Političen list za slovenski narod.
f • poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 g Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedioija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
I
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna jaetit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsuk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 240.
4: =s
V Iflubljani, v četrtek 20. oktobra 1892.
Letnik XX.
Liberalna vzgoja.
Pritoževal se je neki župnik, da ljudje nič več ne marajo za stare svetnike. Mi pa pravimo, ne samo za stare svetnike, ampak tudi za starega Boga nekateri nič več nu marajo. Prišli smo tako daleč, da se pač na vse drugo misli, o vsem drugem govori, le o Bogu ne, in če se kedaj govori, tudi takrat samo „pro forma". V našem javnem življenju je Bogu res zadnji kot odkazan, in še v tem kotičku ga pisano gledajo.
Sicer se pa ne čudimo temu. Tako skoro mora biti. Brezboštvo nam vsiljujejo skozi oči in ušesa; tisočeri jeziki oznanujejo verski indiferentizem; tisočera peresa sipljejo strup zoper sv. cerkev. Čisto naravno, da eden ali drugi, nevede kdaj, liberalee postane. Veliki del sedanje zaspanosti, zmedenosti,, sedanjega brezverskega mišljenja zakrivila je ravno — liberalna vzgoja.
Poglejmo, kake šole pa imajo dandanes otroci in pa tisti, ki niso več otroci, ali vsaj nočejo več otroci biti.
Prva šola je doma v hiši. Po kmetih je vzgoja v domači hiši še večinoma dobra, krščanska — so izjeme, pa vendar, hvala Bogu — samo izjeme. Drugače je pri gosposkih rodbinah. Kate-hetje dožive čestokrat žalostne skušnje. Pa o tem na koncu.
Druga šola je — v ljudski šoli. Tu ni zmeraj vse tako, kakor bi moralo biti. Dozdeva se nam, da gremo v tem oziru rakovo pot, in bojimo se, da pride še slabeje, ako k vozu o pravem času ne pride zavora.
Tretja šola — gimnazije, realke, učiteljišča.
Pač se na srednjih šolah poučuje krščanski nauk. ali tudi ta krščanski nauk priča, da je res Bos le zadej — v kotu. Kaj pomaga verouk, ako profesorji, navzeti liberalnih načel, podirajo v svojih urah, kar zidajo katehetje z naporom. Spominjamo se izza svojih študij, da je neki profesor zgodovine pred nezrelimi dijaki, kakoršni smo takrat bili, zatrjeval, da sv. Peter ni bil nikoli v Rimu. Nekdo drugi je govoril z oboževalnim patosom o velikem
LISTEK
Zločin na porušenem mostu.
(Francoski spisal Jean Grange.)
IV.
Druzega dne šel sem vzlic zdravnikovi prepovedi in žene moje od doma, kajti doma so mi tla gorela pod nogami. Neka skrivna moč me je gnala k „porušenemu" mostu in reki, koja se vali pod njim. To se godi vsem krivcem, kajti v obče je znano, da zločince proti njih volji nekaj žene na kraj zločina in da jih je često zasačila ondi pravična roka!
Slišal sem o tem, slišal tudi, zdaj sem to storil sam. Za jedno uro stal sem naslonjen na ograjo, čez kojo sem vrgel v reko živo telo ali mrtveca. Po glavi so mi vedno rojile misli in vprašanje: Živo telo ali mrtveca? Ce sem živega, potem sem bil morilec, in če mrtvega, bil sem potem samo tat.
Prihodnje dni polasti se me neka strast za ri-barenje. Vse dni sem presedel na bregu Ranche (tako se je nazivljala reka pod „porušenim" mo-
Darvinu. In pred nedavnim časom smo ču!i novice, da se v šolskih govorih razpravljajo taka kočljiva vprašanja, kakoršnim dijak gimnazijec nikakor ni kos in katera mu le na stežaj odpirajo vrata — ? brezverstvo. — Na učiteljiščih pa se nastavljajo, žal, še vedno profesorji Nemci, ki niso vzgojeni samo v trdo nemškem duhu, ampak napo-jeni ob enem s protiverskimi nazori, katerih si pri-svojujejo večinoma od protestantskih p e-dagogiških pisateljev. Ne rečemo le, da je to malo častno, ampak silno pogubno, da avstrijsko pedagogiško slovstvo išče zaslombe pri tacih pisateljih, kakor so Dittes, Diesterweg itd. Še manj častno in še bolj pogubno je pa to za Slovence. Prav zanimivo bi bilo preiskavati, v koliko protestantski nazori vplivajo na naše slovensko liberalno gibanje.
Četrta šola — vseučilišče. Znano je, kako se liberalno načelo: „Veda je prosta!" — izvaja na visokih šolah. Mladi ljudje, ki pridejo tja, že itak raje slišijo kaj slabega o sv. cerkvi, kakor kaj dobrega. Dijaki le prevelikokrat kažejo premalo resnosti, premalo pridnosti do temeljitega učenja. Ako protesor med svojim predavanjem spusti kako puščico zoper sv. vero, zadere se mlademu slušatelju kaj rada v srce in, žalibog, tudi obtiči v srcu. Veliko se ne razmišljuje in ne vpraša, ali je res tako, ali ne, kakor se je povedalo. Lahko si moremo misliti, v kakem duhu se vzgojujejo, recimo, vseuči-učiliščniki dunajski, ako je polovica profesorskih stolic v židovskih rokah.
Peta šola je — časopisje in slovstvo. Dosti je po deželi veljakov mogočnih, ki vso svojo modrost zajemajo iz plitvega časopisja. In pri tem vidimo prav čudno prikazen, da Slovenci, če so količkaj izobraženi, kaj radi naročajo „Neue Freie Presse" in druge take nemške liberalne liste, ki slovenski narodnosti vsak trenotek v obraz bijejo. To je menda pač narodno! Koliko zlá ti listi po hišah naprav-Ijajo! Iz njih se nauče zabavljati zoper škofe in zoper vero sploh; po teh časopisih se importira liberalizem v slovenske liste, pa tudi v vasi in trge slovenske.
Pred letom dnij pogovarjali smo se z nekim večjim vaškim posestnikom ; štel se je med omi-kance. Pogovor je prišel slučajno na verouk v šoli. In kaj je mož rekel? „Da, otroci se morajo učiti krščanskega nauka, to mora biti; ko odrastejo, potem se lahko sami odločijo." Cisto gol liberalizem, zanesen na kmete po časopisih.
Se gledališče omenimo, — šesta šola. To je novodobna cerkev, katera nekaterim vse drugače diši, kakor hram božji, kjer se moli in mašuje. Nočemo govoriti splošno o slabih straneh gledališča, le to poudarjamo, da se gosposki otroci po gledališčih silno pohujšujejo. Naš vek je res do cela preslepljen, da ne spozna, da s<* gledališča — morišča za otroške duše. Pričakovali bi od sta-rišev toliko razsodnost, da ne bodo dovajali seboj otrok pri desetih, dvanajstih letih, — ali istinu je, da razsodnosti nimajo.
Neusmiljene se nam zde stare igre Rimljanov,
—	morili so tam ljudi. A neusmiljeno se nam ne zdi, če v naših gledališčih ubivajo nedolžnost, zapravljajo še.v otroških letih mladini — sramožljivost in pobožnost.
Glejte, to je — naša vzgoja! Ne čudimo se, da imamo liberalce. Tako je umevno, da slovenskim „naprednjakom" kar v glavo noče iti, kako se predrz-nemo imenovati Boga, kako se drznemo Boga iz kota zopet za mizo postaviti. Duh liberalizma ^nas je že popolnoma omamil, vgnezdil se je globokeje, kakor smo mislili sami. Le slamnatih koč se še ogiblje, dasiravno ga že tudi na pragu kmečkih hiš ponujajo in vsiljujejo.
Šukljejev govor v deželnem zboru je dokazal, da hočejo slovenski liberalci Boga res prezirati, kakor se prezira sploh v javnem življenju sedanjega časa. Cerkve, cerkvene oblasti ni več potreba. Pa
—	v taki šoli smo vzrtsli! Liberalna vzgoja!
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. oktobra. Notranje dežele.
Umaknen ukaz. Neki ministerski uradnik protestantske vere se je bil obrnil do deželnega
stom). In čudno! Nikoli nisem šel do vode, dasi je bila precej ribnata. Hodil sem vedno le po produ. Kmalu sem poznal vse tolmune in pritoke. Zlasti so me zanimali počasni vodni jarki in plitvice. Ne-Cega dne se mi je dozdevalo, da med koreninami košatega drevesa tiči neki čuden, neobičajen predmet. Dejali bi, da je to kaka od vode oprana obleka. Približivši se temu predmetu, uvidim, da je to samo pena in povodni koreni.
Vrhu tega sem bil nepopisno radoveden. Povpraševal sem ribiče in mlinarje, koji so bivali ob bregu reke Ranche, ali je že kdo ondi utonil in če 60 kake utopljence potegnili katerikrat iz vode. Neki mlinar mi pove, da je v reki pred 5 ali 6 leti utonil neki tujec.
Minolo je teden dnij, ter sklenem, da grem v Pariz in poizvedujem, kaj je z očetom. Sklep moj je bil všeč ženi in otrokoma.
V predvečer mojega odhoda vstopi v mojo sobo naš gospod župnik. S častitljivim gosp. Durandom sem le redkokedaj občeval. Kaj neki išče, kaj hoče v „Solnčni vili"? Kmalu sem to zvedel. Gospod župnik prične pogovor s tem, da me jame izpraše-vati, kako se mi godi, in obitelji moji, zlasti je po-
vpraševal po očetu. „V starosti g. Remoisovi," nadaljuje župnik, „mora človek po taki nesreči biti pripravljen na najhujše. Morda je že prepozno, hoditi v Pariz," de častiti mož, ko mu pravim, da odpotujem tja.
„Gospod župnik," prekinem mu besedo, „iz-vestno veste kaj o mojem očetu, to je istina. Bodite tako prijazni in govorite jasneje. Ni hujega od negotovosti."
Starček me prime za roko, stisne jo sočutno ter pravi, da mu je „maire" (župan) naročil, naj mi nazuani tožno, da, pretožno vest.
„Oče moj je umrl," vskliknem, „in sicer v Parizu, „v bolnišnici?"
„Ojačite se in bodite mož," odgovori gospod župnik, „vaš oče je v istini mrtev, toda ni umrl v Parizu. Pred jedno uro so njega potegnili iz reke Ranche. Več nego deset oseb ga je takoj spoznalo, in tudi jaz sem bil med njimi; ni dvojbe o tej nesreči !"
Tedaj svojega lastnega očeta sem okradel in pahnil s „porušenega" mostu v vodol
šolskega sveta, da se v šoli, v katero hodi njegova hči, opusti molt^ev „Ceščena ai Marija" in križ dela brez imenovanja treh božjih oseb. Deželni šolski svet je hitro kurentnim potom ustregel tej želji, izdavši ukaz v tem zmislu. Ker se je pa ta ukaz obsojal po katoliških listih, je učno minister-stvo začelo poizvedbe, katerih konec je bil, da je deželni šolski svčt dobil nalog, da prekliče omenjeni ukaz, ker se formalno ni bil prav izdal. Sedaj se bode stvar obravnavala v deželnem šolskem svžtu in odločila. Pričakujemo pa, da se ne bode ustreglo želji protestantskega uradnika Ko bi pa le sklenilo se kaj nasprotnega katoliški cerkvi, bodo pač katoliki se na pristojnih mestih potegnili za svoje pravice. Ves ta dogodek pa le dokazuje pomanjkljivost sedanjih šolskih zakonov in kako se je treba poganjati za versko šolo.
Češko. Naposled je bilo tudi vladi preveč, kar je uganjal mestni zastop v Liberci. Razpustila ga je in namestuiški svetnik Coudenhove je kot vladni komisar prevzel vodstvo uprave. Vlada pa tega ni storila morda Cehom na ljubo, temveč je bila prav prisiljena vsled dogodkov v mestnem zastopu. Občinski zastop ni izvrševal svojih dolžnostij. O kaki objektivnosti seveda ni bilo niti govora. Podlaga sklepom bili so govori kaznjive vsebine. Pravo sha-janja iu zborovanja se je nebrojnokrat kršilo, in varnostna policija se je tako malomarno izvrševala, da so vladni organi morali večkrat skrbeti za varnost. Večkrat je mestni zastop prestopil svoj delokrog. Drž. uradom je dopisoval magistrat na nedopusten in sramotilen način. Vlada je le predolgo trpela to preziranje vseh zakonov. Liberški Nemci so že res mislili, da jim je vse dovoljeno, da zanje ne veljajo nobene postave več.
Solnograško. O poslednjem zborovanju sol-nograškega deželnega zbora imamo še to omeniti, da je zastopnik trgovske zbornice dr. Keil predlagal neposredne volitve v kmetskih občinah. Kaj da prav za prav liberalci nameravajo, se je pa kmalu pokazalo. Dr. Fuchs je predlagal, da naj bi potem kmetske občine doma volile. Proti temu predlogu so pa bili vsi liberalci. Poslednji bi namreč radi, da bi kmetje hodili volit v mesta, kjer so okrajna sodišča. Po več ur oddaljeni volilci bi potem izostali. V večjem številu bi se volitve udeležili le prebivalci blizu mest. Ker se je pa prebivalstvo okrog mest že nekoliko nalezlo liberalizma, bi pri taki vredbi volitev liberalci tudi v kmetskih občinah utegnili pridobiti kak mandat.
Ogersko. Prevzetnost Ogrov se je zopet kaj lepo pokazala. V Budimpešti se je postavil spomenik honvedom, palim v bojih 1848. in 1840. 1. Kakor znano, so se honvedi tedaj bojevali proti Avstriji. Cesar je dovolil, da na spomenik položi venec komi povelinik v Budimpešti, toda s tem pogojem, da honvedi položi venec na Hentzijev spomenik. General Hentzi se ie v teh letih bojeval proti oger-skim puntarjem. Novica, da honvedi ovenčajo Hentzijev spomenik, je pa vzbudila mej Madjari silno razburjenost. Stvar je prišla na vrsto v zbornici, kjer zlasti opozicija silno rogovili proti vladi, da je v to privolila. Stvar je prišla tako daleč, da se že govori o ministerski krizi. Pri tej priliki seveda Madjari jako pridno zabavljajo tudi proti skupni vojski. Kakor iz govorov v zbornici povzamemo, smatrajo za dolžnost, da korni poveljnik ovenča bonvedski spomenik, ob jednem pa za veliko ponižanje madjar-skega naroda, da bi honvedi skazali čast možu, ki se je bojeval za cesarja. To vse je pa seveda le posledica tega, da so preveč razvadili Madjare, privo-livši jim v vsako željo.
Vitanje države.
Srbija. Radikalci se jez^, da je vlada razpustila več občinskih zastopov, katerim še ni bil čas potekel. Pri novih volitvah so namreč v več krajih
Ne dostaje mi močij, da bi mogel ostale do-godjaje povedati nadrobno, povem je pa vendai ob kratkem. Truplo mojega ljubljenega in nesrečnega očeta so prenesli v „Solnčno vilo" ter pokopali na to na farnem grobišču. Iz doposlanih listov iz Pariza sem zvedel, da je gospod Rémois s svojo spretnostjo in marljivostjo zasledil nekatere dolžnike banke. Likvidacija je bila mnogo prej završena, nego si je domneval upravnik konkurzne ostaline. Gospod Rémois je iz potopa paie banke otel 60.000 frankov.
Ker me je hotel presenečiti z radostno to novico, odrinil je peš iz Provenca do „Solnčne vile". Zasledovali so ga iz Pariza do Sv. Morica, in tu se zgubi njega sled, — tako so ugibali ljudje. Potoval je po noči iz Sv. Morica proti vili, na poti blizu „porušenega" mostu, če ne celo na mostu, bil je napaden, oropan svojih 60.000 frankov in na to bodi si mrtev ali živ pahnjen v reko. Kako je to, da so truplo njegovo stoprav za teden dnij potegnili iz vode?
Možno zbok tega, ker ga niso iskali in s« je našli slučajno zdaj. V žepu so našli spisan ali ne-dovršen list, v kojem mi naznanja, da se mu je posrečilo, oteti 60.000 frankov.	(Konec sledi.)
zmagali liberalci. Novi liberalni župani bodo seveda porabili ves svoj vpliv pri *8vih volitvah za ibor-nico. Radikalni litli trdijo, da vladnofcostopaij* nasprotuje ustavi.
jRusija in Srbija. Ruski poslanik Pefzijani je vrnivši se s svojega dopusta takoj novemu mi-nisterskemu predsedniku in ministru vnanjifi zadev sporočil častitanje ruske vlade zagotavljajoč, da Rusi žele novi vladi najboljši Vspeh. — K obnovljeni družbi sv. Save je pristopil general Ignatjev. Iz tega se sklepa, da se je to društvo obnovilo le na željo Rusije, ki vidi v njem dobro sredstvo za proti-bolgarske agitacije v Makedoniji.
Francija. Vlada je sklenila popoloiti nekatere utrdbe na severni francoski meji. V Nemčiji pač ne bodo posebno veseli tega sklepa, ki kaže, da v Parizu računajo s tem, da prej ali slej pride do vojne z Nemčijo. Pot proti Parizu bode v novi vojni, tudi ko bi zmagali Nemci, mnogo težavneja, nego je bila 1870. leta.
Nemčija. Kolera v Hamburgu je pokazala, da je v ustavi in upravi tega mesta dokaj gnjilega. Pred vsem mesto dovolj ne skrbi za zdravo vodo in zdravstvene naprave. Razni nemški listi hudo grajajo malomarnost Hamburžanov. V hamburškem meščanskem zboru je pa predlagal dr. Gieschen, da naj se sestavi komisija iz treh Članov senata in treh članov meščanskega zbora, da preišče, katere pre-membe ustave so potrebne. Govornik je naglašal, da bodo bolezni hamburško prebivalstvo popolnoma ugonobile, ako se ničesa ne stori za zboljšanje zdravstvenega stanja mesta. Pri tem pa tudi ni baš laskavo govoril o uradnikih. Gieschen je rekel, da je v Hamburgu treba reformovati vso upravo od nog do glave. Omenil je, da prebivalstvo še mnogo slabše sodi o mestni upravi, kakor on. — Za kulturne Nemce pač ni častno, da se nahajajo v jednem prvih nemških mest take razmere, kakor jih je opisal Gieschen.
Srednja A»ija. Rusija nikakor ne misli pustiti več Pamira iz rok. Pogajanja z Anglijo in Ki-tajem o tej stvari odlaga, ali mej tem pa dela priprave, da v alajški dolini naseli kozake, ki bi čuvali pamirsko ozemlje. Rusi hočejo se torej poprej utrditi v Pamiru, še le potem se bodo spustili v kaka pogajanja, ki pa seveda ne bodo imela druzega vspeha, da se priznajo Rusom pravice do te dežele. — Ruske naselbine v Srednji Aziji se kaj lepo širijo. Ob Sir Darji je že 43 ruskih naselbin z blizu 3000 rodbinami. Vsaka naselbina ima svojo cerkev in šolo. Naseljenci so se hitro opomogli in obračajo posebno pozornost na šole.
Izvirni dopisi.
Z Goriškega, dne 17. oktobra. (V r e d n i k „Nove Soče" pa katoliški shod.) Zagledali smo o priliki katoliškega shoda v beli Ljubljani med udeleženci tudi vrednika „Nove Soče", g. A. Gabrščka. Moram reči, da marsikdo se je tihoma vprašal, kaj ga je tje dovedlo, ali želja, da bi pomagal družiti Goričane, ali pa zlobnost, da bi kasneje lažje pesek metal v oči čitateljem svojega glasila. Podpisani je skoraj ves čas «bil navzoč v istih odsekih, kakor g. vrednik, in tako lahko vem, kaj je slišal g. Gabršček na lastna ušeša v Ljubljani. Pišem v odgovor zadnji „Novi Soči", ki ss bavi s Svetčevim banketom, v katerem članku govori doslovno:
„Krvavo bil je žaljen (Luka Svetec, op. pis.)
v dno svoje blage duše----; žaljena naša
slavna šolska družba in vrlo njeno vodstvo. Kako se je to zgodilo, ne bomo več ponavljali. Opomniti pa moramo, da so žalivci začeli zanikati svoje napade in žalitve, a tega jim ne veruje nihče, kdor je bil koncem avgusta v Ljubljani navzoč---."
Mi zanikamo? Nimamo ničesa zanikati, ker nikdo ni napadal šolskega društva. Da bi bil kdo družbo napadal, čul ni nobeden udeležencev, č u 1 najmanj g. vrednik Gabršek, ki pri razpravi o družbi sv. Cirila in Metoda niti ni bil navzoč. G. vrednik je bil dopoldne pač v rokodelskem domu pri odseku „za šolo" in „narodno organizacijo", popoldne pa, ko se je pri nadaljevanju šolskega odseka govorilo tudi o naši šolski družbi, ono popoldne bil je naš vrednik ves čas v semeniški dvorani pri odseku za tisek, hoteč si braniti svoj hrbet proti morebitnim napadom na „Novo Sočo". Kaj pa se je o družbi res govorilo, noče čitati g. vrednik iz pravega vira — „Slovenca", ompak čita, kar pišejo oni, ki niso bili navzoči ali pa ki si štejejo v dolžnost lagati o shodu. Ce pa „slepec slepca vodi, oba v jamo padeta".
Gosp. vrednik! Vi nočete verjeti „Slovencu"? Prosto! Ali pa verjamete, kar „Narod" piše? Ali pa prisežete na resnicoljubnost „Narodovo"? Dvomim! Cesar sami ne slišite, ne prisegajte na „SI:
Narod"! Pač pa podpisanega malenkost lahko prispe na neko besedo, kstero je izpiti g. vrednik Grabršček pri tiskovnem odsfeku. StVtt bila je taka: Gosp. Gabršček predlaga} je, da bi se osnoval odbor samih katoliških vrednikov; na kar mu je hekdo ogovarjal, da bi tako vredniki lahko po svoji volji ¡.ljudstvo terorizovali", kateri stavek je g. vrednik tako raiutael, da se je reklo „lahko bi se potem „duhovnike terorizovalo". Tu se je gosp. vrednik sam vjef. Nobeden mu ni očital, sam je izdal tero-rizovanje duhovnikov. Da, gosp. vrednik! Terorizovali ste in ge terorizujete goriško duhovščino. G o r j <5 mu, kdor netrobi v Vaš rog, kdor ne drži z Vami, hitro je „Nova Soča" po njem. Pa če je goriška duhovščina vspevala do časa, ko ste Vi prišli z livške univerze, z božjo pomočjo vspevala bode i odslej brez „Nove Soče", brez Vas vspevala še lažje na trdni podlagi „prvega slovenskega katoliškega shoda 1"	Liga + 24.
Iz Polhovega Gradca, 17. oktobra. Te dni došlo je naši šoli mnogo šolskega blaga iz neznanih, blagih rok v vrednosti 12—14 gld. za revne učence, kojih se pri nas ne manjka.
Tolikanj blagemu in velikodušnemu dobrotniku in podporniku šole zlasti v današnjih časih, se imenom krajnega šolskega svžta in revne šolske mladine izreka najtoplejša zahvala. Bog naj mu povrne!
Jelo je deževati. Naša Gradašica narašča. To je ljudi napotilo, da so začeli drva plaviti iz hribovitih gozdov, od koder jako slaba cesta — bolje rečeno — kaka hercegovinska pot pelja do Polhovega Gradca. — Po 20 do 30 oseb moškega spola brodi po vodi prežeč na vsako poleno, da ga voda ne odnese. Narejene so dolge lesene grablje — tako zovejo ljudje to pripravo — ter postavljene i povprek v vodo, da se ob nje lovi večja množina j drv. Ni pa prav prijazno celi dan v dežju stati in broditi po vodi za 80 kr. ali 1 gld.
Leta 1887 sta pri plavljenju drv ravno v tem času utonila dva čvrsta moža zapustivši ženi z ne-| doraslimi otroci. Bog varuj naše ljudi letos take ne-' sreče!
! Od tedaj plača vsak gospodar, kateri plavi drva, ! globo 5 gld. v okrajno ubožno blagajnico. i Prep 3 tedni je bila po v. č. gosp. župniku blagoslovljena podoba M. B. brez madeža spočetja : na gori sv. Lovrenca.
Obeta se nam zgodnja in huda zima. To prerokujejo naši ljudje po pičli rasti letošnjih gob.
Cesta skozi Božnjo proti Črnemu Vrhu se je do dežja marljivo gradila.
Podpore zmanjkuje. Da bi bila pozna jesen ugodna, bi Crnovišci jeli prostovoljno graditi cesto s Črnega Vrha proti Božnji, a deževje jih je prehitelo.
Jabolka ljudje letos še dokaj pridno prodajajo. Da le vsaj jabolka obrode, je takoj kaka majhna rana ubogemu kmetu zaceljena.
Naša glasba.
Hvala Bogu! Tisti časi so vendar-le minoli, ko smo imeli samo „Slovensko grlico". Prinašala nam je v malih zvezkih nekaj narodnih, nekaj umetnih pesnij v nedostatni harmonični obliki. — Odkar si je „Glashena Matica" zapisala za svoj delokrog gaslo „vsestranskega pospeševanja glasbe v Slovencih" in po tem nazoru tudi deluje, smemo upati, da bodo polagoma zvoki naše pristno slovenske pesni prodrli ne samo v dvorane pevskih društev, ne samo v učilnice naše mladine, marveč tudi v družinske kroge slovenske, v — slovenski salon. Po tem smotru teži v resnici naša „Glasbena Matica". Z veseljem beležimo, da nam je podala v zadnjih letih dokaj krasnih moških in mešanih zborov, kateri so se do cela udomačili mej našimi pevskimi zbori. Nismo več v zadregi, če treba napraviti veselico, češ, kaj se bode pelo. Ali za naše pianiste je še malo oskrbljeno. Tuji motivi, tuje kompozicije, tuja glasba se šopiri po naših salonih; — domačih zahtevaj, in reklo se ti bode: nimamo jih. In res smo bili doslej slabo oskrbljeni s to vrsto glasbene kompozicije. Ne rečem, da je glasba, kakor jezik; rad priznavam, da je v glaibi mnogo mejnarodnega, ki strinja vse posamične narode v harmonično celoto, ali, da bi se mej nami svirali jedino le komadi zloženi po motivih nemških ali drugih pesnij, to pa res ni potrebno. Vzemimo naše narodne pesmi, ki so vendar tako krasne in srce dvigajoče, oblec mo jim elegantno
glasbeno obleko, in videli bodete, da se udomači skoro pri vseh ntcših mladih pijanistinjah.
To želio podpira letošnji dar „Glasbene Matice". Zavod ta je namreč obelodanil troje kompozicij za glasovir, urejene vse po narodnih motivih. Kdo je ne pozna „Zagorske"? Kje je družba, da bi ta pesen ne odmevala? G. Anton F o erst er ji je napravil letos novo obleko ter jo podaril v podobi „lahke koncertne fantazije na slovensko narodno pesen" naši mladini, da jo postavi na glasovir mej zbirko svojih komadov. Istotako je P. Hugolin Sattner sostavil fantazijo na milobno pesen : „Kje so moje rožice?" In profesor „Glasbene Matice" Karol H o ff m e i st e r komponiral je in svoji sestri Gabrijeli posvetil „R a p s o d ij o" na slovenske narodne pesRi, i; katere se. zavit v razno glasbeno •dekoracijo vedno in vedno čuje motiv one naše domače pesnice: „Jaz pa pojdem na Gorenjsko". Zadnja kompozicija je najtežja, prvi dve pa ste namenjeni onim 8viralcem, ki še niso dosegli glasbenega Parnasa.
Mi, ko beležimo letošnje darilo „Glasbene Matice", pohvalno omenjamo pot, katero je naša glasbena gojiteljica to leto nastopila, proseč naše glasbenike, naj vstrajajo na tem polju, da čem preje tem bolje uvedemo v slovenske družine pristen slovenski „Salon-Album". Učiteljem glasbe pa bi prav dobrohotno na uho povedali, naj ne prezirajo teh skladb, marveč naj jih širijo mej mladino. Le po tem potu napredujemo.	Liga + 16.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. oktobra.
(Državni zber) se snide, kakor se poroča, dne 3. novembra.
(V delegaciji) se je v ponedeljek oglasil mej drugimi delegat dr. Gregorčič, pritrdil sedanji mirovni vnanji politiki ter izrazil upanje, da bode minister tudi v prihodnjo držal se te politike, ki pa zahteva oborožene vojske, polnih blagajnic in zanesljivih zaveznikov. Govornik se izjavi za trojno zvezo, dasi bi mogel marsikaj povedati o vplivu vnanje na našo notranjo politiko. V torek pa se je oglasil delegat g. J. Kušar ter zahteval, naj se vojaško skladišče in vojaška bolnišnica premestita iz srede mesta ljubljanskega.
(Obed pri gosp. deželnem predsedniku.) Včeraj je bil pri g. dež. predsedniku baronu Winklerju in visokorodni gospej soprogi obed za 32 oseb. Povabljeni so bili uradniki deželne vlade in tukajšnjega okrajnega glavarstva.
(Katoliško politično drnštvo v Konjicah) ima v nedeljo 23. oktobra t 1. svoj letni občni zbor, h kateremu se uljudno vabijo vsi društveniki.
(Bitka pri Knsteci.) V kratkem bode v Ljubljani na primernem kraju razstavljena plastična podoba bitke pri Kustoci, ki je na Dunaju in nekaterih večjih mestih vzbujala veliko zanimanje.
(Peročil) se je danes dopoldne v cerkvi Jezusovega Srca v Gradcu bar. Markvart Schönberger, tajnik kranjske deželne vlade, i tiaronico Hen-niger pl. Eberg. Nevesta je hči pokojnega gene-ralmajorja Em. barona Hennigerja.
(Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 9. do 15. t. m.: Novorojencev 18, umrlo 21 oseb in, sicer 4 aa grižo, 2 za želodčnim katarom, ostali za različnimi boleznimi. Med umrlimi je bilo j 10 tujcev, 10 v zavodih. Zbolelo je 29 oseb, mej ' temi 24 za grižo.	j
(Svarile.) Poroča se nam: Klatil se je pred nekaterimi tedni po Spodnjem Štajerskem neki j agent z imenom Kamilo L e u s t e k , rodom Kranjec, j kakor je rekel sam. Bahal se je posebno s tem, da i ima največ naročnikov med čč. duhovščino itd. , Marsikateri so mu šli na limanice ter prejeli po ^ mnogih tednih slabo naročeno blago ali pa celo — ; nič. Zaradi takih brezvestnih agentov ima naročnik j samo sitnosti pri dotičnih tvrdkah; svari torej pred zgoraj imenovanim „švindler"-jem
Eden v imenu več opeharjenih. j
(Državni pesi. dr. Steinwender) je govoril dne 13. t. m. pred svojimi volilci v Beljaku. Govoril je • tem, kako se bode uravnala v«luta, naznanil, da se prihodnje leto začne zidati železnica v Zilsko dolino in o predlogu gledi reforme davkov, s katero se poslanec deloma ujema. Zelo obširno govoril je dr. ^Steinweuder o p o 11 ti čnem p oloŽa j u te'r ob tej »priliki pogreval že stokrat ponovljene „jeremijade"
o „zatiranem uemštvu" i. t. d., kakoršne dan na dan čitamo po liberalnih listih. Samo češka sprava je za poslance še nekoliko „tolažljiva." Omenja jezikovnih naredeb za Liberce, Celje, Celovec, Opavo. Nove čisto slovenske (?) šole se ustanovljajo v S t. Jakobu, Žabnicah, in Kotmarivesi, in še več bi jih nastalo, da bi ne bilo slovensko prebivalstvo modreje, nego vlada. (Cujte I Op. por.) K temu pridejo imenovanja uradnikov, profesorjev, in duhovnih dostojanstvenikov (!! Prošt Marinič?), s katerimi se moč nasprotnikov vedno bolj množi. Kaj pomeni pruti vsemu temu umirovljenje kranjskega dež. predsednika? Mož je doslužil, in tudi v zadnjih
letih ni bil več nevaren,......." Imenovanje
Kuenburga za ministra je za dr. Steinwenderja premalo — pomenljivo. „Slovenci so v zadnjih 12 letih neizmerno mnogo dosegli in se morejo do današnjega dne ponašati z novimi vspehi (s kakšnimi?), ne da bi imeli doslej svojega slovenskega ministra." V tem smislu, — ali nesmislu — govoril je dr. Steinwender o naših zadevah. Na to je po-vdarjal, da i nemški ..klerikalci" ničesar neso dosegli, in kazal, kako „škodljivo" je za stranko, če je zastopana v ministerstvu po posebnem članu. Povdarjal je tudi, da postajajo Nemci v narodnem oziru vedno bolj mlačni (?) „während die Tschechen sich in eine hussitische Begeisterung hineinarbeiten und auch die slovenische Volksbewegung sich immer kräftiger entwickelt . .", ter končal s —Kronawetter-' jem, po katerega volilcih je ob koncu svojega go-' vora prav krepko udrihal. — Na označeni način govoril je vodja nemških nacijonalcev o — političnem j položaju in kazal, da se Nemci ne morejo pospeti j do to-ii vzvišenega stališča, da bi i Nenemcem pri-I voščili — pravico do obstanka 1	—rj—.
J (Deželno gledališče.) Dau63 se bode predstav-i Ijala komična opereta „Mornarji na krov", j uglasbil pl. Zaje. Pred opereto se bode igrala burka ; „Bratranec".
j (Griža.) Po uradnem izkazu je v devetih vaseh i šentgregorske, lužarske in turjaške občine v veliko-, loškem okraju zbolelo 34 oseb, umrlo pa 10 otrok, j V občini Sv. Križa pri Kostanjevici je zbolelo 45 i oseb, 9 umrlo.
j (Dražja vožnja.) Poročali smo že, da ima biti j vožnja za osebe po železnicah državnih nekoliko i dražja. Danes dostavljamo, da se bo za separatne J vozove plačevalo odslej 12 kart I. razreda, in ne j več 9, kot preje. Letne karte veljale bodo na da-I ljine do 400 klm. 150 gld. za III., 300 za II. in j 450 za I. razred
(Polk Jelačič), ki je zdaj na Reki v posadki, bo v kratkem premeščen v Zader, odkoder pride na Reko polk št. 101.
(O Poljakih v Poznanju) se čujejo samo žalostne stvari. Vzlasti je tožno opazovati, kako zginja posestvo za posestvom tujcem v roke in kako hitro se širi nemštvo že prav tja do ruske meje. Leta 1848 je imelo poljsko velikoposestvo 3,717.837 juter, nemško 2,496.935. Leta 1878 je imelo poljsko že le 2,739.876 juter. Samo leta 1881 je izgubilo 77.578 juter. L. 1889 imelo je poljsko samo 2,520.000 juter. V 15 okrožjih je bilo nemško velikoposestvo nad poljskim. Vendar pa plemstvo še ni poučeno. Pred kratkim so sekvestrirali nekemu grofu posestvo 1000 juter; za malo časa je zapravil posestvo in pol milijona dote, ki mu jo je prinesla žena k hiši. — Razdrobilo se bo skoraj gotovo to posestvo in prišlo v nemške roke. Tudi poljski kmetje padef» in se izgubljajo. Cele vasi so se že Nemcem prodale; poljski kmet je na mnogih mestih le še dninar tujcu in v trumah zapušča dom in se seli v Ameriko. Poljska „rešilna banka" ne more veliko storiti in vspehi njeni so v primeri z nemško „naselbinsko komisijo" jako ubogi. — Kaj bo ? Izrecno narodni nemški temelj — in brezbrižno poljsko plemstvo I — Pri nas pa škilijo na levo. Naj le I Prepričani smo, da tudi plemstvo, bilo levo, bilo desno, ne bo rešilo Poljakov, če ne ožive v svojem razumništvu smisla in srca za — katoliška načela.
(Iz mariborske moške kaznilnice) je v torek odšlo 25 kaznjencev v Svetnovas pri C-Iovcu, kjer bodo čfz zimo delali pri uravnavi Drave.
(Samomor.) V ponedeljek zvečer se je obesil v Metliki umobolni krčniar Anton Muha. Rajuik je bil 62 let star in je pohajal it Lipnice (okraj Nemški Brod) na Češkem.	1
(Tržaško podporno in bralno društvo) vabi k veselici z igro, katera se bode vršila v nedeljo dne
23. oktobra 1892 v dvorani „Ma'ly" (via Torrente št. 16) s sodelovanieai: „Slovanskega pevskega am-štva" in taraburaškejča zboru „Trfcačkega Sokola", kakor tudi društvenih diletautov. — Razpered : 1. V. Knobloch : „Sokolska koračnica", udara tarnbu-raški zbor. 2. V. Lisinski: „Tam gdje stoji", poje zbor. 3. Igra v enem dejanju: „Veselo iznenadenie", izvršujejo društveni dilutanti. 4. J. Kral: „Jaz sem Slovan", poje zbor. 5. V. Šviglin: „Potpourri bolgarskih narodnih pesmi", udara tamburaški zbor. 6. V. Klaie: „Svracanje", osmerospev. 7. Burka v enem dejanju: „Pomota v naznanilih", izvršujejo društveni diletanti. 8. Nagovor gospodične R. V. 9. Odmor — potem ples. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 30 kr. za osebo. — Sedež v prvi vrsti 20. v ostalih 10 kr.
(C. kr. poštna hranilnica) je v minolem mesecu zabeležila v varčevalnem prometu vlog za 1,958.394 gld. 10 kr., izplačil pa za 1 832.820 gld. 88 kr., preostalo je torej v blagajnici 125.573 gld. ! 22 kr. novovloženega denarja. V čekovnom pro-; metu se je vložilo za 90,489.870 gld. 25 kr., ! a vrnilo 90,593.670 goldinariev 43 krajcarje, ta | oddelek je vsled tega bogatejši za 103.800 gld. i 18 kr. Iz najnovejše okrožniee, ki leži pred nami, ! povzamemo samo sledeče, naše kraje zadevajoče po-| datke: Na Štajerskem se je vložilo 38.337krat v j obeh prometih skupaj za 3,833.596 gld., n* Koro-i škem 10.835krat za 1,103 200 gld., na Kranjskem 9573krat za 788.765 gld., v Primorju 12.523krat , za 1.358.643 gld., v Dalmaciji 3375krat za , 333.142 gld. Vrnili so na Štajerskem 6115krat za. ( 1,970.945 gld., na Koroškem 1537krat za Sp3.408 gld,„ j na Kranjskem 1369krat za 305.061 gld., na Pri-morskem 3444krat za 1,113.740 gld., v Dalmaciji ! 437krat za 84.907 gld. od dni 13. jannvarija 1883,' • ko je hranilnica začela poslovati, do dni 30. sept.~ letos se je skupaj 48,542.274krat vložilo za I 5.651,943 556 gld. 51 kr., vrnilo pa 13,820.360-krat za 5.584,209 653 gld 73 kr., tako hranilnica hrani č.stih 67,733.902 gld. 78 kr. Med povračili nahaja se 18,940,985 gld., za kar je urad vložnikom na zahtevanje kupil in odposlal vrednostnih papirjev, i V prometu nahaja se 9791 knjig-rentovnic v vred-. nosti 13,856.700 gld., potem 898.696 vložnih in 20 890 čekovn h knjižic. V neuradnem delu okrožnica objavlja podatke o poštni hranilniei na Oger-skem , Francoskem, Taljanskem, Nizozemskem, Švedskem, Angleškem in po No*em-Jiižnem-Walebu. Po ravnokar imenovanem Novem Južnem-Walesu je 1. 1889 bilo 83.312 varčevalcev, ki so imeli shranjene glavnice za 1,875.904 L.; na vsakih 13 prebivalcev pride jedna vložoa knjižica, a na vsako knjižico spada poprek po 22 L. 10 s. 4 d., varčevalcem izplačane obresti pa so dosegle 63 225 L.
Telegrami.
Praga, 19. oktobra. „Hlas Naroda" odločno ugovarja, da bi Eim v delegaciji govoril v češkem interesu. Eimovi govorniški lavorji bi postali za narod trnjeva krona, ko bi jih hotel deliti ž njim.
BudimpeSta, 19. oktobra. V ogerski delegaciji je poročevalec Makso Falk se izrekel za trodržavno zvezo. Ravno tako sta tudi skrajni levičar Ugron in sedmograški Saksonec Flucher se izjavila za to zvezo, katere ne more namestiti nobena druga. Delegacija je izrekla zaupnico ministru vnanjih stvarij.
Usov, 20. oktobra. Član gospodske zbornice Wehli je umrl.
Sevilla, 20. oktobra. Kralj se bolje počuti.
Atene, 20. oktobra. Rumunski diplo-matični poslovodja je ministru vnanjih stvarij pismeno naznanil, da je odpoklican. Rumunski konzuli ustavili so delovanje. Rumunski državljani so dozdaj še brez varstva. Grška vlada misli to priložnost porabiti, da se vprašanje o pravicah grških podložnikov v Rumuniji uravna po mejnarodnem potu.
London, 19. oktobra^ Na ladiji „Bokhara". ki se je potopila, bilo je 200 ljudij, od katerih jih je 170 utonilo.
Buenoa Alrea, 20. oktobra. V pokrajini Šarit Jago del Katera je buknil vstanek. GuVerrier' je vjet. Nekaj je mrtvih.
Umrl) «o:
16.	oktobra. Jožef Verhovc, dimnikarjev «in, 1 mesec, sv. Petra cesta 50, božjast.
17.	oktobra. Ana Stražišar, hišnega posestnika vdova, 68 let, Krakovske ulice 1, dysenterie. — Ana Lavrič, kuharica, 06 let, sv. Petra cesta 16, carcinoma.
17. oktobra. Marija Knific, gostija, SO let, Pred Škofijo it. 10, ostarelost.
V bolnišnici:
15.	oktobra. Janez Rogel, gostač, 52 let, catarrh, intest
acutus.
16.	oktobra. Janez Murn, hlapec, 24 let, vitium cordis.
V voj aški bolnišnici :
13. oktobra. Franc Oemažar, korporal, 25 let, davica.
Tu J et.
18. oktobra.
Pri Mallču : Rodbina pl. Vestenegg, iz Novega Mesta. — Klemont, Winter, Reich, trgovci; Reissner, uradnik; Blau, Zwettler z Dunaja. — Jugovie iz Celovca. — Župnek, vladni koncepijent, iz Logatca. — Hočevar iz Ribnice. -- Steinleitner s soprogo iz Trsta. — Leskovic i z Leskovca. — Giurro Giovani iz Vidna. — Schlamberger iz Celja. — Petsche 8 hčerjo iz Starega Trga. — Polz, stavbeni asistent, iz Linca. — Lederer, potovalee, iz Prage. — Diimpf, potovalec, iz Budejevie.
Pri Slonu: Svetič; Egger s soprogo; Horwitz s soprogo in otrokom; Barolin, Weltman, Hausuer, Grillitsch, trgovci; Tsehepper, potovalec, z Dunaja. — Mally iz Tržiča. — Erjavec, dekan, iz Vipave. — Jerše, župnik, iz Dobovca. — Portik iz
Železnikov. — Hitborovsky, potovalee, iz Doba. — Hann, potovalec, iz Št. Vida. — Borce, župnik, iz Št. Lamberta. — Vitez Bookman iz Gorice. — Such r, zasebnik, iz Rožne doline. — Miari, mornarski poročnik, s soprogo, iz Pulja. — Scaraiuanga s S«žane. — Morlai, knjigovodja, iz Gradoa, — Baron Alborj, veletržee, i/. Trsta. — Sehelling iz Milana, — Böhm, trgovec, iz Krnova. — Werthbeimer, tovarnar, iz Zidanega Mosta.
Pri avstrijskem čaru Bir-a, trgovec s sadjem, iz Gorice. — Šubic, kontrolor, z rodbino, iz Bolca. — Ivan in Frančiška Perko, Vertačnik iz Dolov. — Perko Viktor iz Trsta. — Ribar, župnik, iz Planine.
Pri Južnem kolodvoru: Wasserm n nadzornik, iz Trsta. — Lesar iz Sodražice.
Pri bavarskem dvoru: Wilfan iz Tržiča
Tremennko Mporoéllo.
Srednja temperatura 109', za 5-1° pod normalom.
RIMSKI KATOLIK.
s
Vsebina V. zvezka:
Naš najuevarneiši nasprotnik. — Mir in sprava, sad I. slov. katoliškega shoda. — Kaj ie lepo? — Ka) nas loči' — Pudre V. Vauutelli O. P. o veri iu verskem fcivlienju ruskega naroda. — L:stek. (Spomini s katol. shoda.) — Raznoterosti
Častita šolska vodstva!
Naznanjamo s tem, da je
ff1
M
zbirka šolskih pesmij uglasbil Anton Nedved vsled prodaje preSel v naše založ-beno lastništvo.
Ip. nI Kliiajr k M. Balen
Bukvama, 498 (3-2) Kongresni trg itev. 2.
5
lOOOOOOOOOOOOOOOO«
0 Luskina voda in ,Esprii-Bérénice'.
Ima svojstev, ki zabranjujejo, da ne izpadejo lasje, ko bi se po vnanje na to vplivalo. To se doseže s tem, da se lasišče čisti, varuje bolezni, zabranjuje napravo luskin, lasem odpravlja tolšco in odpravlja kisline, ki nastajajo s potom. — Vsak večer predno se gré spat, pomoči se lasišče s to luskino vodo in zjutraj, ko se je lasišjče skrbno izčesalo, udrgne se „Esprit-Bérénice", ki krepča lasne korenine. — Enkrat na meseo naj se pa lasje in lasišče z mlačno vodo,
__v kateri je boraks raztopljen, urni-
jejo in potem večkrat s toplo vodo splaknejo. — Raztopi naj 50 gramov boraksa v litru tople vode.
Steklenica luskine vode 60 kr. Steklenica „Esprit-Bérénice 40 kr.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju" 0
-v T^julVljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (266) 11
OOOOOOOOOOOOOOOOOÉ
°0
0
1
Izvrstna naložba kapitala/
2 0
zastavna pis;
«ališkega zemljiško-kreditnega društva,
ustanovljenega 1B42.1, s cesarskim patentom z dne 1. novembra 1841, pupilarno varna, davka in pristojbin prosta, torej prosta fatiranja.
Vsprejema jih avstro-ogerska banka.
Ta zastavna pisma izdajajo se na prve hipoteke veleposestva z
jamstvom vseh članov.
Mestno in kmetsko posestvo je pri tem izključeno.
Zastavnih pisem kroži za gld. 77,333.715, katera so vknjižena na posestvih v vrednosti 197,136.899 gld., to je 251-6 % vrednosti krožujočih zastavnih pisem, tako, da pride na 100 gld. v zastavnih pismih gld. 251G0 pokritja.
Ta zastavna pisma prodaja po dnevnem kurzu	466 8-3
DUNAJ,
Wollzeile št. 30
menjalnica delniške družbe
,XKEERCUR'
DUNAJ,
Uariahilfers-.r. 74 B.
Prevzetje pekarije.
Usojam si javljati si. občinstvu; da sem prevzel dobro urejeno in znano
Perineto vo pek arijo
v Špitalskili ulicah št. 7,
ter .se priporočam si. občinstvu in gg. gostilničarjem v obila naročila zatrjujoč točno postrežbo z dobrim kruhom in raznim pecivom.
Pekel bodem dvakrat na dan, vsakovrsten svež kruh pa prodajal na vago. — Domači kruh za peko vsprejemljem ob 10. uri dopoldne. — Na željo pošiljam tudi ob poljubni uri vsakomur kruh na dom.
Velespoštovanjem
Jakob Velkovrh, pekovski mojster.
I > il in a j 8 k a t> o r z a.
Dn£ 20. oktobra.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . Breb rna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini ...
Nemških mark 100........
96 gld. 40 96 . 20
kr.
114 100 981 310 119 9 5 58
75 25
25 65 52 691 75
Dni 19. oktobra.
Ogerska zlata renta 4%......111	gld.	95
Ogerska papirna renta 5%......100	„	40
državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . .	140	„	—
5 % dtžavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	„	—
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....186	„	—
Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4%	96	„	25
Zastavna pisma „ „ „' „ „ 41/,*	100	„	15
Kreditne srečke, 100 ifld......190	„	50
St. Genois srP"ke. 40 iild	63	_	—
kr.
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld.	-	kr,
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	—	„
Rudolfov« srečke, 10 gld.......23	.	—
Salmove srečke, 40 gld................62	.	25	„
Windischgraezove srečke, 20 gld.....58	.	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151	.	50	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2785	„	50	„
Akcije južne železnioe, 200 gld. «r. . . .	98	„	25	,.
Papirni rubelj....................1	„	19	„
Laških lir 100 ...	-	„	-
.MEBGOB
imenjamična delniška družba na Dunaju,
!.. Wollzeile itev. 10.
Najkulantnejše se knpojsjo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
HT Rxzna naročila Iztrïi se najtočneje.
Za nalaganje kapitalov priporočamo :
4% bolzansko-meranske prioritete.
4\', % gallikega zemljiškega kreditnega drnitva zastavna pisma.
4 % dahovsko-podmokelske (Dux -Bodenbaoher) srebrne prioritete.
Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje
Natančnejša pojasnila dajo se v našej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno.
Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Jassilft.
Tisk .Katoliške Tiskarn«" v Ljubliani