristiti naše delavske pravice in dolžnosti v iskanju še neuhojenih poti, ki naj odpravijo dosedanje pomanjkljivosti ... Mar ne?! Sploh pa se mi zdi škoda, da se moramo na straneh časopisa »Steklar« ukvarjati s takšnimi in podobnimi zadevami, ki so očitno nizki udarci in ki niso najbolj primeren prispevek v iskanju novih, boljših rešitev v naših prizadevanjih, da bi resnično nagrajevali po delu. Zato menim, da moramo onemogočiti vsakogar, ki si pod krinko boja za interese delavcev lasti pravico manipulirati z njimi in jih poskuša imeti za svoje orodje v obrambi svojih ozkih interesov! UREDNIK »STEKLARJA« JOVO TIŠMA KLJUB RAHLI ZAMUDI NEKAJ DOPUSTNIŠKIH DOGODIVŠČIN Argusov sprehod Kakor so sporočila z mojih potepanj v prejšnji izdaji časopisa »Steklar« romala do vas kakšen teden več kot ponavadi, so tudi tokrat nekoliko počasnejša..! Ne bodi huda, draga bralka, in ne jezi se, dragi bralec! Saj vendar veš, da ga včasih polomimo na vseh koncih in krajih. Zgodi se to tudi v naši hiši; hočem reči tudi v »Steklarju« ..! Pa odpustimo jim, ker ti naši časnikarji tudi kdaj pa kdaj znajo zamuditi..! Zamuda, o kateri sem zapisal, pa se mi v primerjavi z nekaterimi drugimi zadevami pri nas ne zdi tako strašanska, saj zaradi nje vendarle nismo utrpeli kakšne resnejše škode... Daj, presodi, dragi bralec, če ni res tako! Na podlagi tega, kar sem v nadaljevanju počvelakl, boš zagotovo rekel: »Pa še res je!« Čeprav je bil čas počitnic, ko sem pisal tele vrstice, meni ni bilo dano, da bi vsaj kakšen dan mogel zatisniti vseh svojih sto oči in prijetno zadremati. Zakaj ne? Enkrat mi alarmni zvonec ni ddl miru. Poklicale so me miši s podstrešja v steklarni. Cvilile so, da je bilo kaj. Iz njihovih glasov sem razbral, kako so bile neznansko vesele, ker so dobile za nadaljnjo »uporabo« veliko papirja za pod zob. Menda so hitro spoznale, da smo si s tistim papirjem nekako v sorodstvu, pa jim vest le ni dala mirovati in so najbrž zato poklicale mene. »Saj vemo, Argus,« so cvilile miške, »da je veliko zadev, ki jih je treba hitro sporočiti članom vaše delovne skupnosti, toda nikarte se posluževati pripravljenih listov za bilten »Steklarjeve novice«, ker bomo potem me, revne miške, ostale brez ustrezne zaposlitve..!« Mislim, da je mišja zalega res prebrisana, saj naravnost izziva v najbolj neprimernem času, ko namreč tarnamo, kako časopis »Steklar« ne more pravočasno informirati o vsem pomembnem, ker je mesečnik, mlajšim sestricam — »Steklarjevim novicam« pa ne pustimo shoditi, saj bi jim vsaj kdaj pa kdaj lahko kako pomagali. »Ste kdaj pekli potico?« sem vprašal možarkarje... Nekateri med vami mogoče, medtem ko za večino močno dvomim, če ste že poskusili to kulinarično veščino, ste nemara že ugotovili, da na primer iz makovega nadeva ne boste naredili orehove potice! Tega spoznanja pa se niso držali odgovorni za mešanje ustreznih zmesi pri nas v steklarni, zaradi česar so morali nekateri steklarji on dan predčasno z dela, saj so dobili v loncu namesto kristalnega stekla neko čudno snov, iz katere ni bilo moč izpihati steklenih izdelkov za prodajo na tržišču. Svoj kraj smo pričeli komunalno urejati že pred leti. Po novem pa smo to na zborih delovnih ljudi potrdili s tem, ko smo sklenili ustanoviti zadevno samoupravno interesno skupnost.,. Vse lepo in prav, ko še ni bilo znano, da bo treba za to odšteti tudi nekaj denarja in to ne da bi vedeli, kam bo šel. Težave pa so nastopile potlej, ko so delegati v delavskem svetu rekli, da so to potrdili z dvigom rok, toda redki so bili, ki so bili pripravljeni dati svojo roko v ogenj, češ da vedo, za kaj so glasovali... Jojmene, kam smo že prišli! Ko smo že pri zborih delovnih ljudi, imam »hvaležno« nalogo seznaniti vas, kako je neka »herojka«, ki je na zboru v brusilnici »zagovarjala« solidarnost in strpnost med narodi in narodnostmi tako prepričljivo, da mi je dih zastal že ob pomisli, kako je kaj takega pri nas še sploh mogoče! Na takšno' »svobodno« izražanje bi se. morali sicer vsakakor enostavno požvižgati, proti tisti »herojki« pa bi kazalo dvigniti čim več parov rok in še kaj drugega, kar je še na razpolago ..! Nadležni komarji, ki so kot nalašč krožili med dopustom po našem počitniškem naselju in pikali nedolžne dopustnike, zaslužijo, da jih enkrat za vselej uničimo. In akcijo za to je že sprožil nekdo, ki ga bi morali zaradi tega šteti med zelo iznajdljive, saj je lahkovernim Tomažem pobral nekaj denarcev, ki jih navsezadnje niti ni podcenjevati! O množični zastrupit- vi mrčesa pa seveda ni bilo ne duha ne sluha, čeprav je »iznajditelj« med našimi sodelavci že zbral kakšen tisočak v te namene! Presneti dokumenti.. ■! Še ti mi ne dajo miru! Že sem si mislil, da bo po odobrenem posojilu za zasebno stanovanjsko gradnjo vsaj nekaj časa mir, pa sem se krepko opekel...! Nadlegovanje — in to zelo nezaslišano — se prične šele potem, kod človek že misli, kako bo odobren kredit mogel uporabiti... Zdaj zahtevajo od mene, da zberem nekakšne načrte za gradnjo, dovoljenje in kaj vem, kaj še vse!? Presneto, se vam ne zdi, da so nekoč vse take dokumente kandidati za posojila morali imeti že pred odobritvijo posojila? In če me spomin v celoti še ni zapustil, je bilo tako ■..! »Toda«, mi je nekdo šepnil, »vselej pa vendarle ni dobro hoditi po že utečenih stezah, pa tudi sprememba je kdaj pa kdaj koristna!« Je mar res tako?! Se vam je kdaj porodila misel, da bi se pritožili na kakšno odločitev? Meni se kaj takšnega niti sanja ne! Bolj pametno bi bilo, da se tudi tistim štirinajstim, ki so se pritožili na odbor za medsebojna delovna razmerja, ne bi sanjalo o tem, da bi kako mogli spremeniti prednostni seznam tistih, ki bodo dobili stanovanjsko posojilo. Manj. moreče sanje bi imeli, da pomeni nasloviti pritožbo na tistega, ki je sestavil prednostni seznam, nekaj takega, kakor nositi vodo v rešetu. Ali ni bilo logično pričakovati, da svoje prvotne odločitve ne bodo zlahka spremenili? So pa primeri, kjer tudi v samoupravljanju najprej zgradijo, potem podrejo in nato spet ponovno zgradijo... Ali ne verjamete? Pa je vendarle res! To se je na primer zgodilo našim delegatom v delavskem svetu temeljne organizacije združenega dela steklarna v Rogaški Slatini. Ti so najprej sprejeli sklep o vročinskem dodatku, na naslednji seji so ga razveljavili in sklenili nekoliko drugače. Na seji, ki je bila za to, na kateri so prvotni sklep razveljavili, pa so razveljavili še popravljen sklep in sprejeli povsem »novega« — tretjega,l ki priča, o izredno tehtnem in dobrem »premisleku«, predno glasujejo za takšno ali drugačno odločitev...! In da se posledice takšne »gradnje« in takšnega »podiranja« lahko resno maščujejo, namreč ni treba posebej govoriti. To vedo najbolje tisti, ki z glasovanjem nimajo nobene zveze, vsebina takih odločitev pa se jih tiče...! Ne oziraje se na moje dopustniške težave velja vsem skupaj lep pozdrav od vašega Argusa. MLADI IZ STEKLARSKE ŠOLE SO NAPOVEDALI... Konec dosedanjemu zatišju! V Steklarski šoli v Rogaški Slatini je med zaposlenimi skoraj polovica mladih. V preteklosti smo ti, mladi požirali kar naprej in na prej pikre pripombe na račun svojega dela ali — boljše rečeno — nedela. Na vsakem sestanku, naj je bil to zbor delovnih ljudi ali kakršen koli drug sestanek, se je venomer zastavljalo vprašanje: »Kaj dela mladinska organizaci ja ...?« Zato smo sklenili narediti konec svojemu zatišju! če smo nekoliko samokritični, so bili očitki na naš račun upravičeni, saj leta nazaj organizacija mladih ni delala dobro. O vzrokih za takšno mrtvilo ne kaže več izgubljati besed. Rajši poglejmo, kaj in kako smo mladi sklenili, da bo mo naredili konec svojemu dolgotrajnemu zatišju...! Na sestanku mladih, ki je bil 31. maja letos, smo izvolili petnajstčlansko predsedstvo organizacije Zveze socialistične mladine v Steklarski šoli Rogaška Slatina z nalo- go, naj na nek način pridobi za ustvarjalno delo še druge mlade. Že 7. junija pa se je sestalo novoizvoljeno predsedstvo. Od vabljenih zunaj vrst mladih se ga je udeležil le predsednik osnovne organizacije sindikata Janko Bastašič, drugi ne! Zmenili smo se, da bo novemu vodstvu organizacije zveze socialistične mladina na šoli predsedoval Janez Prah. Dela je precej, kar je narekovalo na posamezne dejavnosti. Za vsako so zadolženi po trije člani, eden med njimi pa taki delovni skupini predseduje. Naloge, ki smo si- jih zadali za letos, so: — dopisovanje v časopis »Steklar« in obravnavanje problemov in samoupravne dejavnosti mladih: — vključevanje mladih steklar jev v TVD Partizan, kulturno-pro svetno društvo, avto-moto društvo ter v gasilsko in v strelsko društvo, pri čemer je razveseljivo, da že sedaj deluje v slednjih dveh veliko mladih; — vključevanje mladih v teritorialne enote samozaščitne dejavnosti; — tesno sodelovanje mladih steklarske šole z mladimi iz steklarne »Boris Kidrič«; — gradnja in urejanje steklarskega rekreacijskega centra na Boču, kamor bodo mladi jeseni organizirali izlet, da si ogledajo prostor in da si organizirajo prihodnje leto pomoč s prostovoljnim delom; — organizacija srečelovov, da bi pridobili denar za nenehno organizirano delovanje mladih; zato. naj bi do konca avgusta zbrali kakšnih tisoč dobitkov, srečolov pa naj bi bil v At.omsMh toplicah; — pri izplačilu osebnih dohodkov za julij so se zavezali od članov mladinske organizacije pobrati celoletno članarino; — prirejanje izletov: jeseni bodo priredili izlet s športnim in kulturnim programom, obiskali pa bodo nekatere zgodovinske kraje v domovini; — srečali se bodo z mladimi steklarji iz vse Slovenije; — organizirali bodo družbenopolitično izobraževanje mladih steklarjev in sprejemanje najboljših v zvezo komunistov. Da bodo mladi bolj seznanjeni z našim samoupravnim sistemom, so se mladi zavezali organizirati več predavanj in sicer: delavsko gibanje in samoupravljanje, samoupravljanje v organizacijah združe- nega dela, družbena ureditev SFRJ, temelji delegatskega in skupščinskega sistema, uspešnost in nadaljnji razvoj samoupravljanja, religija in zveza komunistov. VERONIKA KUNSTEK S SEJE DELAVSKEGA SVETA TOZD STEKLARNA SLOVENSKA BISTRICA Delegati v delavskem svetu TOZD steklarna Slovenska Bistrica so na seji 8. julija sprejeli vrsto sklepov in predlogov ter razpravljali o pritožbah. 1. Nekateri člani delovne skupnosti so naslovili na delavski svet pritožbe zoper sprejeto prednöstno listo za najetje posojil za zasebno stanovanjsko gradnjo, ki jo je sprejela komisija. Delavski svet je pritožbe obravnaval, komisija, ki je predlog pripravila, pa je odstopila. Zato so delegati v delavskem svetu imenovali novo komisijo, ki ji predseduje Dane Lipovšek, v njej pa sta še Jože Babič in Karl Koren. 2. Delavski svet je odobril skleni- tev pogodb z izvajalci za remont ali obnovo obeh šestlončnih peči z vsemi pripadajočimi deli, tlakovanje tal okrog peči, postavitev kolesarnice in ureditev parkirišča, ureditev in obnovo skladišča za pesek in kisline, ureditev garaže za avtomobil TAM, ureditev shrambe za Samotne, izdelke, ureditev ventilacije in nakup ventilatorja za talilne peči. 3. V skladu s sprejetimi republiškimi predpisi, dogovori in samoupravnimi sporazumi o oblikovanju in uresničevanju štipendijske politike v SR Sloveniji, skladno s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov se dopolni pravilnik o štipendiranju. 4. Iz TOZD steklarna Slovenska Bistrica se udeleži tritedenske mladinske delovne akcije v Brkinih Milica Kovač. Delegati v delavskem svetu se strinjajo z reklamacijami izvoznih firm Moletz-Wien za lom v kartonih ob prevozu in firme Vašinte zaradi odstopanj v dimenzijah in odrgnjenosti s traku. Komercialna služba naj zadevo takoj razišče in izvoznike opozori na to, da so zastopniki proizvajalcev in da so za to stimulirani. 6. Za morebitno potrebo po dodatnih sredstvih so delegati sklenili, naj se pri Ljubljanski banki najame kratkoročno posojilo 1,000.000 dinarjev. VIKTOR HORVAT ČEPRAV Z ZAMUDO, PA VSEENO ŠE NE PREPOZNO! Samoupravljalska zavest Zbor delovne skupnosti temeljne organizacije steklarne Slovenska Bistrica, ki je bil letos 15 junija, je še enkrat dokazal že dobro poznano pomanjkljivost. Rekli bi ji lahko vse kaj drugega kot samo lepotna napaka. Četudi je bila na dnevnem redu za ves kolektiv odgovorna naloga — to je potrditev samoupravnih aktov, ki izhajajo iz naše že povsem utrjene samoupravne prakse — splošna in skupna poraba v občini Slovenska Bistrica, med sodelavci zanjo ni bilo pravega zanimanja! Prvi zbor, ki je bil sklican le nekaj dni pred 15. junijem, ni bil sklepčen. Zato je bil zbor sklican še enkrat. In omenjenega dne je zbor sicer sprejel predlagane odlo- ’ čitve soglasno, črnega madeža za- radi neuspelega prvega sklica pa vseeno ni bilo mogoče sprati. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bil prvi zbor sklican za 13,30. uro in da je ob pisku sirene, to je bilo ob 14,00. uri, vsakdo pokazal svojo samoupravljalsko zavest. Večina tistih, ki so takrat delali v dopoldanski izmeni, so izhodna vrata dobesedno okupirali. Očitno je, da so kar se da hitro hoteli izkoristiti svojo pravico iz delovnega razmerja, po kateri se jim delovnik konča ob 14. uri, očitno pa je tudi, da so na svoje samouprav-ljalske pravice povsem nozabili!? Naj povemo še to, da je drugi zbor, ki je bil 15. junija, uspel po številu udeležencev predvsem na račun proizvodnje, saj je bil sklican za 13. uro. Zato se upravičeno vsiljuje vprašanje, kako globoko se je samoupravljalska zavest že utr- dila med nami, saj je očitno, da smo zaradi zaustavitve proizvodnje za zbor vpisali v naše poslovanje nadaljnjih 200 izgubljenih delovnih ur, kar pomeni izostanek enega izmed nas za ves mesec in kar pomeni izgubo približno 15.000 dinarjev brutoprodukta. Vse povedano kaže, kako nujno bi bilo za slehernega med nami v bodoče temeljito premisliti, ali je pametno in koristno izgubljati razpoložljivi delovni čas in dohodek zaradi naše nemarnosti do samoupravljanja in do samoupravi j alskih dolžnosti. Očitno je, da nimamo le pravic, ampak da imamo tudi dolžnosti — med njimi predvsem ustvarjati z družbenimi sredstvi novo vrednost, kajti iz lete si zagotavljamo tudi sredstva za osebne dohodke in za druge na- rfipripj VIKTOR HORVAT Kadrovske zanimivosti DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI V TOZD steklarna Rogaška Slatina so prišli in sklenili delovno razmerje: odnašalec Anton Esih, brusilec v grobi brusilnici Jože Jurše, steklobrasilec Josip Jutriša — prišel iz JLA, klepar Vinko Ka-menšek in elektromehanik Mirko Stih. V TOZD steklarna Slovenska Bi- strica so prišli in sklenili delovno razmerje: kontrolor I Martin Dušen ter steskalci Martin Krejan, Ignac Peci in Ivan Prevolšek. Novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in obilico osebnega zadovoljstva na novih delovnih mestih! DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI Iz TOZD steklarna. Rogaška Slatina so odšli: kreatorka form Branka Andjelič — odpoved, pregledovalca stekla Daniela Bercko — odpoved, steklobrusilka Terezija Bor-šič — upokojena, mojster steklopi-halec Prič Čoh, — upokojen, odnašalec Franc Kampuš — odpoved, krogličar Ivan Medved — odpoved, mojster steklopihalec Ivan Mikša — upokojen, obračunovalka osebnih dohodkov Traude Oblak — odpoved, obračunovalka osebnih dohodkov Erika Strašek — odpoved in odnašalec Anton Šeligo — odpoved. RODILI SO SE Našim sodelavcem so se rodili: Zvonka Boršič — vči Andjelke, Davor Bračun — sin Milana, Robi Drofenik — sin Friderika, Igor Jagodič — sin Martina, Gora Kitak — sin Margarete, Bojan Lugarič — sin Franca, Damijan Ožvaldič — sin Franja in Boris Plemenitaš — sin Eda. Novorojenčkom želimo obilo zdravja, staršem pa iskreno čestitamo! GASILCI V SLOVENSKI BISTRICI PROSLAVILI SVOJ 20-LETN JUBILEJ Priznanja zaslužnim V soboto in nedeljo, 16. in 17. julija so člani prostovoljnega gasilskega industrijskega društva TOZD steklarna Slovenska Bistrica slavili pomemben jubilej — dvajsetletnico svojega obstoja in uspešnega delovanja društva. Proslavo so združili š praznovanji partijskih jubilejev in 85. obletnico rojstva tovariša Tita. Na proslavo so se gasilci vestno in vneto pripravljali že dalj časa, saj so hoteli, da bo slovesna in delavna. V svojih prizadevanjih so v celoti uspeli, saj so kljub nagajivemu vremenu proslavo izvedli brez zastojev in zapletov. že v soboto, 16. julija je bilo v večernih urah pred tovarno steklarne »Boris Kidrič« v Slovenski Bistrici zbranih šest gasilskih društev — na čelu z gasilci IMPOL-a in z najsodobnejšim posebnim gasilskim avtomobilom za gašenje z vodo, peno in prahom. Izvedli so skupno vajo prvega sektorja, prikazali gašenje požara in reševanje ranjencev iz tovarniškega objekta. Uspešno tekmovanje Osrednji dogodek slovesnosti, ki se jo je poleg predstavnikov občinske gasilske zveze Slovenska Bistrica in predstavnikov družbenopolitičnega življenja in organov samoupravljanja v občini Slovenska Bistrica in v Rogaški Slatini udeležil tudi direktor naše OZD dipl. Inž. Vojo Djinovski, je bil v nedeljo dopoldan. Pred slavnostno tribuno so se zbrali gasilci kar osmih gasilskih društev, ki uspešno sodelujejo z našimi gasilci že več let, pozdravil pa jih je Vojo Djinovski. Domači gasilci so organizirali tekmovanje v metanju vrvi in v trodelnem napadu. V skupnem razporedu so največ uspehov poželi gasilci IMPOL-a, ki so prejeli v trajno last kristalni pokal. Za njimi so se uvrstili IPGD Videž, PGD Oplotnica, PGD mesta Slovenska Bistrica, peto mesto pa je osvojila desetina iz steklarne »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine, ki ji je po spodrsljaju v trodelnem napadu zelo dobro uspelo metanje vrvi v krog. Trem prvouvrščenim moštvom so podelili posebne pokale, drugi udeleženci pa so prejeli spominska darila. Odličja, značke, plakete... V nadaljevanju slovesnosti so podelili različna priznanja dolgoletnim gasilcem, ki jih je izročil predsednik občinske gasilske zveze. Oto Zafošnik je prejel »Plamenico III. stopnje«, Karel Koren je prejel posebno značko za 30-letno udejstvovanje v gasilstvu, Viktor Dvoršak in Štefan Repnik sta prejela znački Plaketo za uspešno sodelovanje in podpiranje razvoja industrijskega gasilskega društva TOZD steklarna Slovenska Bistrica je prejel tudi direktor OZD Vojo Djinovski. — foto Horvat. za 20-letno delo v gasilstvu, Ivan Mlakar, Jože Leskovar, Jože Piškot in Janez Gošnjak pa so prejeli značke za 10-letno delovanje v gasilskih vrstah. Organizator in domačin svečanosti je podelil posebne plakete, ki so jih prejeli IGP IMPOL, IGP steklarna Rogaška Slatina, PGD Šmartno na Pohorju, PGD Oplotnica in PGD Slovenska Bistrica. Med posamezniki sta pr jela to visoko priznanje tudi Voj o Djinovski in Iztok Vreš. Bistriški gasilci pa so prejeli posebno diplomo, ki so jim jo izročili gasilci iz Rogaške Slatine, od osnovne organizacije sindikata pa so dobili praktična darila. Slovesnost so sklenili s tovariškim srečanjem. Lep prispevek k praznovanju gasilcev pa je dala tu- di gasilska godba iz Spodnje Polskave, medtem ko so za uspešno tekmovanje in srečanje gasilcev poleg domačinov veliko naredili tudi gasilci iz IMPOL-a in občinska gasilska zveza. Vsem sodelujočim gredo pohvale in želje po nadaljnjem tesnem sodelovanju! VIKTOR HORVAT OB LETOŠNJEM JUBILEJU NAŠIH GASILCEV Dvajset let humanih dejanj Ko letos praznujejo člani našega prostovoljnega gasilskega društva v TOZD steklarna Slovenska Bistrica pomemben jubilej — 20-let-nico uspešnega delovanja, je prav, da se spomnimo prvega začetka, ko je društvo šele nastajalo ... Prav je, da se spomnimo časov, ko še niso imeli drugega, razen nekaj navdušenih članov in zvrhano mero dobre volje pa veselje do gasilstva! Pobuda za ustanovitev društva je prišla že leta 1953 iz tajništva za notranje zadeve, toda zaradi pomanjkanja denarja, opreme in prostorov je bilo društvo ustanovljeno šele leta 1957 in sprva štelo le eno desetino. Tudi strokovnega kadra je primanjkovalo in šele s prihodom Viktorja Dvoršaka, ki je končal šolo za gasilske podčastnike, je društvo dobilo prvo strokovno moč in prvega poveljnika, ki je opravljal te dolžnosti-vse do svoje upokojitve. Med poveljevanjem je prejel številna priznanja In odličja, saj je društvo beležilo lepe uspehe. Njegovo delo pa je pozneje nadaljeval in ga še sedaj uspešno opravlja Oto Zafošnik. S srečelovom do denarja Leta 1962 je društvo v hotelu Planina organiziralo večji srečolov, izkupiček pa so porabili za nakup prvih uniform. Leto pozneje so že kupili novo motorno brizgalno, ki še danes služi svojemu namenu. To leto je pomenilo začetek uspešnega vključevanja društva v delovanje gasilskih društev v Slovenski Bistrici. Z nakupom motorne brizgalne so bili zagotovljeni osnovni pogoji za redno vadbo gasilcev in za pridobivanje praktičnega znanja o gašenju požarov in črpanju vode ob nalivih, kar so gasilci potem večkrat uspešno storili. Prvim takim nalogam so pozneje sledile še večje in zahtevnejše. Oh praznovanju desete obletnice ustanovitve društva so naši prostovoljni gasilci razvili prapor, tri leta pozneje pa so že dobili rabljen kombi, ki jim je omogočil usposobiti se za hitrejše posege pri gašenju požarov v sosednjih krajih. Kombi je bil sicer nevozen, toda naši gasilci so ga z udarniškim delom popravili. Dotrajane dele vozila so nadomestili z novimi, kar jim je uspelo s pomočjo kolektiva in kar pomeni, da uživajo med sodelavci vsestransko podporo in razumevanje. Tudi ženske med gasilci! Z razširitvijo proizvodnih in poslovnih prostorov so društvu naložene večje in odgovornejše naloge, saj je s tem prav v steklarni nevarnost za požar toliko večja. Pred dobrim letom so si gasilci s prostovoljnim delom uredili orodjarno in garažo za gasilski avtomobil, nakupili pa so si tudi opremo v vrednosti 60 tisoč dinarjev. Tako opremljeni so bili naši gasilci med prvimi, kadar je bilo treba priskočiti na pomoč. Ob številnih nalogah, ki jih opravljajo vsak dan na svojih delovnih mestih, pa imajo še vedno toliko časa, da se izobražujejo vsi člani društva, da skrbijo za pomlajevanje in naraščanje števila članov. Pomembno pa je tudi, da so medse povabili in tudi uspeli pritegniti ženske. Športna tekmovalna dejavnost gasilcev nikoli ni popustila, na kar kažejo številni osvojeni pokali, prejeta priznanja in diplome, ki vsi krasijo lepo urejeno orodjarno. Društvo naših prostovoljnih gasilcev šteje sedaj 30 članov. Vsi si prizadevajo za nove uspehe. V uresničevanju zastavljenih ciljev in ob minujem jubileju iskreno čestitamo in želimo gasilcem vse najboljše! Takole je potekalo tekmovanje v metanju vrvi, v katerem so se še zlasti izkazali naši gasilci iz TOZD steklarna Rogaška Slatina — Joto Horvat. VIKTOR HORVAT ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka št. 42 Med reševalce, ki bodo sodelovali v reševanju nagradne križanke št. 42 in ki bodo pravočasno oddali pravilne rešitve, bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev nagrad in sicer 1. nagrado 70 dinarjev, 2. nagrado 50 dinarjev ter 3. nagrado 30 dinarjev. Rešitve nagradne križanke št. 42 pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, 63250, Ulica talcev 1. Lahko jih tudi vržete v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo! Upoštevali bomo tiste pravilne rešitve, ki bodo pris pele na naslov uredništva najpozneje do 25. septembra. Ne pazobite na pisemsko ovojnico napisati »NAGRADN A KRIŽANKA ŠT. 42«! Še tole! V uredništvu smo se dogovorili, da more vsak reševalec sodelovati v svojem potegov-anju za eno Izmed razpisanih nagrad le z eno rešeno križanko! Podatke o izžrebanih nagrajencih izmed reševalcev, ki so oddali oziroma ki bodo oddali pravilne rešitve nagradnih križank št. 41 in št. 42, bomo objavili v septembrski izdaji časopisa. Takrat bomo tudi objavili rešitvi obeh nagradnih križank! Pa še nekaj: Veseli bomo, če se bo še kdo izmed so delavcev odločil sodelovati v pripravljanju in sestavljanju nagradnih križank. Seveda pa pridejo v poštev le skandinavske križanke in — če je le mogoče_s čim več tematike iz naše steklarne in iz Rogaške Slatine, Slovenske Bistrice ter Kozjega! UREDNIŠTVO STEKLA/ Rostn/ KRAJ ANTONA Aškerca KONGIO NERAT, KAKN/NA HR/& ?R> BEOGRA- DU KAT£KM SE PRETAKA KR/ DBSN/ PRITOK SAVE KEM. ELEMENT tantal AVSTRIJI RDEČ VRTNI AL/ GOZt>N! jadram SKO MORJE ALOJZ KU6ALE PRIŠl-TEK NA O&LGKI OSEQ.Ni ZAIMEK Z&/RKA GRAMO- FON- PLOŠČ ANTI- MONOV MINERAL STAR NAZ/J ; z A STEKLARNO SADEŽ 6 LAVNO MESTO /RAKA smežvi HA z RUS.XE- vfA“a°- t M/RA1T) HXV4SKO Z. /H E OBREŽJE mVJERÄ STRup. KAČA MAŠČO- BA umetno Tekstu• vlakno EJNS/J ! SLOV. äiRJsm (JANEz) POKOP UMRLEGA V e Z A/J k OSTRA KOPA NA LEDENIKU LAT/NSKC AN- T/ES \ tal/so- ! VA „ i ORANZA- \ M NR VASJO IGRALEC. CIVO) Brkata mesec i KARLO-' VAC /)VTono-QJL sk/ ZGLOf>> 36s M/ SLOV-ZGObOVl-/JARO Osi P) VRTA/A ZE15MWA NI S/N LS7A/1 CA5 POLJSKA ŽUŽELKA Birač CASOP/S. podjetje LAŽJA kr/žan- SLAD- KORČEK Športni referent V TOZD steklarna 'ZVONKO) na — RIB TER j £ /h E Lepak Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Viktor Horvat. Tomi Kočica. Milo-rad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišina • Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Slter. glavni in odgovorni urednik Jovo Tišina, tajnica uredniškega odbora Ota Novak • Uredništvo: steklarna Boris Kidrič. 63250 Rogaška Slatina. Ulica talcev 1 • Naslov: »Steklar«, glasilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina • Telefon (063) 810-020 • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Naklada 2-000 izvodov • Tiska CGP Delo Ljubljana.