Stran 11.... ŠD Slov. gorice Juršinci mmijm rr!l’Wiklt llPIi- Domoznanski oddelek 35 NOVICE občine 1997 352(497.4 Juršinci) ■lil 6005769,1 PF E ”s COBISS Q NOVICE * Občine juršinci 29. april 1997 Leto II, številka 1 KAZALO: Stran 2..OS JURŠINCI TD GOMILA stran 3.PD Dr. Anton Slodnjak RD JURŠINCI Stran 4....LD JURŠINCI PGD GRABŠINSKI BREG Stran 12 Društvo gospodinj Juršinci k SD" Željka" Juršinci ■■ Izdajatelj: Občinski svet občine Juršinci. Uredništvo: Alojz Kaučič, Martin Žajdela in Simon Toplak. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno. Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Javno glasilo NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1413. Naslov uredništva: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Vel.: (062) 758-214. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415 -1267/96 z dne, 20. 1. 1997 spadajo Novice Občine Juršinci, med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov.Lektor: Bojana Kolenko. V.d. odgovornega urednika Zmagoslav Šalamun. Tisk in oblikovanje: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica. 2 - Novice 29. april 1997 ŽIVLJENJE IN DELO V JAVNEM ZAVODU OS JURSINCI Letni delovni načrt smo zasnovali na osnovnem MOTU: SE UČIM - ME UČIJO v odprti, ustvarjalni, inovativni in veseli šoli. Za uresničitev cilja skrbi v šolskem letu 1996/97 243 učencev in 29 delavcev zavoda. Vzgojno-izobraževalni programi in inovativni strokovni delavci zagotavljajo pričakovanja učencev in staršev, kar se odraža v kvaliteti znanja in dosežkih na tekmovanjih v znanju in športu. Pristna komunikacija med učenci, učitelji, starši in vodstvom šole je ena izmed stalnic našega dela. Celovito upoštevanje učenca in njegovih splošnih ter specifičnih potreb, predvsem pa samostojnosti, vedoželjnosti in ustvarjalnosti so zakonitosti našega dela. Posledica vsega tega je strokovna rast zaposlenih in osebnostno zorenje mladih. Osnovni poudarek je na znanju pri posameznih učnih predmetih, hkrati pa razvijamo tiste metode in oblike dela, ki učence sproščajo in zapolnijo njihove interese. Tekmovanja učencev v znanju so že potrdila, da so naši učenci sposobni posegati tudi po odličjih na državnih tekmovanjih, saj so učenke 8. razreda dosegle na vseslovenskem tekmovanju iz slovenskega jezika tri zlate in eno srebrno priznanje. Pričakujemo, da se bo število zlatih in srebrnih priznanj do zaključka šolskega leta še povečalo. Rezultati tekmovanj v športu kažejo, da so si mentorji in učenci postavili uresničljive cilje, saj so v tem šolskem letu že dosegli odlične rezultate. Biti državni prvaki v judo (posamezno in ekipno), medobčinski prvaki v malem nogometu, medobčinski prvaki v streljanju z zračno puško, je prav gotovo veselje za posameznika, ekipo, šolo in Občino Juršinci, ki si vneto prizadeva, da bi se šport mladih čimbolj razvijal. V tem šolskem letu so učenci bogatejši za moderno opremljeno računalniško učilnico, ki omogoča uporabo računalnikov pri pouku in interesnih dejavnostih. Pisno zahvalo smo ob uradnem odprtju učilnice (7. februarja 1997) izročili Ministrstvu za šolstvo in šport RS in Občini Juršinci, ker sta prispevali 50% deleže finančnih sredstev. Za zadovoljitev potreb učencev so ob dobrih strokovnih kadrih in uspešnem sodelovanju ŠOLA - DOM - DRUŽBENO OKOLJE vsekakor velikega pomena tudi prostori, v katerih učenci osvajajo znanje. Te potrebe smo delno zapolnili leta 1991 s prizidkom, sprotnimi vlaganji v obnovo opreme in učil ter vzdrževanjem prostorov. Letos smo bogatejši za obnovo fasade, žlebov in dela strehe na več kot 100 let stari zgradbi, pa tudi okolje pred šolo ni ostalo nespremenjeno. S to pridobitvijo smo potrdili rek, da se dobro zrnje, ki pade iz sejalčeve roke na plodna tla, spremeni v sončne žarke. Zato izrekam v imenu učencev in delavcev zavoda JAVNO ZAHVALO g. županu, g. predsedniku sveta in članom sveta Občine Juršinci, da so pripomogli k uresničitvi naših potreb. Izpolnitev vseh ciljev, med katere prav gotovo sodi izgradnja večnamenske dvorane in ostalih potrebnih površin za nemoteno delo devetletne osnovne šole, zahteva dobro sodelovanje vseh občanov, ne le nosilcev posameznih funkcij. Zato, SPOŠTOVANI OBČANI OBČINE JURŠINCI STOPIMO SKUPAJ IN URESNIČIMO SVOJA HOTENJA. Ravnateljica: Francka Petrovič TURISTIČNO DRUŠTVO GOMILA Turistično društvo Gomila je eno starejših društev v naši občini, saj je od ustanovitve preteklo 50 let. Po nekaterih podatkih je bilo ustanovljeno v letu 1946, oziroma po zimi 1946/47. Prve akcije so bile usposobiti klanec, oziroma vsaj delno urediti cesto na Gomilo. S prostovoljnim delom so postavili prvi leseni stolp, visok cca 8 m, temu je sledil drugi, prav tako leseni stolp, visok 18 m. Tudi ta je dotrajal, na njegovem mestu zdaj stoji tretji kovinski montažni stolp visok 18 m. Omenjeni kovinski razgledni stolp smo na Gomili postavili leta 1992, s tem pa so se uresničile dolgoletne sanje in želje predstavnikov društva. Želje, da Gomila dobi turistični dom, segajo že v leto 1952, saj so idejne projekte izdelali že takrat. Tudi te želje so se izpolnile in sicer po letu 1992, ko je bilo izvoljeno novo vodstvo. Kljub temu, da smo nekatere želje uresničili, gradnja le počasi napreduje, seveda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, s prostovoljnim delom pa tudi ne moremo opraviti vsega. Predračunska vrednost objekta znaša 230.000 DEM. Kljub vsemu smo optimisti in računamo, da bomo s pomočjo prireditev, nabiralnih akcij, sponzorjev in Občine Juršinci uspeli delo končati v doglednem času. Priporočamo se vsem naštetim v zadnjih vrstah za potrpljenje z nami. Upravni odbor TD Gomila PROSVETNO DRUŠTVO DR. ANTON SLODNJAK JURŠINCI Mešani pevski zbor PD Juršinci PD Dr. Anton Slodnjak je bilo ustanovljeno aprila 1996. V okviru PD delujejo tri sekcije. Vse tri so delovale že pred ustanovitvijo, tako je ob ustanovitvi društvo štelo petdeset članov. V prvem letu obstoja smo za občane pripravili prireditve, ki so bile lepo obiskane in sprejete, kar nas zelo veseli in nam vliva voljo za nadaljnje ljubiteljsko delo: Srečanje ljudskih pevcev in godcev, sosedov, kulturni dan v počastitev dr. Antona Slodnjaka (z razstavo o kulturno-prosvetni dejavnosti v naši občini v preteklosti), silvestrovanje pred občino in februarsko prireditev - Ljudsko izročilo Juršinski fantje je naša kulturna dediščina, katere osrčje je bila ljudska pesem in domači nastopajoči. Odzvali smo se tudi vabilom občine ali strank in sodelovali na občinskem prazniku, na koncertu ob dnevu šole in kulturnem prazniku, na miklavževanju, Štefanovem plesu, ob materinskem dnevu... Posamezne sekcije se udeležujejo tudi srečanj, kijih prireja Zveza kulturnih organizacij: medobčinsko srečanje ljudskih pevcev in godcev, revija pevskih zborov, ki smo se je prvič udeležili in to zelo uspešno, saj so strokovnjaki s področja zborovskega petja uvrstili mešani pevski zbor našega društva med kvalitetnejše zbore. Kaj smo? PD Dr. Anton Slodnjak občine Juršinci ima tri sekcije, dve pevski in dramsko. Dramska skupina PD MEŠANI PEVSKI ZBOR šteje devetindvajset članov. Vodi ga ga. Ksenija Ličen, predsednik in ustanovitelj zbora pa je g. Andrej Čeh. Pozimi se srečujemo dvakrat tedensko v prostorih OŠ. Združujeta nas veselje do petja in dobra volja. Ljudski pevci JURŠINSKI FANTJE so dejavni že vrsto let. Štirje pevci in muzikanti so, s srcem in dušo tudi idejni vodje prireditve Ljudsko izročilo je naša kulturna dediščina. DRAMSKA SKUPINA je najmlajša in šteje okoli dvajset članov. Poleg krajših uprizoritev Tantadruja in lutkovne igrice za Miklavževo smo lani zaigrali dramo Vsi me imajo radi, le oče me ne mara, pod vodstvom ge. Cvetke Vratič. Po zapisu Antonije Žmauc smo odigrali tudi tri nadaljevanja krajše, etnografsko obeležene veseloigre Na kmečkem dvorišču. Trudimo se, da bi nastopali tudi izven naše občine. Veselje do petja in igranja nam vliva voljo in moči za ljubiteljsko delo v PD in trdno upamo, da bomo k sodelovanju pritegnili še več občanov. Predsednica PD Alenka ŽMAUC RIBIŠKO DRUŠTVO JURŠINCI Juršinski ribiči bomo letos praznovali dvajset let aktivnega dela. V društvo je včlanjenih 32 rednih članov in 10 mladincev. Polovica jih ima ribiški izpit. V letu 1997 bo društvo po letnem programu opravilo sanacijo ribnika, da bomo lahko v večjem obsegu izvajali načrtovano ribiško tekmovanje in športni ribolov. Na tem področju si ribiči želimo več povezovanja, da bi se krepile prijateljske vezi skovane med nami in drugimi ribiči. Želimo si tudi več sodelovanja z društvi v občini. Tudi v prihodnje bomo posvečali vso skrb čistoči voda in okolja, saj se zavedamo, da brez vode ni zdravega življenja, ne bogate proizvodnje in ne bogatega turizma. Ribiči pozdravljamo vse, ki hočejo kaj storiti za naše vode in zdravo okolje. Ko nam ginejo ribe (zaradi nesnage in strupov), pomislimo tudi na svoje otroke, pa tudi na hrano, ki prihaja na naše mize. Z vsem srcem se ribiči odzivamo na družbene reforme in dejavno podpiramo nosilce prenove in napredka v naši državi Sloveniji. Predsednik Ribiškega društva Franc Štrucl IZ ŽIVLJENJA IN DELA LOVSKE DRUŽINE JURŠINCI V Lovsko družino Juršinci je vključenih 49 članov, največ z območja občine Juršinci, nekaj jih je iz sosednjih, oziroma drugih šestih občin. Družina ima 5.300 ha lovišča, od tega največ (čez 3.000 ha) lovnih površin. Pretežni del lovišča leži v sami občini Juršinci, 1.639 ha v občini Destrnik - Trnovska vas, le nekaj ha pa v občini Dornava. Družina je bila ustanovljena leta 1946 in je lansko leto praznovala zlati jubilej. Vodijo 9-članski upravi odbor, poleg tega pa še nadzorni odbor, gospodarska komisija, strelska komisija, komisija za društveno dejavnost, referent za lovni turizem, kinološki referent in disciplinska komisija. Lovišče je razdeljeno na šest revirjev, kijih vodijo izkušenejši lovci in lovski čuvaji. Družina je vključena v področno Zvezo lovskih družin Ptuj -Ormož in v Zvezo lovskih družin Slovenije. Posluje na osnovi še vedno veljavnega Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč, srednjeročnega in kratkoročnega lovsko-gospodarskega načrta, v smislu strategije slovenskega lovstva, Pravil LD, Poslovnika, Pravilnika o disciplinskem postopku in seveda skladno z naravovarstvenimi in strokovnimi usmeritvami področne in republiške Lovske zveze. Osnovni namen naše lovske organizacije je sonaravno usmerjanje razvoja vseh vrst divjadi, ohranjanje biološke pestrosti in ekološkega ravnovesja; usklajevanje razvoja in številčnosti divjadi s sočlovekovimi dejavnostmi v prostoru in izkoriščanje zlasti srnjadi kot obnovljivega naravnega vira. V Lovski družini Juršinci so ekonomski učinki upravljanja z divjadjo zadnje čase podrejeni naravovarstvenim ciljem. Od vseh prostoživečih živali je tudi na območju naše LD polovica vrst že ogroženih. Ekonomsko zanimivaje le še srnjad. Stroške upravljanja z loviščem s težavo pokrivamo tudi s pomočjo Občine Juršinci, kljub prostovoljnemu in neplačanemu delu naših članov. Prostovoljno - neplačano delo predstavlja v naši organizaciji glavno gonilno in moralno moč. Lovska družina Juršinci ima poleg lovskega doma in strelišča številne lovske objekte-lastne remize, krmne njive za divjad, preže, krmišča in druge lovske objekte.Preteklo sezono smo sami pridelali cca. 15 ton koruze in vso v pretekli hudi zimi položili divjadi. Po lovišču smo razvozili tudi nekaj ton tropin in druge hrane, s čimer smo divjadi priskočili na pomoč in tako preprečevali škodo po divjadi. Naj omenimo, da so nam preteklo zimo mnogo škode na divjadi, še posebej srnjadi, povzročili klateški psi naših občanov, pa tudi občanov občine Destrnik - Trnovska vas. Lovska družinaje utrpela precejšnjo škodo, ki sojo s protizakonitim ravnanjem povzročili nekateri člani takoimenovanih paralovskih društev. Za občane so prav gotovo zanimivi in vzpodbudni podatki o tem, da so naši nadpovprečno marljivi lovci v lovskem letu 1996/97 ob ostalem delu uplenili 50 lisic in 45 kun in s tem nedvomno prispevali k boljšemu počutju občanov, saj te zveri predstavljajo stalno žarišče stekline in povzročajo škodo občanom s tem, da uničujejo kokoši in druge domače živali. Prav na tem področju naša lovska družina dosega največje uspehe v Zvezi lovskih družin Ptuj. Lov na plemenito divjad smo omejili na minimum, saj smo v pretekli lovni sezoni uplenili le 7 fazanov in 10 zajcev.Ta divjad je zaradi negativnih trendov v naravnem prostoru dobesedno ogrožena in že obstaja nevarnost za njen nadaljni biološki obstoj. Zaradi takšnega stanja v naravi je ogrožen tudi človek (kot največja vrednota vsake družbe). Naj izkoristimo ta zapis kot apel občanom, da pri urejanju velikih njivskih površin pustite tudi nekaj površin za kritje in prehrano poljske divjadi, pustite grmovne pasove - vetrobrane. Za varstvo kmetijskih rastlin uporabljajte okolju prijaznejša agrokemična, sredstva in to na tak način in v takšnih količinah, da ne bodo škodila divjadi. Herbicide uporabljajte le na preoranih tleh, oziroma dokler posevki ne zrastejo preko 10 cm. Jeseni ne preorjite vseh njiv, posebno ne vseh strnišč. Na večjih površinah pričnite kositi ali žeti iz sredine njive navzven, da ima divjad večjo možnost za umik. Na kosilnih strojih uporabljajte plašilne naprave, ohranjajte čimveč grmovne podrasti. Kmet je nekdaj, ne dahi se tega zavedal, pripravil prostor poljski divjadi. Tudi sedaj moramo prostor tej divjadi pripraviti zavestno in načrtno, če želimo uskladiti interese kmetijstva in gojitve divjadi. To nedvomno pomeni, da mora skrb za poljsko divjad prevzeti tudi Občina oziroma vsi dejavniki v občinskem prostoru, če želimo ohraniti kolikortoliko zanimivo, pestro, zdravo in turistično privlačno človekovo okolje. Pretirana “požrešnost" na tem področju, torej v naravnem okolju, je nevarna že za našo, še bolj pa za generacije, ki prihajajo. Člani Lovske družine Juršinci si želimo dobrega sodelovanja z občani, zlasti kot naravovarstveniki, zato prosimo, da sedaj, v času gnezdenja in kotenja mladičev poljske divjadi, in kasneje (konec maja) mladičev srnjadi - pse in mačke resnično “držite na kratko ”, da po nepotrebnem ne vznemirjate in uničujete mladih življenj v naravnem okolju. Želimo, da našim in vašim milim prebivalcem narave omogočite preživetje. S tem, ko uničujemo življenja v naravi, uničujemo tudi sami sebe. Od naravovarstvene prihodnosti Lovska družina Juršinci pričakuje, da bo nov lovski zakon predvsem naravovarstveni, da bo divjad v lasti Republike Slovenije, meje lovišč nespremenjene, koncesije pa dodeljene dosedanjim lovskim organizatorjem, ki so se v 90-!etnem delovanju potrdili in nedvomno dokazali pred svetom, da so kos tem zahtevnim nalogam. Lastninska pravica do kmetijskih površin ali gozdnih zemljišč torej ne sme dajati pravice do prostoživečih živali. Lovska družina Juršinci naprej pričakuje moralno in materialno podporo Občine Juršinci, pa tudi od najodgovornejših v državi. Lovci Lovske družine Juršinci se ob koncu zahvaljujemo Občini Juršinci, še posebej Občinskemu svetu, za moralno in materialno oporo. Želimo si še tesnejše sodelovanje ohranitve prvobitnega naravnega okolja in divjadi v njem, kar je eden od poglavitnih pogojev za občanovo zdravo življenje. Starešina LD Juršinci: Štefan GAČNIK PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRABŠINSKI BREG PGD Grabšinski Breg je bilo ustanovljeno leta 1939 pri Francu Lovrecu, oziroma pri takratnem gospodarju Avgustu Šeku. Pobudniki za ustanovitev društva so bili: Avgust Šek, Jože Zemljič, Franc Holc, Franc Lovrec, Janez VVeingartner, Anton VVeingartner, Janez Brumen in še mnogi napredni krajani. Društvo v prvih letih delovanja ni imelo prostorov, zato so se sestajali in hranili opremo pri Avgustu Šeku - današnja domačija Franca Lovreca na Grabšinskem Bregu. Leta 1951 so zgradili gasilski dom na današnji lokaciji. Prvo opremo in motorno brizgalno je društvo nabavilo leta 1943. Vseskozi so aktivno delovali na operativnem in gospodarskem področju. Seveda so bili pri razvoju in delovanju tudi vzponi in padci. Večji napredek je društvo zabeležilo po letu 1983, ko so nabavili prvo gasilsko vozilo (IMV 1300) in razvili gasilski prapor. Se istega leta so začeli dograjevati in širiti gasilski dom. V letih napredka so v društvu nabavili novo motorno brizgalno ROSENBAUER 800 1, zamenjali staro orodno vozilo IMV z novejšim kombijem TAM 80 A5, ki ga uporabljajo še danes. Jeseni 1994 so nabavili avtocistcrno TAM 130 (s kapaciteto 4500 l vode) in najnujnejšo opremo za zaščito in reševanje (potopna črpalka, el. agregat, dihalna aparata, vodni top itd.). Veliko pomoč in podporo so nudili krajani takratne KS in današnje Občine Juršinci. Društvo ima zdaj urejene prostore: dvorano, sanitarije, kuhinjo, sejno sobo, garaže in kurilnico. Člani društva so prispevali veliko prostovoljnega dela, saj so od leta 1983 do danes opravili preko 5000 ur prostovoljnega dela. Največjo pozornost je društvo posvetilo izobraževanju svojih članov, saj je v društvu: - 1 višji gasilski častnik, - 3 gasilski častniki, - 3 nižji gasilski častniki L stopnje, - 7 nižjih gasilskih častnikov, - 21 gasilcev I. stopnje, - 18 gasilcev, - 2 gasilska veterana in - 12 mladincev. Vsem hvala za podporo, ki ste nam jo nudili. Zavedamo se, da lahko društvo uspešno deluje na operativnem in gospodarskem področju le ob širši podpori. Za PGD Grabšinski Breg predsednik Jože HORVAT NOVICE ^Občine Jwršmci Uradni vestnik občine Juršinci Leto I, številka 1 - 29. 4. 1997 Na podlagi 13. člena Zakona o financiranju občin (Ur. list RS, št.80/94) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS,št. 72/93) je Občinski svet Občine Juršinci na seji, dne 27.3.1997 sprejel ODLOK o zaključnem računu Občine Juršinci za leto 1996 1. člen Sprejme se zaključni račun Občine Juršinci za leto 1996. 2. člen Prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1996 so naslednji: 1. Proračun - skupaj prihodki - skupaj odhodki - presežek prihodkov 2. Sredstva rezerv 209.918.076 SIT 200.789.229 SIT 9.128.847 SIT 355.000 SIT 3. člen Presežek prihodkov proračuna, v višini 9.128.847 SIT, se po zaključnem računu za leto 1996 razporedi za prenos v naslednje leto. 4. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu sklada rezerv za leto 1996, v višini 355.000 SIT, sc prenese v prihodke tega sklada za leto 1997. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Novic Občine Juršinci. Štev.: 401-81/97 Datum : 27.3.1997 Predsednik Občinskega sveta Občine Juršinci Simon Toplak BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRIHODKI PLAN 1997 1.PRIHODKI ZA ZAGOTOVLJENO PORABO 111.395.780 A+B+C A. Prihodki, ki se razporejajo med rep. in občino 18.524.160 1. Dohodnina (30%j 18.524.160 B. Prihodki, ki pripadajo občini 785.340 2. Davek na dediščine in darila 92.000 3. Davek na premoženje 4. Davek na promet nepremičnin 5. Upravne takse 608.040 6. Posebne takse na uporabo igral, avtom, zunaj igralnic 7. Davek od igre na srečo 85,300 C. Finančna izravnava 92.086.280 prenešena iz leta 1995 nakazana v letu 1996 92.086.280 11. PRIHODKI ZA DRUGE NALOGE 6.206.760 D. Davki in druge dajatve 7. Odškodnina zaradi sprem, namem. kmet. zemljišč 1.400.000 8. Odškod. in nadomest. za degrad. in ones. okolja 270.000 9. Prihodki določeni z drugimi akti -registrske takse 216.000 10. Požarna taksa 266.760 11. Drugi prihodki 4.054.000 - vzdrževanje grobov 4.054.000 E. Prihodki od premoženja 210.000 12.Najemnine za stanovanja 120.000 13.Najemnine stojnice 90.000 F. Sredstva samoprispevka 11.100.000 G. Drugi prihodki 3.052.200 14.1.obresti - drugi prihodki 100.000 14.2.plačila za ogrevanje bloka 372.000 14.3. Prispevki k domski oskrbi 90.200 14.4. Prihodki od danih soglasij za elektro priključke 70.000 14.5.Prihodki od povračil za priključ.na 500.000 vodovod.omrežja 14.6.Komunalna taksa 920.000 14.7.Prihodki za vzdrž.cest po nab.poli 1.000.000 H. Prihodki iz naslova sofinanciranja 35.648.908 16. Prispevek občanov za izgradnjo telefonskega omrežja 4.232.000 17. Prispevek občanov za vodovod Zagorci 3.168.000 18. Prispevek občanov za izgradnjo vod. Bodkovci - 1.189.360 Sakušak-Senčak 19. Prispevki za izgradnjo vodovoda Senčak 467.520 20. Prispevek občanov za cesto Kukava - Rotman 482.000 21. Prispevek občanov za lok. cesto Grlinci proti Ilolc A. 107.860 22. Prispevek občanov za cesto Grlinci - Pesjak, proti 304.000 Mikša J. 23. Prispevek občanov za kr. cesto Senčak proti Perko 45.000 24. Prispevek občanov za kr. cesto Hlaponc- Kukava, 99.168 Hojnik-Kujavec 25. Prispevek občanov za kr. cesto Gabmik proti Čuš M. 55.000 26. Prispevek občanov za izdel. pločnika, razsvetljave, 70.000 avtobus, čak. fina prevleka na lok. cesti Juršinci -Gomila- odsek skozi center 27. Prispevek občanov za izdelavo jarka -muIde pri OŠ 36.000 Juršinci 28. Prispevek občanov za izdelavo jarka- mulde v 43.000 Zagorcih 29. Preplastitev ceste Mostje- Hlaponci 1.500.000 30. Asfaltiranje ceste Rotman- Vinšak- Plohl 2.250.000 31. Asfaltiranje ceste v Dragoviču Čeh - Berlak 4.000.000 32. Asfaltiranje ceste v Grlincih mimo Munda -Kamen 4.500.000 33. Asfaltiranje ceste v Gabrniku Hvalec - Roškar 1.350.000 34. Asfaltiranje ceste v Hlaponcih Bezjak - Rus 3.000.000 35. Asfaltiranje ceste Zagorci - Gajič 5.000.000 36. Asfaltiranje ceste v Sakušaku Čeh- Starčič 1.250.000 37. Modernizacija ceste v Kukavi Plohl - Mikša 2.500.000 Prihodki za sanacije cest 4.050.000 38. Sanacija ceste v Rotmanu od Kovačec- Krajnc 300.000 39. Sanacija ceste v Gabrniku od Horvat - Hrga 300.000 40. Sanacija ceste v Bodkovcih od Kokol - meja 300.000 Bratislave! 41. Sanacija ceste v Bodkovcih lok.cesta - Meznarič 1.250.000 42. Sanacija ceste v Kukavi Šoštarič- Šterbal-Šenveter 300.000 43. Sanacija ceste v Kukavi proti Šoštarič Zori 300.000 44. Sanacija ceste v Sakušaku Matjašič - Tikvič 300.000 45. Širitev ceste v Sakušaku Majerič- Zelenko 1.000.000 III. Prihodki iz naslova sofinanciranja RS 8.600.000 46. Modernizacija ceste Zagorci-Gajič /Ministrstvo za 6.000.000 ekonomske odnose 47. Izgradnja vodovoda Zagorci 2.600.000 IV. Prenos prihodkov iz preteklega leta 1.186.309 VSI PRIHODKI SKUPAJ 181.449.957 Račun financiranja 7.573.638 Zadolževan je proračuna - kredit ODHODKI PLAN 1997 5.1.1. Vzgoia in varstvo predšolskih otrok v Javnem VVZ 9.854.579 1. DEJAVNOST OBČINSKIH ORGANOV 12.970.048 5.2. Investicijsko vzdrževanje vrtcev 114.997 1.1. Delovanje občinskih organov 5.313.600 6. KULTURA 3.420.024 Drugi osebni prejemki 100.000 6.1. Knjižnica Ivana Potrča 1.2. Prispevki delodajalca 956.448 6.1.1. Materialni stroški 1.3. Materialni stroški 5.900.000 - nakup knjig 780.024 1.3.1. Stroški tiska in objav 800.000 6.2. Dotacije društvom 1.3.2. Stroški za proslave, pokroviteljstva in prireditve 600.000 6.2.1. Dotacije 1.000.000 1.3.3. Stroški za pokroviteljstvo prireditev župana 250.000 6.3. Kulturne prireditve 840.000 1.3.4. Stroški sej občinskega sveta, odborov in komisi] 2.200.000 - Občinski praznik 250.000 1.3.5. Stroški reprezentance 750.000 - Zahvala jeseni 400.000 1.3.6. Kilometrina, dnevnice - funkcionarji 700.000 - Materinski dan 150.000 1.3.7. Občinsko plašilo 600.000 - Dobrote slovenskih kmetij 40.000 1.4. Drugi odhodki 700.000 - PUHOVA kolesarska dirka 100.000 1.4.1. Financiranje političnih strank 700.000 6.4. Investicijski odhodki 700.000 1.4.2. Stroški volitev in občinskih referendumov 6.4.1. Vzdrževanje kulturnega doma 700.000 2. DEJAVNOST UPRAVE OBČINE 9.144.000 7. ŠPORT 2.094.000 2.1. Plače delavceh 2.124.000 7.1. Dotacije športnim društvom 1.854.000 2.2. Drugi osebni prejemki 100.000 - dotacije športnim društvom 1.154.000 2.3. Prispevki delodajalca 400.000 - šolski športi 700.000 2.4. Materialni stroški 5.720.000 7.2. ŠŠD in množičnost 142.000 2.5. Drugi odhodki 7.3. Strokovne službe 98.000 2.6. Investicijski odhodki 800.000 8. ZDRAVSTVO 5.241.049 2.6.1. Nabava opreme 400.000 8.1. Socialni transferji 4.637.380 2.6.2. Ureditev prostorov 400.000 8.1.1. Prispevek za zdravstveno zavarovanje brezposelnih 4.637.380 3. IZOBRAŽEVANJE 10.218.000 8.2. Dotacije 21.169 3.1. Materialni stroški 2.501.000 8.2.1. Dotacije za financiranje humanitarnih org.in društev 21.169 - redni materialni stroški 8.3. Plačila storitev 582.500 - prevoz zaposlenih 8.3.1. Mrliško ogledna služba 160.500 - kurjava 1.365.000 8.3.2. Invcst. vzdrž. zdravstvene postaje 321.000 - elektrika.kom.storitve 865.000 8.3.3. Izgr. letovišča PUNAT 101.000 - voda 271.000 9. RAZISKAVE 151.088 3.2. Prehrana zaposlenih 9.1. Dotacije 3.3. Prevoz učencev 2.671.000 9.1.1. Zavod BISTRA 3.4. Sredstva za ekskurzije -projekt uvajanje mladih v znanost 12.3.068 3.5. MS Tekoče vzdrževanje 640.000 - raziskovalni tabori 28.020 3.6. Sredstva za vzdrževanje in obnovo 3.000.000 10. KMETIJSTVO 6.462.463 - oprema za osnovno šolo 1.355.000 10.1. Dotacije 5.000.000 - investicijsko vzdrževanje (intervencije) 1.066.000 - vzpodbujanje in razvoj kmetijstva - investicijsko vzdrževanje 408.000 -prenos iz leta 1996 1.462.463 - amortizacija 171.000 11. TURIZEM 2.200.000 11.1. Turistični programi 500.000 3.7.Sredstva za izobraževanje učiteljev 11.2. Dotacije 500.000 3.8. Dodatni program 1.406.000 11.3. Projekt VTC 500.000 -razširjen program življ.in dela osn.šol 38.300 - šola v naravi 1 1.4. Prenešena sredstva iz leta 1996 700.000 - nabava učbenikov 55.200 12. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 5.898.680 zU.t. Ul/U 1.541.160 12.2. Zaščita in reševanje 590.760 - interesne dejavnosti- plače 12.3. Drugi odhodki Cii) 1.232.928 12.4. Drugi odhodki - požarna taksa 266.760 - zavarovanje .ijlo.UUU 308.232 - testiranje novincev 4.000 i a>..3. i in. uš-j 12.6. Sofinanciranje nakupa orodnega vozila 3.500.000 - Center interesnih dejavnosti 13. DROBNO GOSPODARSTVO IN PODJETNIŠ. 2.000.000 7.200 - uiasDcna sola 13.1. Subvencije 2.000.000 - Ljudska univerza 68.900 1.3.2. Financiranje programov obrti in podjetništva 4. SOCIALNO VARSTVO 9.758.456 14. STANOVANJSKA DEJAVNOST 250.000 4.1. Socialni transferji 82.867 14.1. Stroški vzdrževanja in upravljanja stanovanj 250.000 4.1.1. Subvencije stanarin 82.867 15. KOMUNALNA DEJAVNOST 4.2. Dotacije 49.3.499 15.1. Plačila storitev 4.2.1. Svetovanje mladostnikov 88.650 oUU.UUU 15.2. Stroški za pobiran je priključnih taks 4.2.2. SOS telefon 28.510 15.3. Vzdrževanje javne razsvetljave no naseljih 800 000 4.2.3. 1 lumanit.organiz.in društva 277.20.3 16. CESTNA DEJAVNOST 9.630.960 4.2.4. Akcija za ostarele občane 99.136 16.1. Plačila storitev 4.3. Plačila na področju socialnega varstva 8.746.090 16.1.1. Vzdrževanje lokalnih cest 3.630.960 4.3.1. Oskrbnine v socialnih zavodih 8.067.236 16.1.2. Vzdrževanje krajevnih cest 6.000.000 4.3.2. Sofinanciranje dejavnosti centra za socialno delo 678.854 16.1.3.Dokumentacije za ceste 4.3.3. BOD 4.39.281 16.1.4.Odstranjevanje plazov 4.3.4. Prispevki 87.417 17. DRUGI ODHODKI 6.587.915 4.3.5. Drugi osebni prejemki 19.208 17.1. Sredstva rezerv 2.227.915 4.3.6. Materialni stroški 1.32.948 17.2.1. Stalna proračunska rezerva 2.227.915 4.4. Drugi odhodki 436.000 17.2.2. 'l ekoča proračunska rezerva 4.4.1. Izjemne denarne pomoči (pogrebni stroški) 218.000 17.3. Združenje borcev in udeležencev NOB 60.000 4.4.2. Drugi odhodki 218.000 17.4. Vzdrževanje grobov 700.000 5. OTROŠKO VARSTVO 9.969.576 17.5. Dotacije društvom in organizacijam 300.000 5.1. Dotacije 9.854.579 17.6. Ureditev mrliške vežice 3.000.000 17.7. Pl.priključek za Majcen. Jurkovič in Ambrož 300.000 ODHODKI ( 1. do 17.) 97.626.259 18. INVESTICIJSKI ODHODKI NA PODROČJU KOMUNALNE IN CESTNE DEJAVNOSTI 18.1. Komunalna dejavnost 10.397.336 18.1.1. Investicije 18.1.1.1. Vodovod Scnčak 2.517.097 18.1.1.2. Vodovod Zagorci 7.380.239 l8.1.1.3.Vzdrž.potoka KRKA in BRNCA 500.000 18.2. Gospodarska infrastruktura 19.900.000 18.2 1. Izgradnja telefonskega omrežja 5.7000.000 18.2.2.Sanacija ceste v Bodkovcih odsek Kokol- Šoštarič 300.000 18.2.3.Nabava in ureditev avtobusnih čakalnic:Senčak.Gabrnik, Mostje, Oblaki, Zagorci, Juršinci 1.900.000 18.2.4.Adaptaci ja starega dela OŠ (vgrad nja novih oken, sanacija ostrešja) 6..000.000 18.2.5.Pridobitev grad.dokumentacije za večnamensko dvorano pri OŠ 6.000.000 18.3. Cestna dejavnost- modernizacije 52.700.000 18.3.1 Modernizacija ceste Mostje-Hlaponci 5.000.000 18.3.2.Modernizacija ceste Rotman -Vinšak- Plohl 4.500.000 18.3.3.Modernizacija ceste v Dragoviču, Čch-Bcrlak 8.000.000 18.3.4.Modernizacija ceste v Grlincih mimo Munda 9.000.000 18.3.5.Modernizacija ceste v Gabrniku. Hvalcc-Roškar 2.700.000 18.3.6.Modernizacija ceste v Hlaponcih, Bezjak- Rus 6.000.000 18.3.7.Modernizacija ceste Zagorci -Gajič 10.000.000 18.3.8.Modernizacija ceste v Sakušaku, Čeh-Starčič 2.500.000 18.3.9.Modernizacija ccstc v Kukavi. Pluhl-Mikša 5.000.000 18.4 Cestna dejavnost-sanacije cest 8.400.000 18.4.1.Sanacija ceste v Rotmanu od Kovačcc-Krajnc 600.000 18.4.2.Sanacija ceste v Gabrniku od Horvat-1 liga 600.000 18.4.3.Sanacija ceste v Bodkovcih od Kokol-meja Bratislavci 600.000 18.4.4.Sanacija ceste v Bodkovcih, lok.cesta- Meznarič 2.500.000 18.4.5.Sanacija ceste v Kukavi, Šošlarič-Šterbal-Šenvctcr 600.000 18.4.6.Sanacija ccstc v Kukavi proti Šoštarič Zori 600.000 18.4.7.Sanacija ceste v Sakušaku. Matjašič-Tikvič 600.000 18.4.8.Sanacija ceste v Sakušaku, Majerič -Zelenko 2.000.000 18.4.9.Ureditev mulde na kr.cesti Dragovič. Brumen-Slaček 300.000 ODHODKI SKUPAJ 189.023.595 Na podlagi 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), Dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986-2000, dopolnjenega v letu 1994 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94), in 12. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95) je Občinski svet Občine Juršinci na seji, dne 28.2.1997, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986-1990 za območje Občine Juršinci, dopolnjenega v letu 1996 1. člen S tem odlokom se za območje Občine Juršinci spremenijo in dopolnijo prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986-1990, dopolnjenega v letu 1994 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86,28/86, 12/87,28/90,32/90,25/91,12/93,16/94). 2. člen Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986-1990, dopolnjenega v letu 1994, za območje Občine Juršinci so naslednje: v točki 5.1.4., to je območje krajevne skupnosti Juršinci, se spremeni tabela tako: - v tretji in četrti vrsti se spremeni površina, tako da se spremenjena tretja in četrta vrsta glasita: “S3 Juršinci, 15,58 ha, SKP PUP S4 Gabmik, 11,15 ha, SKP PUP” - za predzadnjo vrsto se doda nova vrsta, ki glasi: “R1 Juršinci, 0,98 ha, območje z dvonamensko rabo (šport - rekreacija, kmetijstvo) PUP” 3. člen Površine 1. območja kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 3,59 ha. Površine 2. območja kmetijskih zemljišč sc zmanjšajo za 0,38 ha. Površine ureditvenih območij se povečajo za 2,51 ha, površine razpršene gradnje se povečajo za 2,44 ha. 4. člen Spremenijo se karte v merilu 1:25000. Na teh kartah sc spremeni zasnova primarne rabe prostora. Karte so sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Novic Občine Juršinci. Številka: 301-2/89-60 Datum: 28.2.1997 Predsednik Občinskega sveta Občine Juršinci Simon TOPLAK SKP — stanovanjska, kmetijska, poslovna namembnost PUP — prostorski ureditveni pogoji Na podlagi 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 12. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95) je Občinski svet Občine Juršinci na seji dne 28.2.1997 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986-2000 za območje Občine Juršinci, dopolnjenega v letu 1996 1. člen S tem odlokom se za območje Občine Juršinci spremenijo in dopolnijo prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986 -2000, dopolnjenega v letu 1994 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86,20/88,2/90,12/93,16/ 94). 2. člen Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986-2000, dopolnjenega v letu 1994, se nanašajo na spremembe kart v merilu 1:25000 in 1:5000, in sicer na zasnovo primarne rabe prostora. Karte so sestavni del odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Novic Občine Juršinci. Številka: 30-12/81-60 Datum: 28.2.1997 Predsednik Občinskega sveta Občine Juršinci Simon TOPLAK Na podlagi 12. člena Statuta Občine Juršinci (Ur. vestnik Občin Ormož in Ptuj, štev. 12/ 95), je Občinski svet Občine Juršinci na 23. seji dne 27.3.1997 sprejel PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Juršinci (Uradni list RS, št. 54/95) 1. člen Vil. členu se spremeni prvi odstavek pod A 1.1., tako da se pravilno glasi: “Namen ukrepa: vzpodbujanje obnove plemenskih krav s kakovostnimi prvesnicami SL in ČB pasme.” 2. člen Vil. členu sc pod B1.3 “ SADJARSTVO” spremeni vsebina pod drugo alinejo, tako da se pravilno glasi: “regresirajo se samo sadike, proizvedene in kupljene v priznanih drevesnicah v Občini Juršinci.” 3. člen Vil. členu sc pod B1.3 “VINOGRADNIŠTVO” spremeni vsebina pod drugo alinejo, tako da se pravilno glasi: “regresirajo se samo trsne cepljenke, proizvedene in kupljene v priznanih trsnicah v Občini Juršinci.” 4. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem vestniku Novic Občine Juršinci. Štev.: 321-17/95 Datum: 27.3.1997 Predsednik Občinskega sveta Občine Juršinci Simon TOPLAK Občina Juršinci objavlja na podlagi 7. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Juršinci (Ur. 1. RS, št. 54/95) in sklepa Občinskega sveta občine Juršinci z dne 27.03.1997 RAZPIS za dodelitev sredstev za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Juršinci za leto 1997 (.SPLOŠNI POGOJI Po 5. členu Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Juršinci, lahko za sofinanciranje investicij zaprosijo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo sedež ozir. stalno bivališče v Občini Juršinci. Navodila in informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na sedežu Občine Juršinci ali pri terenskem svetovalcu. Zahtevek za dodelitev sredstev naslovi vlagatelj na kmetijsko svetovalno službo. Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov. II. VSEBINA RAZPISA' Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Juršinci se zagotovijo v proračunu Občine Juršinci za leto 1997 v višini 5.800.000,00 SIT v obliki podpor, vzpodbud in regresov. Prednost pri dodelitvi imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo: - spremembo gospodarske strukture občine s poudarkom na ustvarjanju ekonomsko stabilnih gospodarskih enot, - povečanje zaposlovanja in samozaposlovanja z uvajanjem sodobnih tehnologij, - ohranjanje poseljenosti občine, - oblikovanje in utrjevanje indentitete občine. III. NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV A. ŽIVINOREJA Govedoreja 1. Namen ukrepa: vzpodbujanje obnove plemenskih krav s kakovostnimi prvesnicami SL in ČB pasme. Regres: do 20.000,00 SIT za posamezno plemensko žival. Višina predvidenih sredstev : 200.000,00 SIT. Pogoji za pridobitev sredstev: - osnovni stalež živali mora biti najmanj 6 krav in se ne sme zmanjšati naslednjih 5 let, - regresira se največ 5 glav na kmetijo Zahtevki se vlagajo preko kmetijske svetovalne službe (na osnovi kopije računa). 2. Osemenjevanje krav: Občina regresira 30% stroškov po računu Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj za osemenitev. Med občino Juršinci in OZVŽ Ptuj se sklene pogodba, na osnovi katere bo OZVŽ Ptuj občini izstavljal račune v višini 30% stroškov za posamezno osemenitev, posamezni upravičenec pa bo plačal samo razliko, to je 70% vrednosti računa. Višina predvidenih sredstev: 700.000,00 SIT. Prašičereja Namen ukrepa: vzpodbujanje nakupa plemenskih živali (za izboljšanje proizvodnje mesnatih pasem prašičev). Regres do 10.000,00 SIT po posamezni plemenski živali. Pogoji za pridobitev sredstev: - plemenske živali morajo biti vzrejene v selekcijah in namenjene obnovi in povečanju črede ozir. vzrejene v lastni proizvodnji, - regresira se največ 5 živali na kmetijo. Višina predvidenih sredstev: 200.000,00 SIT. Predvideno regresiranje 20 živali. Zahtevki se vlagajo pri kmetijski svetovalni službi, na osnovi kopije računa. B. RASTLINSKA PROIZVODNJA Poljedelstvo 1. Namen ukrepa: analiza zemlje za intenzivnejšo poljedelsko proizvodnjo; Regresira se analiza zemlje v višini 50% vrednosti analize. Višina predvidenih sredstev: 100.000,00 SIT. Pogoj za pridobitev sredstev: pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe. Zahtevki se vlagajo pri kmetijski svetovalni službi na osnovi predloženega računa in podatkov o opravljeni analizi; 2. Namen ukrepa: nakup semenske koruze Regresira se nakup semenske koruze v višini 2.000,00 SIT na ha posajene koruze. Regresira se največ 10 ha posajene koruze na kmetijo. Višina predvidenih sredstev: 800.000,00 SIT. Pogoj za pridobitev sredstev: nakup semenske koruze mora biti opravljen v prodajalnah Kmetijske zadruge Ptuj - Zadružne enote Juršinci, v katero sodi tudi področna enota Polenšak, v Trgovini Hrga v Gabrniku ali pri Perutninarski zadrugi Ptuj. Regres upravičenci uveljavlajo pri nabavi semenske koruze. Evidenco o posameznih upravičencih in o višini izkoriščenega regresa vodijo navedene prodajalne (na osnovi predhodnega dogovora z občino). 3. Namen ukrepa: testiranje škropilnic Regresira se 50% stroškov testiranja škropilnice. Višina predvidenih sredstev 80.000,00 SIT. Občina Juršinci bo enkrat letno organizirala testiranje škropilnic. O datumu bodo prebivalci obveščeni preko sredstev javnega obveščanja in na krajevno običajen način. Vrtnarstvo Namen ukrepa: vzpodbujanje intenzivnejše vrtnarske proizvodnje na manjših kmetijah. Regresira se izdelava pokritih površin v višini do 15% predračunske vrednosti. Višina predvidenih sredstev: 400.000,00 SIT. Pogoj za pridobitev sredstev: - regresirajo se plastenjaki od 100 - 500 m2 pokrite površine oz. steklenjaki od 50 m2 naprej. Zahtevki se vlagajo pri kmetijski svetovalni službi . Vinogradništvo Namen ukrepa: vzpodbujanje investicij v vinogradništvo s kakovostnim materialom. Regresira se nakup trsnih cepljenk v višini 30,00 SIT na komad. Višina predvidenih sredstev: 1.600.000,00 SIT. Predvideno je regresiranje 53300 cepljenk. Pogoji za pridobitev sredstev: - skupna površina nasada mora biti najmanj 0,30 ha, - letna obnova v okviru 0,30 ha je lahko tudi manjša, - regresirajo se samo cepljenke kupljene in proizvedene v priznanih trsnicah v občini Juršinci, - urejen mora biti vpis v register pridelovalcev grozdja, - prijava pridelka, - pri vinogradnikih, ki so se začeli na novo ukvarjati s to dejavnostjo, zadošča izjava kmetijske svetovalne službe. Regresira se največ do 5000 sadik na kmetijo. Zahtevki se vlagajo pri kmetijski svetovalni službi. Sadjarstvo Namen ukrepa: vzpodbujanje investicij v sadjarstvo s kakovostnim sadilnim materialom. Regresira se nakup sadik v višini 60,00 SIT na sadiko. Višina predvidenih sredstev: 400.000,00 SIT. Predvideno je regresiranje 6600 sadik. Pogoji za pridobitev sredstev: - skupna površina nasada mora biti najmanj 0,30 ha, - regresirajo se samo sadike proizvedene in kupljene v priznanih drevesnicah v občini Juršinci. Regresira se največ 5000 sadik na kmetijo. Zahtevki se vlagajo pri kmetijski svetovalni službi. C. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Nižinske agromelioracije Namen ukrepa: sofinanciranje manjših zemeljskih del za povečanje proizvodnih zmogljivosti in zaokroževanje površin od 0,50 do 4,00 ha na lastnika, pri čemer je treba upoštevati pogoje varovanja okolja. Sofinancira se do 70.000,00 SIT na ha. Višina predvidenih sredstev: 700.000,00 SIT. Predvideno je sofinanciranje 10 ha zemljišč. Pogoji za pridobitev sredstev: - investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije in ekonomske upravičenosti investicije, ki ga potrdi kmetijsko svetovalna služba, - katastrska skica z vrisom območja, - zemljiškoknjižni izpisek, - krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko. Zahtevki se vlagajo pri kmetijski svetovalni službi. D. IZOBRAŽEVANJE, RAZVOJNE IN RAZISKOVALNE NALOGE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Dl Dopolnilne dejavnosti in izobraževanje Namen ukrepa: izobraževanje kmečkih žena, kmetov in organiziranje strokovnih seminarjev. Višina predvidenih sredstev: 400.000,00 SIT. Zahtevke vlagajo: kmetijsko svetovalna služba za kmečke družine in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, na osnovi programa izobraževanja in računov ali zainteresirani občani sami. D2 Podpora za delovanje strokovnih društev na področju občine Juršinci Podpora se odobri na osnovi individualno predloženih programov posameznih društev. Višina predvidenih sredstev: 80.000,00 SIT. Zahtevke vlagajo društva individualno. D3 Strokovne ekskurzije Pogoj za pridobitev sredstev: strokovna ekskurzija mora biti utemeljena s pozitivnim mnenjem kmetijske svetovalne službe. Višina predvidenih sredstev: 50.000,00 SIT. Zahtevki se vlagajo individualno. D4 Izvajanje poskusov na kmetijah Namen ukrepa: povečanje donosnosti in optimalizacija proizvodnje na področju živinoreje in rastlinske proizvodnje. Višina predvidenih sredstev: 50.000,00 SIT. Zahtevki se vlagajo pri kmetijski svetovalni službi. E RAZVOJTURIZMA NA PODEŽELJU Namen ukrepa: dotacija za spodbujanje razvoja kmečkega turizma: vinotoči in kmetije odprtih vrat na območju občine Juršinci Višina predvidenih sredstev: 100.000,00 SIT. Pogoj za pridobitev sredstev: registriran kmečki turizem, vinotoč ali kmetija odprtih vrat; Zahtevki se vlagajo individualno na sedežu Občine Juršinci. IV. ROK ZAVLOŽITEV ZAHTEVKOV Rok za vložitev zahtevkov za dodelitev sredstev prične leči z dnem objave razpisa in poteče, ko so porabljena sredstva oziroma 10.12.1997. V. ODOBRITEV SREDSTEV Odobrena sredstva bodo nakazana upravičencem odvisno od finančnih možnosti občinskega proračuna. Obravnavane bodo le popolne in pravočasno dospele vloge. V primeru ostanka predvidenih sredstev za posamezna področja se la razporedijo v druge namene po tem razpisu, o čemer odloča Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo pri Občinskem svetu Občine Juršinci. Kmetijsko svetovalna služba sproti obvešča Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo o prispelih vlogah. Štev.: 321-14/97 Datum: 27.3.1997 Predsednik Občinskega sveta Občine Juršinci: Simon TOPLAK IAVNI RAZPIS za izdelavo projektne dokumentacije za PGD. PZR. P£l za vrtec, telovadnico, prizidek in adaptacijo OS JURŠINCI 1. Investitor: Občina Juršinci 2. Predmet razpisa: Predmet razpisa je zbiranje ponudb za izbiro izvajalca projektne dokumentacije PGD. PZR. PZI za vrtec, telovadnico, prizidek in adaptacijo OŠ Juršinci. 3. Dokumentacija za razpis: Dokumentacija za razpis je na razpolago na Občini Juršinci in jo je možno dvigniti od objave razpisa do roka za oddajo ponudb. 4. Informacije dobite na Občini Juršinci, telefon 062/758-214, vsak delovnik od 8.-10. ure. 5. Obseg razpisanih del: a) adaptacija, obstoječega šolskega objekta - cca 720 m2, b) adaptacija, oziroma preureditev podstrešja novega prizidka - trije novi razredi in pritikline, cca 260 m2, c) adaptacija novega prizidka (za potrebe uprave šole) - cea 210 m2, d) novogradnja vrtca cca. 220 m2, e) novogradnja telovadnice - oziroma športne dvorane, velikost cca 500 m2, drugega vadbenega prostora, garderobe in pritiklin - skupna velikost cca 980 m2. Skupna površina nameravane gradnje znaša 2250m2 neto x 1,12 (bruto povšine znaša 2465 m2). 6. Dinamika izvedbe del: pričetek del: takoj po podpisu pogodbe - predvidoma 05.05.1997 zaključek del: 90 dni po podpisu pogodbe. 7. Razpisni pogoji: 1. Ponudnik mora predložiti naslednje podatke in izjave: - ime in naslov ponudnika, - listino o registraciji podjetja (overjeno na sodišču: staro največ 3 mesece), - odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, - seznam strokovnih kadrov. - referenčne podatke o projektiranju tovrstnih objektov, - potrjene razpisne pogoje in izjavo, -plačilne pogoje, - druge ugodnosti (prometni davek mora biti prikazan posebej, v kolikor ni, se smatra, daje že zajet v ceni). 8. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe: a) kompletnost in skladnost ponudbe z razpisanimi pogoji, b) cene in plačilni pogoji, c) garancija za kvalitetno opravljeno delo: priporočila, kadri, opremljenost, d) rok izdelave projektov. Investitor si pridržuje pravico proste izbire izvajalca po kriterijih, ki jim bodo osnova ponudnikovi podatki, sama ponudba, pa tudi splošna ocena ponudnika (glede na njegovo solidnost, izkušenost, strokovni kader in druge ugodnosti, kijih ponudnik nudi in so za investitorja pomembne, zato ni nujno, daje najcenejši ponudnik tudi najugodnejši. 9. Rok za oddajo ponudb: 8 dni od dne objave. Ponudbe morajo biti v zapečateni kuverti z oznako: “PONUDBA - OŠ JURŠINCI - ne odpiraj”. Javno odpiranje ponudb bo naslednji delovni dan po preteku roka v prostorih Občine Juršinci ob 10. uri. O izidu razpisa bodo ponudniki pisno obveščeni v 10 dneh po odpiranju ponudb. Občina Juršinci Na podlagi 12. člena Statuta Občine Juršinci (Ur. list RS št. 12/95), 26.člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS št. 32/93), 4. 11. in 12. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju občine Juršinci (Ur. Vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 12/96) in 3. 25. in 241. člena Zakon o prekrških (Ur.list SRS,št. 25/8.3,42/85,47/87, 5/90 in Uradni list RS št 10/91, 13/93 in 66/93) je Občinski svet Občine Juršinci sprejel ODLOK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU OBČINE JURŠINCI I. SPLOŠNE DOLOČBI: L člen S tem odlokom so določene vrste komunalnih odpadkov (v nadaljnem besedilu: odpadki), njihovo zbiranje, transport in odlaganje (v nadaljnem besedilu: ravnanje), subjekti ravnanja z odpadki ter ukrepi za preprečevanje odlaganja odpadkov na divjih odlagališčih na območju občine Juršinci. 2. člen Ravnanje z odpadki po tem odloku je organizirano tako, da se le ti ločeno zbirajo na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja suho - mokro in sicer sekundarne surovine (papir, steklo, kovine), biološki odpadki (suhi organski odpadki - ostanki hrane, volneni ostanki, razrezana lesna masa, pokošena trava, listje...). Ostanki ločenega zbiranja se odlagajo na odlagališču komunalnih odpadkov (v nadaljnem besedilu: odlagališče) Brstje na območju Mestne občine Ptuj. Podrobnejši način ločenega zbiranja odpadkov je določen v pravilniku o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v občini Juršinci. Posebni odpadki iz industrije, obrti in storitev niso predmet ravnanja z odpadki po tem odloku. 3. člen Subjekti ravnanja z odpadki so : -občina Juršinci - izvajalci javnih služb za ravnaje z. odpadki (v nadaljnem besedilu: izvajalci). - pravne in fizične osebe, pri katerih nastajajo odpadki in s tem povzročajo obremenitev okolja (v nadaljnem besedilu: povzročitelji). Mestna občina Ptuj, v kateri se odlagajo odpadki z območja občine Juršinci. 4. člen Ravnanje z odpadki, določeno s tem odlokom velja za celotno območje Občine Juršinci. V skladu s prvim odstavkom tega člena morajo biti vsi lastniki, uporabniki oziroma upravljale! stanovanjskih hiš, stavb in poslovnih prostorov, pri katerih nastajajo komunalni odpadki, vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Za povzročitelje na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec določi zbirna in odjemna mesta ter način zbiranja komunalnih odpadkov (kesoni, vreče ...). Če so navedena zbirna in odjemna mesta začasnega značaja, se opustijo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. 5. člen Ravnanje z odpadki po tem odloku izvaja eden ali več izvajalcev, ki jih določi občina Juršinci za ločeno zbiranje, transport odpadkov in odlaganje ostanka odpadkov na odlagališču Brstje. 6. člen Pooblaščeni izvajalci ali izvajalec izvajajo dejavnost ravnanja z odpadki skladno s predpisi, ki urejejo to področje, s tem odlokom ter drugimi predpisi, kijih s tem v zvezi sprejme pristojni organ občine Juršinci skladno s svojim statutom. II. VRSTE ODPADKOV 7. člen Predmet ravnanja po tem odloku so naslednji komunalni odpadki: gospodinjski in njim podobni odpadki (sekundarne surovine, biološki odpadki in ostanek odpadkov iz 1. odstavka 2. člena tega odloka), ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in v objektih v javni rabi, ki so pretežno trdi in po svoji sestavini heterogeni. Zaradi razpršenosti virov njihovega nastanka in količine na viru pa se ravnanje z njimi zagotavlja na lokalni ravni. Med navedene odpadke ne spadajo nestabilizirane greznične usedline in usedline oljnih lovilcev ter drugih čistilnih naprav, gradbeni odpadki in interni material, kakor tudi ne odpadki iz industrije, obrti in storitev ter posebni odpadki, opredeljeni v Pravilniku o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur. list SRS št 20/86). III. ZBIRANJE ODPADKOV S.člen Povzročitelji so dolžni odlagati odpadke v tipizirane posode na ustrezno urejenem prostoru za posode, ki mora biti dostopen za izvajalca. Posode za odpadke so last izvajalca za zbiranje in transport odpadkov. Tipizirane posode po namenu, velikost in barvi ter njihovo število določi skladno s tehnologijo transporta oziroma strukturo ali vrsto odpadkov izvajalec v predpisu iz 2. odstavka 2. člena tega odloka. 9. člen Odjemna mesta za posode z odpadki morajo ustrezati higijensko - tehničnim in požarno - varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ter ogrožati prometa na javnih prometnih površinah. Vzdrževati jih morajo povzročitelji ter izvajalci zbiranja in transporta odpadkov v skladu s tem odlokom in predpisom iz 2.odstavka 2.člena tega odloka. Stalna odjemna mesta se določijo v upravnem postopku z obveznim soglasjem izvajalca zbiranja in transporta odpadkov glede lokacije odjemnega mesta, vrste in števila odjemnih posod. V primerih, kjer je bilo dovoljenje povzročiteljem izdano pred uveljavitvijo tega odloka, določita stalno odjemno mesto izvajalec in povzročitelj skupno. Povzročitelji se lahko skupaj z izvajelcem dogovorijo za lokacijo občasnih skupnih odjemnih mest. 10. člen Izven posod za odpadke na odjemnih mestih in izven območja odlagališča Brstje je prepovedano odlagati odpadke. Če povzročitelji ravnajo v nasprotju s I. odstavkom tega člena, izvajalec odstrani odpadke na stroške povzročitelja. V primeru občasnih večjih količin odpadkov se povzročitelj in izvajalec dogovorijo o namestitvi dodatnih posod za odpadke. 1 l.člen V tipizirane posode za odpadke je prepovedano odlagati : - odpadni gradbeni material, - kosovne odpadke (pohištvo, bela tehnika, kolesa) - usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov, - odpadke v tekočem stanju - tleče, lahko vnetljive, eksplozivne snovi. - posebne odpadke ter druge nevarne snovi, - neohlajene ogorke, - poginule živali in kože. 12. člen Pepovedanoje brskanje po posodah za odpadke in razmetavanje odpadkov na odjemnih mestih. 13. člen Povzročitelji so dolžni omogočiti stalni dostop do odjemnih mest ter vzdrževati čistočo na odjemnih mestih in dovoznih poteh do odjemnih mest. Povzročitelji so tudi v zimskem času dolžni omogočiti izvajalcu dostop do posod za odpadke (očistiti sneg, posipati). 14. člen Izvajalec za zbiranje in transport odpadkov je dolžan posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo povzročitelja, komunalnega nadzornika, oziroma pristojnega inšpektorja očistiti in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi. Čiščenje posod ureja Pravilnik iz2.odstavka 2.člena. 15. člen Obrati družbene prehrane, prehrambene trgovine, gostinska podjetja, zasebni gostinci ter prodajalci sadja in zeljenjave so dolžni odlagati ostanke hrane in druge biološke ostanke v biološko razgradljive plastične vrečke, le te pa v posode za biološke odpadke. Pristojni inšpektor lahko zahteva tak način odlaganja tudi v primerih, kjer zbiranje bioloških odpadkov povzroča motnje za okolico (smrad). 16. člen Organizatorji vseh javnih prireditev morajo poskrbeti, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za ločeno zbiranje odpadkov. Po končani prireditvi morajo poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpelje na odlagališče pooblaščeni izvajalec za ravnaje z odpadki najkasneje v 12. urah po zaključku prireditve. 17. člen Posode za odpadke nabavi, namešča in obnavlja izvajalec za zbiranje in transport odpadkov skladno s pravilnikom iz 2. odstavka 2. člena tega odloka. IV. TRANSPORT ODPADKOV 18. člen Izvajalec je dolžan posode z odpadki, v katerih se zbira biološka frakcija, odvažati v zimskem času najmanj 2 krat mesečno, v letnem času pa najmanj I - krat tedensko. Posode z odpadki, v katerih se zbirajo sekundarne surovine in ostanki ločenega zbiranja pa 2 - krat mesečno. V primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, prekop dovoza ali druga ovira) je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v 5 dneh po prenehanju vzroka izpada odvoza odpadkov, izjemoma najkasneje ob naslednjem rednem odvozu z uporabo dodatne vreče za odpadke. 19. člen Izvajalec sme odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo higiensko nakladanje, odvažanje in praznjenje. 20. člen Za odvažanje kosovnih odpadkov organizira izvajelec najmanj 1 - krat letno posebno akcijo odvoza iz posebnih odjemnih mest. O izvedbi akcije iz 1. odstavka tega člena obvesti izvajelec vse povzročitelje na krajevno običajen način. V času med dvema posebnima akcijama povzročitelji zbirajo odpadke, ki so predmet odvoza po tem členu, doma in jih hranijo na ustreznih mestih ter na ustrezen način. 21. člen Odpadke iz 1. odstavka 7. člena tega odloka odvaža izvajalec po potrebi s posebej za to prirejenimi vozili po naročilu povzročiteljev. 22. člen Manjše količine odpadkov iz 1. odstavka 7. člena tega odloka lahko dovažajo na odlagališče povzročitelji sami, morajo pa za te vrste odpadkov uporabiti tehnično ustrezna vozila, ki omogočajo varno prevažanje v cestnem prometu. V primeru iz I. odstavka tega člena morajo povzročitelji odložiti odpgdke po navodilu upravljalca odlagališča in plačati stroške odlaganja. 23. člen Odpadke iz javnih površin je dolžan odstraniti izvajalec po nalogu komunalnega nadzornika, oziroma pristojnega inšpektorja. Stroške odstranitve plača povzročitelj. Če pa tega ni možno ugotoviti, jih izvajalcu povrne občina Juršinci, ki ima v primeru naknadne ugotovitve povzročitelja pravico in dolžnost od le tega izterjati nastale stroške. Za ugotavljanje povzročiteljev odlaganja in odmetavanja odpadkov najavnih površinah izven namenskih posod so pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzorniki. V. ODLAGANJE ODPADKOV 24. člen Izvajalci in povzročitelji po tem odloku morajo odpadke odlagati na za to dejavnost določeno odlagališče odpadkov - v Brstju na območju Mestne občine Ptuj, v koliko za posamezne vrste odpadkov ni s posebnimi predpisi predvideno drugo odlagališče. 25. člen Na odlagališče Brstje je dovoljeno odlagati in na njem zbirati samo odpadke, kijih določa 7. člen tega odloka. Posebnih odpadkov ni dovoljeno odlagati na odlagališču Brstje. 26. člen Obratovalni čas odlagališča določi upravljalec odlagališča. 27. člen Povzročitelji in izvajalci lahko odpadke pripeljejo na odlagališče le v obratovalnem času odlagališča in jih lahko odložijo le na mestu, ki ga določi upravljalec odlagališča. Prepovedano je odlagati odpadke izven območja odlagal išča Brstje in izven obratovalnega časa odlagališča. Kdor odloži odpadke izven območja odlagališča, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in pripeljati na odlagališče pod pogoji in na način, ki ga predpišejo pristojne inšpekcijske službe. VI. NAČIN OBRAČUNAVANJA GOSPODARJENJA Z ODPADKI 28. člen Cene za ravnanje z odpadki se določajo skladno z veljavnimi predpisi, s ceniki izvajalcev ter sojo dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki po tem odloku. 29. člen Občina Juršinci opredeli način obračuna ravnanja z odpadki (zbiranja, transporta, odlaganja ostankov odpadkov) v Pravilniku o cenah in povračilih za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih odpadkov v Občini Juršinci. 30. člen Obveznost plačila za ravnanje z odpadki nastane za povzročitelje z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitve na njihovem območju, ali ko se povzročitelji vselijo v stanovanje ali hišo ali prično uporabljati poslovne prostore. VII. NADZOR 31. člen Nadzor nad izvrševanjem določil tega odloka in na njegovi podlagi izdanih predpisov vrši Občina Juršinci in pristojne inšpekcijske službe. Če občina Juršinci ne ustanovi svoje nadzorne službe lahko za opravljanje nadzora pooblasti Nadzorno službo Mestne občine Ptuj za gospodarjenje s komunalnimi odpadki. 32. člen Izvajalci in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka so dolžni storilce nepravilnosti prijaviti pristojni nadzorni in inšpekcijski službi. Vlil. KAZENSKE DOLOČBE 33. člen Z denarno kaznijo najmanj 20.000 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek izvajalec če: - ne čisti in vzdržuje posod za odpadke skladno s 14. členom - ne prazni posod za odpadke skladno z 18. členom - odvaža odpadke z neprimernimi vozili v nasprotju z 19. členom - ravna v nasprotju z 21. členom - ravna v nasprotju s 23. členom Z denarno kaznijo od 100.000 do 360.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec, če - odlaga odpadke v nasprotju z 24. in 25. členom. Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz 1. in 2. odstavka tega člena. 34. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 40.000 tolarjev se kaznuje posameznik, če kot povzročitelj: - ravna v nasprotju s 2. členom - ravna v nasprotju s 4. členom - ne odlaga odpadkov v posode za odpadke, odlaga odpadke izven posod za odpadke ali zunaj območja odlagališča Brstje (8. in 9. člen ) - ravna v nasprotju zli. členom, razen točke 6 - ravna v nasprotju z določili 9. in 13. člena - ravna v nasprotju z 12. členom - ravna v nasprotju s 16. členom - odvaža odpadke v nasprotju z določili 22. člena - odlaga odpadke na odlagališču izven obratovalnega časa ali izven mesta, ki ga določi upravljalec odlagališča (2. odst. 27. člena) Z denarno kaznijo od 20.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje posameznik, če kot povzročitelj : - ravna v nasprotju s 6.točko 11.člena. Z denarno kaznijo od 40.000 do 200.000 se kaznuje pravna oseba in posameznik, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, če kot povzročitelj stori prekršek iz 1. odstavka tega člena ter ravna v nasprotju s 15. členom. Z denarno kaznijo od 100.000 do 360.000 tolarjev sc kaznuje pravna oseba in posameznik, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, če kot povzročitelj ravna v nasprotju s 6. točko 11. člena in 25.členom odloka. Z denarno kaznijo 10.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če kot povzročitelj stori prekršek iz 3. in 4. odstavka tega člena. IX. KONČNE DOLOČBE 35. člen Ob uveljavitvi tega odloka za območje občine Juršinci, preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Ptuj (Ur. Vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/ 91 in št. 26/94). 36. člen Občina Juršinci mora v treh (3) mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejeti naslednje predpise : Pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v občini Juršinci, Pravilnik o cenah in povračilih za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih odpadkov v občini Juršinci. Štev.:354 -78/96 Datum :3.10.1996 Predsednik Občinskega sveta Občine Juršinci Simon Toplak Ta odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS ( Št. 59/96) in že velja. Zaradi pomembnosti ga objavljamo tudi v Novicah. Odlok se bo dosledno izvajal! STRELSKA DRUŽINA JURŠINCI - GOMILA Strelsko družino Juršinci - Gomila je leta 1991 ustanovilo deset ustanovnih članov, danes jih šteje 34. Je ena večjih družin, saj naši člani prihajajo tudi iz sosednjih občin. Po starosti smo mlada ter razgibana družina. Udeležujemo se občinskih, medobčinskih in regijskih tekmovanj, na katerih smo zabeležili tudi vidne uspehe in s tem promoviramo tudi občino. V naši družini je vedno prisotna dobra volja in športni duh, zato vabimo medse vse, kijih zanima strelstvo. Predsednik: Anton TOŠ ŠPORTNO DRUŠTVO SLOVENSKE GORICE JURŠINCI Športno društvo Juršinci je bilo ustanovljeno leta 1982 v vasi Grlinci, zaradi želje po boljši organiziranosti - predvsem smučarskih tekmovanj, ki so na Pesjaku potekala že od leta 1976 dalje. Sprva je bil naziv društva Športno društvo Slovenske gorice Grlinci, ker je bilo iz tega konca tudi največ članov. Kasneje so se vključevali člani iz cele KS Juršinci in društvo seje preimenovalo v Športno društvo Slovenske gorice Juršinci. Danes šteje društvo okrog 70 članov, ki delujejo v štirih sekcijah: smučarska, šahovska, nogometna in namiznoteniška. V zimskem času organiziramo tekmovanje v smučarskih skokih na 25 in 45 m skakalnici ter tekme v alpskih disciplinah (smuk, veleslalom). Prihodnjo zimo nameravamo v sodelovanju z okoliškimi društvi organizirati tekmovanje za “Slovenjegoriškipokal’’, ki bo potekalo po vzoru svetovnega pokala. Na ta način želimo popularizirati smučanje v naših krajih. Poleti je najaktivnejši mali nogomet, ki ga igrajo dvakrat tedensko v večernih urah pod reflektorji. Zanimanje za ta šport je precejšnje (pri igralcih in gledalcih), saj se včasih v toplih poletnih večerih zbere na igrišču tudi do 10 ekip ter do 200 gledalcev. Letos bomo že tretjič organizirali “Ligo malega nogometa Občine Juršinci", ki bo potekal od maja dalje. Namiznoteniško sekcijo smo ustanovili lani, vendar je s svoj im delovanjem pričela šele v tej zimi, ko smo nabavili mizo za namizni tenis. Tako so do konca marca v prostorih Osnovne šole Juršinci rekreativno igrali namizni tenis. Poleg športnih aktivnosti se člani društva vključujejo v življenje v Občini Juršinci s sodelovanjem na občinskih prireditvah (občinskipraznik, Zahvala jeseni, čistilne akcije...) in na ta način prispevamo svoj delež k boljšemu in lepšemu življenju v našem kraju. Povzetek aktivnosti, ki smo sijih zadali za leto 1997. Letos bomo: - zgradili zaščitno ograjo oh igrišču pred Lovskim domom, - dokončali 25 m skakalnico, - nadaljevali dela v klubskem prostoru, - organizirali dva nočna turnirja v malem nogometu, - organizirali trim kolesarjenje v okviru Meseca športa v RS Sloveniji, - organizirali smučarske skoke na 25 in 45 m skakalnici, - izvedli tekmovanje v smučanju za Slovenjegoriški pokal, - izšolali trenerja za smučarske skoke in sodnika za nogomet. Branko Krajnc v v DRUŠTVO GOSPODINJ JURSINCI Marec, ki prinaša pomlad, veselje po novem življenju, po prebujenju narave, rastlin, prvega spomladanskega cvetja se je že iztekel. V tem lepem pomladnem mesecu praznujemo svoj praznik tudi ženske - matere. Nekatere praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk (zahteva žensk po svojih pravicah), druge pa 25. marec DAN MATERINSTVA - gospodovo oznanjenje. V Juršincih smo že 6. zapored praznovali Dan matere - letos pod naslovom MATERI V VESELJE in z geslom: “Dom je pripravljen, lep čist in negovan, kruh je na mizi, manjkalo je le tebe, dete moje, dete ljubo, smisel mojega življenja, moje veselje” M.T. S tem naslovom smo želeli prikazati resnično veselje matere do prijetnega doma, vsakdanjega kruha, do materinstva, obogatenega z več otroki. O tem je spregovorila mati devetih otrok, znana pisateljica Erna Meško. S tem naslovom pa smo prikazali še več, posebno lepoto domov naše dediščine. Oder smo obogatili našitimi krasilnimi prti, ki so posebno življenjsko delo in veselje naše matere Julijane Kolarič iz Sakušaka. Ves prosti čas je izkoristila za to lepo in bogato delo. Nas mlajše je gospa Julika naučila pozornosti do krasilne umetnosti in nas vzpodbudila k temu delu. Hvala vam. Danes vam, spoštovane občanke in občani, želim povedati še nekaj o delovanju Društva gospodinj Juršinci, ki smo ga ustanovile na mojo iniciativo, ob razmišljanju o vrednotah gospodinjstva in zaradi težnje nekaterih naših žensk po druženju, zbliževanju in izobraževanju (predvsem v zimskem času). Gospodinjsko delo je naš poklic - je poklic vsakega doma. Vsak dom išče in mora imeti dobro gospodinjo, kajti le takrat j e lep, topel in prijeten, v njem je družina srečna, otroci pa veseli in zdravi. V Juršincih smo, 16. decembra 1995, ustanovili prvo samostojno društvo gospodinj in gospodinjcev (prej so bili po vseh občinah le aktivi kmečkih žensk - pod okriljem pospeševalne službe). V organe društva so bile izvoljene: v upravni odbor: predsednicaMarta Toplak, podpredsednica Angelca Slodnjak, tajnica Romana Hrga, blagajničarka Irena Tuš, v nadzorni odbor: Ida Cafuta, Marija Simonič, Brigita Lovrec in disciplinsko komisijo: Marija Herga, Alojzija Kokol in Marija Gomilšek. Društvo ima svoj znak ali grb društva. To je krog, v katerem so trije simboli gospodinjstva: knjiga, čez njo pa sta prekrižana kuhalnica in cvet. Knjiga simbolizira izobraževanje. Gospodinja naj bi bila izobražena, razgledana voditeljica doma in družine. Kuhalnica je orodje za pripravo hrane, je vir moči za življenje. Simbol gospodinjstva je tudi ključ, kajti gospodinjaje bila tista, kije lahko odpirala vsa vrata v kamre, v katerih so bila shranjena živila za celo leto. To je bilo nekoč. Moderni čas pa prinaša spremembe, zato si je naše društvo namesto ključa izbralo cvet. Cvet pa je simbol vsega lepega, cvetenja, urejenosti doma. V okviru teh simbolov in zavetnice gospodinj Sv. Marte, ki goduje 29. julija, poteka celoten program društva. V zimskem času se ženske izobražujemo (predavanja o zdravju, družini, turizmu, cvetju in domu). Tečaji: kuharski, šiviljski in seminarji. Poletni čas smo namenili prireditvam, razstavam, izletom. Vse leto obiskujemo naše članice na njihov godovni dan, ki smo ga sprejele po naši zavetnici. Vsaki članici pošljemo čestitko in jo obdarimo z našimi simboli. In naše delo: naš program sc odvija v zimskem času z izmenjavo izkušenj s starejšimi gospodinjami v našem kraju. Pekle smo po domovih in si tako nabrale nekaj znanja o krušnih dobrotah, o vseh vrstah kruhov (koruzni, pšenični, rženi, ajdov), krapcev, gibanc, itd. Vse to smo prikazale na lanski razstavi. V letošnjem zimskem izobraževanju pa smo med drugim iskale programe o peki sadnih dobrot in pletenic. Prav tako poskušamo mojstrovati tudi v krasilni dediščini - našivavanju. Tudi za to imamo mentorico v domačem kraju (Julijano Kolarič), nekaj naših članic pa je obiskovalo tudi tečaj na Ptuju. Delo nadaljujemo, da bo kaj lepega ostalo tudi našim zanamcem. Ob vsem tem pa se že pripravljamo na razstavo, ki bo letos v znaku SADNIH DOBROT IN PLETENIC. Vabljene ste vse gospodinje, tudi tiste, ki niste članice, da sc vključite s svojimi mojstrovinami. Mislim, da nam letos pri sadnih dobrotah ne bo težko, saj bo prisotna naša KRALJICA SADJA. Lanska razstava je bila v znamenju krušnih dobrot (od moke do kruha do slaščic). Na razstavnem prostoru smo si lahko lani ogledali tudi sodobne gospodinjske pripomočke in izdelke iz Gorenja, Palome, Perutnine itd. Upamo, da bo tako tudi letos. V lanski kulturni program, ki smo ga pripravile same, so se vključile tudi gospodinje iz sosednjih občin. Posebej pa smo bile vesele in počaščene, da smo PRVI GOSPODINJSKI PRAZNIK v Sloveniji organizirale ravno v Juršincih. Udeležilo se gaje tudi nekaj pomembnih in uglednih mož. V spomin na ta dan je slikar Franc Osterc narisal 3 - 4 m dolgo sliko, ki upodablja gospodinjsko delo v Juršincih, sedaj pa krasi sejno sobo Občine Juršinci. Tako, spoštovane občanke in občani, naj nam bo gospodinjsko delo v ponos, vidimo pa se ob 2.GOSPODINJSKEM PRAZNIKU, 26. in 27. julija - tokrat z zabavno gospodinjo TREZIKO iz Negove. PRISRČNO POZDRA VLJENI! Predsednica društva gospodinj: Marta TOPLAK STRELSKA DRUŽINA “ŽELJKA” JURŠINCI SD Željka Juršinci deluje (kot prva športna organizacija v Občini Juršinci) že 45 let. Leta 1993 nam je s pomočjo občine uspelo zgraditi tristezno avtomatsko strelišče, s katerim seje popularnost in kvaliteta strelstva močno dvignila. V društvu je dejavnih 50 članov. V sodelovanju z OŠ Juršinci in Občino Juršinci že drugo leto izvajamo šolo streljanja za učence OŠ. Pionirke so postale ekipne medobčinske prvakinje v streljanju z zračno pučko. Med posameznicami je zmagala Staška Benko, ki seje (po 4. mestu na regijskem tekmovanju v Mariboru) uvrstila na državno prvenstvo. V zadnji sezoni smo člani SD Željka dosegli naslednje razultate: v medobčinski ligi smo zasedli ekipno 3. mesto, med posamezniki pa je bil Mirko Moleh na 3. mestu. V državni dopisni ligi smo dosegli 13. mesto. V pravkar končani Slovenjegoriški ligi, je naša ekipa zasedla 2. mesto, med posamezniki pa je zmagal Mirko Moleh, Branko Žmauc pa je bil tretji. Med letom smo se uspešno udeleževali tekmovanj v streljanju z malokaliberskim orožjem. Načrti za naslednjo sezono pa so še večji, saj nameravamo sestaviti tudi ekipo v streljanju z zračno pištolo, ki bi tekmovala na državnem nivoju. Predsednik S.D. Željka: Franc BENKO