POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDKftStKOt OH TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telet. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.54 Ste«. 13 Marmor, torek, 4 februarja 1941 Leto X%| Bolgarija se ne more notranje pomiriti Kmetijski minister Bagrjaaor je poskusil torpedirati vlado dr. Filipova. Zadnja dva meseca se mnogo ugiba o Bolgariji v zvezi z govoricami, da bi utegnila Nemčija zahtevati prehod svojih čet preko bolgarskega ozemlja, ki Ki naj potem predvsem od strani priiele Grke, morda pa tudi udarile na Turčijo in v Malo Azijo, ako bi se SSSR s tem strinjala. V decembru se je govorilo že o datumu pohoda nemških čet v Bolgarijo in to v zvezi z obiskom kralja Borisa pri Hitlerju. Potem je sledil znani napad na Jugoslavijo v bolgarskem sobranju. Toda nenadoma je iprišlo vse čisto drugače, vlada je izjavila, da hoče Bolgarija ostati nevtralna, revizionistični govor v sobranju je naletel na splošno obsodbo v bolgarski javnosti in gotovo nad dve tretjini bolgarskih poslancev se je izreklo prav odločno proti vsaki pustolovski politiki. Mnogo se je ugibalo o tem, kdo je preprečil vkorakanje nemške vojske v Bolgarijo. Trdilo se je, da SSSR. V januarju pa smo čitali uradno izjavo moskovske vlade, da ni o čem takem nikdar govorila z Nemčijo, še manj pa da bi bila dala na to kakšen svoj pristanek, ali pa da bi bila Bolgarijo odgovarjala. Pred dobrim tednom je bolgarski zunanji minister ob priliki štiriletnice pakta o večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo slovesno izjavil, da se na tem prijateljstvu ne more ničesar spremeniti. Vse je kazalo, da so trenutki težke Preizkušnje za balkanski mir za nami. Nenadoma pa se je dogodilo nekaj, kar nam kaže, da so v Bolgariji sile na delu. ki hočejo drugače, kot pa je bilo Uradno rečeno. Dne 30. t. m. je imel v sobranju kmetijski minister Bagrjanov oster govor, v katerem je napadel gospodarsko politiko vlade, češ, da je vse polovičarsko, da zato ni mogoče preprečiti naraščanja draginje, spekulacije in po.-manjkanja. Zato pa se je tem bolj to-Plo zavzemal za način nemškega in italijanskega gospodarstva, ki ga Je študiral, ko je bil na obisku v teh dveh državah. Razen tega je ta minister pokazal tudi, kakšen pravec v zunanji politiki bi mu bil najbolj všeč. Predsednik vlade dr. Filipov je hotel takoj lodstopiti. Kakor pa se čuje, je kralj ostavko odklonil. Alt. in «\4 . X -%i— , .-v ,i v*.do 1»' Opozicija v sobranju pa istočasno zahteva od vlade, da pove, kaj je delal kralj Boris v Nemčiji, kaj je govoril kralj z odposlancem SSSR Soboljevem Jani iv decembru in sploh da točno izjavo o svoji zunanji politiki. Usoda Francije Hitler-Petain. AP poroča, da je Hitler sporočil Petainu, da Francija mora sodelovati z Nemčijo proti Angliji. V to svrho mora dati Nemčiji oporišča tudi v afriških kolonijah. Trdi se, da Petain teh žalitev ne bo mogel sprejeti. V Berlinu pa odločno zanikajo, da bi kil Hitler sploh kaj pisal Petainu. Toč-tto je znana zaenkrat samo izjava nemškega veleposlanika Abetza v Parizu, M K..^eia^ P°staja razmerje med jamčijo in Francijo že več kot epizoda, 1 je začela z izločitvijo Lavala iz vi-cnyske vlade. OJloSilni k IS on Erift II reji Angleži zavzeli Agordat Angleško vojno poročilo javlja: Dne 2. t. m. so angleške čete zavzele Agordat v italijanski Eritreji. Zajeli so več sto vojakov, precej topov in avtomobilov ter 11 tankov. Italijani so se umaknili proti Kerinu, ki leži 130 km oddaljen od Massue. Agordat je mesto ob železnici, ki vodi proti Massui ob Rdečem morju. Italijansko vojno poročilo: Dne 1. fe- bruarja so naša letala uničila večje šte- . diranih od angleških letal, ki sodeluje-villb sovražnih motoriziranih vozil v eri- : jo pri operacijah v Abesiniji. trejski nižini pri Agordatu in Barentuju. | Na abesinski fronti se umikajo Itali-Sestreljeno je bilo 1 angleško letalo. ; jani od Menteme proti Gondarju. I' V italijanski Somaliji. Angleško vojno' poročilo javlja, da so V Abesiniji se razvija četniška vojna v pokrajini okrog Tanskega jezera. Izvidnice so do dne 31. januarja angleške čete pro-prodrle globoko v abesinsko ozemlje, drle iz Kenije 65 km daleč v italijansko Več italijanskih oporišč je bilo bombar- Somalijo. Pripravlja se velika bitka za Bengazli Okrog 60.000 Italijanov utegne braniti to važno postojanko. Reuter. Angleške čete so ob libijski obali dospele do Apolonije, ki leži 65 km zapadno od Deme. V tem odseku Italijani branijo napredovanje Angležem in se koristijo s terenom, ki je kot nalašč ustvarjeno )za odpor. Zlasti dela ovire okrog 180 m globoka dolina, ki se vleče od obale pravokotno daleč v pokrajino. Prehod čez to dolino, ki je docela gola in brez vsakega kritja, bo silno težek, ker je višina na drugi strani doline zasedena z italijanskimi četami. Kakšnih 100 km južno od Apolonije, pri Mjekeliju, skozi katerega vodi cesta v ravni črti od Tobruka do Bengaziia, se vrše istotako hudi boji, v katerih sta udeleženi kakšni dve italijanski diviziji. Vse kaže, da bodo Italijani na vsak način poskušali braniti Bengazij in dr- žati črto Apolonija—Mekeli in dalje proti jugu v puščavo. Moč italijanske vojske na tem odseku se ceni na kakšnih 60.000 mož. Maršal Graziani ve, da je od obrambe Bengazija odvisno, ali bodo Italijani sploh še lahko ostali v Libji ali ne. S padcem Bengazija bi bila ujeta vsa armada, ki je operirala v Cirenajki, ker bi se ne mogla i ešiti skozi puščavo proti Tripolisu. Zato je pričakovati sedaj hudih bojev. Angleško letalstvo je bilo dne 31. januarja ves dan neprestano v akciji. Zelo hud je bil letalski napad na Tripolis, na ladje v ondotnem pristanišču, od katerih so bile zadete tri večje, na vodna letala in lope za vodna letala ter ostale važne naprave. 4 italijanska letala so bila uničena, več vodnih letal pa poškodovanih. Italijani o izpraznitvi Derne Italijansko vojno poročilo javlja, da so se Italijani umaknili iz Derne v Libiji, da preprečijo obkolitev svoje armade. Na tem področju sta bili sestreljeni 2 angleški letali. Na višinah gričevja Džebel (pri Apoloniji, kjer se vleče daleč v notranjost dežele 180 km globoka dolina) so italijanske motorizirane čete odbile in napadle sovražnika. Letala pa so bombardirala sovražnika. V Vzhodni Afriki so hrabre ital. čete zadale sovražniku težke izgube, pa tudi lastne izgube so znatne. Letala so podpirala uspešne boje pehote. — Neka torpedovka je potopila 10.000 tonsko prevozno ladjo v Sredozemskem morju, ki je plula spremljana od sovražnih ladij. Še dva itallianska ministra gresta na fronto in sicer minister prometa Venturi in minister za zunajo trgovino Ricca. „. . ... : « Protinapadi Grkov v Albaniji Zavzetje najmočnejše višinske trdnjave v Albaniji pri Tepeleniju. At. ag. javlja, da so Grki v noči na 1. februar zavzeli vrh 1960 m, ki nadvladuje Tepeleni in okolico. Italijani na napad niso bili pripravljeni. Branili so se sprva zelo odločno, potem pa so morali pustiti vse orožje in ranjence ter se naglo umakniti po pobočjih v dolino. — Severozapadno od Tepelenija so grške čete zavzele vrh Dukai, ki so ga Italijani 31. januarja zopet osvojili, nato pa Grki s protinapadom dokončno zavzeli. Grško vojno poročilo: Dne 1. februarja so grške čete ponovno napredovale na osrednji fronti. Zajetih je bilo 270 Italijanov in zaplenjenega mnogo orožja in streliva. — V Grčiji je sedaj ujetih 16.000 Italijanov. — Angleška letala so bombardirala Valono in obstreljevala neko topovsko baterijo s strojnicami. — Grška podmornica »Panapolis« je potopila 10.000 tonsko italijansko ladjo, ki je plula v spremstvu voljnih ladii iz Valone v Brindisi. Ta podmornica je potopila pred kratkim 3 10.000 tonske ladje, ki so vozile italijanske čete. Mnenje o italijanski ofenzivi. At. ag. Petdnevna silna ofenziva Italijanov je zaključila 29. januarja brez vidnega uspeha. Takoj nato so Grki prešli v napad in dne 31. januarja napredovali severno od Klisure, v odseku, kjer so Italijani najbolj napadali. Osvojili so noive postojanke pri Tepeleniju, vendar pa Tepeleni še ni zavzet, dasi se mesto samo najbrž ne bo moglo več dolgo braniti. V bojih na višinah 1900 metrov je bilo ujetih 150 Italijanov. — Olb morju je skušal sovražnik napredovati z motoriziranimi oddelki, pa je bil napad odbit. — Izvidnice so se spopadle v odseku doline reke Skumbe in reke Devoli. Italijani o svojih uspehih Italijansko poročilo: Dne 1. feDruarja jie 'bilo ujetih nekaj Grkov in zaplenjeno mnogo orožja, ki ga je zapustil na bojišču sovražni oddelek, ko se >e pred dnevi umaknil. Na tem mestu, v dolini Tomorice, je obležalo 200 mrtvih grških vojakov in 3 častniki. Napadi na Anglllo London sam pa je bil že enajsto neč brez napadov. Nemško vojno poročilo: Dne 31. t. m. I so nemška letala napadla več angleških letališč in uničila več letal, tako na letališču Miden Hum 3, na letališču Vatisham 6 in več letal tudi na letališču Honigton. Nad Dowrom so bili sestreljeni trije baloni ondotne zračne zapore. Zadeto je bilo veliko skladišče v Southamptonu* Dve letali sta potopili zapadno od Irske 2 angleški ladji s skupno 10.100 tonami in eno poškodo-. vali. Nemško vrhovno poveljstvo javlja, da so nemška letala dne 1. februarja na-padlla dve letališči v Angliji in uničila več letal. V vzhodni Angliji sta bili zadeti dve tovarni. Eno sovražno letalo je billo sestreljeno'. Topovi so obstreljevali angleško obalo. — V Sredozemskem morju ob afriški obali -'.mo bombardirali več pristanišč. 3 angleške ladje s skupno 14.000 tonami so bile potopljene, več pa poškodovanih. 2 nemški letali se nista vrnili. Angleško vojno poročilo: Nemška letala so dne 31. t. m. podnevi napadla London in vrgla več bomb. Ena je ranila ameriškega vojaškega atašeja Roberta Williamsa. London je doživel že 11. mirno noč. Angleško vojno poročilo': V noči na 2. februar so angleška letala napadla doke v pristanišču v Ostende v Belgiji. Brest v Franciji je bil že 48tič napaden. 2 angleški letali sta bili sestreljeni. Premirje med Siamom in Francosko Indokino sklenjeno Na neki japonski vojni ladji v pristanišču Saigon v Francoski Indokini je bilo dne 31. januarja podpisano premirje med Siamom in Francosko Indokino. Obe državi sta se obvezali umakniti svoje čete za 20 km od meje, • — Skoro se bodo začela tudi mirovna pogajanja, baje 'v Tokiju. — Japonska vlada ne skriva, da bo podpirala Siam v njegovi zahtevi po odstopu ozemlja (pokrajine Kambodža) in tudi ni izključeno, da bo prišlo do najožjega sodelovanja med Siamom in Japonsko. Tako sodelovanje 'bi bilo tudi naperjeno proti Angliji, ki ima na polotoku Malaki, ki je pravzaprav podaljšek Siama, svojo naj večjo pomorsko utrdbo Singapur. — Razen tega pa Siam meji tudi na Birmo, od koder pelje cesta v Čankajšekovo Kitajsko, v Čunking. Kakor je JaDon-ska dobila baze v Francoski Indokini proti Kitajski, tako se nadeja, da bi jih mogla dobiti tudi v Siamu, pred vrati angleškega imperija. Poleg težkoč s prehrano v Parizu, je letošnjo zimo nastopilo tudi silno pomanjkanje kuriva. zaradi česar zlasti revnejši sloji silno trpijo. Obvezno Dopisovanje vseh. moških n tl 18 do 19. in od 37. do 40. leta se bo po nalotfu angleške vlade začelo te dni v Angliji. Izvozniki svinj in kmetje Izvozniki slabo plačujejo svinje orašičje rejcem. Beograjska »Politika« poroča, da mo-, manj, tako da znaša njih zaslužek pri ramo po dogovoru izvoziti v Nemčijo vagonu celih din 15.000. v naslednjih osmih tednih 20.000 pita- j »Hrvatski dnevnik« piše, da izvozniki nih svinj. Te svinje prodajajo izvozniki plačajo svinje kmetom po din 15, za-v Nemčijo po din 20.50 kg žive teže, htevajo pa od njih potrdilo, da so pre-postavljeno državna meja v Št. liju. —• j jeli din 18 za kg. Kmetom bi morali plačevati za svinje j Proti temu izigravanju kmetovalcev po din 17, tako da ibi imeli pri vagonu bodo najbrž izdani posebni ukrepi, svinj zaslužka okrog 6000 din. Sedaj pa se je ugotovilo, da plačujejo mnogo doma ih we£u> k 1, Likvidacija zavarovalne družbe »Jugoslovanski Feniks" Odbor za likvidacijo zavarovalne družbe »Jugoslovanski Feniks« je sklenil likvidacijo družbe. Likvidacija se izvrši tako, da prevzameta zavarovalnico »Zveza Napredkovih zadrug« v Sarajevu in »Zveza nabavljainih zadrug državnih nameščencev« v Beogradu. —• Zla prenos imovine bosta imenovani zadrugi plačali državi 5.07 milijonov dinarjev. Finančni minister bo izdal prevzemnicama bone v vrednosti 100 milijonov dinarjev za kritje primanjkljaja. S temi boni in z gotovino, hi se ie nabrala, bosta prevzemnici plačali obveznosti zavarovancem in sicer 70 odst. zavarovancem, ki so se zavarovali do 28. aprila 1936, 100 odstotkov zavarovancem, ki so plačevali premije po 28. aprilu 1936. Nameščenci dobe izplačano 60 do 70 odst. svojih zahtev. Vse ostale obveznosti se izplačajo, ako so nastale ored 28. aprilom 1936 s 100 odst., ako so nastale po 28. aprilu 1936 pa s 60 odst. — Boni, ki jih je izdal minister, se bodo obrestovali po 6 odst. in vsako leto se bo izplačalo okrog iO milijonov bonov. V kolikor bi zavarovanci hoteli vnovčiti te bone poprej, jih bodo lahko pri Hipotekarni banki in Poštni hranilnici, kjer bodo prejeli celo vsoto in še 5 odstotkov. — S tem ugasne pravica Jugosl. Feniksa zahtevati plačilo menic, glasečih se na 1.63 milijarde dinarjev in 222.000 dinarjev, za katere je jamčila država. — Polom »Feniksa« je začel na Dunaju. Feniks je bil molzna krava tedanjega Dollfussovega režima. Naša država je bila na čuden način zapletena v ta polom. Menda pa vse pove dejstvo', da je bil predsednik Jugoslovanskega Feniksa bivši ministrski predsednik dir. Milan Stojadinovič. Pričakujejo napad na Anglijo Hitler sam je napovedal, Za sedanjo voijno, V zvezi s tem so se pojavili glasovi, da je v najbližji bodočnosti računati z napadom Nemčije na Anglijo, ker odločitev v tej vojni more pasti vendarle najpreje, ako bi se posrečilo Nemcem vdreti na angleški otok. Ameriški mornariški minister Knox je izjavil, da je pričakovati napada na Anglijo v 60 do' 90 dneh. Angleški letalski strokovnjak računa, da ’bo za napad najugodnejši čas sredi aprila, t. j. za Veliko noč. Nemci bi mogli napasti tudi poprej, toda tak napad bi oil dvojno tvegan: enkrat zaradi nestalnosti vremena, drugič zaradi obrambe. V izvezi s tem se seveda tudi ugiba o moči nemške armade, ki bi prišla v poštev za vpad v Anglijo. Trdi se, da bi bil Hitler pripravljen žrtvovati v ta namen tri milijone mož. Napad bi seveda pripravilo letalstvo, potem daleiko-strelno topništvo, ki strelja čez Kanal 5-5 km daleč, nakar bi brzi motorni čiolni prepeljali prve čete na angleško stran, katerim bi sle-1 dile večje ladje. Verjetno je, da bi se pn-sku- ; silo z izkrcanjem na več mestih in tako raz-! cepilo angleške obrambne sile. V angleških listih se povdarja, da Nemčija nima več kot okroglo 6000 letal prve linije, ki edina pribijajo za napad' v poštev. Mogoče je, da ima tudi 35,000 letal, toda v teh letalih so všteta 1 V3a letala za vežbe itd., ki kot bojna letala niso uporabna. Že v boju za Dunkerque se je pokazala nemška moč v letalih. Nemci takrat gotovo zastavili vse razpoložljive sile, saj jim je šlo za uničenje angleške armade, ki se1 da bo 1. 1941. odločilno je vkrcavala. Toda ugotovljeno je, da je maksimalno napadalo po 1000 nemških letal na dan. iMoč nemške vojske pa cenijo tako-le: lani spomladi je štela nemška armada 210 divizij po 20.000 mož. Razen tega se računa, da razpolaga Nemčija s 14 oklopnimi livizijami. Ta nemška armada je razdeljena po V3Č pokrajinah: okrog 20 divizij je na Holandskem, 60 do 80 na Francoskem, okrog 6 na Norveškem, okrog 4 na Danskem, okrog 20 na meji proti SSSR, okrog 20 na Češkem in v Avstriji, okrog 10 pa v Romuniji. Za napad na Anglijo prihaja v poštev okrog 80 divizij elitnih čet, ki so na Francoskem in v Holandiji. Rooseveltova dobrodošlica angleSkemu veleposlaniku Tri ure po Hitlerjevem govoru, na dan osme obletnice prevzema oblasti po nacistih v rajhu, dne 30. januarja, ja prišel odgovor iz Washingtona v obliki Rooseveltove dobrodošlice, ki ;o je izrekel ob priliki prihoda angleškega veleposlanika Halifaxa v Washington. Roosevelt je dejal: »Anglijo in Zedinjene države veže krvno bratstvo.in dolgotrajno tesno prijateljstva. Bodite prepričani, da v svojem delovanju smete vedno računati pa popolno pomoč tako z moje strani, kot tudi s strani vseh odgovornih uradov ameriške vlade. Prepričani ste lahko, da sem čvrsto odločen nuditi Angliji vso sivojo pomoč Nobenega povišanja cen več. Banska uprava je objavila, da v smislu odredbe ministra za oskrbo in prelirarfo, začasno ne bo izdajala nobeniii odobritev povišanja cen življenjskim potrebščinam. »Službene Novine« objavljajo štiri nadaljnje naredbe o kontroli uvoza in izvoza premoga, kavčuka, surovih kož, usnja, krzna in živinske krme. Te naredbe so izšle v smislu čl. 1 uredbe o kontroli zunanje trgovine. Cenam jedilnega olja na debelo je dopustno pribiti največ 0.70 din kot kosmati zaslužek pri 1 kg olja. V maloprodaji pa je dovoljen pribitek največ 15 odst. na nabavno ceno. Prodajne cene mora določiti upravno oblastvo prve stopnje. Potrošniške zadruge pri podjetjih, ki zaposlujejo več kot 50 delavcev, ne bodo več obvezne. Novi pomočnik prosvetnega ministra ie Postal Mita Dimitrijevič. Dimitrijevič je bil pred 1. 1929 radikal, potem je bil izvoljen na Ziv-kovičevi in nato na Jevtičevi listi, sedaj pa je član JRZ. Ker je prosvetni minister Slovenec, je razumljivo, da je njegov pomočnik Srb, ki pozna prosvetna vprašanja na jugu. V Dubrovniku so dne 3. t. m. slovesno praznovali sv. Blaža. Na prireditve sta prišla tudi hrvatski ban in nadškof dr. Stepinac z obilnim spremstvom. Ban in nadškof sta se peljala iz Splita v Dubrovnik sama na parniku »Zagreb«, z drugim parnikom pa gostje. Ob prihodu gostov je silno deževalo. Ban je po pozdravu šel v cerkev, kjer je sedel na nekdanjem knežjem prestolu. Za novega madžarskega zunanjega ministra je bil imenovan dr. Bardossy, dosedanji madžarski' Poslanik v Bukarešti. Novi zunanji minister je bil svojčas delegat na mirovni konferenci, pozneje je bil odpravnik poslov v Londonu, nato pa poslanik v Bukarešti. Japonska bi se rada pogajala s Čaok^iškom, tako je namignil zunanji minister Micuoka v parlamentu. V ta namen bi bila pripravljena žrtvovati tudi od. Japoncev postavljeno Van-čingvejevo vlado v Nankingu. — Do tega zaključka je prišla japonska vlada, ker se je izjalovila najnovejša ofenziva japonske vojske na jugu -Kitajske. Ratzen tega pa sili Japonsko k sporazumu s Kitajsko tudi zveza med Anglijo in Zedinjenimi državami, ki je spravila Japonsko v zelo težaven položaj pri ustvarjanju novega reda v Aziji. Japonska in Nizozemska Indija. Japonska vlada je stavila vladi Nizozemske Indije predlog, da skleneta obe 'državi trgovinski dogovor, glasom katerega bi imela Japonska prednost pri nakupovanju surovin v Nizozemski Indiji pred drugimi državami. Vlada Nizozemske Indije ije po posvetovanju z nizozemsko vlado v Angliji to zahtevo odbila. Japonski listi pišejo, da je jasno, da se je v odnošaje med Japonsko in Nizozemsko Indijo vmešaJa tretja sila — Stališče Nizozemske Indije je razumljivo. Nobena država, ki hioče biti samostojna, in ji v vedno večji meri dajati na razpolago orožje in municijo, katera v vedno večji meri in vedno hitreje prihaja iz podjetij v Zedinjenih državah « I ne more pristati na take zahteve, čijih izp*' polnitev bi zahtevala tudi to, da se zuna*ja trgovina Nizozemske Indije podredi japonskemu nadzorstvu. Kruh, v katerem so ljudje našli žeblje in črve. so pekli peki v Splitu. 21 jih ie bilo obsojenih na globe od din 5C0 do din 5000'. Le malo pekov v Splitu je, ki imajo v redu Pekarne-in pečejo kruh iz presejane in dobre moke, ugotavlja »Hrvatski dnevnik«. Pokvarjeno koruzno moko so mešali v kruh peki v Novem Sadu. Ko so jih oblasti prijel* so izjavili, da so moko dobili od mestnega Prehranjevalnega urada. Oblasti preiskujeje. ako .ie ta izjava pekov resnična. V Zagrebu so že odredili, da se p*-pišjo po hišah vse zaloge pšenice, rži, ječmena in koruze v zrnu in moki, testenin, olja, soli, sladkorja, kave, mila in petroleja. Svinjske kože stanejo že din 26 za k*, dočim so bile pred meseci samo din 14 za ks- 14 parnikov smo zgubili v teku sedanje vojne. Pet jih bilo torpediranih ali pa so naleteli na mine, dva smo prodali Portugalcem, sedem pa se jih je potopilo v burji in viharja. Razpošiljanje ilegalnih letakov v pisemskih' ovojih trgovskih iirm. Razpošiljale! ilegalsC letakov so sedaj prišli na idejo, da razpošiljaj* svoje proizvode po ipošti v pisemskih ovojik raznih trgovskih in industrijskih firm, da tako izognejo zaplembi pisemskih pošiljk. — Hrvatski bankovci so se v ta namen poslcžit firme »Mautner d. d.«, pa menda tudi »Tvor-nice za dušik d. d.« v Rušah. Delavska zbornica za severno Srbijo bo izstopila iz osrednjega tajništva Delavskih zbornic. Tri smrtne žrtve ie zahtevala rudniška nesreča; v Rudovicah v Šumadiii. Med ponesrečenimi je tudi 32-letni obratovodja Josip Špar* hakel iz Celja, ki ie bil v glinokopui v Rud*-vicah zaposlen šele pol leta. Špirit v industrijske 'svrhe bodo izdelovale papirnice Vevče Goričane. Dubrovačka plovidba d. d. bo izplačala z» preteklo leto 32 odst. dividendo. Tako je sklenil občni zbor, proti kateremu pa so nekateri delničarji protestirali1. Ti delničarji so še pred občnim zborom dosegli, da ie banska oblast sporočila društvu, da se mora občni zbor od-goditiv Uprava pa ga je vseeno izvedla. Ker društvo posluje z ogromnim dobičkom, je razumljivo, da se ljudje trgajo za mesta v upravi. Madžarska zahteva znižanje tečaja dinarja v obračunavanju za dobavljeno blago. Madžarska nima več potrebe da bi uvažala naš les. To se bo zopet poznalo v naši lesni trgovini. Bolgarija ie kupila italijanski razstavni paviljon na beograjskem sejmu. _ - V znak žalovanja za padlimi na bo)Učik smejo nositi 'sorodniki v Italiji na obleki prišite male križe in sicer ako gre za padlega na albanskem bojišču, se sme nositi bel križ, ak* gre za padlega v Afriki, pa raeč križ. V znamenju zveze med Italijo in Nemčijo j« Italija izdala nove poštne znamke s sliko Hit-leria in Mussolinija, v ozadju pa stojita e* nemški in en italijanski vojak. £liak> **?■* Mednarodnih smučarskih tekem v Gortina d’ Ampezzo v Italiji se bodo letos udeležiS Nemci, Japonci, Madžari, Švedi^ Norvežani. Slovaki in Italiani. Trajale bodo od 1. do 1*. februarja. Iz Moskve v Anadir, mesto na skrajnem severovzhodu Sovjetske Rusije, bodo dne 1. februarja otvorili redno letalsko zvezo, ki j* dolga 8000 km. Polet gre čez Arhangelsk. Iigarko in Chatango. »delavska politika* hc da$iva na&eHiU su&uettrij; Obesi se, ti grda opica!« se je smejala Mika in Mereyntje se je smejal z njo, ker mu je zvenel surovi izraz iz ženskih ust silno smešno. > Torej nasvidenje!« je pozdravil Flirefleter. »Pa glej, da boš povoj ovila kolikor moč trdo. Stari mora pri tem rjoveti, potem si lahko prepričana, da si ga dobro namestila.« Zunaj je Mereyntje začel takoj vpraševati: »Ali si ga res ozdravil, Flirefleter?« »Ako Bog hoče, da,« se je režal cerkovnik. /Ali je to težko, zagovoriti?« > Kadar enkrat znaš, potem gre. Ali bi se rad naučil?« »Ali bi se mogel?« »-No, to ima še čas. Toda tvoja latinščina je že mnogo dobrega storila, to mi lahko verjameš!« Mereyntje je nekoliko pomislil. Potem pa ;e modro dejal; »Na vsak način sva zaslužila dosti denarja!« »Zato se koncem konca tudi gre! Stopi, Merevutje, podvizajva se, kajti čevljar je že davno odzvonil ave- marijo.« III. Mereyntje in Flirefleter sta večkrat šla na kakšne sprehode in obiske, toda pri tem je Mereyntje doživel čisto kaj drugega, kot pa leto poprej, ko sta z Vrčem hodila tod naokrog. Novi cerkovnik je bil čudak. Tudi Vrč je bil čuden, vendar v mnogo strašnejšem pomenu besede. Flirefleter je bil skoro vedno vesel in pripravljen, da kakšno neumno zagode, kot da 'bi iz nerazumljivih vzrokov sploh ne mogel biti resen, kakor ostali odrasli. Čim dalje sta se poznala in čim bolj zaupljiva sta postajala drug proti drugemu, tem več jih je zganjal, tako da mu je Mereyntje prav resno očital niegove nepreračunljive neumščine. Seveda se je Fijrelieterjevemu početju na tihem vedno smejal, toda Flirefleter je zganjal tudi take reči, ki se nikakor niso skladale z življenjem kakšnega cerkovnika, ki je vrhu tega imel tudi še dolžnosti kot odrasel človek. Mereyntje tudi ni mogel odobravati, da je Flirefleter plašil teleta na paši, na ta način, da je tekal.ob robu jarka in lajal kot kakšen pes, dokler se niso teleta razbežala na vse strani, oprezujoč, kod bi se utegnil pojaviti pes. Res je, da se je človek pri tem lahko nasmejal do onemoglosti in Mereyntje, ko je gledal, kako nerodne skoke so delala teleta, je postal vča- sih ves moder v obraz od zadušljivega krohota, potem pa je Flirefleterju vendarle skušal dopovedati, da to ni nobeno obnašanje za cekovnika. Ta pa j* bril norce iz njega, prevrnil tri kozolce v travi, nat# pa zgrabil svojega malega oznanjevalca pokore in g* držal za noge, z glavo navzdol, da je visela skor* do polovice v jarku. Potem se je Mereynt,je vselej spoprijel z njim in ga premagal, popolnoma premaga); orjaški velikan je l ežal ves zasopljen na hrbtu v travi, Mereyntje pa mu je sedel na prsih in ga prisilil, da je prosil milosti. Toda niti to ni moglo spre-obrniti nepoboljšljivega Flirefleterja, ki se je kar naprej obnašal enako slabo in neodgovorno. Mereyntje mu je grozil z župnikom. Toda Flirefleter se je takir* grožnjam samo posmehoval. Deček mu je nato skušal dopovedati, da samo zato take zganja, ker pe ne zaveda, da se za vsem tem skriva Joosje Pek, sam vrag. Flirefleter je vriskal od smeha, zavihtel je Me-reyritjeja visoko v zraku pred seboj in rekel, da j« vrag k večjemu v stanju pripraviti ljudi do tega, da delajo kisle obraze, kot jih imajo njegova stara mati in drugi prihuljenci ter farizeji. Osupel mu je grozil Mereyntje, da se bo že ljubi Bog maščeval nad niiro-Hiredeter pa se je smejal še bolj nebrzdano: ljubi Bog, da! Ta ga je vendar sam ustvaril, natančno takega, kakršen je in mu rekel: »Flirefleter, dečko, nekaj časa smeš' na mojem lepem svetu skakati naokoli. Uživaj, kolikor moreš, smej se, poj in bodi vesel ter zganjaj neumščine, kakršnih se ti zahoče. Toda ako mi boš samo enkrat napravil kakšen sitnojezen obraz, ti bom lako pri-mazal okrog tvojih smešnih ušes, da se ti 'jo glava zasukala.« CELJE Golazen. Na Kapucinskem mostu je prosil miloščine star in skrušen starček-berač. Mimo prideta dva gospoda. Eden se ustavi in išče drobiž po denarnici. Drugi gospod pa vika samozavestno nos in nestrpno čaka na gospoda, ki je medtem dal beraču novčič. Ko se mu približa reče čakajoči: »No, da se ti le zdi vredno ukvarjati se s tako golaznijo.« Radi bi vedeli kakšen položaj zavzema ta gospod ktt-i m o.»k,,t i i ....H tk* J G Komentar ni potreben. Dobro je samo to. da gospodje takega kova zgubljajo z vsakim dnem na vplivu in da ni izključeno, da bi se utegnil tudi 011, rad ali nerad', nekega dne znajti mea tako golaznijo. »Vzajemnost« je priredila v nedeljo 2. t. m. v mestnem gledališču posetnikom lep, prijeten in smehapoln Popoldan. Občinstvo se je takoj ob začetku igre razživelo in nenehoma smejalo komičnim zapletljajem, ki se vrste do konca veseloigre »Nebesa na zemlji«. Igralci dobro razpoloženi, da bodo nastopili v razprodani hiši, so svoje vloge odlično odigrali. Stik med igralci in publiko je bil viden. Naj na tem mestu pohvalimo požrtvovalnost vseh igralcev. ki po trdem in napornem dnevnem delu najdejo še čas za učenje in nastopanje na »dru. Upamo, da nam bo s. režiser v najkrajšem času predstavil svojo gledališko družino z novim komadom na odru. Zdravstvena predavanja na Ljudskem vseučilišču. Ljudsko vseučilišče bo priredilo v pr-v polovici februarja ciklus zdravstvenih predavanj s skioptičnimi slikami. Predavanja bodo kakor običajno v meščanski šoli in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 20. uri. Predavali bodo naslednji gg. zdravniki: prim. dr. Val. Meršol,. Ljubljana, o otroški paralizi in meningitiidi; dr. Marij Bregant, Celie, o vojnih ranah in poškodbah: prim. dr. P. Pehani, Celje, o splavu in njega nevarnostih: dr. Drago Mušič, Celje, kaj vedo ljudje premalo o nalezljivih boleznih in pritn. dr. Lujo Thaler, Zagreb, najnavadnejša vsakdanja zastruP-Ijenja. Prvo predavanje bo v ponedeljek, dne 2. februarja. Navedena predavanja bodo nudila občinstvu mnogo poučnega in zanimivega o vsakdanjih zdravstvenih vprašanjih, ki morajo zanimati vsakogar. Če bo odziv občinstva zadovoljiv, bo skušal odbor Ljudskega vseučilišča organizirati vsako leto po en tak ciklus zdravstvenih predavanj z novimi', aktualnimi temami. — Priporočamo delavstvu, da se teh predavanj udeleži. TRBOVLJE Razmere v podjetju Hauck. Hauckovo podjetje je po smrti očeta nasledil njegov sin Josip. Do razpusta ZRJ je bilo 80 odstotkov delavstva v tem Podjetju organiziranega v prej Omenjeni organizaciji. S pomočjo organizacije So se delovne razmere v tem podjetju v mno-scočem popravile. Sedaj pa zaznamujejo delavci spemembo na slabše. Zadnjič, v najhujšem mrazu, se je zahtevalo od delavstva, da •nora delati na prostem brez rokavic. Eden izmed delavcev je res poslušal ukaz. Posledica le bila, da je dobil tako strašne ozebline, da ie moral iskati zdravniške pomoči in sedaj bo-luja. Namesto govorjenja, ki je v navadil med j ljudmi, prevladuje kričanje, kot ga je človek vajen slišati v kakšnem hlevu, na paši ali pa Pri oranju nad živino. Vsekakor tako ne pojde več naprej. Podjetje je mogoče voditi samo tedaj, ako se z delavstvom postopa kot z ljudmi. To smejo delavci tudi zahtevati, Ut »Vzajemnost« priredi v torek 4. februarja •h Pol 7. uri zvečer v »Delavskem domu« •rosvetni večer s predavanjem, recitacijami, harmonikarji pod vodstvom s. Novaka, havajskim kvartetom in komedijo »Sredi noči«. — Pridite 1 KRANJ Krasno vinogradno posestvo je kupil v jese-ui v Framu pri Mariboru od Češkoslovaške hanke v Zagrebu naš veletrgovec špecerijskega blaga in deželnih pridelkov g. Ignac Andrašič s soprogo Angelo za 615.000 din. Po-Sestvo meri okrog 40 oralov in je od tega sa-^o vinogradov nad 10 oralov s 5 viničarijami m krasnim stanovanjskim poslopjem. G. Andrašič ima tudi v Ljubljani lepo novo stano-vanjsko hišo z 12 stanovanji. Kupljeno vino-kradno Posestvo v Framu je bilo svoj čas last znanega ljubljanskega trgovca s svinjami g. •lije Predoviča. G. Andrašič je napravil s tem Nakupom sijajno kupčijo, ker je po mnenju strokovnjakov vreano sedaj to posestvo že 1 milijon dinarjev in je torej postal g. Andrašič poleg svoje veletrgovine tudi še vinogradniški milijonar. ČRNA — PODPECA . Tudi učenje ima svoje meje, kar pa prekata najskrajneje zmogljivosti, je pretirano. Če dobi učenec iz katekizma za domačo nalogo Po 95 vprašanj, k temu pa še naloge iz računava, pisanja, risanja itd., je res vprašanje, kako naj otrok to zmore? Posledica tega je, da se otroci boje iti v šolo, ker ne znajo ne Pnega, ,ie drugega. To pretirano učenje dosego baš nasprotno, učenci zgubijo vse zanimanje do učenja in je potem tudi težko izlečiti ‘o bolezen. Pedagog mora biti obenem tudi Psiholog. Poznati mora otroško dušo in znati n>u zbuditi s primernimi nalogami smisel za Predmet. Župnik je v tem oziru prav priljub-ben pri učencih, kakor je bil tudi bivši' kaplan Fejdiga, tema dvema otroci naproti letijo, se približuje njih ura, dočim se sedaj ure verouka boje. To-le opozorilo ni zlonamerno ie ‘r nočemo nikogar, samo naša želja Kot •<)tr°k ne Preobremenjuje z nalogami. MARIBOR Proračun mestne občine zvišan za 8,204.090 dinarjev Celoten proračun znaša 56,469.230 dinarjev Po uredbi ministra financ se morajo izenačiti proračuni občin s koledarskim letom, dočim so doslej trajali od aprila do aprila meseca. Tudi mariborska mestna občina je morala sedaj prilagoditi svoj proračun tej uredbi, zato bo letošnja proračunska doba trajala samo 9 mesecev, t. j. od 1. aprila do 31. decembra. Zaradi izrednih razmer bo proračun povišati za 8,204.090 din napram Proračunu lanskega leta. Socialna doklada bo zvišana od 10 na 15 odst., ker so potrebe socialnega skrbstva sitno narasle. Letošnje večje izdatke bo mestna občina deloma krila iz. rezerv, ki si jih je ustvarila prejšnja leta, v proračunu je predvidena tudi gradnja nove mestne tržnice in razširitev mestnega vodovoda. Proračun se je najbolj povečal zaradi silne podražitve gradbenega materijala in drugih potreb, med drugim tudi nekoliko zaradi zvišanja prejemkov uslužbencem, ki so pa v primeri z naraslo draginjo itak še mnogo prenizki in so mestni delavci sedaj domala slabše plačani, kakor pa delavci' v raznih privatnih podjetjih. Proračun mestnega zakladla, premoženjske uprave' in mestnih podjetij znaša skupno 56,469.230 din in so. izdatki razdeljeni tako-le: Osebje mestnega poglavarstva 2,939.190 (210.697.50 več od lanskega proračuna), Pre-skrbnine mestnega poglavarstva 1,131.160 (več 105.295), osebje in preskrbnine Mestnih podje-1 datkov. tij 3.626.290 (več 531.550), splošna mestna uprava 1,319.610 (manj 214.860), osebna in imovinska varnost 681.590 (več 70.332.50), finančna stroka (anuitete) 7,054.670 (več 143.247.50), tehnična stroka 1,710.330 (več 631. 095), zdravstvo 1,810.580 (več 61.505). socialno skrbstvo 5,035.230 (več 1,586.242.50), šolstvo 1,098.770 (več 17.142.50), znanost in umetnost 348.260 (več 86.435), obrt. trgovina in turizem 170.000 (manj 72.500), mestni vete rinarski sklad 178,250 (več 31.437.50), sklad za protiletalsko obrambo 75.000 (novo), razno 150.000 (kakor lani), prehodni izdatki 450.000 (kakor lani), mestna podjetja 28,685.300 (več 4,944.470). Osnutek proračuna predvideva sledeče dohodke: Splošna mestna uprava 28.960 (manj 11.232 50 para), mestne davščine 17,339.190 (več 2,091.225), finančna stroka (povračila MP), 4,011.640 (manj 164.510), tehnična stroka povračila MP) 1,Q29.000 (več 6.39.000), socialno skrbstvo (razne takse in globe) 45.600 (več 150), mestni veterinarski sklad 178.250 (več 31.437.50) razno 1,000.000 (več 70.000), prehodni dohodki 450.000 (kakor lani), mestna podjetja 32,311.590 (več 5,473.020). — Proračun regulacijskega sklada Predvideva 1,457.000 (več 92.000) din dohodkov in prav toliko iz socialisti gledamo objektivno na življenje seveda tudi na šolo. od katere pričakujemo znal*1311’ v z gojila podmladek, ki bo nekaj • ni oziroma prinesel iz ljudske šole vzpodbu-za nadaljnje izobraževanje. Sladkorja zopet primanjkuje, vrhutega pa se je podražil za 50 para pri kg. Sladkorja že dalj časa ni bilo v izobilju, sedaj se ga pa še komaj dobi, seveda mnogo manjše količine, kakor bi ga potrošniki potrebovali. Kje je vzrok, da zopet primanjkuje sladkorja? Po poročilih, ki so jih priobčevali dnevniki, je vendar bil letošnji pridelek sladkorne pese izredno velik. Samo v Velikem Bečkereku imamo tovarno sladkorja z ogromno kapaciteto, ki baje lahko izdela aovolj sladkorja za vso državo. Ko je začelo primanjkovati sladkorja, se je domnevalo, da ga primanjkuje zaradi tega, ker ni na razpolago dovolj železniških tovornih vagonov in ker so tudi sicer naše železnice preobremenjene. Pomanjkanje sladkorja pa se občuti že skoraj pol leta, zato je verjetno, da to pomanjkanje nt nastalo vsled prevoznih 'težkoč, temveč mora biti vzrok kje drugje. Še bolj nerazumljivo pa je, da so spet poskočile cene sladkorju, ko je bil že itak doslej izredno drag, zlasti v primeru s cenami v drugih državah. Razumljivo je, da tako stanje vzbuja med' širšimi sloji veliko nezadovoljstvo, ker je sladkor prav tako neob-hodno potreben za preživljanje, kakor ostale življenjske potrebščine. Posledice pomanjkanja sladkorja pa bodo te, da se bo še bolj razmahnilo tihotapstvo saharina. To pa ni niti koristno za državne blagajne, niti za uboge ljudi, ker je znano, da je uživanje saharina nezdravo. Kdo pa je kriv sedanjih zamud vlakov? — Svoj čas smo čitali, da so krivi zamud vlakov potniki, ki ne pridejo pravočasno kupit vozne listke. Razglašeno je bilo, da vlaki ne bodo več čakali na nemarne potnike. Od začetka decembra je uveden ta novi red, zamude vlakov pa so kljub temu običajne in tričetrturna zamuda pri večernem vlaku iz Zagreba je že kar običajna. V nedeljo je prispel brzi vlak z 2-urno zamudo. Kdo je kriv zamud sedaj? Ponesrečena kanalizacija. Pod Meljskim hribom nad tovarno Marko Rosnerja in med poslopji Nabavljalne zadruoe, bivšim Glaserje-vim posestvom, je bila do lanskega leta globoka kotlina, ki jo je s časom izril potok. Ko so zidali novo carinarnico, 'so tisti globoki jarek napolnili z blatom s stavbišča carinarnice. Lastnik zemljišča, tvrdka »Drava« pa je položil v Potok kanalizacijo. Delo so opravili precej po domače, brez trdne podlage in cementne cevi so se pogreznile in zdrobile. Vsled tega so morali sedaj globoki jarek zopet razkopati in strokovnjaško izpeljati novo kanalizacijo. Delo je bilo olajšano, ker je bila zemlja globoko zmrznjena. Pravda s Hutterjeve stavbe. Pred okrajnim' sodiščem je bila te dni zaključena zanimiva pravda odpuščenega zidarskega delavca proti stavbenemu podjetniku za plačilo 14 dnevne odpovedne dobe. Delavec je trdil, da je delal na stavbi že drugi dan pri dvigalu, katero pa so preobremenjevali in zato ni zmogel več dela ter se je dogovori! z drugim delavcem, , da bosta popoldne menjala z delom. Prišel pa je Polir in se je kregal, da takšne menjave ne dopušča, ker mora biti red in disciplina in je po trditvi delavca slednjega takoj odpustil. Delavec je šel v pisarno po 14 dnevno odpovedno dobo, pa mu je niso hoteli izplačati in je nato tožil. Pri razpravi je samo en zidar, ki pa je bil najstarejši med pričami, potrdil, da je tožnik-delavee priano delal in da so ga potem odpustili, ker se je menjal s tovarišem, ko je bil že pri dvigalu preutrujen. Vsi ostali delavci z uradništvom stavbenika vred pa so izpovedali, sicer vsak s kako spremembo, ali vendar tako, da ie baje delavec sam odšel iz službe in da ni hotel več delati. Sodišče je prisodilo verodostojnost tem pričam in zavrnilo delavčevo tožbe ter ga obsodilo na plačilo stroškov. Eden ocl teh prič je bil še prav hud pri razpravi, češ, da ga je tožeči delavec zmerjal z »mestno barabo« in je trdil, da delo pri dvigalu ni bilo prav nič težko. Mestni proračun za leto 1941 je razpoložen na vpogled občinstvu do 5. februarja v mestni finačni upravi med uradnimi urami. V istem času se lahko vlagajo pismene pripombe k proračunu. Za zimsko pomoč bnrlo do 8. t. m. zbirali po ! hišah in stanovanjih. Prihodnjo soboto popoldne bo spet poulič"ii zbirka, s katero se teden • zimske pomoči zaključi. Družabni večer V nedeljo, dne 9. februarja s pričetkom ob pol 4. uri popoldne se bo vršil v spodnji dvorani hotela »Orel« delavski družabni veter, na kar opozarjamo vse naše naročnike. Igrala bo godba »Glasbenega društva železniških delavcev«. Vstopnine ni. V slučaju, da bi kdo pomotoma ne dobil vabila, naj se zglasi v uredništvu in upravi našega lista. Pevški zbor pekovskih pomočnikov v Mariboru je tudi letos priredil tradicionelno predpustno prireditev, na kateri se že več desetletij vsako leto zberejo pekovski pomočniki, Pridejo pa tudi oni mojstrii. ki še niso pozabili, da so bili svoj čas tudi sami pomočniku Letošnja prireditev se je vršila v Gambrinovi dvorani in je omembe vredno, da tudi letos ni bilo na to prireditev onih mojstrov, ki so lansko leto bojkotirali veselico pekovskih pomočnikov, ker se je vršila v »Narodnem domu«. Kljub temu pa je bil obisk prav dober, zlasti če vpoštevaino sedanje razmere, ko ni nobena prireditev posebno številno obiskana. Med pridnim sviranjem godbe »Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev«, ki1 jo je dirigiral g. M. Schonherr, nastopi pevskega zbora, ki je pod vodstvom pevovodje g. Horvata krasno prednašal več delavskih in narodnih pesmi in posrečenimi šaljivimi nastopi, so se navzoči prav dobro zabavali do zaključka prireditve. Izostati pa je letos moral srečo-jlov na običajne dobitke velikih rogljičev, src j in mlečnega kruha, ki smo ga bili vajeni na ! vseh dosedanjih predpustnih prireditvah pe-| kovskih pomočnikov, kar je pač znamenje se-1 danje dobe, >, • . . . . * , 4. a j: ) Vestni potrošniki. Več potrošnikov je baje prineslo nakaznice za moko in kruh nazaj na ■ mestni prehranjevalni urad. z izjavo, da ima-‘jo še zalogo moke. Kot se čuje, se zaloga moke do 25 kg ne smatra kot zaloga, ki bi jo bilo treba prijavljati oz. se zaradi tega odreči nakaznicam. j Reklamacije, prijave in odjave v zvezi z živilskimi nakaznicami sprejema mestni preskrbovalni urad šele od srede 5. februarja dalje v šoli v Miklošičevi ulici. Maksimalni kosmati dobiček za vse vrste moke, otrobov in koruznega zdroba znaša po odredbi banske uprave v Ljubljani samo 10 odst. in le za pšenični zdrob 15 odst. Vsi trgovci z moko in mlevskimi izdelki se na to odredbo, ki je bila objavljena v »Službenem listu« z dne 29. januarja, posebej opozarjajo. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. Velik kup gnoja ob ograji v Prešernovi ulici, ki povzroča hud smrad, vzbuja upravičeno ne-voljo pešcev. Vsakomur je razumljivo, da potrebuje vrtnar gnoj za gnojenje zemlje, manj razumljivo pa je, zakaj so gnoj raztovorili baš ob cesti, namesto, da bi ga spravili bolj v notranjost vrta. Prepričani smo, da se kaj takšnega ne sme zgoditi nikjer drugod, zlasti pa bo tako odkladanje gnoja vzbudilo mnogo pritožb, čim bo dograjen Hutterjev stanovanjski blok, ker najemniki pač ne bodo voljni prenašati takšnega smradu pod svojimi okni. Za zboljšanje finančnega položaja Narodnega gledališča v Mariboru bosta te dni posredovala v Beogradu zastopnika mariborskih gledaliških igralcev Rado Nakrst in Pavle Kovič. Pred meseci pa smo čitali, da je tozadevna intervencija gledališkega upravnika g. dr. Brenčiča pri sedaj pokojnem dr. Korošcu popolnoma uspela. 227 bolgarskih delavcev je te dni potovalo skozi Maribor v Nemčijo, kjer bodo zaposleni v raznih tovarnah in obratih. Zaradi širjenja tuje propagande je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen trgovski; potnik Alojz Onič s Pobrežja na eno leto ječe. Zaradi ponarejanja denarja se bo dne 18. t. m pred tukajšnjim sodiščem zagovarjalo 28 obtožencev. Obtožnica jih dolži, da so ponarejali 500 dinarske bankovce in bo v zvezi s tem zaslišanih okrog 200 prič. Narodno gledališče. Ponedeljek, 3. februarja: zaprto. Torek, 4. februarja ob 20. uri: »Ljubim T«' Gostovanje ge. Vide Juvanove in gosp. Slavka Jana, članov ljubljanske drame. Red C. POSLEDNJE VESTI Angleško vojno poročilo: Dne 2. t. m. so an- 5$eške čete nadaljevale s prodiranjem v Eritreji v smeri na Kerin. Italijani bodo skušali izrabiti gorati teren za svojo obrambo. — V Abesiniji so začeli angleški motorizirani oddelki na nekem odseku s prodiranjem in se italijanske čete umikajo v notranjost dežele. Nemško vojno poročilo: Dne 2. februarja so nemška letala napadla angleška letališča in železniške naprave v Angliji. Zadeta je bila z bombami ena večja in ena manjša latja. Eno angleško letalo je moralo skoro nepoškodovano pristati na nemškem letališču, 2 letali sta bili sestreljeni. Strahovitih napadov na Anglijo je treba pričakovati v kratkem, je izjavil kanadski ministrski predsednik. Temu primerno pa se bo Povečala tudi pomoč Kanade. Letos bo poslanih v Anglijo 42 novih letalskih eskadril in tudi mornarica bo znatno ojačena. Molitve za italijanske vojake in zmago italijanskega orožja so se vršile dne 2. t. 111. po vsej Italiji. Kardinali so imeli na vernike pa-triiotične nagovore. V zadnjih tednih je bilo zopet potopljenih 18 ladij nevtralnih držav, poroča Tass iz Stockholma, Za ustavitev Izvoza petroleja iz Mehike. — Tass poroča, da se vrše pogajanja med Mehiko in Zedinjenimi državami zaradi odkupa vsega v Mehiki proizvedenega petroleja, da bi se na ta način onemogočilo vsak izvoz Petroleja na Japonsko. Japonska hoče dobiti od Francoske Indokine monopol za odjem premoga in še nekaterih drugih za njeno industrijo važnih potrebščin. Za predsednika občine v Bukarešti je bil imenovan bivši' policijski prefekt Modriani. Razstavo o delu in uspehih maršala Voro- šilova so otvorili v Moskvi. Tass. * Rženo in ajdovo moko prodajajo nekateri trgovci v Sloveniji že po višji ceni, kot pa enotno pšenično moko. Urad za nadzorstvo cen v Ljubljani opozarja vse trgovce in zadruge, da smejo prodajati inoko vseh vrst samo po cenah, ki jih odobri ta urad, ki pa ne bo dopustil, da bi moka slabših vrst bila dražja, kot pa je pšenična moka. Bolgarski poslanik dr. Stojlov v Beogradu je umrl na pljučnici. Vihar je prevrnil vlak na progi Zaječar— Paračin. Strojevodjo, ki je sta! Pred lokomotivo, je zračni vrtinec vrgel 200 metrov daleč. Vreme: Topleje in oblačno. IZ CESKE lllll* proračun Prage, Praški listi poročajo o seji upravne komisije mesta Prage, na kateri so razpravljali proračun za leto 1941. Namesto obolelega primatorja dr. Alojza Rihe, je vodil sejo njegov nemški namestnik proi, dr. Pfitzner, finančni referent dr. Lang pa je obrazložil proračun. Ker ni podal nihče nobenih ugovorov in opazk, je bil proračun za leto 1941 soglasno odobren. Židi morajo oddati avtomobilske vozovnice. Policijsko! ravnateljstvo ie izdalo razglas, da morajo Židi iz Velike Prage v 14 dneh oddati legitimacije motornih vozil in spričevalo o vpisu motornega vozila pri policiji, Dovoljenja in vozne legitimacije se Židom ne bodo več izdajale. Vsem avtomobilskim šolam in drugim podjetjem, ki v Pragi poučujejo vozače avtomobilov, je strogo prepovedano nadalje poučevati žide. Smrt svetovno znanega izumitelja. V češki vasi Stadleci pri mestu Taboru, je dne 22, januarja umrl znameniti češki izumitelj svetovnega imena ing. František Kfižik v 93. letu. Pokojni se ie rodil v borni slamnati koči, a ie postal eden najzaslužnejših čeških znanstvenikov. Po končanih šolah je postal najprej železniški brzojavni uradnik in kot tak iznašel celo vrsto železniških zavarovalnih naprav, — Izumil je avtomatično delujočo obločna luč, s katero je dosegel pravi triumf na svetovni razstavi v Parizu leta 1881. Ta Kfižikov izum so kupile potem Anglija, Amerika in Francija, za Nemčijo pa tvrdka Schuckert v Niirnbergu, ki ie na to izdelovala letno 5000 takšniih Kri-žikovih olblcčnic. Leta 1884 je začel Kfižik v Pragi izdelovati dinamoelektrične stroje, merilne in kontrolne stroje in žarnice. Na praški jubilejni razstavi leta 1891 je razstavil Kfižik slavno svetlobno fontano. Na to je gradil Kfižik električne železnice po Češki in postal že leta 1905 član avstrijske gosposke zbornice. Pri vsem tem je ostal zaveden Čeh, ki se je ves čas aktivno udeleževal češkega kulturnega ustvarjanja in je bil tudi ožji prijatelj pokojnega prezidenta T. G. Masaryka, Do zadnjega časa, torej preko 90 let, je Kfižik ustvarjal še vedno nove izume in bil duševno povsem čil. Smrtna kazen za škodljivca naroda. DNB. Dne 18. januarja ‘t. 1. ie bil usmrčen 26 letni František Sykora iz Jinočan pri Kladtiu, katerega je izjemno sodišče v Pragi obsodilo kot škodljivca naroda na smrt, ker je zažgal v času odkar traja vojna 2 gospodarski- poslopji. — Isti dan je bil usmrčen v Pragi 30 letni Antoniu Volovik, rojen v Taganrobu na Ruskem, katerega je posebno sodišče Po nemškem deželnem sodnem dvoru v Pragi obsodilo na smrt, ker je ušel iz ječe in nato zagrešil celo vrsto vlomov in drugih nasilnih dejanj. Iz SlovaSke Zahteve Hlinkove garde. V Trenčinskih Toplicah na Slovaškem' so imeli tečaj voditeljev Hlinkove garde, na katerem je njihov predsednik dr, Tuka postavil 14 temeljnih zahtev. — Hlinkove garde, med drugim; reformo parlamenta, očiščenje javnega življenja od reakcionarjev (mišljena je predvsem višja katoliška duhovščina, ki odločno nasprotuje dr. Lukovi propagandi nacionalsocializma) zaščita rodbine, izbol šanje poljedelstva in podpora obrti, u-vedba delovne službe, zaščita verske svobode, in radikalna rešitev židovskega vprašanja. ICoivUU s Železniška nesreča na Zidanem mostu pred Vrhovnim sodiscem V pouk železniškemu osobju. Lansko pomlad so časopisi obširno poročali lego »prosto«, pa kasneje naroči kretniku, da J^ai mora gospodinja vedeti o glivicah : ki pa mora biti primerno segreta in jo mo-o sodbi razpravi, ki se je vršila proti trem že- ustavi pravočasno uvozeei vlak, če je potrebno. Glivice so najnižja, najenostavnejša, pa za ramo piti samo v majhnih požirkih. Cim manj iezničaTjem dine 25. aprila pred okrožnim so- Svrha tega ravnanja prometnika je ta, da se • človeka silno važna rastlinska bitja. Hrano, Pa Pijemo, tem bolje je. diščem v Celju zaradi železniške nezgode na izbegne nepotrebna zakasnitev vlaka, 'za ka * ~-J-- ' ' D z deljenjem ali cepljenjem, druge glivice pa tovorni postaji v Zidanem mostu, kjer ie dne tero odgovarja prometnik. 22. septemibra 1939 brzi tovorni vlak zavozit na 1 Obdolženi vlakovodja Miklavžina je sicer premikalni vlak. Okrožno sodišče v Celju je priznal svojo krivdo, zagovarjal pa se je, da *u|ii drugače. Razširja jih veter ali razne ži- takrat obsodilo vse tri obtožene železničarje je videl vsled predčasnega prihoda vlaka v vah- Pogoji za njih uspešno rast so Potrebna in sicer strojevodjo Alojzo Šunka, kurjača Sta- Zidani most samo še uvozni znak »stoj«, ne pa hrana, vlaga in toplota. Vsem glivicam ško- nislava Ilijaša in vlakovodjo Konrada Alihlav- tudi predznake '»oprezno«. Prestrašil se je, ko duje vročina. Nekatere uniči šele vročina vre- žino, vse iz Maribora in sicer prva dva, Alojza je videl, da voizi vlak z nezmanjšano brzino, v°de, druge, n. pr. nekatere bolezenske Šunka in Stanislava Ilijaša vsakega na 4 mesece pograbil' za zavoro in potegnil signalno vrvico, glivice pa že toplina nad 37" C; torej jih uniči strogega zapora, nepogojno ter vlakovodjo ki veže njegov službeni voz s parno sireno človeško telo samo, ko dobi vročino. Suša jim Konrada Miklavžino na 3 mesece strogega za- stroja, ki pa očividno ni delovala, ker ni slišal ne škoduje. Tudi mraz jim ne more do žiive- pora, slednjega zaradi priznanja pogojno za nikakega ipiska. Tako je prišlo do nesreče, ne Sa, edino njih razmnožitev prepreči. Pod 5“ C 3 leta. j ibi jo megel on kakorkoli preprečiti. Sodišče glive ne množe. nekatere pa otanejo žive Sodišče je izreklo, da so obsojeni krivi. — I v Celju temi zagovorom ni prisodilo vere, češ, bri še tako nizki toplini Šunko Alojz kot strojevodja, Ilijaš Stanislav! da ie krivda obtožencev ugotovljena po izpo- kot kurjač in Miklavžina kot vlakovodja brzo-! vedbah vlakospremnega in postajnega csobja tovornega vlaka št. 155, da so v noči na 22.; ir po disciplinskem spisu, septemibra 1939 na tovorni postaji v Zidanem _ .. ,r , Pritožba na Vrhovno sodišče. vlečejo vedno iz drugih snovi, zato jih ime- j Povratek s plesa je najkočljivejša točka, nujemo zajedalke. Najenostavnejše se množe mostu kot železniški uslužbenci, ki so vodili predmetni brzotovorni vlak, iz malomarnosti Proti tej obsodbi okrožnega sodišča sta se Najvažnejše vrste gliv, ki se tudi gospodinje posebno tičejo, so: a) Gnilobne glivice, ki jih vidimo na sadju, krompirju in drugih živilih, b) Bolezenske glivice, klice ali bakterije, ki povzročajo razne nalezljive ali. kužne ________,____ _ bolezni, c) Plesnobne glivice, ki jih lahko po spravili ta' vlak, premikalni vlak in garnituro pritožila po svojem zagovorniku dr. Avguštinu sebno dobro opazujemo na marmeladi in kru-osebnega vlaka št. 628 v nevarnost s tem, da Reismanu strojevodja Šunko in kurjač lljaš na hu. č) Kvasne glivice, ki povzročajo alkohol. so pri uvozu na postajo spregledali uvozna ! Vrhovno sodišče, med tem ko pri glavni raz-znaka in sicer predznak »oprezno« in uvozni pravi pred okrožnim sodiščem sploh nebeden znak »stroj«, ter znake vlakospremnega osobja. s posledico, da je brzotovorni vlak zavozil na premikalni vlak, pri čemer sta bila poškodovana stroja obeh vlakov, 5 vagonov brzotovornega vlaka, 4 vagoni premikalnega vlaka, 1 vagon garniture osebnega vlaka, nakladi vagonov in gornji ustroj proge. S tem so zakrivili zločinstvo zoper varnost javnega prometa za ljudi in imovino in obvestila po § 208/1 kazenskega zakona. Zagovor obtoženih železničarjev. Obtoženca Šunko in Ilijaš sta pri razpravi, kjer sta se čisto sama zagovarjala, zanikala vsako krivdo in trdila, da sta videla ob vožnji proti uvoznima znakoma pred postajo Zidani most na obeh znakih belo luč, kar je kazalo, da je uvoz na postajo prost. Ne izključujeta pa možnost, da je bila lega obeh znakov nepo- odloži za dobo 4 let. obtožencev ni imel zagovornika. Obtoženca sta v pritožbi izpodbijala navedbe prič, na katere se naslanja sodba in se sklicevala na celo vrsto podobnih nesreč, kjer je tudi prometno or obje dalo prvotno signale na prosto v prepričanju, d)a ie še dovoli časa za uvoz, pa se je potem zgodila nesreča. Vrhovno sodišče pa je pritožbo v toliko zavrnilo, da je pobijanje nepravilne ocene dokazov v reviziji sploh nedopustno in da so za Vrhovno sodišče merodajne le dejanske ugotovitve iprvega sodišča. Kazen spremenjena v pogojno. Pač pa je Vrhovno sodišče ugodilo pritožbi v toliko, da je tudi obsojenima, vlakovodji Šunko Alojzu .in kurjaču Ilijašu Stanislavu spremenilo nepagiolino kazen 4 meserev strogega zapora v pogojno kazen, tako da se izvršitev medno po tern, ko sta vozila mimo njih, spremenjena, vsled česar obstoja možnost, da je vlakospremno osebje videlo .oba znaka v drugačni legi, kot pa onadva. Nadalje sta navajala, da se na postaji Zidani most cesto dogaja, da daje prometnik postaviti oba uvozna znaka v Odločba Vrhovnega sodišča je na prizadete železničarje velike važnosti in si je treba zapomniti zlasti to, da je treba zbrati v obrambo takoj vse dokaze in jih zlasti predlagati že pred prvim sodiščem, ker so v reviziji novi dokazi nedopustni. CRNA PRI PREVALJAH Občinski preskrbovalni urad izdaja živilske nakaznice za moko in kruh. Nakaznice se ao-be v sejni dvorani občine vsak torek, četrtek in soboto med uradnimi urami. Živilske karte se bodo izdajale izključno le hišnemu lastniku oziroma upravitelju hiše za vse stanovalce njegove hiše (najemnike, podnajemnike, služinčad itd.). Cena nakaznice je 25 para po komadu, Povdarja se posebno, da kdor ima toliko pšenice in pšenične moke, kolikor mu za en mesec pripada, nima pravice do krušne karte oziroma nakaznice za moko. Prvenstveno se booo izdale nakaznice rodbinam, ki nimajo nikake zemlje ali pa tako malo zetnlje, da se od te zemlje ne plačuje državni zemljiški davek. Nihče ne sme dobiti nakaznice za kruh ali moko prej, dokler njegov družinski glavar ne izpolni in podpiše pisane prošnje za dodelitev nakaznice z izjavo o posestnih razmerah in zalogah. Vsako spremembo glede števila članov v gospodinjstvu se mora prijaviti občinskemu preskrbovalnemu uradu v 48 urah. Večkrat čitamo po časopisih, kako nesramno izrabljajo že itak siromašno ljudstvo razni prodajalci živil in tako smo čuli tudi to-le, da je hotela neka ženska kupiti en kilogram loja, da bi si napravila sama doma milo. Mesar ji je rekel, da stane din 30 kg. Začudila se je in mu rekla: »Ali ste neumni ali kaj, ko tako veliko računate, saj še mast ne stane toliko.« Mesar se je malo namrdnil in rekel: »Saj je še veliko takšnih trepov. ki radi toliko plačajo, samo da dobijo.« Takšne in slične slučaje bode potrebno prijaviti pristojnim oblast-vom, da se jih poduči o dovoljenih cenah in zaslužkih. LAŠKO Še je upanje na zgradbo keramične tovarne. Ing. Handl iz Štor je hotel pred leti zgraditi na parceli poleg Henkeja keramično tovarno, kar pa so domači činitelji preprečili. Sedaj pa nekateri ponujajo dovoljenje za gradnjo, pa se ing. Handlu nič kaj ne mudi. Parcela je itak last sorodnikov ter je s te strani zajamčena gradnja. Delo bi imelo okrog 80 do 100 ljudi. Tovarna bi imela vse moderne naprave tudi glede higijene. Bilav bi nekako skupno podjetje z železarno v Štorah, ki bi tudi sama prevzela del glavnice. SELNICA OB DRAVI Steklarji vršijo svoje delo in vstavljajo šipe v okenske okvirje v novi šolski zgradbi. Zunanjost šole bo tako bolj prikuipna._Škoda, da to delo ni bilo izvršeno v minulem poletju, ko je bilo vse ceneje. Prav zanima nas; ako se uporablja mehek, masten, prvovrsten kit. Slab kit razpoka, postane trd in slabo drži. V razpokah zadržuje vodo, posledica je naglo trohnenje okenskih okvirjev. KULTURNI PREGLED 40. obletnica smrti največjega italijanskega skladatelja Giuseppe Verdija ie bila dne 27. januarja' t. 1. Verdi je uglasbil ogromna krasnih! skladb, med njimi svetovnozinane epere »Tra-viata«, Riigoletto«, »Troulbadur«, »Aida«, »Ples v maskah«, »Moč usode«, »Othello« itd. Verdi se ie rodil- 10. oktobra 1813 kot sin siromašnih starišev v Parmi in je kot samouk podaril svetu nailepšo glasbo. no vrenje in služijo tudi pri peki. d) Ocetne glivice, s pomočjo katerih napravimo kis, ki nam pa tudi poleti skisajo mleko, e) Razne vrste užitnih in strupenih gliv ali gob. Gospodinja' mora voditi neprestan boj proti glivicam. Gnilobnih in plesnobnih glivic se ubranimo že s tem, da odtegnemo dotičnim živilom vlago, kajti glivice uspevajo samo v vlagi. Zato posušil kmetovalec krmo, ribič ribe. gospodinja pa sadje in meso. Imamo pa tudi razna protignilobna sredstva. Najbolj znano je sol, s katero očuvamo ribe in meso pred gnilobo. Druiga običajna protignilobna sredstva so kis (sočivje in sadje v kisu), lastna kislina (repa in zelje za zimo), alkohol (razne preparirane živali v špiritu), sladkor (vkuhano sadje). Proti bolezenskim glivicam se Pa borimo z raznimi razkuževalnimi sredstvi, s sodo, lizolom, formalinom, karbolom itd. Higijena Pri plesu Sedaj je čas plesov, katerim se mladi ljudje kar ne morejo odreči, pa če so časi še tako resni. Zato ni odveč, če podamo nekaj migljajev o pravilnem zadržanju pri plesu. Mlada dekleta, posebno delavke, ki jim je težko delo in telesno pomanjkanje uničilo odpornost, se nalezejo pogosto ravno na plesih prehlada, čegar posledice čutijo včasih vse življenje. Najpogosteje nosi krivdo na tem dejstvo, da gredo na ples in nazaj preslabo oblečene. Tanka večerna obleka s še tanjšim perilom, Prelahek zimski! plašč, ki ne zapira dobro, nizki čevlji s tankimi nogavicami, tako nezadostno napravljeno se poda mlado dekle na pot k plesu. Neobhodno potrebni so topli visoki čevlji ali pa vsaj tople galoše za pot, pod plašč pa topla volnena jopica-, ki varuje gole roke in vrat. Tudi v plesni dvorani je treba paziti na zdravje. Dandanes, v dobi modernih počasnih plesov, se sicer ljudje pri Plesu ne segrejejo več tako zelo kakor prej, v dobi valčka in polke. Kljub temu pa se naj vsako mlado dekle varuje pretiravanja pri plesu. Tople dvorane ne smemo niti za trenutek zapustiti, če nimamo pri roki toplega ogrinjala. Zelo škod-live so mrzle pijače človeku, ki je odi plesa razgret. Žejo najbolj ugasi' toplo ali vroče mleko, ki ga pijemo v malih požirkih. Z njim si tudi najbolj osvežimo sluznico ust in dihal, ki jo je izsušil vroči, prašni zrak plesne dvorane. Če pa ni mogoče dobiti mleka, si pač moramo pogasiti žejo s kako drugo pijačo, kajti takrat je telo že utrujeno in najbolj dovzetno za prehlad. Zato se ne smemo podati domov prernraženi, pa- tudi ne preveč razgreti in se moramo zelo toplo obleči. Doma pa naj čaka zakurjena soba in na ta ali oni način pregreta postelja tudi take, ki so drugače navajeni spati v mrzli sobi. To ni Pretirana zahteva, kajti telo, ki mu je odtegnil -ples toliko toplote in vlage, se začne v mrzli sobi hitro tresti, mrzle noge pa potem preženejo spanec. Zelo dobro storimo, če spijemo po plesu skodlelico lipovega čaja z limono ali pa samo vročo limonado, najbolje naravnost v postelji. To sredstvo nam preskrbi mirno spanje, če smo pa se le kje na plesu malo prehladili, nam prežene prehlad že kar spočetka. Drugo jutro ni potrebno predolgo poležavanje, ki več škoduje kakor koristi in povzroči lahko glavobol. Zadostuje, če dodamo zjutraj samo eno do dve uri, nato pa vstanemo in raje popoldne malo ležemo, če nam to čas dopušča. Zvečer pa se je seveda- treba spraviti čimprej v posteljo. Ribje olje za impregniranje čevljev Ribje olie, kii ga dajemo slabotnim otrokom, učinkuje samo, dokler je sveže. Če ga nam je torej slučajno kaj ostalo, ga porabimo tako, da namažemo z njim čevlje, ker je ribje olje zelo dobro’ sredstvo za impregniranje čevljev, razen tega pa napravi čevlje mehke in voljne. — Če pa nimamo ribjega olja, pa namažemo nove čevlje nekajkrat temeljito z mastjo za- čevlje, vse zgornje dele, podplate in zlasti še vse šive. Tako postanejo čevlji nepremočljivi. Ohrovt v kuhinji Ohrovt spada v vrsto onih zelenjav, ki vsebujejo žveplov vodik- in razširjajo zato pri kuhanju nekoliko neprijeten vonj. Zato je pravilno. če vse te zelenjave pripravimo tako, da jih prvič poparimo, drugič pa kuhamo v odprtem loncu. Ohrovt je važen, ker je ena redr kih zelenjav, ki so nam tudi pozimi na razpolago. Mnogi trdijo, da je ohrovt težko prebavljiv, kar pa ni resnica, a seveda ga je treba pravilno pripraviti. Za osebe s slabimi želodcem moramo izbrati mlad ohrovt, odstraniti storže in žile, pri kuhanju pa moramo dodati nekaji zrnc kumine. Ohrovt pripravimo pravilno tako: Najprej odstranimo žile in ga narežemo, potem Pa poparimo z vrelo vodo, ki jo dvakrat odcedimo. Šele v tretji vodi, Kateri dodamo kumino, skuhamo ohrovt do mehkega. Dobro je. če nastrgamo surov krompir in ga dodamo, da se kuha z. ohrovtom. Napravimo zelo svetlo prežganje, dodamo ohrovtu, solimo in popramo po okusu. Ohrovt za bolnike: Skuhamo ga kakor zgoraj, namesto s prežganjem pa zgostimo z drobtinicami. Dodamo še eno jajce, a nato ohrovt ne sme več zavreti. Koruzni kruh 'A kg koruznega zdroba poparimo z 1 do 1 ‘A 1 vode in pustimo pokrito ohladiti. Nato dodamo drožje od prejšnje peke ali si ga pa pripravimo s potrebnim kvasom, sol in kumino ali janež, zmešamo vse dobro, damo testo v košarico in ga pustimo 12 ur vzhajati, Nato ga pečemo pri 200" C. Koruzni kruli pečemo težko doma, kajti pečice štedilnikov lahko segrejemo kvečjemu na 120° C. Zato je najboljše, če nam koruzni kruh speče pek. Delavski pravni svetovalec Preživnina za odišlo ženo (Ptuj) Vprašanje: Sem vpokojen rudar z znano majhno pokojnino brez vsakega drugega imetja. Imam še ženo, za katero bi sicer moral skrbeti toda ona se je raje brigala za svojega sina kot za moža in se je odselila k si-nu-vdovcu, kateremu gospodinji. Za svoje delo ne dobiva ničesar in zahteva sedaj od mene polovico pokojnine, ker bo baje drugače vložfila tožbo. Ona pravi, da- meneniič ne briga, komu ona služi. Jaz pa mislim, da bi morala delati žena v mojo korist, ne drugemu, a od mene zahtevati denar. Pojasnite mi prosim kot dolgoletnemu naročniku, kdo ima prW, jaz ali žena? Odgovor: Žena je dolžna slediti možu. Mož pa mora-skrbeti za ženo. seve če tudi ona vrši svoje dolžnosti! vrt ako mož ni dal ženi zakonitega povoaa, da se je od njega odselila zaradi slabega ravnanja, nezvestobe ali da ni hotel za njo skrbeti itd. če imate torej čisto vest v tem oziru, ne more žena od Vas zahtevati denarja in naj kur vloži svojo zagroženo tožbo. Dedščina žene (Slov, Bistrica) Odgovarjamo samo na vprašanja tistih naročnikov. ki iDiačujeio naročnino. Odpoved službene pogodbe (Celje) Vprašanje Sem trgovec. Lani sem bil vpokli- can na orožne vaie. Ker je bil moj polk re-aktiviran, sem mislil, da bom ostal dalj č»*a Piri vojakih in sem tsi zato najel za trgovino kot namestnico trgovsko pomočnico, s katero sem se [pogodil, da jo bom obdržal v službi eno leto in pol. Le za slučaj, da si preskrbi prej službo im da jaz moči več ne potrebujem, odide uslužbenka pred potekom! pogodbe. Jaz sem bil nato odpuščen z orožnih vaj že po 42. dneh, Pomočnice vsled tega ne rabim več v trgovini. Tudi mi je trgovino tako slabo vodila, da mi je V moji odsotnosti odpravila skoiro vse stranke. Ali lahko razveljavim' to pogodbo brez vsakih icdškodninskih rahtekov? Odgovor: Ako Vam je pomočnica res tako slabo vodila trgovino, da ste imeli očitno škodo zaradi tega, bi jo bili lahko odslovili celo brez odpovedi, toda najpozneje v 7 dneh, ko ste za to zvedeli. Ker ste bili na oralnih vajah decembra pr. 1,, ste ugodnost tega 7 dnevnega roka očividno že zamudili. Ker imate v pogodbi še tudi pogoj, da pomočnica odide, če je ne potrebujete več, ji lahko iz tega razloga službo odpoveste 6 tedensko, v okvirju četrtletja, torej sedaj za konec marca. Dotlej ji morate plačati ves zaslužek. Nejasno je le, kaj sta mislila v pogodbi z dostavkom »da se preskrbi prej služba«. Eventuelno bi morali Vi prej pomočnici preskrbeti še tudi drugod službo. Če bi pomočnica ponovno ne vršila službe v redu, imate zopet priliko predčasno iz tega razloga razveljaviti službeno razmerje. RIBNICA NA DOLENJSKEM Lesno delavstvo se drami in drami tudi vse ostale trpine. Pri nas je naš delavski tisk zelo malo razširjen, »Delavska Politika« prihaja koinaj v par izvodih. Razen par strojnikov, ki so organizirani v svoji strokovni organizaciji, ni nihče prejemal strokovnih glasil. Dolga leta je bilo ribniško delavstvo neorganizirano, dasi je precej številno. Lani je »Zveza lesnih delavcev in sor. strok JugosU pokreniia akcijo in ribniško delavstvo organizirala. Ustanovila je svojo podružnico tudi vi Ribnici. Začetek je bil skromen;, obetali so se pa lepi uspehi. — Podjetje Kunstel je mislilo, da je izvzeto ipo uredbi o minimalnih mezdah in je delavstvo plačevalo še kar naprej po 3.70 din na uro. Delavstvo se je pritožilo na organizacijo, ki je napravila pri podjetju intervencijo in podjetje ie bilo po zakonu prisiljeno plačati delavstvo po minimalnih mezdah. Pričelo pa je plačevati delavce po minimalnih mezdah šele od 1. novembra dalje četudi so bile določene minimalne mezde že od 1. oktobra — in to vse delavce enako, naj si bo one pri strojih, ali pa ostale po skladiščih; vsi so imeli ipo 4.75 din na uro. Delavstvo s tem spet ni moglo biti zadovoljno, spet je bila potrebna intervencija organizacije pri podjetju, da so se mezde kolikor toliko uredile. Na intervencijo organizacije je podjetje pla- potem bi bilo konec njene mornarice. čalo tudi razliko za mesec oktober, da so mezde dosegle minimalne mezde tudi za ta mesec in na novo je določilo mezde vsemu delavstvu, ki so sledeče: gateristi imajo po 6 din na uro, pomočniki galeristov po 5.50 din, ostalo delavstvo pa po 5 din na uro. Če pomislimo, kako je bilo plačano to delavstvo prej, ko ni bilo organizirano, je bil to že prvi lepi uspeh organizacije. Delavstvo se je zahvalilo centrali za intervencijo, kakor tudi podjetju za uvidevnost. — Sedaj je bilo delo na organiziranju delavstva nenadoma Prekinjeno. Gotovo ne v Prid našemu delavstvu. Dokler ne bo drugače, bomo gojili duha solidarnosti in pri volitvah zaupnikov uveljavljali svojo voljo. Zlasti pa borno širili misel socializma v naš'i lepi dolini' s tern, da bomo pridobivali redno plačujoče naročnike »Delavski Politiki«. — Delavec. Na smuški olimpijadi v Gortini d' Ainpezzo v Italiji sodeluje tudi vojaško odposlanstvo Jugoslavije. Platina je najdražja kovina na svetu. Unča platine stane okrog 36 dolarjev, t. j. 1800 dlin. Španija ima 527 ladij s Skupno tonažo 938 tisoč ton. V modernS podmorniški vojni bi lahko s temi ladjami izhajala kakšnih 20 tednov. Splošno Uonzumno društvo POSAVJE v ZAGORJU ob Savi r. k. z o. s. # Prodaja svojim članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Član zadruge lahko postane vsak, ki plača Din 2'50 vpisnine in Din 50•— deleža. — Pristopajte k zadrugi, ki bo oostala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček! Izdaja in urejuje Adolf Jelen v Maribora. ^ Tiska Ljudska tiskarna d. d. v Maribora, predstavnik V. Erien v Maribora.