MlSfto ln npraralStira: Maribor, Koroška ulice 5. „STRAŽA“ izhaja r pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračaj a S sredništvom se more govoriti wii dan od 11.—12. ure dopold. Telefon it 113. Št. 119. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Maribor, dne 9. oktobra 1911. naročnina listu: Celo teto 12 h Po) leta 6 K Četrt leta . . . . . . 3 K Mesečno l K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne peütvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik III. Velekapital — oderuh. V dragih časih živimo, temu se ne da oporekati. Vsakdo, ki ne razpolaga z ogromnimi dohodki, Čuti draginjo v svojem vsakdanjem življenju. Denar nima že nobene vrednosti več,. Malenkosti, ki smo jih smatrali včasih za bagatelne postranosti, pridejo zdaj v proračunu že močno v poštev, še večkrat v računu „malega Človeka“. Prišlo je že tako daleč, da se prirejajo draginjske revolte, in celo grozni govor revol-verskih strelov v parlamentu je bil posredni odmev težke gospodarske krize ter zločinskih hujskanj, ki so ž njo v zvezi. Fakta draginje se tedaj ne da spraviti s sveta. Največja hinavščina in kažnjiva zlobnost pa je, Češe skuša sedaj od socialno-demokratične in svobodomiselne meščanske strani hujskati proti kmetu kot povzročitelju neznosnega gospodarskega stanja. Ti ljudje so tako brezvestni, da jim niti žalostni položaj ljudskih mas ne brani, da bi si ob njem ne skuhali svoje strankarske juhice. Dobro vedo, 'da kmetu ne Cveto rožnati časi, da je kmetijstvo v stalnem nazadovanju, ne mogoče radi lenobe kmečkega ljudstva, temj-vec radi nemogočih življenskih pogojev. Znano jim je, da se naše kmečko ljudstvo muči s težkim delom od zore do mraka, toda da ne napreduje v drugem kot v zadolževanju, da pri njem ne igra mesno vprašanje take vitalne važnosti kakor po mestih, ker 'je kmet zadovoljen, ce mu zadiši vsako nedeljo po hiši vonj mesa. In vendar se ti ljudje ne sramujejo hujskati dan za dnem proti kmečkemu stanu in ga slikati kot oderuha. Dela se to iz dveh vzrokov: uničiti se hoče kmečki stan, ki tvori temelj in glavno oporo sedanje družbe, in odvrniti se hoče pozornost od pravih izse-sevalcev in izžemalcev širokih ljudskih plasti, Z bengalično lučjo je previdno in iino, a krepko posvetil v, te razmere finančni minister Meyer v svojem eksposeju ki proračunu, ki ga je podal v petkovi seji državne zbornice. Povedal je, da je lastni kapital mobilnih bank v minolem letu naraste! za 300 milijonov kron in vloženi kapital v teh bankah za več kot še enkrat toliko. Samo vloge na vložne knjižice so se zvišale v prvih sedmih mesecih tekočega leta za 150 milijonov kron. Minister je sicer rekel, da kažejo ta dejstva na živahnost gospodarskega Življenja. Toda hotel je s tem samo nekoliko ublažiti silo svoje obsodbe, ker izvajati se mora iz teh konštalacij povsem nekaj drugega. V naših življenskih pogojih je kriza. Vsepovsod se sliši o nezmožnosti eksistiranja, Zdi se, kakor da grozi splošen polom. In v teh težkih, za milijone kritičnih časih vidimo, da se velekapital z neverjetno hitrico množi. Vsepovsod mizerija, Na kmetih neprestane tožbe o pretečem gladu in silni bedi, po mestih jok in revoltiranje stotisočev, pri milijonarjih in borzi-jancih pa kopičenje milijono.v, to je slika sedanjega gospodarskega položaja. Kdo je tedaj oni, ki povzroča draginjo, ki s kruto roko meče v uboštvo milijone, ni težko uganiti. Vsa prerokovanja med posameznimi stanovi, vsa surova očitanja, ki si jih mečeta v obraz dan ža dnem kmet in delavec, niso na mestu. Izvirajo iz nepoznanja razmer m iz peklenske prekanjenosti bogatih izžemalcev, ki po svojem časopisju in po svojih strankah, oziroma njih poslušnih voditeljih, netijo ogenj sovraštva med širokimi masami samimi, Le predobro vedo, da bi se drugače obrnila ljudska pest proti njim, ki se radi nasilnosti svojih žepov igrajo hladnokrvno z obstojem milijonov, zato skrbe, da se reveži med sabo pobijajo, ker potem oni lahko ribarijo v kalnem.. Mi pa zapišemo in vsakdo nam mora pritrditi: velekapital — oderuh. __________ Vojska med Italijo in Turčijo. Tripolis zaseden. Tripolis so , dne 5;. t, m. zasedli Italijani po kratkem obstreljevanju. Krogle 'so v mestu napravile malo Škode, V mestu je Še sedaj 2000 Evropejcev. Sest vojakov in šest judo v je bilo ubitih. Po izkrcan nju italijanskih mornarjev v fortu Sultanie, so se podali arabski domačini, ki izhajajo od rodov okoli mesta, na krov admiralske ladje in so izjavili, da se podvržejo, samo Če se neha z obstreljevanjem. Izkrcalo se je še nadaljne kompanije mornarjev s topovi in strojnimi puškami ter se je definitivno zasedlo mesto Tripolis z vojaško močjo. Bosanski m o h a m e danci grofu Aehren- t h a 1 u. Mohamedanska stranka v bosanskem saboru je brzojavila grofu Aehrenthalu, da sočustvujejo kot pripadniki carigrajskega, kalifata z usodo Turčije, ker smatrajo nesrečo Turčije kot nesrečo Islama. Poslanci prosijo grofa Aehrenthala v imenu bosanskih mo- PODLISTEK. Ljubezen premore vse. (Povestica iz življenja. Priobčil A. Leben.) (Dalje.) Sestan ni imel ničesar proti temu; če hoče Lojze ostati, naj le ostane; on 'sam mora pogledati nekoliko po posestvu, če je vse v redu, in ise bo kmalu .vrnil. Lojze je prav raid ostal. Beta se mu je vsedla nasproti ter mu nepremično zrla v obraz. Tlako liepo bi bila rada z njim govorila, a ničesar ni mogla spraviti iz sebe. Zidelo se ji je, kakor da bi jo kaj tiščalo in stiskalo 'za grlo, večkrat je morala iti iz koče ter se razjokati. „Ali, Beta, kaj pa ti je?“ vprašal je primicijant. „Danes si tako nekako 'tiha in imaš vedno solzne oči.“ „No, ker me pač silno veseli, gospod Alojz, da si tako daleč prišel, kaj ne, jaz ti smem reči „ti“ ? Vikati te pač ne morem.“ „Beta, govori naravnost, kakor si od prej navajena.“ .„VJe-li da, gospod Lojze, ti ne boš pozabil name, ako ne prideš več na Planino k meni“, prosila je ženica, „Gotovo ne, Beta, nikoli, dokler bom živel!“ Beta gre zopet iz sobe in se dolgo ne vrne., Ko pride nazaj, prinese v roki lep, pisan mošnjiček'. Potoži ga pred primicijanta ter reče: „Gospod Lojze, tu imam majhno darilce, ki ti ga dam za tvojo primicijo, Varčevala sem štiri leta ter sem se že dolgo veselila, da ti ga morem podariti. Malenkost je, toda jaz nimam več — razven tega je v mošnjičku mal srebrn križec; tega. mi je podaril moj mož pri poroki. Kaj ne, Hi bOŠ to sprejel, boš mi napravil veliko veselje?“ Primicijant odpre mošnjiček. Bilo je )v njem sto lepih, svetlih kron. Potisnil je denar nazaj ter (dejal: „Ne, Beta, to je preveč!; [Bega ne morem nikdar sprejeti; to je tvoj bridko pridobljen zaslužek — nekaj malega bom vzel, ker tako želiš, ali toliko ne sprejmem nikdar in nikoli'!“ „ILjubi Lojze, ti mi narejaši (veliko žalost. Glej, jaz še nisem ničesar za tebe storila, bi pa vendar rada bil)® deležna tvojega veselja. Glej, Lojze,, bodi tako dober, ne vzemi vrni tega) veselja!. Deni v žep to malenkost in nikomur ne povej ničesar — je-li da, Lojze ?!“ „Beta, kaj pa naj jaz tebi dam zato?“ i„(Kaj boš ti meni dal? Ničesar! Spomnil se me boš pri svoji prvi sveti maši; in .'Jožeta, mojega rajnega, moža, tudi,, Če Še potrebuje, je-li da? Rajni je lepo umrl ; naš Gospod mu je gotovo vse (odpustil — toda, kaj ne, ti se boš spomnil na naju pri svoji novi sveti maši?“ „Gotovo,. Beta, čisto gotovo, takoj -.za mojimi krušnimi stariši in za mojimi nepoznanimi stariši prideš ti na v,rsto.“ „(Je lepo; Lojze, da na svoje prave stariše tudi zmisliš, je prav lepo“, reče Beta s tresočim se. glasom. „(Da, če bi vedel, da moja majti Še živi, in kje da biva — sto ur daleč bi šel, da bi jo poiskal ter pripeljal sem, da bi se z menoj veseliiaj.“ )„;Lojzel Lojze!“ zaplaka sedaj stara ženica na glas; zakrije si s predpasnikom obraz in 'ihti bolestno. .„‘Ali, Beta, kaj ti pa vendar je?“ vprašal je prestrašeno primicijant. Beta je spustila predpasnik raz obraz, njene ustnice so se nervozno premikale, njeno lice je nag-loma spreminjalo, barvo, z vso silo je hotelo! iz njenih* prs nekaj na dan. Odprta je že u,s(ta, a zopet jih je zajprla; naslednje je rekla Čisto narahlo: JTi se mi tako smiliš, Lojze, tako silno smiliš se mi.“ hamedancev, naj skupno z drugimi evropskimi faktorji deluje na to, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Italija je napadla mirno Turčijo v trenotku, ko je ta ugajala, v deželi evropsko kulturo,. Bosanski mohamedanci upajo, da se bo postavila monarhija na stran pravice., To bi prineslo monarhiji Čast, pa tudi korist. Stališče Avstro -Ogrske. „Evening Times“ vedo poročati, da namerava Avstro-Ogrska nastopati proti Italiji, in to vsled italijanskih operacij ob balkanskem nabrežju, proti čemur bo Avstro-Ogrska, energično protestirala. Spopadi v Rdečem morju. Dne 2. t, m. sta dve italijanski vojni ladji izstrelili na mesto Hodeida 21 granat, od katerih je e-na zadela spremljevalni Čoln v luki zasidranega angleškega križarja „Guidliall“. Vsled tega je dragoman angleškega konzulata brzojavnim potom zahteval, da se takoj pošlje vsaj ena vojna ladja, Albanci za Turčijo, Carigrajski albanski klub „Baškim“ je izdal proglas, v katerem zavrača trditev, češ, da so Albanci v zvezi z Garibaldinei. Proglas zagotavlja, da so Albanci pripravljeni bojevati se za državo. Bojkot proti italijanski trgovini. List „Sabah“ poziva, naj se proglasi strog bojkot italijanski trgovini. ,, Kairo: Domači listi agitirajo močno za bojkot italijanskega blaga. Več mohamedanskih družb je vzelo svoje glavnice iz rimske banke, — Turška vlada je sporočila egiptovski vladi, da je ugasniti svetilnike v turških pristaniščih. Glavni ravnatelj egiptovskih pristanišč se je obrnil do angleške glade za nar vodila, na kar je ta odredila, da se v egiptovskih pristaniščih nima ugasniti svetilnikov. Avstrijski Lloyd in bojkot italijanskega, blaga v T u r č i j i. Glavno ravnateljstvo avstrijskega Lloyda je naznanilo spedicijskim tvrdkam, da Lloyd ne prevzame radi turskega bojkota prevoza italijanskega blaga v pristanišča v Levanti. — Nadalje naznanja Lloyd da je otvoril radi povečanja prometa z Egiptom novo trgovinsko progo v Aleksandrijo, tako, da bodo vozili odslej trije parniki na teden v. Aleksandrijo. — No- vi parnik „Vienna.“ se je na svoji prvi vožnji jako dobro obnesel. Vkljub, temu, da se je pri odhodu za- .. »Zakaj se ti smilim, Beta?“ poizveduje mladi duhovnik. „|Ker nimaš pravih starišev“1, Šeppta dekla. >’VWa moji krušni stariši so tako ljubeznjivi in /strčno dobri z menoj.“ .„pač res, ljubeznjivi' in dobri, moraš jih prav lepo zahvaliti,, gospod Lojze.“1 'Med tem se je vrnil gospodar ‘in prekinil njiju razgovor. Sestan je bil danes izredno dobre volje. Ko sta se z jedili, ki jima jih je predstavila Beta, dovolj pokrepčala, podala sta se na pot. Morala bi se celo sosedno vas vabiti na primicijo in prodno prideta domov, bo že gotovo trdi mrak.. Ko sta se bila poslovila, stisnila je Beta Še enkrat pnmieijantu desnico ‘ter rekla !Šep(etaje: „Ničesar povedati, gospod Alojz, kaj ne, ničesar povedati!“ iTia je pokimal z glavo. Nato je izvlekel iz brevirja podobico ter jo dal dekli: i„rriu Smaš spominek na mojo novo sveto mašo“, je dejal, „skoro bi pozabil — pozneje dobiš večjo in lepšo — in še enkrat prav srčna zahvala!“ In odšla sts(. Beta je poljubila podobico; otfrnila jo je Sn tu je videla napisano njegovo ime z debelimi črkami: „Alojz Sestan“ Zopet si je otrnila solze in nesla podobico v svojo stanovanje. • *» lir Jutro nove maše je napočilo. Nebo je bilo jasno in kristalno čisto. Nobena, meglica ga ni kalila, in rudeči solnčni žarki so pozlajkili obronke zelenih hribčkov ter se vsuli na ravno, bogato polje. V vasi je bilo že vse na nogah. V župnijski cerkvi se je ta dan služilo več, sv. maš, in verniki so trumoma prihajali v cerkev in zopet odhajali. Cerkev in bližnji hrami so bili razkošno, veličastno in praznično okin-čani. (Dalje prih.) kasnel za tri ure in kljub viharnemu vremenu na morju, je dospel v, Aleksandrijo v 70, urah, mesto v 72., kakor je bilo preračunjeno, 40 Lahov v Celovcu mobiliziranih. V nedeljo dne 1. t. m. je bilo poklicanih! pod o-rožje 40 v Celovcu živečih Lahov, laških ppdanikov. Navodila italijanskega ministrstva vojne mornarice glede turških ladij, 'Ministrstvo vojne 'mornarice je dalo poveljnikom pristanišč sledeča nahodila: 1. Turške ladije, ki so se v trenutku napovedi vojne nahajale v italijanskih pristaniščih, se ima pustiti na, svobodo, da odplujejo v svoja domača pristanišča, oziroma kamor so namenjene. 2. Druge turške ladije se ima zapleniti. 3. Turškim ladijam, ki so v sili primorane zateči se v klako italijansko pristajnišlče, se ima dovoliti, da ostanejo tamkaj le toliko časa, kolikor je neobho-dno potrebno, da zamorejo zopet odpluti. 4. Kar se tiče blaga nevtralnih držajv,, nahajajočega se na zajetih turških ladij ah, naj se tozadevno prosi navodil pri italijanskem ministrstvu (vojne mornarice. Med ljudstvom. Dekliški dan pri Veliki Nedelji. Na včerajšnjo nedeljo, dne 8. oktobra, so se v zelo velikem številu zbrala pri Veliki Nedelji dekleta Marijine družbe in Dekliške zveze velikonedeljske dekanije. Cerkveni govor in slovesno sv. mašo je imel g. kaplan Štuhec. Okoli 300 deklet je pristopilo k sv, obhajilu. Po sv. obhajilu se je začelo zborovanje pred cerkvijo. Zbrana dekleta pozdravi g. dr, Hohnjec. Za predsednico se izvoli predsednica središke Dekliške zveze, Marija Lončaric,' ki da besedo g. dr. Hohnje-cu, G. govornik opozarja na Štiri čednosti, ki morajo dičiti srce slovenskega dekleta: bogoljubje, deloljub-je, domoljubje, rodoljubje. Spodbuja dekleta iz Velike Nedelje, naj rade pristopajo k Dekliški zvezi, ^ ki se ravno ta dan pri njih ustanovi. Domači g. žuipnik Menhart predlaga odbor novoustanovljene Dekliške zveze. Nastopi 13 govornic in deklamatork, od Smi-klavvža, Sv. Bolfenka, iz Središča, od Svetinj, iz domače župnije, od Sv. Jurja ob Ščavnici, Ljutomera, iz Ptuja. H koncu se spomni Jožefa Stamoerger iz Središča ubogih dijakov in začne pobirati za Dijaško kuhinjo. Nabralo se je 17 K, Po večernicah so domača dekleta prav lepo predstavljala „Svojeglavno Minko“, Dramlje. Včeraj po rani službi božji se je vršilo pri nas gospodarsko predavanje. Predaval je g. Vlad, Pušenjak iz Maribora, ki nam je podal razvoj zadružništva, obširno orisal dosedanje uspehe zadrug, zlasti kmečkih posojilnic, ter začrtal bodoče delo istih (soj-delovanje pri razdolževanju kmečkih posestev, boj proti razkosavanju posestev, posredovanje pri nakupu in prodaji). Seznanil nas je tudi z delom Osrednje zadruge za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje" v Mariboru in pozival kmete k tesni organizaciji. Zborovalci, ko so napolnili zborovalno sobo, so o-dobravali izvajanja govornika, Studenci pri Mariboru. Tukajšnje slov. kat. izobraževalno društvo je priredilo na včerajšnjo nedeljo vinsko trgatev, ki je bila z ozirom na okoliščine jako dobro obiskana. Razpoloženje je bilo kar najboljše, zlasti trgatev sama na sebi je vzbujala dokaj zanimanja, pa tudi boj s konfeti in kačami je bil jako živahen. Pozno v. noč je trajala društvena prireditev in se končala s splošno željo, da naše društvo priredi kmalu zopet kaj sličnega. Bilo je zares prijetno v krogu naših rodnih bratov, ki še niso sramotno zatajili svoje materine besede in vere, Gradec. Slov, kat, izobraževalno društvo „Kres“ je imelo včeraj, dne 8. oktobra po počitnicah zopet prvo, redno zborovanje.. Prostori so bili natlačeno polni. I-meli smo kar tri govornike iz domovine v svoji sredini. G. župnik Kalan je govoril o namenu in delu društva sv. Marte ter o antialkoholnem vprašanju. G. posl, dr. K o r o š e c je govoril o socialni izobrazbi v naših organizacijah, ki ne ustvarjajo Nje-gušev, ampak mlade može, ki svoje znanje in delovanje kažejo v skrbi za svoje sotrpine, kakor se je_ pokazalo to pri zadnjem štrajku mizarskih pomočnikov v Gradcu, G. posl. dr, Krek je govoril o revolucionarnem bistvu Marxovega socializma in navduševal mladeniče, da pridno obiskujejo socialne kurze, ki jih bodo prirejali Zarjani v. društvu „Kres“, Graški Slovenci znajo ceniti vedno bolj „Kres“ kot ognjišče narodnega življenja v mestu, in zato ni čudo, da se od dne do dne veča narodna kolonija v Gradcu. -------------------------j--------------------- Politični pregled. Državni zhor. Dunaj, dne 6. oktobra. Po prečitanju došlih vlog je predložil finančni minister proračun za leto 1912 in računski zaključek za leto 1910 ter pospremil predloga š poldrugournim ekspozejem. Minister je pred^ vsem opozarjal na to, da pri ugotovitvi prelirpinarja za ieto 1912, ni bilo ■, na razpolago izrednih virov za dohodke, kakor v lanskem letu dobiček pri kovanem denarju, in da je bilo treba, preliminar za leto 1912. sestaviti tem previdnejše, ker je bil z5 leto 1911. nenavadno visok in je bilo treba pritegniti razpoložljive rezerve v veliko višji meri, kakor pa sicer. Nato je primerjal uspehe državnega gospodarstva v letu 1910, da pa je bilo treba preliminirati pod dejanski iznos v letu 1910 užitninski davek, kol-kovino, pristojbinski davek in davek na vozne listke, ker pri teh višjih dohodkih vlada velika izpremenlji-vost, kakoršna je pač konstelacija v gospodarskem življenju. Minister je nato razpravljal o posameznih’ naslovih proračuna in povdarjal, da se iz ugodnega razvoja državnih dohodkov da sklepati, da se ugodno in zdravo razvija tudi narodno gospodarstvo v marsikateri panogi. Vzlic temu pa je dejal, da je bilo le težavno napraviti ravnovesje v državnem gospodarstvu, dasiravno so to z ene strani omogoČevali zvišani dohodki. Mnogim važnim potrebam državnega življenja ni bilo mogoče ugoditi in za del železniških investicij in odplačil se bo moralo dobiti pokritje, potom posojila. Poudarjal je, da mora ponavljati, kar je že rekel njegov prednik, da je zvišanje državnih dohodkov brezpogojno potrebno, V nadaljnem je minister napovedal predložitev raznih davčnih predlog, med njimi razširitev dodatnega zakona za delniške družbe, pri Čemer je zvišanje davka nameravano še-le ob začetku zvišanih dohodkov, docim naj se za začetni Stadij priznajo podjetjem gotove olajšave. Govoreč o tem, Česa, je upati v bodočnosti, je poudarjal, da so podlage avstrijskega pridobitnega življenja zdrave in da kaže vse gospodarsko življenje razveseljiv napredek. Nazadujejo le kurzi rent, kar se pa opaža tudi v drugih državah. Nato se je nadaljevala razprava o draginji, Ko sta poslanca Kraus in Fresl utemeljevala svoje predloge, se je razprava prekinila, Sledila je nato cela vrsta vprašanj o včerajšnjih dogodkih ob prihodu deputacije o zadevi češke šole na Dunaju, pri Čemer je prišlo do živahnih raz-porov med socialnimi demokrati in nemškimi poslanci, na kar je bila seja zaključena. Prihodnja seja v torek, dne 10. oktobra. Volitev državnozborskega p r e d s e d- s t v a. Veliko senzacijo je v parlamentarnih krogih vzbudila današnja definitivna volitev predsedstva drž. zbornice. Predsednik dr, Sylvester je dobil namreč več kakor 100 glasov manj, kakor pa pri prvi vo-litvi. Temu izidu volitev je bilo gotovo povod to, da se je dr. Sylvester v parlamentarnih počitnicah v svojih govorih postavljal na skrajno nemško stališče in mu je njegova nerodnost vzela zaupanje zbornice ter povzročila, da. so se zlasti slovenski poslanci deloma absentirali, ali pa oddali prazne listke. Ima pa tudi med Nemci nasprotnikov. Nemški krŠČainski socialci so se obrnili na slovanske poslance, da bi preprečili izvolitev socialno-demokraličnega poslanca Pernerstorferja za podpredsednika, toda slovanski poslanci so jim odgovorili, da ne prelomijo svoječasnega kompromisa, da se bodo držali dane besede. Tako je bil izvoljen Pernerstor-fer za podpredsednika. Izvoljeni so tudi vsi drugi prejšnji podpredsedniki, med njimi tudi Član Hrvaško-slov, kluba, Pogačnik. * * •* Posl, dr. Roškar je stavil dne 5. oktobra predlog za izdatno državno podporo za vse, ki so bili v mariborskem in ljutomerskem sodnem okraju poškodovani po raznih vremenskih uimah. Zahteval je hitre in zadostne pomoči. * * * Vlada je predložila državni zbornici zakonski nacrt, po katerem se zvišajo aktivitetne doklade državnih •uradnikov, počenši s VI. činovnim razredom, kakor tudi poduradnikom in slugam. Aktivitetne doklade se zvišajo uradnikom VI. činovnega razreda za 10, VII. Činovnega razreda za 15, VIII. in IX, Čin. razreda za 20, X. činovnega razreda za 25 in 1X1. Činovnega razreda za 30, pri poduradnikih in slugah pa za 15%' dosedanje aktivitetne doklade. Vlada je predložila tudi predlogo o hišnem davku. Davčna prostost naj bi se po vladnem načrtu o-mejila na Šest let. Odpade pa dosedanji petodstotni davek. Pri malih hišah se zniža davek nla ,7%. Zla prezidave se z ozirom na Špekulacije obdrži dosedanji 5% 'dalvek. Napadalec ministra dr. pl. Hochenburgerja. Sibeniški župan in deželni poslanec dr, Iv. Kr-stelj je sporočil „N, Fr. Presse“ siedece zanimive podatke o napadalcu Njegušu: 'Oče Njegušev je bil gostilničar in njegovi stariši so bili alkoholiki. NjegiuŠ se je kazal zmiraj nemirnega in nasilnega. Bil je najprej pristaš Ljudske stranke, a za tem je pristopil k socialistični. S policijo je bil zmiraj v konfliktu in je bil že neštetokrat kaznovan. V zadnjem času je prepotoval Srbijo in Hrvaško. Popolnoma nerazumljivo je, zakaj da je izvršil napad. Državni proračun za leto 1912. Finančni minister je predložil državni zbornici svoj proračun. Proračun je jako Suhoparen. Pr,aiv nič velikega se ne da posneti iz njega. Vse izvanredno in veliko se je odložilo do Časa, da bo izvejde-na finančna reforma; celo niti izvanredni izdatki za vojno in mornarico niso sprejeti. Skupni zahtevek znaša približno 2.916,851.263 K; pokritja je 2.916,990.344 K, preostane potemtakem še 139,081 K. Kar se tiče izdatkov, se pri posameznih- resor-tih dobijo čisto interesantne točke. Ministrstvo za notranje zadeve zahteva več kot 2 milijona kron. iV tej svoti je zapopadenih 460.000 K, ki jih je izdala vlada za odredbe proti epidemijam fin precejšnja svota za policijske oblasti in njihove organe. Resort deželno-brambovskega ministrstva) izkazuje večji zahtevek približno 4.4 milijonov kron, To je pa v zvezi z brambno reformo, ker deželna hramba 'zahteva sama za,-se 3.8 mil. Ministrstvo za uk in bogočastje rabi 8 milijonov več kot letos. Prispevati mora k večjim cerKve-nim stavbam in za vseučilišča zahteva okoli tri mil. več. Za svoj lastni resort rabi finančni minister za skoro 11 milijonov kron več kakor letos. Največji del tega odpade na plačevanje (obresti za državni' dolg, h' so zopet narastle za več kot 7 mil. Trgovinsko ministrstvo je zvišalo svoj zahtevek skoro za 10.5 milijonov kron, ki odpadejo sktoroda Čisto na poštno in brzojavno inštitucijo. Za zgradbo in vzdrževanje brzojavnih in telefoničnih naprav se je preliminiralo zla kakih 5 mil. več. V železniškem ministrstvu zahtevajo 12,5 milijonov kron več, kot druga leta. Iz te številke je jasno razvidna vsa mizerija naših državnih železnic. , Država je pri svojih železnicah za približno 95 mil. pasivna. Ministrstvo za, javna dela zahteva 1215 milijonov kron več. Ta svota se po večini porabi pri drž. rudnikih. „Enotni češki Muh.“ Dne 6. t, m. je imel „.Enotni Češki klub“ sejo, v kateri je poročal poslanec Fiedler o političnem položaju. Ob tej priliki je bil tudi oficiozno poravnan spor med „Enotnim Češkim klubom“ in Masarykovim neodvisnim klubom. Posl. profesor Masaryk je bil izvoljen v parlamentarno komisijo „Enotnega Češkega kluba“. Hrvaško-slovensM klub o položaju. Dne 6. t. m. se je vršila seja Hrvaško-sloven-skega kluba. Načelnik dr, Šušteršič je izrazil veliko ogorčenje kluba nad dogodki, ki so se vršili dne 5. t, m. v zborovalni dvorani parlamenta. Dr. Šušteršič je med drugim izjavil: „Smodnik in svinec sta orožje despotizma, ne pa demokracije!“ (Velikoodobravanje,) Na predlog dr, Šušteršiča se je soglasno sklenilo, zev beležiti izjavo ogorčenja v protokol seje. Nato je klub debatiral o definitivni izvolitvi zborničnega predsednika, Načelnik dr. Šušteršič je poročal o svoji konferenci z ministrskim predsednikom- baronom Gautschern, o Čemer se je razvila živahna debata. Zlasti odločno se je povdarjalo sledeče: 1. Vprašanje vodnih cest ni nikakor samo vprašanje petih kronovin, kakor to naglaša vlada, marveč južne dežele stoje odločno na stališču, da se jim mora dovoliti na vsak način primerna kompenzacija, nko se sklene vodovodni zakon za severne dežele. 2. Hrvaško-slovenski klub izjavlja, da je v svr-ho povišanja uradniških in državnouslužbeniških plač votiranje novih davkov ali povišanje tarifov čisto nesprejemljivo, 3. Ker se je na podlagi različnih vesti izvedelo, da so avstrijski posredovalci pripravljeni, dovoliti Ogrski za dovoljenje uvoza mesa drugo progo na Ka-Šov-oderberški železnici, so člani hrvaško-slovenskega kluba to najostreje obsojali in izrazili svojo skrajno nezadovoljnost z vedenjem vlade v vprašanju dalmatinskih železnic. Sklepalo se Še ni in sie bo debata nadaljevala tekoči teden. Do sklepov ne bo prišlo pred četrtkom ali petkom. OMetniea proglašenja portugalske republike. „Ag. Havas“ poroča iz Lizabone, da so obletnico proglašenja republike praznovali z velikim navdušenjem, Prebivalstvo je pokazalo, da ostane zvesto vladajočemu režimu. Angleška poročila, da so zasedli monarhisti severno Portugalsko, so neosnovana. Najnovejša poročila govore o uspehih monarhi- > stov. Raznoterosti. Maturitetna slavnost v Mariboru. Dne 3. in 4. t. m, so obhajali v Mariboru 301etnico mature oni, ki so leta 1881 zapustili učiteljišče v Mariboru. Od 33 maturantov jih je umrlo 9, .Slavnosti so se udeležili sledeči: Alojzij ArnejČiČ, Šolski vcflja y, Pamečah; A-dolf Gajšek, ravnatelj meščanske Šole v Brucku; Anton Hofbauer, nadučitelj v Kamnici pri Mariboru;. V. Jug, nadučitelj v Podovi pri Račjem; Iv, Karba, u-Čitelj na Franc 'Josipovi deški šoli v Ljutomeru; Mat, Kavčič, nadučitelj v 'Jurkloštru pri Laškem; Simon Kellenberger, nadučitelj v Svečini; Josip Krajnc, učitelj na drugi deški šoli v Mariboru; Miloš Levstik, učitelj na deški okoliški šoli v Celju; Ivan Pirh, nadučitelj v Konjicah; Apton Porekar, nadučitelj na Humu pri Ormožu; Marfin Salamon, nadučitelj pri Sv, Miklavžu pri Ormožu; Alojzij Seidler, nadučitelj na Pobrežju; Ivan Smolnikar, šolski vodja v Zavod-nji pri Šoštanju; Jakob Vrunker, učitelj v Leskovicu pri Ptuju. Iz srednješolske službe. Ravnatelj mariborske gimnazije profesor Glowajcki je dobil daljši dopust. Nadomestvije ga profesor dr. Sorn. Kakor se sliši, se profesor Glowacki ne povirne več na svoje dosedanje mesto. Prometne razmere na progi Zidani Most—Zar ■greb so znana kalamiteta. Nujna želja prebivalstva po uvedbi novega para osebnih vlakov, katerih prvi bi odhajal iz Zagreba proti večeru, in drugi se pozno zvečer vrnil iz Zidanega Mosta, tako, da bi imela na Zidanem Mostu zveze proti Gradcu in Ljubljani (Trstu) ter narobe, ta nujna, zahteva se more v bližnji prihodnjosti uresničiti, ako vsi poklicani faktorji store svojo dolžnost; saj bi bilo zelo čudno, da bi se ne moglo doseči vlaka, ki bi izpolnil 9urno vrzel v voznem redu, ki je brez vsakega osebnega vlaka y. smeri Zagreb—Zidani Most. Pot pri generalnem ravnateljstvu je dovolj uglajena po opetovanih poizvedovanjih in interpelacijah poslanca dr. Benkoviča; treba; je le še krepkega impulza iz vrst interesentov, ki so bili dosedaj popolnoma pasivni. Ko se je dr, Benkovič letos spomladi dne 24. aprila obrnil s pismi na županstvi Sevnica in Krško, da bi se započela prepotrebna akcija, odgovorili ste obe županstvi z —molkom. Dopisnika „Slov, Naroda,“ iz Sevnice in Krškega, ki sta nedavno podregala v to stvar, naj se le o-brneta na adreso teh županstev, za, informacijo o stanju zadeve (isto velja tudi o akciji za telefonsko zvezo!) Ako se hoče ta zveza doseči do 1. maja 1912., je treba nemudoma ukreniti sledeče: 1, Vse občine, o-krajni zastopi, župni uradi, šolska vodstva in druge korporacije ter zasebniki, naj generalni direkciji takoj vpošlj e jo prošnjo, katera se županstvom te dni dopošlje, da jo izpopolnijo, preskrbijo podpise in odpošljejo; 2, isto naj store trgovine in obrtne zbornice v Zagrebu, Ljubljani in Gradcu ter deželne zveze za promet tujcev; 3. sklice naj se po županstvu Sevnica, Krško ali Brežice večji sestanek interesentov, ki naj izvoli akcijski odbor in deputacijo, da se odpošlje na železniško ministrstvo, na generalno inšpekcijo avstrijskih železnic in na generalno direkcijo južne železnice. Vsi ti koraki, izvedeni s primerno hitrostjo in energijo, morajo imeti uspeh; o tem ni dvoma,! Cas hiti in do konca tega meseca mora biti akcija končana. Prerekanje po časopisih je povsem nepotrebno. Dotični dopisniki naj raje opuste vse neslanosti in naj primejo za delo. Darila za muzej. I. Karba na Krapju neolitsko dleto, K. Tratnik iz Maribora Štirioglat solnogra-ški srebrnjak, brončeno školjko; g. Kreft, Sv, Jurij ob Ščavnici, star samokres, kupno listino iz leta 1730, L. Janžekovič v Veržeju na Murskem polju, majhen kos vulkanične lave, Ern, Cucek, rud. akademik od Sv. Ruperta v Slov, gor., zbirko rudnin (19 komadov), F. Vabic v Ptuju zbirko rimske tlačne opeke iz Oses-ja in Vičave, I. Kranjc, kaplan v Žetalah, deloma dar roval, deloma s posredovanjem pridobil: staro sulico .s kljuko (dar Jak, Žeraka v, Žetalah),, dve starinski peči (odri), oljnato podobo Kristus na križu (darovala Hel. Tomažič pri Sv. Petru), stekleno podobo Marijino oznanjenje (daroval Fr. Fras pri Sv, Petru,), oljnato podobo, Kristusovo glavo, sv. Jožefa, Madona della Sedia iz gipsa, majoliko, zbirko romarskih podobic, zbirko izkopnin. iz hočke okolice, 58 knjig, 29 brošuric, album koroških gradov, trgov in mest, zbirko denarja in kolajn, 2 ženska pasova iz medi, Vina iz let 11. so bila vedno na posebno dobrem glasu. Tako se Še danes mnogokrat piše o izbornem vinu iz leta 1711, O vinu iz leta 1811, pišejo stare knjige: Leto 1811. je bilo posebno vinsko leto.Takega vina kot to leto že ni bilo 20 let. Zima je bila mila, ni bilo ne snega, ne mraza. Spomlad se, je začela že meseca februarja, vmajniku pa je trta že cve-la, grozdje je rano zorilo in o Mihaljevem ie bila trgatev že končana. Tega leta se je pojavila tudi repatica, . — Tudi leta 1911,. bo izvrstno vinsko leto, in ker so vsled lanske slabe letine kleti prazne, bo imelo vino tudi dobro ceno. Hmelj. Žatec, dne 27. septembra 1911, Iz hmelj-skega trga se ne more poročati o nobeni spremembi. Proda se pri zelo mirnem razpoloženju sto, največ do 150 bal dnevno. Cene se pri tako mirni kupčiji niso mogle držati, in so se začele po malem krušiti. Seveda pride pa zopet to v noštev, da pride skoro samo slab hmelj v promet, katere vrste danes prvič notiramo, — Plačuje se za slab hmelj 412 do 418 kron, sr. dobri 425—435 K, prima 435—445 K, najboljši 445 do 450 K. Danes se je zopet nekaj partij prima hm, prodalo za 450 K. — Žatečki okraj, ki je pridelal letos okroglo 93,000 stotov, je danes koncem septembra že več kot 90% svojega pridelka prodal, To dejstvo zna še vplivati na cene, sevjeda nekoliko pozneje. Sklepno razpoloženje je mirno. Cene se nagibajo v dobro kupcem, Združena zatečka zaznamovalnica je do 27, septembra halirala skupno 2944 bal. Esperanto. •, Kdor hoče zastonj na esperantski kongres v Krakov, kjer bodo zastopani prvič oficijelno slovenski esperantisti, naj naroči nemudoma esp. slovnico za 1’30 K. Društvo čeških esperantistov se je namreč zavezalo, plačati tisočemu naročniku vse izdatke, da se doseže Čim prej to število. Naročite torej takoj esp. slovnico, ker manjka do 1000 le malo. — Založništvo esp. knjig, JurŠinci, Štajersko, Crnogorski denar v Avstriji. S 4, t. m, je bil Črnogorski denar pripuščen za plačevanje pri carinskih, davkarskih in poštnih uradih ter pri blagajnah državnih železnic v kotorskem in dubrovniškem okr. glavarstvu, v mestih Zadru, Šibeniku, Splitu in v trgu Metkoviču, Zlati črnogorski denar vsprejemajo tudi poštni uradi na Dunaju, y Pragi in v Trstu. Crnogorski denar se vsprejema po njegovi nominalni vrednosti, to je: 1 perper za 1 K, 1 para za 1 stotinko, Carinski uradi sprejemajo srebrni denar le do zneska 10 K; denar iz nikla in bronca se bo vspre-jemdlo samo v zneskih', v katerih se ne more plačevati s srebrom. Razstava živine v beneški Sloveniji, V ponedeljek, dne 2. t. mes, je bila v Čedadu razstava živine beneških Slovencev. Udeležile so se razstave skoro vse občine beneške Slovenije, Obdarovanih je bilo več posestnikov, To je bila prva razstava te vrste za beneške Slovence. Po razstavi je bil banket, pri katerem so vladni zastopniki napivali povjzdigu beneške Slovenije (incremento della Slavia italiana). Navzoč je bil in govoril je pri banketu tudi slovenski pisatelj mons. Trinko, Nemškutarski panama v Borovljah. „Mir“ od 7, t, m. piše: Čudne reči se dogajajo pri nas. Pred kakimi tremi tedni — bilo je to dne 6, septembra — se je vršila- hišnd preiskava pri tvrdki Hess etComp,, in posledica tega je bila, da so dejali lastnika te firme pod ključ in ga odpeljali k okrožni sodniji y, Steuer na Gornjem Avstrijskem. Istega dne se je vršila hišna preiskava tudi pri načelniku puškarske zadruge, občinskemui odborniku in članu krajnega Šolskega sveta, g. Jan. S cliaschel- O ut,seli a r-j u. Roka pravice pa se je stegnila Še dalje. Dne 28, septembra so se tudi izvrševale po preiskovalnem sodniku iz Stey-ra in njemu prideljeni komisiji preiskave pri podna-Čelniku „Unterrosentaler Spar- und Vorschußkasse“, svetniku trgovske in obrtne zbornice, udu upravnega sveta puškarske zadruge, gosp. županu Jofefu Og-ris-u, pri odborniku puškarske zadruge, in zgoraj i-menovane „.Sparkasse“, članu krajnega šolskega sveta in občinskemu svetovalcu g. Jožefu Hambruschu in pri več drugih visokih glavah, Kaj se je dognalo, tega do danes seveda še ne vemo, govori se pa mnogo o zapečatenih knjigah in da vse podpore Südmarke za uspešno konkurenco niso nič izdale in je bilo treba Še drugih manipulacij. Vsled tega so se te glaive, ki so se prej tako ponosno dvigale, že precej pobesile. Sploh pa še ni dolgo od tega, ko se je obsodilo občinskega svetovalca Angelo radi tatvine. In zopet bo ena močna gospodarska vez z Gradcem več, piše Lesničar v „Slov. Najrodu“, ko poroča o posredovalnici za prodajo sadja v Gradcu, G. Lesničar čuti zopet enkrat potrebo — v spomin na nekdanje narodno-radikalne čase — povdarjati narodni moment. To je tisti Lesničar, ki v prilog Nemcev piše proti slovenski obstrukciji, hvali „objektivnost“ Nemcev, odobrava politične zveze z Nemci o priliki volitev in kot tajnik Narodne stranke mirno gleda, kako moledujejo liberalne posojilnice za sprejem pri nemški Zvezi v Gradcu, ker jim celjska Živeža odpoveduje ves kredit in jih na ta način tira v gospodarsko odvisnost od Nemcev. Posojilnicam v Mali Nedelji, Rogatcu, Poljčanah, Žusinu sledi baje cela vrsta liberalnih posojilnic. Govori se, da. liberalni listi pišejo radi tega proti obstrukciji, da bi si pridobili naklonjenost graške Zveze in denar za liberalne posojilnice. To so močne gospodarske vezi z Gradcem, o katerih naj poroča g. Lesničar. Ljudi, ki se ponujajo Nemcem, se naj brez pardona razkrinka, XIII. mednarodni protialkoholni (kongres je bil v Haagu na Nizozemskem od sdne 11. do 16. septembra, Žiaradi velike oddaljenosti se menda ni udeležil noben Slovenec. Za danes samo zanimivo novico, da je imel papež na njem svojegai zastopnika, ki je v njegovem imenu shod pozdravil. Kaj bodo rekli nato tisti, ki pobijajo abstinenco s stališča katolištva in v skrbi ža sveto cerkev! Liberalna stranka na Krajnskem se je preob-novila. Smela je v pretečeno sredo sestanek zaupnikov, ki je izvolil, nov izvršelv|alni odbor in sicer: predsednik dr. Ivan Tavčar; I. podpredsednik dr. Karol Triller; II. podpredsednik dr. Vladimir Ravnihar; tajnik Adolf Ribnikar; blagajnik dr. Alojzij LavŠ; dalje še pet članov: Franchetti Engelbert, dr. Kokalj Alojzij, dr. Novak Fran, dr. Pestotnik Pavel, in Reisner Josip. — 'Torej starini in mladini zopet lepo skupaj. Bomo videli, kaj bo. Štajersko. Maribor. Slov, Straža priredi danes zvečer družinski večer v gostilni pri g. Kirbišu, Na svidenje! V Studencih, pri Mariboru je umrl v četrtek, dne 16, t. m. g. Karol Zorec, posestnik in bivši dolgoletni župan, v 64, letu starosti. Umrl je tudi 751et-ni posestnik Josip Majhenič. N, v m. p.! Hoče. Dne 6. t. m. je spravljal Blaž Janžič koruzo s polja). Na poti proti domu se je pa zvrnil voz ha njega tako nesrečno, da si je močno poSJkdoval desno nogo. Upamo, da bo dobri mož kmalu zopet o-kreval, posebno ker je bila kmalu pri rokah dobra zdravniška pomoč. Dogoše, V četrtek dne 5. 't. m. je skočila v Dravo, med vasmi Zerkovci in Dogošte žena gospoda Nekrepa. Pred kratkim jo je zadela kap; zdaj pa je nekoliko okrevala, toda um se ji je. otemnel. Truplo so Se našli blizu Dogoš. Razvanje. Letošnja vinska trgatev ni tako uspela, kakor se je splošno pričakovalo. Marsikateri se je preVaril za par polovnjakov. To pa, kar je v kleti, je izborna kapljica. Razvanje. Po naši občini hodi neki mož, ki našemu ljudstvu razlaga to in on,o. Mi mu svetujemo, da take manevre za naprej opusti, ker . . . Št. Lenart v( Slov. gor. Podružnica Slov, Stra-že za St, Lenart in okolico ima v nedeljo, dne 15. oktobra po večernicah občni zbor pri Arnušu. Govori Fr. Žebot iz Maribora, Dobrna. Klmetijska podružnica na Dobrni ima dne 15). t. m. svojo ocfcborovo sejo, pri Materi lse bode posebno posvetovalo o sprejemu sosednih pojitestnikov v podružnica. Govoril bo gospod potovalni učitelj Fr. Goričan. Ce bo mogoče, poročal bo tudi gospod Si-marGalVoi 'parnikih. Člani in sploh posestniki, pridite gotovo dne 15i. t. m. ob 3. uri popoldne v, hotel O-rosel ali „Union“' na Dobrni. Šikole na) Dravskem polju. Suša, ni bila samo na polju ih senožetih, temveč tudi v naši liberalni mlekarni, in. je še čim bolj huda suša. Govori se, da se bode mlekarna čisto posušila. Ravnatelj, ob enem tufdi mlinar, misli, ida je mlekarna njegov mlin. Povsod odtrguje zadružnikom dvajsetice od mlečnega denarja. Potem so, pa veseli vsi Bezjaki in Vinkoti na dan pobranih dvajsetič. Sv. Trojica v Slov. gor. Prihodnjo nedeljo, dne IS. oktobra se vrši pri nas važen shod izobraževalnega in mladeniškega društva. Začetek takoj po 10. sv. maši v samostanu. Mladeniči in možje domače in sosednjih župnij, prihitite vsi na ta važen shod. Govori govornik iz Maribora, Kozje. .V kozjanskem okrajnem Šolskem svetu bo sedel „gani mi v“ zastopnik učiteljstva. Opozarjamo merodajne Činitelje, naj ne, pozabijo izvajati obljubljenih posledic. Brežice. Dne 8. t. m, ob 7, uri je bila naenkrat opekarna g. Faleschinija za „Hrastinco“ vsa v plamenu. Sreča, da, ni bilo vetra, ker požarna, bramba ni mogla biti takoj na mestu. Razgled po svetu. Judovska moč. Leta 1852 je ustanovil nekdanji francoski minister pravosodja in predsednih francoskih lož, jud Cremieux, „Izraelsko zvezo. V Svojem oklicu je rekel med drugim: „[Uporabimo vsako priliko! Naša moč je velika; uporabimo jo!i Ni daleč dan, ko bodo vsa bogastva zemlje imeli v svojih rokah samo judje. Novo MeTijevo Kraljestvo, nov Jeruzalem mora ostati na mestu cesarjev in papeža.“ In tako kraljestvo so si judje res ustanovili, saj vladajo skoro vso svetovno trgovino in industrijo. Kakšna je njih moč v naši Avstriji, naj vam kaže, nekaj Številk o bogastvu ‘avstrijskih judov. Najbogatejši je seveda batron RJolhs’chiKd. ki ima čez 11 in polj mjilijiarde K premoženja, ki mu dajejo na leto 440 milijonov, kron dohodka, na dan 1,100.000 K in na, uro 50.000 kron, na minuto 833 K, na (sekundo 13 K. Tla denar ima naložen pri raznih bankah, pri akcijskih društvih1, v veleposestvih, rudokopih, petrolejskih zadrjugah itd. Ivan, Könifgswarter je prišel na Dunaj leta 1852 s premoženjem 1,482.000 K. Njegov sin ima danes Čez 200 milijonov kron. Jdel Reitzes je prišel na Dunaj leta 4860 kot navaden trgovec. Danea ima čez 400 milijonov kron. Trgovec š premogom, David Guttmann je prodajal vžigalice po kavairnaih; danes ima čez 200 milijonov kron premoženja itd. Kedaj so ti ljudje tako obogateli ? Spravili so v svoje roke ogromna posestva, hstahovili akcijska društva, banke, zavarovalnice, ponudili so se državi, da zidajo železnice, napravljali so tovarne in se mastili z debelimi dobički., Pri tem so seveda, goljufali, da je. bilo joj. Saj jim je po postavi, po njihovem svetem pismu proti kristjanom vse dovoljeno. Par izrekov iz njega *ie gla|si na primer ta,ko-le: „Izvoljeno ljudstvo je (vredno večnega življenja, ostali narodi so pa podobni oslom“, „Goja, to je kristjana, smeš golju ati in jemati od nje-Z sivojo nesramnostjo, goljufijo, brezobzirnostjo so ga obresti“, „Žival in akum, to je kristjan, sta) Mo.“ dosegli vso moč na gospodarskem in kulturnem polju. Jud vlada ih dela jdyno imjnehje, jud ustvarja moralo in zastruplja milijone z umazanim Časopisjem. Zlato je klic antisemitov popolnoma opravičen: v,ßoj židovstvu! “ Diplomatsko dramo v dveh dejanjih objavlja Slement Vautel v pariškem -„fMatinu.“ Prvo dejanje se godi nekod na (Turškem. Briganti napadajo italijanskega diplomata marki j a di San Giuliaha. Prvi brigant: Denar . . . Drugi brigant: . . . ali pa življenje! ali ne? Diplomat: Lepe reči! Ali živimo v 20. stoletju Prvi brigant:; Nikar, ne predavajte! Brzo denar, ali pa . . . (Poka|že ha svoj pas, za katerim tiči cel ‘arzenal pištol in bodal.) Diplomat: In pri vsem tem smo še v civilizirani deželi! Kaj bi se Še le zgodilo, če dežela ne'bi bila civilizirana? Izroči roparjem, kar ima. Drugo, dejanje igra v Carigradu. Marki di S. Giuliano je udrl v sobo velikega vezirja. Diplomat: Tripolitanijo ali pa vpjno! Veliki vezir: Lepe reči! Ali živimo v 20. stoletju aTi ne? Diplomat: Nikar ne predavajte! V 24 urah’ Tripolitanijo, ali pa . . . Odvede velikega velikega do okna in pokaže na morje, kjer se bahavo ziblje velika italijanska barka. Diplomat: Te sorte jih imaino Še več. Veliki vezir: In pri vsem tem sva še oba civilizirana človeka. Kaj bi Še le bilo, Če ne bi’ bila civilizirana? Drugo dejanje se gotovo tako konča kakor prvo .. . Zahtevajte v gostilnah katoliško-narodne liste Straža in Slov. Gosp. Osebe, ki jih pogostokrat mučijo želodčne težkoče, se čutijo zelo olajšane če zavžijejo kake pol ure pred jedjo 1 — 2 žlici franc Jožef-ove grenčice. — »Naravna Franc Jožef-ova grenčica«, piše prof. dr. pl. Nussman v Monakovem, »učinkuje hitro, brez bolečin in mnogokrat celo pri vporabi majhnih količin. Enonastropna hiša v Mariboru, Koroška cesta se proda. Naslov se izve v upravništvu. I IJtoMAf se tak°j sPrel' wiClIvli me v manufakturni trgovini M. E. Šepec, Maribor. na vratu in na Dvkni pijačah ter astmatiki, ki menite, da je vaša bolezen neozdravljiva, obrnite se na tvrdko L. Wolffsky v Berolinu N., Weissenburgerstr. 79. — Tisoč priznanj je porok velike zdiavilue moči. Brošurice na zahtevo zastonj 1 |J!Xm se poceni proda v Ma-^■IbCl riboru, Kernstockgasse št. 6. Več se izve pri upravništvu. Molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz alaminijnma itd. itd. priporoča Tiskarna svs Cirila v Maribora ob Dr. Vage za vagone, voze (mostne), centima!ne,škalove, decimalne, za živino, tnblicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nfokih cenah Jos. Kal&b, tovarna za vage, Brno, Zidcnice 80 Slovanska obrt. Zakaj, moj ljubi, si naboden ? Meni se kaj takega sploh ne more zgoditi. Prvič imam izvrstno protisredstvo in drugič, si znam hitro pomagati, ako čutim le malo prehlajenja; jaz vzamem zmbaj pristne Bodenske mineralne pastile. Kakor hitro obolijo vrat in bronhije vsled nahoda, pomagajo hitro in sigurno sodenske pastile. Zatoraj poslušaj moj svet, kupi si v lekarni ali drožeriji ška-tljico Bodenskih za K 125, pazi pa, da ne dobiš kakih ponarejenih. Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. Tb. Guntzert, c. kr* dvorni dobavitelj Dunaj IV-1,, Grosse Neugasse 17. lijte stilno Tolstovrško slatino. RaroS st i Tolstem «rim. Buštaoj, Koroško. £5? dl M S •MM (S »w a 0) Ne pozabite Volno, sukno (štole), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini M. E. Šepec, Maribor. Grajski trg. io36a Burgplatz. M BI 3 (D 3 (D Zahtevajte list Straža 1 ^ B f Prevzamem vsa dela dekoraefjske, slikarske in pleskarske »trake, katera izvršujem vestno fn pe najnižjih cenah. Hibael Dobravc»Celje Gospodska ulica 5. Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač Maribor, Fabriksgasse St. II priporoča svojo mnogovrstno zalego cementnih cevi, Stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnatih cevi, motla-kersko plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah. Veletrgovina s špecerijo in 479 z deželnimi pridelki Slovenci pozor! Tehtnice (vage) za mošt, vino, žganje, mleko i. t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Urar, očalar in zlatar Franj° Bureš Mar8bor Tegethofova cesta St. 39. Anton Kolene: Celje Glavna zaloga: Graška cesta 22 Podružnica: Narodni dom. prazen Je Izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo poveSano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g. trgov-cev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi deželne in dinge pridelke, kakor oves, rž, pšenico, divji kostanj, želod, snhe gobe, med v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, malisno štupo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, sveže in suho, vinski kamen, itd. itd. sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vreče, ter petrolejske in oljnate sode Imam tudi v zalogi riževo moko in otrobe za krmilo živine v ceni od 9 do 15 Kron 100 kg pri odjemu celega vagona ter „Lukulus“ za pitanje svinj. Na debelo! Veletrgovina s papirjem. Na drobno! Goričar & Leskovšek U Zvezna trgovina SEJ Celje : Graška ulica štev. 7. H Celje, Rotovška ulica štev. 2. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin, Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade, Edina ital- narodna atekiaroka trgovin« 448 na debelo in na drobno & Gra&ka oesta jgipmria po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanasto posode* svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ia podobe. Hvasti* vseh «stek* irskih del pri cerkvah in priv. stavbah. laMidneJia in Franc Strupi : Celje n M TJUPSKA HRANILNICA ig POSOJILNICA V registrovana zadruga z neomejeno zavezo ▼ lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) ▼ Celju, Graška cesta St. 9, I. nadstropje # obrestuje uraduje hranilne vloge po 4V,°/0 brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi «e oferestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnika. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. vsak torek In petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemäi praznike, dopoldne od jgg 8. do 13. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vplačil» po posti se dajejo zastonj poStno-hranitaične položnice, štev. 92485. Telefon ima 4t. 8. Za brzpjavo zadostuje naslov: , ljudska *. posojilnica Olje. Rupli posojuje na romljlita pe S% ds s amortizacijo ali brez - ........n in sa oseb*» kredit ped pci dragih zastavo vrednostnih Metin pogoji. Koavertqje izterjuje svojim Sa vkwfifco dtfa _________ ftrcäpja In i, stranka plača le fcvleke. I Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav. Kemperle. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.