Didakta junij∑julij 2013 Komunikacija v šoli 29 Razumljivo, saj igra prinaša veselje in zado- voljstvo zato, ker lahko za nekaj časa poza- bimo na obveznosti in naloge vsakdana in prevzamemo novo vlogo. Vsaka igra nam omogoči, da nekaj dobimo, nekaj dosežemo. Lahko zmagamo, pridemo v stik z drugimi, preskušamo in izboljšujemo svoje sposobno- sti. Ali bomo dosegli uspeh in prišli do cilja ostaja ves čas negotovost. To pa pomeni nape- tost in pričakovanje. In kadar je te napetosti ravno dovolj, nas igra povsem prevzame. Igra ponuja otroku tudi možnost, da svoje sposobnosti, znanje, pogum in voljo preizkusi v tekmovanju z drugimi. Toda, mar igrice Ali je kaj trden most, Gnilo jajce, Gumitvist, Ristanc, Kamenčkanje, Lo- vljenje, Skrivanje, Frnikolanje, Ravbarji in žandarji ne prinašajo napetosti in pričako- vanj? Seveda jih, pa še mnoge druge pozitivne spremembe, ki se kažejo v večji učinkovitosti, v izboljšanju zbranosti, v razvijanju zmožnosti mišljenja in pozornosti, slušnega zaznavanja ter vizualnega pomnjenja. Skozi igro otroci urijo motorične spretnosti, hitrost odzivanja, usklajenost gibov in orientacijo v prostoru. Igre so vir zadovoljstva. Omogočajo dobro psihično počutje, spodbujajo ustvarjalnost in domišljijo, občutek pripadnosti skupini, omogočajo dvig samozavesti, razvijajo iznaj- dljivost ter vživljanje v drugega. Učenje z igro je hitrejše in bolj učinkovito, prav tako pa igre pozitivno vplivajo na nemirne ter spodbujajo zavrte in tihe učence. Zato bi bilo prav, da na šolskih dvoriščih spet zaživijo stare, že nekoliko pozabljene igre. Zanje nam bodo verjetno najbolj hvaležni tisti otroci, ki jim igre z žogo ne predstavljajo zadovoljstva, svojih elektronskih napravic, ki še zdaleč ne prinašajo toliko pozitivnega kot klasična igra, pa nimajo. Seveda pa poleg iger v naravi lah- ko posežemo tudi po družabnih igrah. Toda vsaj za nekaj časa pozabimo na tiste, ki so kupljene v trgovini. Izdelajmo si svoje. V šoli lahko naredimo priložnostne igrač- ke iz odpadne embalaže, predmetov, ki jih najdemo v naravi ali v gospodinjstvu. Otrok je soudeležen pri nastajanju igrače. Sam daje zamisli in odkriva nove igralne možnosti. Tudi če je njegov izdelek za odraslega skro- men, je vzgojna vrednost že v tem, da sam sodeluje v tej pomembni igralni dejavnosti. Zelo pomembno je tudi, da otroka usmerja- mo k lepemu. Igračke naj bodo narejene iz naravnega ali odpadnega materiala. Pazimo pa, da pri izdelavi ne mešamo dveh neenovi- tih materialov. Neustrezno je namreč, če je igračka iz odpadne plastike, nanjo pa nalepi- mo les ali semena. Prav tako ni primerno, če je igračka iz blaga, za dodatek pa uporabimo papir. Paziti moramo torej, da je material enovit. Otroka je namreč potrebno že zgodaj navajati na lepo. Morda se bo ob tem naučil celo, da lahko vsako stvar – tudi tisto, ki jo zavržemo – koristno uporabi. Nazadnje naj omenim še eno prednost, ki jo imajo v šoli izdelane igračke. Otroci so nanje strašansko ponosni. Kaj je lepšega, kot igrati spomin, crkljati punčko iz cunj ali zlagati sestavljanko, ki so jo pravkar naredile otroške roke? Naše trgovine so polne igračk, ki jih uči- telji za šolske otroke bolj ali manj posrečeno izberemo. Lahko so lepe, toda ko jih otrok prime v roke, jih kmalu odloži, zato je mno- go bolje, da si izdelamo svoje, priložnostne igrače, ki imajo sicer krajši rok uporabe – so pa po drugi strani toliko bolj uporabljane.  otrok se igra, ker se razviJa in otrok se razviJa, ker se igra / Andreja Schwarz / OŠ Ludvika Pliberška Maribor  Ste kdaj opaz ovali gruč ico otr ok, ki v pro stem č a s u s e d i j o v k a k š n e m r a z r e d n e m k o t u , n a j r a j e n a t l e h , i n z av zeto gledajo vsak v svojo igralno konzolo? Ste opazili tudi tiste otroke, ki elektronskih napravic nimajo? Ste videli, kaj vse so pripravljeni storiti, da bi igračo dobili vsaj za nekaj minut? Sestavljanka, prilepljena na sladoledne paličice. Škatlice, ki služijo za pospravljanje sestavljank, naredile so jih spretne roke četrtošolcev. Šolska praksa