Poštnina p!ačana v gotovini. Posamezna številka Din 1.- ŠTEV. 145. V LJUBLJANI, petek, 1. julija 1927. LETO IV. vsak dim opoldne, izvzenšl nedelje ln praznike. Blifcu naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20'—, Inozemstvo Din 80'—, Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 18.638. Svobodne volitve tudi v Macedoniji. Ko so s ponosom in poudarkom go-vorili vladni politiki, da je namen nove v’lade predvsem ta, da zasigura svobod-volitve, potem smo sprejeli to vest icer ž zadoSčenjem, toda tudi s skepso. v.es* je bila pač prelepa, da bi mogli cisto verjeti v njeno brezhibno izvedbo ln zato smo bili zadovoljni, da je bila P°lreba res svobodnih volitev vsaj pridna tudi na najbolj merodajnem mestu. ■ J?T1 naiboljši volji pač ne moremo ver-da* m lcaterstrankarski altruizem, zatisniti stranka pozabila malo karski dobiček * zn°,re to donesti stran‘ napoved o svobodnih ^ tako, da bodo volitve v sW ^ * Hrvatske absolutno svo^Ta “o7o oj\o im in Bosni skoraj svobodne, da bodo v predkumanovski Srbiji tudi še precej svobodne, da pa bodo v Macedo-mj, le mnogo bolj svobodne ko preje, a se vedno daleč od res svobodnih volitev. Morebiti je bilo celo to naše mnenje malo preoptimistično, kar dokazuje na-Pad na Pavla Radiča in druge radičev-ske poslance, da bo težko govoriti le o relativno svobodnih volitvah v Macedo-niji. Opozicionalni tisk se seveda zaradi siino zgraža, pa čeprav je diHof i n?0 molCal’ ko 80 njegovi kan-dati bili izvoljeni na podlagi §e neprimerno hujšega terorja. Pa to je že stara stvar pri našem strankarskem tisku, da le ogorčen in tudi navdušen le takrat, kadar mu to zapoveduje strankarski generalni štab, da pa zna tudi vzorno molčati, kadar je molk stranki ugoden. Jasno je, da mora vsak resničen demokrat obsojati vsako nasilje in nai se godi kjerkoli in od kogarkoli. Čeprav pa se prištevamo med resnične demokrate, vendar se radi nesvobodnih volitev v .lacedomji niti najmanj ne zgražamo. Zgodilo se je pač samo to, kar smo pričakovali in kar se še vedno ne bo tako kmalu nehalo. Stvar je pač v tem, da je treba za vsako stvar časa. Kakor ni mogoče, da bi dobra stvar prodrla takoj, tako tudi ni mogoče, da bi slaba navada bila čez •loč odpravljena. Za oboje je treba časa in dela. In prepričani smo, da bo navada svobodnih volitev polagoma prodrla po vsej državi, ko bo v prečanskih krajih Uveljavljena kot nedotakljiv in svet zakon. Za popolno izvedbo svobodnih volitev Pa je tudi. potrebno, da narod tako napreduje, da ne morejo demagoška gesla £k?n)maU »iegove sodbe in da strankar-sme voliU.že^cefo^0 volivCU’ k°f gotove oblasti prepoj! nedopufnf°’ da p ”Povedujejo nekaterim volivcem, da kandidirajo na listi ki jo smatrajo za pravilno. Tudi volivna svoboda pri nas je pač že samo relativna. Ravno demagogija pa more igrati v Macedoniji odločilno vlogo. Ker je bilo tu nasilje od nekdaj _ in ne šele od leta 1918 - največje, je volivec tudi pripravljen glasovati za najbolj ekstremno stranko, pa čeprav mu njegova načela ne ustrezajo. Zato je čisto gotovo, da bi imeli danes, če bi režim v Macedoniji nekoliko popustil, makedonstujušči s skrito bombo največji uspeh. Iz notranjega vprašanja bi dobili tako neverjetno težko zunanje vprašanje. Pa da govorimo tudi z ozirom na zadnji incident čisto konkretno. V Macedoniji žive morda vsi mogoči narodi, le Hrvatov tam ni In vendar hoče tam kandidirati najbolj izrazita hrvatska stranka. In upa celo na uspeh. Zakaj? Seveda pa je pri tem jasno, da ima SporMAlbanijo poostren. GJURAŠKOVIČ ŠE NI IZPUŠČEN. Beograd, 1. julija. Na včerajšnjem popoldanskem sestanku je Bodrero kot zastopnik albanskih interesov v Jugoslaviji v imenu albanske vlade predlagal našemu zunanjemu ministru, da naj se najprej obnove diplomatski odnošaji in da bo šele potem izpuščen Gjuraškovič na svobodo. Nato mu je odgovoril Marinkovič to-le: »Jugoslavija je, da bi podala dokaz o svojem pomirljivem stališču, pristala na predlog velesil. Potemtakem je sedaj iniciativa v rokah velesil. A ta iniciativa ima za posledico dolžnost, da predlog velesil sprejme tudi druga stranka. O predlogu Albanije se ne da razgovarjati, ker to vprašanje sedaj ne obstoja več kot vprašanje med Jugoslavijo in Albanijo, ampak je to vprašanje velesil, ki so tu angažirane. Ob tej priliki naglašajo naši merodajni krogi, da se ne samo ne more ta nepo-voljni predlog Albanije sprejeti, ampak je sploh vsak albanski predlog nesprejemljiv, ker je že storjen kolektiven korak. Zato ne preostaja drugega, da se to, kar predlagajo velesile, sprejme doslov-no s te in one strani, ali pa naša država smatra, kakor da bi ta korak ne bil storjen. V tem zadnjem primeru pa je naša država voljna in tudi v stanju, da sama zaščiti svoje interese na način, ki je v skladu z njenim prestižem. Beograd, 1. julija. Včeraj bi morala albanska vlada izpustiti iz zaporov dra-gomana našega poslaništva v Tirani Gju-raškoviča. V endar pa niti včeraj zvečer še ni bil Gjuraškovič na svobodi, ker je vlada v Tirani izzvala v poslednjem času nove težkoče. Albanska vlada je stavila ponovno nove zahteve naši vladi, ki se tičejo rešitve jugoslovansko - albanskega spora. Albanska vlada stoji dosledno na stališču, da mora prej izvršiti naša vlada svoje dolžnosti napram Albaniji, to je, da umakne ostre izraze, ki jih je rabila jugoslovanska vlada napram albanski n ladi po aretaciji jugoslovanskega dra- gomana Djuraškoviča v Tirani. Šele po zadoščenju naše vlade, bo albanska vlada izpustila na svobodo Gjuraškoviča. Z ozirom na ponovno zahtevo albanske vlade, so bili včeraj pri našem zunanjem ministru dr. Voji Marinkoviču češkoslovaški poslanik na našem dvoru Šeba, angleški in italijanski poslanik general Bodrero, ki so intervenirali v zadevi jugoslovansko - albanskega spora v smislu čimprejšnje likvidacije. ODLOČNO STALIŠČE NAŠE VLADE Beograd, 1. julija. V tukajšnjih diplomatskih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da bo jugoslovenska vlada, ako Tirana v teku današnjega dne ne da po-voljnega odgovora, odgovorila na korak velesil s svoje strani z drugim korakom, s katerim bo velesile jasno opozorila, da njih predlog ni našel odmeva v Tirani in da se torej smatra misija velesil v tem vprašanju za završeno. Zato bo jugoslovenska vlada ukrenila potrebne odredbe, da zaščiti svoje interese in da ohrani nedotaknjeno državno dostojanstvo. Odgovornost za tak razvoj stvari pa gre na račun uloge italijanske diplomacije. NENADNA KONFERENCA CHAMBERLAINA Z BRIANDOM. Pariz, 1. julija. Glede na nepričakovan prihod Chamberlaina v Pariz in na dolge včerajšnje konference z Briandom se trdi v diplomatskih krogih, da se je na teh konferencah razpravljalo poleg drugih aktualnih mednarodnih vprašanj tudi o rešitvi jugoslovansko - albanskega konflikta. Po zatrdilu tukajšnje nemške diplomacije je stavil Chamberlain Briandu nov predlog, glede rešitve jugosloven-sko - albanskega spora. Včerajšnji listi javljajo, da je nenaden povratek Brianda z dežele v Pariz zaradi istotako nenadnega prihoda Chamberlaina v Pariz izzval v vseh evropskih prestolicah senzacijo in da stojimo pred važnimi dogodki. PRVO KANDIDATNO LISTO SO VLOŽILI ZEMLJORADNIKI. Bihač, 1. julija. Zemljoradniki so predali na okrajnem sodišču svojo listo za volitve v narodno skupščino. Ta lista je prva. Nosilec liste je Ceda Kokanovič. NEZASLIŠANO POSTOPANJE Z NOVI NARJEM. Beograd, 1. julija. Pred dvema dnevo-[ ma so pripeljali v Beograd dopisnika i >Obzora« in »Jutarnjega lista< iz Skopal*} Vinka Mandekiča. Skopijanska policija je postopala proti njemu zaradi poročila, ki ga je bil poslal listom v Zagrebu o priliki dohoda dr. Košutiča v Skoplje. I)asi so ta poročila blažja ko ona, ki so bila objavljena v beograjskih listih, vendar je policija tako postopala. Mandekič je bil najprej obsojen na pet dni zapora, nato so ga dejali v okove in ga v spremstvu žaudarjev pripeljali v Niš. Niška policija ga je eskorti-rala v Beograd, kjer je prebil v slabo- znani »Glavnjači« tri dni, a so ga včeraj odtod premestili v oddelek za agente. Sinoči pa ga je mestna uprava izpustila, da v spremstvu svojega najnovejšega tovariša agenta odpotuje v Zagreb. ZVEZA MED ČRNOGORSKIMI IN HRVATSKIMI FEDERALISTI. Cetinje, l. julija. V sredo 29. in v če-ti tek 30. junija se je vršilo zasedanje iz-\i Silnega odbora črnogoske federalistične stranke. Na zboru sta bila tudi dr. Dežman in dr. Košutič, kot delegata HSS. o zasedanju in o sklepih zaseda-uja je bil izdan obširen komunike. MADJARSKA STRANKA SE POGAJA Z VLADO. Beograd, 1. julija. Ker ni prišel Velja ' ukičevic popoldne v svoj kabinet, je odpadel sestanek z voditelji madjarske stranke, ki so prispeli v Beograd, da se dogovore o skupnem nastopu na volitvah. Ta sestanek se bo vršil danes. Vlada proti pašičevcem. Beograd, 1. julija. Sinoči je na nujen poziv Marka Trifkoviča prispel v Beograd Aca Stanojevič in je bil takoj po njegovem prihodu sestanek v hotelu >Pariz« med Aco Stanojevičem, Markom Trifkovičem in ostalimi člani izvršilnega odbora radikalne stranke, v katerem so po večini pašičevci. Aca Stanojevič je bil poklican v Beograd, da zavzame energično stališče proti vladi in proti vplivom, ki jih vrši sedanja vlada na volilna dela. — Radikalni eksekutivni odbor je dobil iz naroda več pritožb, v katerih se ugotavlja, da je pritisk policije dan za dnem veliko večji. Tako je prispela pritožba iz Bačke, v kateri je rečeno, da se zahteva od vseh organizacij, da se sprejmejo oni kandidati, ki jih predstavlja vladna skupina, ker se sicer razpusti odbor organizacij in se izvoli nov odbor. To se faktično tudi že dogaja in se vabijo novi odbori, v katerih so javni notarji postavljeni za predsednike krajevnih organizacij, a srezki poglavarji za predsednike erez-kih odborov radikalne stranke, i Izvršilni odbor je prejel tudi pritožbo iz Bačke Palanke, v kateri je rečeno, da je Svetozar Stankovič postavljen nezakonito in pod pritiskom političnih oblasti za nosilca liste radikalne stranke za novosadsko okrožje. Tretja pritožba izvira iz Stare Pazove, v kateri se govori o odstavitvi treh predsednikov občin v staropazovskem okraju, ti so bili pred kratkim izvoljeni in je to volitev ministrstvo notranjih del kot pravilno potrdilo. Glavni izvršilni odbor zbira ves ta material pri vseh svojih radikalnih organizacijah in ga bo predložil ožjemu odboru radikalne stranke, ki se sestane te dni. Pašičevci se pripravljajo na otvo-reno borbo poli Vukičevičevi vladi. Beograd, 1. julija. Kakor se doznava, bo sklical Aca Stanojevič v kakih dveh dneh sporazumno s pašičevci ožji odbor radikalne stranke. Pašičevci izjavljajo, da pričakujejo kot nekaj gotovega, da bo prišlo na tej seji do prekinitve z vladno radikalno skupino. Pašičevci bodo na tej seji sklenili, da se edino oni smejo smatrati za prave radikale, radikalni predstavniki v vladi pa niso taki pravi radikali. Pašičevci bodo še počakali dva do tri dni, da vidijo, kako bo nadalje postopal radikalni del vlade. Ako jim ta nastop ne bo po volji, potem ožji glavni odbor radikalnih članov vlade ne bo več smatral za predstavnike radikalne stranke. BVRD PRELETEL PARIZ. Pariz, 1. julija. Kapitan Byrd je včeraj letel nad Parizom z hitrostjo 190 km na uro. — Včeraj je Byrd odletel v južno Nemčijo k Donavi, kjer namerava poleteti ob tej reki preko Dunaja, Budimpešte v Bukarešto in še dalje. HSS vso pravico postavljati kandidate v vsej državi in razviti svojo agitacijo po vsej državi. In kdor jo v tem ovira, ta krši zakon in v obrambo zakona morajo nastopiti vsi demokrati. Samo brez vsakih iluzij in zadovoljiti se morajo s tem, da je nasilje vsako leto manjše, da smo svobodnim volitvam vedno bližji in obenem delati na tem, da bo mogoče uporabiti tudi odločilen argument, da je namreč Macedonija za svobodne volitve zrela. Zato bi bilo mnogo bolje, če bi vsi oni, ki se iz strankarskih razlogov danes zgražajo, skrbeli raje za prosvetno naobrazbo naroda v ■*u.z„ni Srbiji in potem smejo biti prepričani, da bo nadarjeni in žilavi narod v Macedoniji že sam poskrbel, da bo tudi on dobil svobodo. x Čez noč pa takšne stvari niso dosegljive, pa naj bodo v naprednejših deželah tudi že davno samopoeebi umevna stvar. KONFERENCA DEMOKRATSKIH MINISTROV. Beograd, 1. julija. Sinoči je bila pri dr. Voji Marinkoviču konferenca prvakov demokratske stranke, ki so se je udeležili dr. Kumanudi, dr. Mijovič in dr. Šumenkovič. Šlo je za aktualne stvari v demokratski zajednici, ki so se pojavile po seji muslimanskega kluba in po razgovoru dr. Marinkoviča z dr. Spahom. VOJAŠKE PRIPRAVE RIJMUNIJE. Bukarešta, 1. julija. Bivši predsednik vlade Avarescu je očital ministru Vito-rulu, da je nova vlada v zadnjem času izdala že tri milijarde lejev za vojaške potrebe. fcnr 1 ■ - r - ■ Slovenska Narodna stranka. iFod tem naslovom smo pred kratkim priobčili uvodnik z mislimi, ki se človeka vsiljujejo ob sedanjem političnem položaju v Sloveniji. Da so nazori, ki jih je zastopal ta uvodnik, vsega uvaževanja vredni in da nikakor niso neizvedljivi, dokazuje okolnost, da je o stvari v daljšem brzojavu poročala celo graška »Tagespost«. »Jutro« in »Slovenski Narod« sta seveda po starem običaju članek prezrla in zamoilčala, meneča kakor ptič noj, da zaradi tega slovenski javnosti ne bo prišel do znanja. Pri tem se seveda kruto varata. »Jutro« ima sicer vsled svojih eadostno znanih nagone izzivajočih in dražečih poročil obilo radovednih čitateljev, političnega vpliva pa vkljub temu skoraj prav nobenega, kar dokazuje prav sedanje propadanje SDS. O »Slovenskem Narodu« pa se v tej zvezi komaj izplača govoriti. On životari samo še vsled svoje dolgoletne zgodovine in svojedobnih zaslug, dokler ga ne bodo njegovi sedanji lastniki docela izmozgali in vrgli v stran. Toda »Jutro« in »Slovenski Narod« naj vesta, da najmanj dve tretjin njunih inteligentnih in politično zrelih čitateljev — in samo na te se obrača članek, kakor uvodoma omenjeni — bereta tudi »Narodni Dnevnik«, o katerem gre 6amo en glas, da je edini dostojni in res objektivni list v Sloveniji. O članku je poročal tudi »Slovenec«, pa čisto po svoje. Zbral je iz njega vse, kar je bilo o SLS dobrega povedanega in je to pod naslovom »SLS« serviral svojim bralcem, češ, kakor vidite, je naša stranka edina dobra in poštena v Sloveniji. Na misel nove grupacije naprednih elementov, ki naj bi v vseh gospodarskih in koristi Slovenije zadevajočih vprašanjih sodelovala z SLS, niti reagiral ni, oziroma jo je opravil s kratko gesto, da naprednjake dovelj pozna in da na njih združitev ne verjame. »Slovenec« je « tem dokazal, da mu gredo strankarski interesi nad vseslovenske koristi. Povedal je pa s tem tudi, da mu je SDS ljubša nasprotnica, kakor nova grupacija naprednih elementov, ki ji gre prospeh Slovenije nad vse. To naj bo glasen momento vsem onim, ki so danes iz strahu in vsled terorizma še navidezni pristaši SDS. Kolikor mora ta stranka imeti grehov in slabega na sebi, da je Slovenski ljudski stranki ljubša nasprotnica, ki jo misli lažje streti in vreči ob tla, kakor pa nova grupacija poštenih naprednih Slovencev, ki hoče v vsesplošnih gospodarskih interesih kooperirati s SLS! Po moji sodbi bi bila slovenska NRS poklicana, da ustvari predlagano Slovensko Narodno Stranko — ali če hočemo rabiti drug izraz — poseben narodni blok, ki bi naj združil vse one številne poštene Slovence z naprednim svetovnim naziranjem, ki nikakor ne morejo soglašati s SDS in se strinjati z njenimi zadostno znanimi metodami. Izraza »naprednih« za ta blok nalašč ne rabim, ker ga je SDS dovelj diskreditirala in ker so se v resnioi poslanci SLS cesto izkazali za dosti naprednejše, socijalneje misleče in modernejše, kakor pa slovenska poslanca SDS. Da zmore to nalogo, ki bi ne bila samo v slovenskem, ampak v vsedržavnem interesu, bi jo morali seveda odločilno podpirati sedanji vladni krogi. V ta namen bi bilo tudi dati primeren pravec politični upravi v Sloveniji, kar bi se lahko zgodilo po predhodnem dogovoru s SLS, ako ima ta količkaj dobre volje za res pravo slovensko politiko. Ako hi prilike tako nanesle in interesi Slovenije to zahtevali, bi NRS tak narodni blok sčasoma lahko privedel v novo četrto stranko, ki se naj osnuje in izkristalizira po pred-stoječih državnozborskih volitvah, v stranko politikov — čistih rok, ki bi v resnici mogla postati vsedržavna stranka in ki bi morala enakomerno varovati in zastopati interese vseh delov naše ujedinjene države. Slovenska politika je na razpotju. Na sedanjih vladnih krogih in na vodilnih politikih slovenske NRS je, kam se naj ta pot zabrne. _ B. Diskusija je otvorjena in prepričani smo, da za vso Slovenijo važna in zdrava diskusija. Zato tudi objavljamo članek našega zelo uglednega prijatelja v nadi, da bo rodil zdrav in osvežujoč odmev. Naša notranja politika stopa na nova pota, potrebno je, da stopi tudi slovenska. Uredništvo. care zahteval, je Nemčija itak izpolnila in gre samo še za to, da Nemci dejansko pokopljejo misel o revanši in o zopetni pridobitvi Alza-cije-Lotarinške. V to so se sicer Nemci obvezali že v Locarnu in to svojo obvezo morajo tudi izpolniti. Naj ne mislijo Nemci, da bi z odstopom Poincareja kaj pridobili, ker bi tudi Briand moral braniti francosko stališče. Če pa ne bi bil vodja francoske zunanje politike Briand, potem bi bil to Tardieu, ki je bil desna roka Clčmenceau-a pri sestavi Versajske pogodbe. Harden zaključuje svoj članek z besedami: »Naklonjenost vseh zvezd se smehlja nemški republiki. Kdor hoče njeno dobro, naj pozabi, kar je bilo in naj pripravlja to, kar mora priti.« — Francoski proračun. Novi proračun za leto 1928 je bil od Poincareja podpisan in ’ izročen finančni komisiji zbornice. Dohodki ? so proračunjeni na 42.2 milijard frankov, iz- \ iz Bosne in iz Slovenije, vsi z namSaDU datki pa na 41.5 milijard. Prebitek znaša ; odznaki in z zastavami v najbolj torej 633 milijonov, ki pa se bo dejansko znižal na 200 milijonov frankov. Izdatki so za dve milijardi večji od lani in bodo uporabljeni v prvi vrsti za povečane uradniške pla še 70 lem daleč od Tsingtava. Čangkajžek bo ignoriral v Kiavčavu stoječe japonske če-la in upa, da ga te pri ofenzivi ne bodo ovirale. — Istočasno se poroča, da je tudi Fen-gova armada pričela prodirati proti Trinan-iu. Šantunska armada odstopa brez boja. BEROLINSKI LIST O NAŠIH NEMCIH. Dnevnik »Neuer Boersen Courier« pretekle nedelje je objavil iz Beograda nad dve koloni obširen dopis nekega pristnega Nemca Kaminskega o veliki nemški slavnosti v Indjiji, sremskem središču naših švabskih naselbin. — Dopisnik skuša biti objektiven. Pripoveduje, kako so bili zastopniki nemškega in avstrijskega poslanstva v Indjiji * godbo sprejeti in kako slavnostno so prifc>' jali zastopniki vseh nemških naselbin razpoloženju. Vsa slavnost se je sijajno lep0 obnesla. Celo srezki poglavar je pozdravil * nemškem jeziku in slavil nemške koloniste, _ _____________r„ da so lojalen element ter steber države. — če in invalidnine. Ta večji izdatek je bil j Dopisnik pripoveduje, da je v Jugoslaviji do mogoč, ker so se zmanjšale obresti za držav- Uradniške kandidature. Že pri vseh volitvah so se pojavljali med državnimi nameščenci glasovi za postavitev lastnih uradniških kandidatur. Še nikdar pa niso bili ti glasovi tako resni in tako intenzivni ko danesl in ni izključeno, da 6 od o naše častivredne stranke doživele dne 11. septembra tako lekcijo, ki so jo sicer že davno zaslužile, a 5e nikdar sanjale. Zahteva po lastnih uradniških kandidatih je namreč v uradniških vrstah tako glasna in tudi tako splošna, da prav lahko pride do njene izvedbe. In čisto razumljivo! Vsaki stranki so bili zgled požrtvovalnih prista-stranki so bili zgled požratvovalnh priasta-šev in zaradi strankarske pripadnosti niso niti dovolj skrbeli za lastno stanovsko organizacijo, toda končni efekt vsega tega dela je za uradnike le negativen. Naj je bila na vladi ta ali ona stranka, vedno je prinesel proračun uradnikom nova razočaranja in vedno so prihajale samo uredbe, ki so bile za uradnika škodljive. Ni čuda, če je uradnik obupal, da mu stranke sploh še lahko pomagajo di riskantna. Da bi si mogli uradniki v Sloveniji priboriti tri mandate, je skoraj sigurno. Ce pa si jih bodo, je drugo vprašanje. Zakaj uspeh uradniških kandidatur je mogoč le, če bodo uradniki tudi v resnici nastopili složno. Ali pa je pričakovati? Na plan optimisti, ker pesimisti so že tu! Če pa uradniki ne nastopijo solidarno in njih kandidatne liste nimajo uspeha, potem so uradniki svoj položaj poslabšali in ne zboljšali. Zakaj stranke bodo videle, da urad-niStvo vsled politične razcepljenosti ne predstavlja nobene moči in uradniške zahteve bodo še manj uvaževale ko dosedaj. Sigurno pa je tudi to, da bodo uradniki dosegli popolen uspeh le, Če bodo njih kandidati možje, katere mora priznati tudi ne-uradniška javnost. Samo delo v uradniški organizaciji ne zadostuje, ker efekt uradniških kandidatur ne sme biti ta, da bi se uradniki izolirali od ostale javnosti. Zato treba, da oboje uradniki dobi e preudarijo in da se s svojim korakom ne pre: naglijo, ker bi v tem slučaju trpeli le oni Kakor pa je želja uradnikov po lastnem i sami in bixizos(tal uspeh volivnem nastopu razumljiva, tako pa je tu- ki so jo naše atian • = Volilni boj v Sloveniji je še vedno v znamenju posvetovanj, pogajanj in predpriprav ter ni izključeno, da doživimo v par dneh še precejšnja presenečenja. Pogajanja za ustanovitev takozvanega naprednega bloka s sodelovanjem SDS še niso dovedla do nimi skupinami se kaže veliko za skupen nastop vseh naprednih strank brez SDS, nekateri pa tudi zelo zagovarjajo misel ustanovitve Slovenske Narodne srtnke. Tudi gospodje okoli »Delavske politike se trudijo, da bi ustvarili enoten delavski blok, vendar pa tudi ta prizadevanja ne obetajo mnogo uspeha. Bila bi pač potrebna radikalna izprememba v vodstvu delavske politike, za kar pa kažejo le redki delavski voditelji zanimanje. — Novost, ki jo je pa treba iskreno pozdraviti, je, da se je v innog strankah pojavila želja, da morajo biti poslanci svojemu težkemu poklicu tudi dorasli. Geslo, da mora samo kmet zastopati kmeta, nima več privlačne sile. Upati smemo zato, da bo slovenska parlamentarna delegacija v novi skupščini kvalitativno močnejša, kakor je bala v stari. — čeprav pa še niso dogodki tako dozoreli, da bi bilo mogoče £e rešiti vprašanje posameznih kandidatur, se vendar tudi v tem oziru vodijo že vroče i diskusije. Tako so v nedeljo zborovali v Ma- . riboru štajerski zaupniki SKS. Soglasno je bil določen za nosilca liste SKS v mariborski oblasti Stefan Radič. Za srerke kandidate bo bili postavljeni poleg nekaterih še nepopisanih oseb tudi dr. Kukovec in dr. Novačan Ni pa še gotovo, če bodo vsi ti predlogi tudi obveljali, ker se proti nekaterimi kandidaturam pojavlja močan odpor■ - Novost v sedanjem volilnem boju je tudi to, da je med uradništvom precej močno gibanje za mea ... kj uradniki in drž. ^I^i v esn ci postavili svoje liste, nameščenci v resn znatno potem bi bil seveda vonvn gLS r„rS".«7u,X.Bi» tudi I« more priti ni dolg. Dohodki so proračunjeni na podlagi davčnega efekta v prejšnjem letu. Vendar pa so zmanjšani za 390 milijonov, ker se računa, da bo vsled večje veljave franka donos davkov manjši. Glede stabilizacije franka se nič ne omenja v proračunskem predlogu. Vsled prevelikega državnega dolga in previsokih davkov, ki so bili znosljivi samo v inflacijski dobi, pa ni mogoče smatrati fran-oske finance za urejene. = Šei-urednik »L’Action Fran^aise« aretiran. Ker se je šef-urednik monarhistične »L’Action Francise« Pujo hvalil v listu, da je^ tudi on pripomogel k begu Dandeta, je bil včeraj aretiran. Vsi francoski demokrati so pozdravili vest o aretaciji z zadoščenjem. = Nemška vlada v zakonodajnem odboru nemškega parlamenta v manjšini. Nemški parlament bo moral v kratkem razpravljati o podaljšanju zakona, s katerim so bile odložene odškodninske zahteve nemških knezov. Nemška vlada je bila mnenja, da je tako podaljšanje nepotrebno, ker so nemški knezi podali obvezno izjavo, da bodo do 1. decembra čakali s svojimi zahtevami. Proti temu nazoru pa so nastopili demokrati in socialni demokrati in proti pričakovanju so se jim pridružili tudi člani vladnega centruma. Predlog opozicije je bil nato sprejet s 15 proti 11 glasovom. ~ Nadomestne volitve v Angliji. Pri nadomestnih volitvah v londonskem okraju Brixton je zmagal konservativni kandidat, ki je dobil 10.358 glasov (pri zadnjih volitvah 15.757). Njegova protikandidata sta dobila: delavski 6032 (preje 7210) in liberalni 5134 (preje 4871) glasov. = Nazadovanje konservativcev v Angliji. Rezulati vseh nadomestnih volitev v Angliji od jeseni leta 1924 dalje, ko je bila sestavljena nova konservativna vlada, so sledeSi: konservativci bo dobili skupno 317.201 glas, kandidati delavske stranke 304.100 glasov in liberalci 226.501 glas. Obe opozicionalni stranki torej za 213.460 glasov več ko vladna stranka. Zato ni čuda, če se konservativci novih volitev boje in če večina konservativnih poslancev odklanja vladni načrt reforme gosposke zbornice, ker bi sprejem tega načrta povzročil najbrže razpust parlamenta. Na seji izvrševalnega odbora konservativne stranke so tudi nekateri poslanci odkrito nastopili proti vladnemu načrtu in minister Amery je moral obljubiti, da bo vlada še pred predložitvijo načrta parlamentu vprašala stranko za mnenje. = Rumunski parlament se sestane ie dne 20 iuliia. Senzacijo med političnimi krogi je vzbudila vest, — da je predsednik vlade Bratianu sklical zasedanje parlamenta ze za dan 20. julija. Volitve bodo, kot že javljeno, Politične vesti. do presenečenj.— Voliva poskrbele _ 19, julija, a takoj nato bo zasedanje par 081 volivno agitacijo, je verjetno, da , iamenta. _ y dobro informiranih krogih se bo Zyolivna udeležba padla. ^Splošiu) j trdi, da je bil sklep Bratianu-a o sklicanju komproŠ^reS v”K ke°r To vsi že pre- ctmnUarske razcepljenosti siti. velike strankarske razcepljeno = Francoska sodba o balkanskih driavah. »Information« je objavil članek, ki analizira politično življenje balkanskih narodov. Avtor članka ugotavlja, da se nahaja kmetska demokracija med dvema izrazitima neprija-teljema in sicer med sovjetskim komunizmom na eni strani in italijanskim imperializmom na drugi strani. Toda na Balkanu ni mesta ne za komunizem in ne za fašizem. — Nesoglasja v pomorski razorožitveni konferenci v Ženevi. Med angleškimi pomorskimi eksperti na eni in japonskimi ter ameriškimi na drugi strani je pnšlo v vprašanju pomorske razorožitve do težkih neso-elasii. Ker poteče washingtonski dogovor glede pomorske razorožitve že leta 1930, je nredlagal angleški delegat, da se ze sedaj na ženevski konferenci razpravlja o izpremem-bah dogovora. Ta predlog pa je odklonil tako ameriški ko japonski zastopnik, ameriški predvsem vsled tega, ker bi po angleškem predlogu ne bila Amerika več enako močna morska sila ko Vel. Britanija. Največji ameriški dreadnought ima namreč samo 33.bOU ton dočim imata oba angleška >Redney< in »Nelson« po 35.000 ton. Če bi se torej število velikih oklopnic izenačilo, bi bila Vel. Britanija v tonaži velikih bojnih ladij najmočnejša. — Nesoglasje pa se je pojavilo tudi glede križark, kjer niso hoteli niti Ame-rikanci in niti Japonci sprejeti angleškega predloga. — Senzacionalen članek Publicista Maxi-miliana Hardena o Poincarčjevem govoru v Luneville-u. Znani nemški publicist Maxi-milian Harden je objavil v »B. Z. am Mittag« članek o Poincarčjevem govoru. V tem članku ostro zavrača Harden nemške očitke Poin; caršjevemu govoru in pravi, da je Poincare dejal samo to, pod katerimi pogoji bi mogel biti tudi on za zbližanje z Nemčijo. Poincare je povedal samo to, kar misli 90 odstotkov vseh Francozov, da mora pač Nemčija podati garancije da bo svoje obveznosti tudi resnično izpolnila. Štiri petine tega, kar je Pom- parlamenta izdan zato, ker se je zdravstveno stanje kralja Ferdinanda znatno poslabšalo. Volilna agitacija je po Rumuniji v jakem tompu in polnem teku. Predsednik vlade bo predlagal splošno amnestijo. S tem si hoče dobiti simpatije med narodom in si zasi-gurati mandate. V splošnem prevladuje mišljenje, da bo liberalna stranka izšla iz volilnega boja zelo povečana. = Zakaj bosta Trockij in Zinovjev izključena iz osrednjega odbora komunistične stranke? Kakor smo že poročali, predlaga predsedstvo osrednje kontrolne komisije stranke plenumu osrednjega izvrševalnega odbora komunistične stranke izključitev Trockega in Zinovjeva iz osrednjega izvrševalnega odbora. Za izključitev navaja predsedstvo te vzroke: Zinovjev in Trocki sta V zadnjem času zagrešila celo vrsto nastopov proti stranki, zlasti pa Zinovjev, ko je na shodu nekomunistov z dne 9. maja ostro napadel vodstvo komunistične stranke. Mesec dni kasneje sta Trocki in Zinovjev zopet javno nastopila proti vodstvu stranke. Pod izgovorom, da se poslavljajo od člana opozicije Snvolgina, bivšim podpredsednikom gospodarskega sveta, je imel tedaj Trockij nagovor na demonstrante. Utemeljitev izključitve pravi nadalje, da je stranka na vse načine skušala Trockega in Zinovjeva pripraviti do poslušnosti in discipline, da 1» j0 bili vsi poizkusi zaman. Ze leta - stran. sicer Trocki obvezal, da bo sp nUcjer te karsko disciplino, v re®w« y oslane nič svoje obveze .izP°^tranka oba voditelja opo-drugega, ko da ta sira Zidi0 Nova ofenziva čangkajšeka Komaj je nrispela vest o porazu južnih čet m zmagi Lntnnskeea guvernerja, je že tu močna m Ko nasprotna vest o uspešni ofenzivi Čang-iV^5„ka Tako poroča »Lokalanzeigerc iz Sanja da so oddelki Čangkajšekovih čet pričeli 'ofenzivo pri izlivu reke Hoangho proti tsingtavskim četam. Ofenzivo krepko podpi-ra Cangkajšekovo brodovje in južne čete 30 že prekoračile šantunsko mejo in so samo 800.000 Nemcev (?), ali so le kolonisti, raztreseni po vseh možnih krajih Vojvodine, Bačke in Banata. V Jugoslaviji se jim veliko bolje godi nego pod Madjari. Poprej so se skoro vsi inteligenti pomad ja rili, v J ugos lavi] pa je inteligenca začela rapidno rasti. Njihov Kulturbund je štiri leta bil razpuščen, a zadnje čase je zopet dovoljen in leV° deluje. Glede šolstva tudi še ni vse v red«. Ali nemški poslanci so v vladni stranki j2 zato je upanje, da se razmere, še poboljšaj0. Kakor se vidi, ta dopisnik precej mnogo vidi, ali ne še vsega dovolj. Svetoval bi nrUi da si v Beogradu tega dopisnika dobro ogledajo in ga poučijo, koliko tega, kar morda še pri naših Švabih pogreša, najde med Slovenci na Koroškem? — Naj torej gre najprej na Koroško pometat, potem naj graja pomanjkljivost med Nemci v Jugoslaviji! A. G. ŽENSKO GIBANJE V AVSTRIJI. Avstnijska ustava je goiovo ena najbolj demokratskih in modernih. Med ustvarite!/1 80 taki možje kakor dr. Renner, profesor Redlich in zapored vsi živeči denuxKT.als-KI učenjaki. — Ta ustava daje tudi zern popolne pravice in žene so z možem enakopravne. Zato vidimo danes v Avstriji žene v vsem javnem življenju, celo med porotniki in sodniki. Žena je z možem vred polnoletna ima enako njemu pasivno in aktivno volim pravico V minulem Nationalratu ali par/ . mentu je bilo sedem socijalnih demokrati« in ena krščanska demokratinja. Sprva je la tudi ena nemška nacijonalistka ali vele-nemška, a je kmalu umrla in na-njeno m«' sto je prišel njen namestnik, ki je bil mo — V novem Nationalratu pa je le pet so jalnih demokratk in nobene pristašinje me- ščanskah strank. . Vse kaže, : do morale meščanske stranke same sebi pripisati zle posledice. In zagrozila je z organizacijo ženstva, ki se bo zavedalo svojih pravic in jih bo znala varovati. Ako ne bo med kandidati dovoljno zastopnic zenskega spola, in sicer na mestih, ki obetajo izvolitev tedaj se žene ne bodo več ogrevale za volitve in ne bodo kakor doslej živahno agitirale za stranke. u- kratke vesti. je Bivši oficir Kolčakove armade Maifl£rotj bil ustreljen, ker se je boril 8J0,r«xvija. ooljševikom. Teror v Rusiji v gjrajk 35.000 V Kiilnu namerava stop kovinskih delavcev^ti?nega pOS]anea j)or;gta Izročitev konček francoske zbornice od-je proti 5 glasovom, kloni p®edscdnico avstrijskega »veznega sveta /Bundesrat) bo izvoljena gospa Rudel-Zeinek. je to menda prvi slučaj v zgodovini parlamentarizma, da je žena predsednica kakega parlamenta. Argentinija proglaša bojkot blaga iz 8ev-Amerike, ker Združene države Sev. Amerike ne kupujejo svojih potrebščin tudi v rg -taieenJ§-Se0 P« % raste. Rnmunska trgovska bilanca je bila v pr vih petih' letih za 1 milijardo aktivna. Izvoz je znašal 15.3 milijard lejev, uvoz pa samo KI« P«^1 z rumunsko princezinjo Ueano. Dnevne vesfi. V VSAKEM OZIEU IZGUBA. Letos se je pripetilo, da na nekem zavodu dijaki niso mogli dobiti pravočasno izpričeval, ker so bila ta izpričevala tako obdarjena s tiskovnimi napakami, da jih ni bilo mogoče izročiti dijakom. -^Včasih so namreč izpričevala izdelovale domače tiskarne, in sicer lepo in v redu ter . brez vsake tiskovne napake. Sedaj pa so hila izdelana izpričevala v Beogradu in Slovenci imamo sedaj ta dobiček, da so postala izpričevala slaba ne samo vsled slabih redov, temveč tudi vsled tiskovnih napak. Mislimo, da bi gospodje v Beogradu ta >napredek< Slovencem lahko prihranili. — Odlikovanje bizatologov. Z redom sv. ?sve 3. razreda so odlikovani bizantologi: češkoslovaški profesor Kadlec,, poljski profesor Ivanov in rumunski profesor Popesca. v~ Zakon o organizaciji finančnih oblasti. ’ generalni direkciji davkov je izdelan nov zakonski načrt o organizaciji finančnih ob-?**!£■ Novi zakonski načrt projektira velike spremembe. ~~ Pregovori glede ureditve našega vojne-Sa dolga napram Angliji se bližajo koncu, je dni je odpotovala naša delegacija v London. Naknadni kredit za direkcijo državnih Tonikov. Direkcija državnih rudnikov bo zadala od finančnega ministrstva naknadni Kredit v znesku 20 milijonov dinarjev. Praktična dela gumarskih dijakov. Mi-^strstvo šum in rudnikov je razmestilo vse slušatelje šumarskih fakultet v svrho prakse izobrazbe po raznih šumarskih podjetjih. ~~ Protitobačni kongres. Od 2. do 5. julija -’e "vrši v Pragi protitobačni kongres. Iz Jugoslavije^ se po možnosti udeleži kongresa pokoi^ inšpektor min. soc. politike v i)ieravajolC'z2raduf'‘ ? Grahovu v Bosni na-Grahovo je namreč ®, Gavrila Principa. Denarna sredstva za zgrX kJ&i ?rinc^ov zbrala potom prodaje Pr^"^ tI dni je prišel v Slovenijo pose^^ ,®llk; l Gavrfla6 P^ S1°Venij° k sodel«vanjug Slika Uavrila Principa Je razstavljena v izložbi tvidke Magdič. V projektiranem domu se bodo nastanila vsa patriotična, kulturna in humana društva v Grahovem. • Razpisane zdravniške službe. Razpisano 36 mesto okrožnega zdravnika za zdravstve- no okrožje Ljutomer s sedežem v Ljutomeru. Prošnje je vložiti najkasneje do 31. julija. — Razpisane službe sodnih pisarniških uradnikov. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani razpisuje za svoj okoliS štiri mesta pisarniških pripravnikov. — Mednarodni kongres krščanskih visoko-”®**ev^Od 7. do 13. julija se vrši v Opočnu kri?ansk]h*lS,K£0 prvi mednarodni Kongres Uacifiaii^na Vlsokošolcev. Kongres zasleduje Pacifistična stremljenja ter je prvi 8 zbližanja krž£anskega dijaštva vseh narodov — Sprejem gojencev za podoficirsko golo v Petrovaradinu. Po odredbi ministrstva vojne in mornarice se sprejme letos v podoficirsko šolo v Petrovaradinu 150 novih gojencev. Kandidati ne smejo biti mlajši od 17 ,let in ne starejši od 21 let. Zahteva se vsaj dovršena osnovna šola. — Sprejem gojencev za medicino in farmacijo. Po odredbi ministrstva voiske in mornarice se sprejme letos 12 goS za študij medicine m 20 gojencev J C la “ macije - na domačih fakultetah Sprejemajo se za medicino sedanji medicinoi, v prvi vrsti oni, ki imajo izpit iz prvega ri-goroza in se obvežejo, da .bodo slušali vojno higiijeno na univerzi, za farmacijo pa absolvirami maturanti s tirocinijem ali pa dijaki farmacije. Gojencem se nakažejo prejemki s 1. oktobrom in sicer štipendij po 1200 Din mesečno, za nabavo knjig in osta-toh žalskih potrebščin po 600 Din za semester ter potrebne zneske za šolnino in iz-Moe takse. Prošnje naj se pošljejo neposredno sanitetnemu odelesnju ministrstva vojske in mornarice najkasneje do 20. avgusta. Interesente opozarjamo na tozadevni konkurz v 140 številki »Službenih Novin« z dne 25. junija 1927. — Enolctua vinarska in sadjarska šola v Mariboru prične novo Šolsko leto 1927/28 dne 1. oktobra t. 1. S Solo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazujc kmetske sinove, ki ostanejo po dovršeni šoli doma na posestvu. Na zavod se sprejme 80 §rtaraiVii«!n B.icer 20 na prosta mesta kot privatni gijenciinl° na plačujoča mesta kot liublianske m > ™ državnih gojencev i ljubljanske, 10 pa ^^^u “ 8°^«^ 3e lz ..d-mariborske oblasti. Me- sinove prošnje do 15 septembra direkcij^rednje sečna oskrbnina za plačujo^ • je 150 Pl» icntn sin 1 j;__•« . • vinarske in sadjarske šole v Mariboru oni pa, ki hočejo dobiti državno mesto, pristojnemu srezkemu poglavarju do 1. septembra, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje morajo biti kolkovane (Din 5,— in Din 20.—). Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico ali zadnje šolsko spričevalo, 4. izpričevalo nravnosti ipri pro-silcih, ki ne vstopijo neposredno iz .kake druge Me, 5. obveza staršev, da ostane sin doma, 6. zdravniško spričevalo, 7. premoženjski izkaz pri onih, ki prosijo za prosto mesto. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let. Pred končnim sprejemom morajo napraviti prosilci sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Tega izpita so oproščeni absolventi najmanj dveh razredov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče učenca zdravnik zavoda. O sprejemu se obvešča pismeno. — Direktor Andrej Žmavc. — Napredovanje in vpokojitve v naši vojski. Na Vidov dan je bil podpisan ukaz, s katerim so napredovali 1 divizijski general za armijskega generala, 8 brigadnih genera- lov za divzijske generale, dalje za general-štabnega polkovnika podpolkovnik Lev Rupnik, v pehoti za majorje kapetani I. klase: Viktor Hengel, Ljudevit Kameran, Josip Valol, Vladimir Bošnjak in Franjo Lukač; za kapetana I. klase kap. II. klase Karel Bratuž in Ivan Pristov; za kapetane II. klase poročniki: Josip Apsac, Josip Bastijančic, Josip Šole, Ignac Tanko in Lavoslav Žagar; v artiljeriji za majorja kapetana I. klase Stanko Babič in Štefan Lavrič, za kapetana I. klase kapetan II. klase Janko Hrast; v inženirski stroki za kapetana prve klase kapetan durge klase Franjo Remec, za poročnika podporočnika Oskar Ključec in Robert Murko; v zrakoplovstvu zi kapetana I. klase kapetana II. klase ve-kosJav Naglič in Oskar Umek, za kapetana II. klase poručnika Askar Vidal in Milan l)ir; v ekonomski stroki za administrativnega kapetana I. klase kapetan II. klase Ivan Janc, za administrativnega kapitana II. klase poročnik Milan Globočnik; za administrativne poročnike podporočniki Janko Kranjc, Janko Bires in Vekoslav Zelenko; v inženirsko-tehniški stroki: za adm. poročnika dr. Josip Novak: v sanitetni stroki za sanitetnega kapitana II. klase poročnik dr. Ljudevit Derže; v sodni stroki za administrativngea kapetana II. klase poročnik Matej Koh; v veterinarski stroki podpolkovnik Ivan Grom; v mornarici za poročnika vojnega broda II. klase porečn fregate Milan Reman; za ekonom, kapetana II klase poročnik fregate Radivoj Fink; za adm. kapetana II. klase poročnik Valentin Kumpan; za teh. poslovodje III. klase poslovodje IV. klase Viktor Petrič m Franjo Pibernik; za poročnike korvete absolventi pomorske vojne akademije Otmar Krepelj, Franjo Rauš, Vladimir Kandare an Jože Kvac; za strokovnega poročnika podporočnik Franjo Ogrizek; za inženirja-kapetana II klase poročnik Anton Ošlak; za mor-nariško-tehnične poročnike vodje strojne skupine Anton Bremen, Janko Guštin in Rafael Perkanc. Vpokojeni so bili 3 brigadm generali ter med drugim pohotni polkovnik Josip Borko in podpolkovnik Josip Novak. — Iz sodne službe. Upokojen je jetniški paznik pri deželnem sodišču v Ljubljani Anton Faganel. .......................... — Diplomski izpit za inzenjerja in arhitekta je napravil g. Stanislav Rohrman, sin kmetijskega svetnika Viljema Rohrmana. — Iz carinske službe. Za kemika pri glavni carinarnici v Skoplju je imenovan vpo-kojeni kemik Andrej Grošelj. —- Iz finančno službe. Imenovani so: za svetnika pri finančni prokuraturi v Ljubljani dr. Jože Vidmar, za inšpektorja finančne kontrole v Murski Soboti podinspektor Martin Potočnik, za inšpektorja finančne kontrole -v Banjaluki po'dinspektor finančne kontrole v Prevaljah Ivan Čretnik, za inšpektorja finančne kontrole v Celju podinspektor fi-nančne kotntrole v Skoplju Anton Muc. 250 letnica univerze v Innsbrucku. — Univerza v Innsbrucku, na kateri je študiral tudi ta ali oni Slovenec starejše generacije, je praznovala te dni 250 letnico svojega obstanka. K jubileju ji je Čestitala med drugim tudi pariška Sorbana. — Transoceanska letalca poletela v Varšavo. Iz Marijinih Lazny sta poletela prekooceanska letalca Chamberlin in Levine kljub dežju in megli v Varšavo. — Byrd poletel iz Newyorka v Pariz. Byrd, ki je bil zadnje dni neprestano pripravljen 7a tranoceanski polet, vendar pa radi neugodnih vremenskih razmer ni mogel star tati, se je od odločil predvčerajšnjim tako nenadoma za polet, da niti njegovi spremljevalci do zadnjega trenutka o tem niso ni česar vedeli. Byrda spremljajo trije piloti in eu mehanik. Pred poletom je Byrd izjavil, da je njegovo letalo »Amerika« dovolj močno, da kljubuje tudi najmočnejšim viharjem. Dasi je tehtal njegov aeroplan v trenutku starta 7 in pol ton, torej več kot vsak drugi aeroplan doslej, se je dvignil s tal tekom 84 sekund. »Amerika« je prvo letalo, ki transportira preko oceana oficielno pošto ■Na krovu ima 200 pisem. — Po zadnjih vesteh je priletel Byrd v Evropo, v severno Francijo, kije je pristal, ni znano. Da ni dospel direktno na svoj cilj v Pariz, SiO krive neugodne vremenske razmere, megla itd., s katerimi se je moral med poletom boriti.’ — Maitlandov polet iz San Francisca v Honolulu se je posrečil. Maitland je prvi, ki je preletel 2400 milj dolgo progo San Francisco — Honolulu. — Nazadovanje porodov v Franciji. Iz Pariza poročajo: Ministrstvo za javna dela je objavilo te dni statistiko o gibanju prebivalstva v Franciji v prvem Četrtletju 1927, Iz statistike je razvidno, da presega v Franciji v prvem četrtletju 1927 število smrtnih slučajev število porodov za 52.252. — Tri smrtne obsodbe v Varaždinu. Varaždinsko sodišče je obsodilo te dni tri zločince na smrt. — Dne 7. iebruarja je bil ■umorjen v Proksu posestnik Mihael Marinkovič. Umoril ga je hlapec Josip Horvat. K umoru ga je naščuvala nečakinja umorjenega Milka Marinkovič in Ana Pusik. Motiv dejanja je bilo dejstvo, da je napravil Marinkovič oporoko, v kateri je zapusti ženskama legate. Zenski pa nista mogli pričakati njegove smrti, temveč sta nagovorili Horvata, da je zvabil starca v podstrešje, odkoder ga je vrgel na dvorišče. Težko poškodovanega Marinkoviča sta umorili ženski s tem, da sta po njem hodili ter ga zbadali z noži. Trojica je bila obsojena na smrt. — Olfcir — defravdant. Pred vojaškim sodiščem v Beogradu se je te dni zagovarjal administrativni poročnik Marko Lisič, obdolžen, da je poneveril 109.101 Din. Na prvi instanci je bil obsojen samo radi potvorbe nekega računa v znesku 36.105 Din na šest mesecev ječe. Drugoinštančno sodišče ga je spoznalo krivim poneverbe 109.101 Din uradnega denarja ter ga obsodilo na 14 let ječe. — Madjarska justica. Iz Budimpešte poročajo: Pred višjim sodiščem v Pecesu se je vršila te dni zanimiva obravnava. Pred tremi leti se je vršil Sziget-Varu proces radi pouličnega pretepa. Na zatožni klopi je sedel fašist podzdravnik Csaba Huszar, obdolžen, da je Žida Ernsta Friedmanna smrtnonevarno poškodoval. Obtoženec se je zagovarjal pri obravnavi s silobranom. Smrtnonevarno poškodovani obtožitelj Friedmann in njegov prijatelj, ki ga je pri napadu branil, sta bila obsojena na dva, oziroma tri mesece zapora. Po pravomočnosti razsodbe je vložil obtoženi napadalec dr. Huszar zoper Friedmanna ponovno tožbo, in sicer je zahteval, da mu plača Friedmann odškodnino 5000 pengo, in sicer z motivacijo, da ni mogel skozi 20 mesecev, za časa ko je bil v preiskavi, dobiti v nobeni bolnici službe. Višje sodišče je obsodilo Friedmanna na plačilo procesualnih stroškov v znesku 525 pengo. Odškodninska tožba je bila zavrnjena. Obe stranki sta prijavili vzklic. — Močan potres na Krimu. Te dni je bil na Krimu močan potres, ki ga je spremljalo močno podzemsko bobnenje. Potres so čutili v Sebastopolu, Kerču, Jalti in v več drugih mestih na Krimu. Poškodovanih je bilo mnogo poslopij. Potres je, kot se domneva, v zvezi z geologičnimi izpremembami na dnu Črnega morja. — Katastrofalna poplava na Norveškem. Pri Notadenu na Norveškem je prišlo te dni do katastrofalne poplave. Na stotine rodbin je postalo preko noči brez strehe. Voda je tako hitro naraščala, da so utegnili ljudje komaj pravočasno zbežati iz hiš ter si rešiti golo življenje. Posebno težko je prizadeta norveška industrija. V električni centrali v Rjekamu, ki je ena od največjih v Evropi, je izbruhnil požar. Voda je odnesla cela industrijska podjetja. Število človeških žrtev še ni znano. — Devetletni otroci — vlomilci. V Breiten-steinu na Nižjem Avstrijskem so prišli na sled vlomilski tolpi, obstoječi iz 8- do Sletnih otrok. Mladi vlomilci so operirali s spretnostjo, za katero bi jih zavidal lahko marsi-lcak v izvrševanje svojega »poklica« osiveli zločinec. — Posledica oprostitve Grosavescu-jevc. Oprostitev Grosavescu-jeve je imela v Moravski Ostravi tragične posledice. Ena od poslušalk procesa, histerična žena lastnika strojne delavnice Evgena Eschingerja, se je vrnila iz sodne dvorane ter napravila svojemu možu, kot že neštevilnokrat, veliko sceno. Tekom prepira se je izrazila, da je prepričana, da bi bila pravtako kot Grosavescu-jeva, oproščena, če bi svojega moža ustrelila. Pripomnila je, da se bo nad njim maščevala, tako kot se je maščevala Grosavescu-jeva nad svojim možem. Eschinger si ni upal vsled ite grožnje vso noč spati, tembolj spričo dejstva, da je izginil pred par dnevi iz njegove blagajne ciankalij, ki ga je hranil v njej. Zjutraj se je prepir ponovil. Ko je žena svojemu možu zopet zagotovila, da ga ubije ter pripomnila, da je prepričana, da bo oproščena, kot je bila Grosavescu-jeva, je potegnil mož revolver ter oddal na ženo šest strelov. Pet strelov jo je zadelo v glavo in zgornji del telesa, eden pa v desno roko. Žena je obležala na mestu mirtva. — Žrtev površnih sodnikov. V Ratiboru na Češkoslovaškem se je vršil te -veli ljudje, ki so v pricipu iznašli sedanja zračna letala. Za nas Slovence pa je to poročilo posebno zanimivo, ker trdi, da je bil tisti poročevalec na cesarja — ljubljanski škof, ki je takraf bil slučajno na Portugalskem. Tu mi manji«' jo viri, da bi mogel dognati resnico te Itd1-tve. Najbrže pa boste imeli v Ljubljani dokazov o tem, kateri škof je bil takrat za nekaj časa na — Portugalskem. Ali je pa vse v * le pomota v imenu škofije? Marcel Prčvost: 52 Dori" Juanke. Bilo mi je, kot bi se bila zbudila iz začaranih sanj in groza me je bilo pred balkonom in pred pod-nožnikom. Zagrabila sem za klobuk in plašč in ti telefonirala. Ko sem dobila tvoj odgovor, sem zbežala iz hiše, kakor bi bil izbruhnil požar ... Albina jo krepko prijela za zapestja, rekoč: — Ti moja, ljuba, draga . .. Kar groza me je pri tem, kar mi praviš. Ali si res imela namen? — Da ... Jaz mislim, in zdi se mi, da me bo ta misel zopet zgrabila, če se vrnem domov. — Ostani tukaj pri meni. Ne pustim te oditi, dokler se njsi popolnoma pomirila. Povej mi vso svojo nesrečo in lažje ti bo pri srcu. Jaz sem danes tudi strašno nesrečna in tudi z menoj je vse končano. — Ti si tudi nesrečna? Torej te bo moja bol le še bolj užalostila. — O ne, neasprotno, le povej mi, obema nama bo lažje. — Bila sem pri Riolu in se dala preiskati. Povedal mi je, da sem še dvajsetletno dekle, da imam dekliške žile, da moj občutek, da sem deklica in se še vedno razvijam in- da bom šele postala žena, ni nobena pi e-vara. S svojimi štiridesetimi leti jih imam dvajset, in čez dve leti bom še vedno dvajset in tako vse svoje življenje. Dobre vile so mi to izredno darilo položile v zibelko. Toda zraven je bila tudi hudobna čarovnica ki je bila dodala: »Vse to boš imela, toda nikoli ne boš postala žena!« — Tega ne razumem. — Nikoli ne bom postala bitje kot Jeanne Saulnois ali Kamila Engelmann. Nikoli ne morem postati mati in noben moški me ne more ljubiti. Tudi moderna kirurgija ne more odpraviti moje telesne napake. Trikrat sem bila pri Riolu in ko je slednjič to konstatiral, se je kruti možak mirno smehljal. Albina je hotela nekaj odgovoriti, toda Berta jo je prehitela: — Sedaj sem gele razumela ono čudno sentimentalno življenje, ki sem ga živela. Ljudje so me obsodili, da sem koketna in da vživam moško strast. Moški so me najprvo oboževali, potem pa sovražili, ker sem jih slednjič vse zavračala. Albert Saulnois je zaradi mene skoraj znorel. Postal je neozdravljiv nevrastenik. Nekaj časa sem mislila, da lahko ljubim moške, potem pa ni bilo nič ... Ni bila moja krivda. S strahom sem iskala moža, ki bi mi dal prvo ljubezen, ki bi mi rekel svoj: »Sezam« ... Nisem ga našla, kajti nisem ga mogla najti, zame ni nobenega »Sezama« na svetu. Tudi možak, ki ga sedaj ljubim in po katerem hrepenim, je tu brez vsake moči... Ali me razumeš A -bina? Ali obstoja na svetu še nesrečnejše bitje, kot sem iSZ? Albina, ki ji ie prestrašeno strmela v oči, je tiho odgovorila. ^ enQ bol| nesregno bitje obstoja, in to sem jaz. Dokaz temu je, da si mi ti lahko povedala svojo nesrečo, jaz ti povoje ne morem- In z zlomljenim glasom je dodala: — Veš, da te skoraj zavidam! ■ • • Povoj mi pa, kaj si storila z možem, ki te obožava. Ce si ga spravila v obup, si storila nekaj neodpustljivega. Pripoveduj! — Kako vendar govoriš‘je zajecljala Berta. * sem zapustila Riola, s potovanjem v Porenje seve ni bilo nič. Čutila sem se čisto uničeno in osramoteno-Poslala sem Jeanu brzojavko, da ne morem priti, ® sem bolna... Isti večer se je že vrnil v ParizAn u v moje stanovanje. Med vrsticami brzojavke je bil Cita , da je vse končano. Sline so se ji bile posušile, tako da je morala prenehati govoriti. — Naprej! je dejala Albina skoraj zapovedujoče. Pri tem si je pa mislila: »Zopet spačena slika moje lastne nesreče! Neizprosna usoda nas zasleduje vse in ne moremo je odvrniti. Berta je nadaljevala: — Bila sem močna... O, nikoli si ne bi bila mislila, da bom imela toliko moči! Ko sem ga videla, sem hotela samo eno: ne odnehati, ne izdati svoje skrivnosti! Izbornb sem igrala svojo vlogo ... Strašen prizor, ki zame ni bil nov, kajti enakega sem doživela že z drugimi moškimi. Tako sem vrgla skozi vrata Guillouxa in Saulnoisa. Toda to pot sem lagala, ko sem revež11 kričala v obraz: »Ne ljubim vas ... Poprej sem misma, da vas ljubim, toda sedaj vem, da to ni res.« In med tem ko sem to dejala, mi je kar gorel plamen v srcu- (Dalje.) Kompletne potfCbSCin© za Šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike, kakor tudi sukance, svilo za šivanje v vseh barvah, vezenino, šipke in razne porte kupite najce* nejše pri Josip Petelinc-u Ljubljana, Na vallke! Na malo! Cariniko posredniški in špedicijtki bureau »GROM« LJUBLJANA, kolodvorska ulica 41 Kaslov brzojavkam: „GROM“. Telefon 2454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajote posle najhitreje in pod kulantnimi pogoji. Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne poiiljke. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajta ponudbo. Telefon Itov. 3389. Tehnično In higijenično najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji. > Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. nadstr. Za jugoslovanski patent št. 2726 od 1. marca 1924 na: »Postopanje za redukcijo, čiščenje in aglomeracijo kovinskih oksidov« (Vorrichtung zur Reduktion, Reinigung und Anreicherung von Metalloxyden) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: ing- Milan SukU ’ Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7. Prodajalka dobra moč v mešanem blagu, želi premeniti mesto. Cenj. dopise na upravo tega lista pod 5i,ro »Zanesi j jjjž— Gospod^11* tS8e posojilo do 8000 Din M dobo enega leta, katerega bi odplačevala mesečno 250 Din z obrestmi. Ponudbe na upravo lista pod »Dobre obresti«. MALI OGLASI. Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—. Drva - Čebin VVollova 1/11. - Telef. 5« Uradnik verziran v mlinski in lesni industriji, samostojen dopisnik v srbohrvatskem, nemškem, italijanskem m angleškem jeziku, r][£so govodja z datjSotltpvr“ _ “,itr«n« »Pošt-ni^predal 171«. Oglsšuite v ..Narodnem Dnevniku"! TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. telefon štev. 2852. telefon štev. 2852. Sc priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela Izdajatelj: Aleksander Zeleanikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. V*i v Ljubljani.