Ffettnlna plačana v gotovini Leto LXXII., št. 71 Ljubljana, torek 28. marca 1939 Cena Din 1.— iznaja vsak dan popoldne tzvzemši nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst a Din 3, već jI inserati petit vrsta i)\n 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva alka štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — PoStna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Gafencov ekspoze: Zunanja in gospodarska politike Rumunije Romunija je pripravljena Živeti z vsemi i Gospodarske sporazume bo sklenila tudi sedi v miru, na vsak napad pa bo odgovorila z orožjem Francijo in Anglijo Razen tega je državni podtajnik potrdil, da predstavljata članek »Pestear Llovda« ter izjava madžarskega radia, v katerih je bilo naglašeno, da bo madžarska vlada po zasedbi Podkarpatsike Ukrajine podala odločno izjavo v korist spoštovanja mej vseh sosednih držav rn da bo upoštevala njihove obmejne interese, stališče madžarske vlade. Madžarska vlada je pripravljena podati tudi uradno enako izjavo. Mi smo se zašto zelo začudili, ko smo zvedeli, da je grof Csaikv v govoru, k* ga je imel v odboru za zunamje zadeve dejal, da je Rumu-nijo ovirala samo njegova močna energija. Ne bom sledil stopinjam grofa Csakvja v polemiki ter ne bom nikogar prepričeval ali strašil. Mi nadaljujemo politiko okrepitve miru med narodi. Ko je madžarska mobilizacija na gotovih točkah segla do na>ih mej. smo mirno in odločno postavili zid naših čet. Ako bo Madžarska izvršila de-mobilizicijo, bomo v istem razmerju tudi mi zmanjšali svoje pripravljalne ukrepe. Glede gospodarskega sporazuma z Nem čijo je Gafencu omenil: Sklenjeni sporazum naglasa miroljubne namene • obeh držav. Sporazum upošteva potrebe Rumunije za ohranitev in razvoj njenih gospodarskih odnosa j ev z vsemi državami potom olajšanja možnosti zvišanja njene zunanje trgovine. Sporazum omogoča konsolidacijo države s povzdigo tehničnega standarda življenja rumuinskega kmečkega prebivalstva in daje možnost obrambe in okrepitve neodvisnosti države. Rumunija je pripravljena zaključiti tudi z drugimi državami spora- zum, uličen onemu z Nemčijo. Rumunska trgovinska delegacija se trenutno mudi v Parizu, kjer bo skušala doseči s francosko vlado podpis važnega gospodarskega in finančnega sporazuma, čez nekaj dni bo prispela v Bukarešto tudi angleška delegacija, katere namen je doseči finančni in gospodarski sporazum z Rumunijo. Rumunija želi vzpostaviti najožje gospodarske zveze z Anglijo in Francijo. Na koncu svojega ekspozeja je Gafencu poudaril potrebo splošnega »pora/uma na načelih mednarodne morale, brez katere nista mogoča niti mir niti civilizacija. Med *emi načeli je najvažnejše spoštovanje svobodnega nacionalnega miru vsakega naroda Rumunija je dokazala, da je pripravljena z orožjem v roki branit: svoje meje in svojo 'neodvisnost. Borila ;*e bo proti vsakemu napadu za svoje dobrine. Gafencu je končal svoj ekspoze z izrazom upanja, da bo končno zmagala modrost onih, ki vodijo narode. Gafencu poj de v Ankaro BUKAREŠTA, 28. marca. i. Rumunski zunanji minister Gafencu bo odpotoval za velikonočne praznike v Ankaro. Za demokratičen režim v Rumuniji BUKAREŠTA, 28. marca. c. 33 bivših rumunskih ministrov je poslalo kralju Ka-rolu vlogo, v kateri se zavzemajo za bolj demokratičen režim in za nadstrankarsko vlado nacionalne unije. Madrid se je predal Po padcu važnih postojank na fronti se je Na vrsti je poljski koridor Berlinske pritožbe proti poljskemu terorju nad nemškim prebivalstvom Madrid se je predal Po padcu važnih postojank na fronti se je ob 11. dopoldne Madrid predal Francovi vojski Bukarešta, 28. marca. e. Včeraj ob 16. se je prvič sestal vrhovni nacionalni svet fronte narodnega preporoda, ki šteje 150 članov. V njem so zastopani vsi poklici in vsi sloji, pa tudi vse narodnosti. Poleg Rumunov je v tem svetu 10 zastopnikov madžarske, 6 nemške in 6 bolgarske manjšine Seja je bila v senatni dvoma ni pod vodstvom min. predsednika Arnanda Cal mesca. Prvi je govoril Calinescu sam, ki je najprej počastil pokojnega patriarha Mirona Cristeo. nato pa govoril o zunanji politiki Rumunije. Poudarjal je, da je bila Rumunija zvesta Češkoslovaški, dokler je obstojala. Omenil je nadalje, da sta dve sosedni državi mobilizirali, zaradi česar je tudi Rumunija koncentrirala več kontingentov vojaštva. Rezultati te koncentracije so bili izredni. Javilo se je štirikrat več vojakov, kakor je bilo treba. Rumunija je pripravljena za vsak primer in lahko vedno brani meje in vse pravice rumunskega naroda. Nato je zunanji minister Gafencu poročal o mednarodnem položaju. Naglašal je, da želi Rumunija živeti v najboljših odno-šajih z vsemi državami, velikimi in majhnimi. Gafencu je v svojem ekspozeju predvsem omenil svoje obiske v Beogradu in Varšavi ter sestanek zunanjih ministrov Balkanske zveze v Bukarešti. To so bili dogodki, ki so okrepili zavezniške in prijateljske zveze Rumunije. Nato je govoril o odnošajih Rumunije z Nemčijo, Italijo, Anglijo. Francijo in Rusijo. Napovedal je zaključite v kulturnega sporazuma s Francijo. Nadalje jc pouda.ril pomen obiska bol ga r- Berlin, 28. marca c. Oficielna izjava, ki je bila snoči tu objavljena, se pritožuje nad hudimi protinemškimi incidenti v poljskem koridorju. Zlasti v Bydgoszczu zo-rila madžarsko vlado na gotove interese, ki se nanašajo na rumunsko-podkarpatsko-ukra jinsko mejo, in dodal, da se je državni podtajnik v madžarskem ministrstvu za zunanje zadeve večkrat zahvalil rumunskemu po slaniku v Budimpešti zaradi dobrohotnega stališča Rumunije, vendar pa je bil istočasno opozorjen, naj Madžarska ne zavzame pretiranega stališča, ker bi Rumunija tega v nobenem primeru ne mogia dovoliti. ki je bilo v nedeljo v Bvdgoszczu. v Varšavi pa doslej še ni znano, da bi se bili ob tej priliki pripetili kaki resnejši incidenti. Vprašanje Gdanska v ospredju VARŠAVA, 28. marca. AA. (Reuter): Politični krogi smaArajo kot popolnoma mogoče, da bo Nemčija postavila Poljski zahteve glede Gdanska. vendar pa mislijo, da ne bo podvzela v sedanjem položaju, v katerem se Poljska nahaja, nobenih drastičnih korakov. Na drugi strani se čuti, da so Poljaki postali odločnejši za odpor, ako se jim skuša vzeti njihove pravice do gdanske luke. Francoski pogoj za pogajanja z Italijo London, 28. marca AA. (Reuter) V dobro obveščenih krogih trdijo, da je Francija pripravljena pogajati se z Italijo samo pod pogojem, če italijanska vlada pokaže voljo, da se precizirajo predmeti pogajanj, ker se v nasprotnem primero smatra, da bi bilo nevarno začeti pogajanja, ker bi se položaj samo poslabšal, če bi pogajanja ne dovedla do rezultata. Izid ljudskega Štetja v Rusiji Moskva, 28. marca. e. Včeraj so bili objavljeni rezultati Ljudskega štetja v Rusiji. Na podlagi tega štetja ima zdaj Rusija 170 milijonov prebivalcev, za 23 milijonov več kakor 1. 1926, ko je bilo zadnje ljudsko štetje. LONDON, 28. marca. (Reuter). Kakor poročajo iz Burgosa, se je ob 11. dopoldne Madrid predal Francovi vojski, ki je že prej zasedla univerzitetni okraj in važne višine na severu mesta. Burgos, 28. marca w. Po radiu je bilo objavljeno, da se je poveljnik republikanskih postojank v madridskem univerzitetnem okraju predal. S tem je padla zadnja utrdba, ki je zapirala Francovim četam dohod v Madrid. Takoj po padcu univerzitetnega mesta so se predali republikanci tudi na višini Telavisti in obvladujejo Francove čete Madrid sedaj tudi s severne strani. Francov poziv pred predajo Pariz, 28. marca. i. General Franco je snoči sporočH prebivalstvu Madrida po radiu poziv, v katerem pravi med drugim: Cez nekaj ur bodo nacionali6tične zastave za vihra le nad najvišjimi vrhovi Madrida. Naša armada bo zlomila vsak odpor in bo čez nekaj ur v Madridu. Nacionalistične čete so že prebile prve republikanske črte in zasedle tudi točko, s katere obvladajo dohod v središče mesta. Doslej nacionalisti niso naleteli na močan odpor. Vrhovno poveljstvo nacionalistične armade poroča. d:i prodirajo nacionalisti nevzdržno tudi na drugih frontah. Močni nacionalistični oddelki prodirajo od Cor-dobe in so že obkolili Almaden Francove čete so ujele 6000 republikancev m zaplenile velike množine vojnega materiala. V odseku pri Toledu so nacionalisti prekoračili reko Tavo. Prebili so nasprotnikovo fronto in zasedli 20 vasi Francovo letalstvo je krepko podpiralo prodiranje pehote. Snoči so po madridskem radiu govorrli predstavniki skoraj vseh strank, ki so naglašali. da odpor nima nobenega smisla več. Čete generala Miaje so brez moči in ne nudijo skoraj nobenega odpora. KOVNO, 28. marca. e. Odstopitev Klaj-pede je omajala položaj dosedanje litovske vlade, ki je včeraj odstopila. Predsednik vlade Mironas je z vsemi člani svojega kabineta podal ostavko. Predsednik republike je poveril sestavo nove vlade sefu generalnega štaba Jonami Cereniusu. Splošna želja je, da bi se sestavila vlada, v kateri bi bile zastopane vse stranke. Zato bo Cerenius sestavil vlado na širši podlagi, kakor je bila sedanja. Sodijo, da bo namesto dosedanjega zunanjega ministra Urbsisa imenovan za zaunanjega ministra Lozoraitis, ki je bil nedavno imenovan za litovskega poslanika v Rimu. pa se mudi se v Litvi. Bržkone mu bo po- Francovi zastopniki v Bizerti PARIZ, 28. marca AA. DNB: V Bize:-to sta prispela na križarki »Siscar« admiral Moreno in grof Mambkis, Ja v imenu španske nacionalne vlade prevzameta špansko vojno brodovje, ki se nahaja v bi-zertskem zalivu Oba predstavnika nacionalne Španije sta obiskala predstavnike francoskih vojaških in civilnih oblasti ter se sporazumela o načinu predaje španskih ladij. Nato sta pregledala poedine bojne ladje. Pričakujejo, da bo v kratkem prispel v Bizerto oddelek španske vladne mornarice, ki bo prevzel službo na zaple njenih vojnih ladjah. Povratek španskih beguncev Pariz. 28. marca i. VČerai popoldne ie zunanji minister Bonnet sprejel novega španskega poslanika Querica. Razgovarja-la sta se o ureditvi vprašanja španskih beguncev. Sodijo, da bo francoska meja pri Irunu v kratkem odprta, da se bodo begunci lahko vračali v domovino. Za povratek v Španijo je pripravljenih 80 000 beguncev, a čudno je le. da se jih ne more več vrniti kakor po 300 na dan. Zato je Bonnet naprosil španskega poslanika, naj burgoška vlada pospeši povmtek španskih beguncev, ker je Francna že izvršila svoio dolžnost in želi. da bi bilo begunsko vprašanje čim prej urejeno. Italijanske izgube v Španiji Rim, 28. marca i. Italijanski listi navajajo zadnje izgube v Španiji, po katerih so Italijani izgubili 88 letal. Do 22. marca je padlo 59 oficirjev. 57 podoficirjev in 58 mož italijanskih legionarskih letalskih sil. do istega dne pa so italijanski letalci sestrelili 727 republikanskih letal. verjeno vodstvo novih pogajanj z Nemčijo. Jonan Cerenius je star 41 let in se je vojaško izobrazil v Belgiji in Franciji. L. 1935 je bil imenovan za naslednika glavnega poveljnika letovske vojske generala Rastikifa. Politično se doslej ni udejstvo-ral. Nemška propaganda v Belgiji Bruselj, 28. marca c. Radio Kdln je začel oddajati poročila za Nemce v Eupenu in Malmedyju. poiitieni eGjornH O političnih ugibanjih O nadaljnjem razvoju naših notranjih političnih prilik se sedaj, ko je sprm'ljcn pod streho državni proračun, mnogo ugiblje. toda vsa ta ugibanja slone večinoma na napačnih predpostavkah. Tako zatrjujejo v zagrebških političnih krogih, da se bodo pogajanja za rešitev hrvatskega vprašanja pričela že ta teden Baje se sestaneta ministrski predsednik Dragiša C vet kovic in dr. Maček in bosta na tem prvem sestanku v šiiokih črtah razpravljala o celokupni politični situaciji. V Beogradu pa te vesti o pogajanjih, ki bi se imela pričeti že ta teden, odločno zanikajo. Na drugi strani poudarjajo krogi, ki stoje blizu SDK (seljač-ko-demokratski koaliciji), da bo dr. Maček najpreie zahteval, da se kot predhodna mera uveljavijo pof;tični zakoni. Uvel javi je-nje teh političnih zakonov je predpogoj za pričetek pogajanj, tako zatrjujejo v vrstah SDK. — Glede na te vesti piše »Of>-zor«: »Dasi še nismo stopili niti v predhodno razdobje utiran i» potov rešit\-i aktualnih političnih problemov, vendar se že delajo v časopisih in razgovor'h razne kombinacije in različne prognoze o nadaljnjem razvoju splošne politične situacije. Ne smemo se čuditi tem preuranjenim kombinacijam in prognozam. saj so na tehtnici zelo važni interesi, poleg tega pa je tudi psihološko stanje hrvatske javnosti nad vse napeto, saj pričakuje že dve polni desetletji, da se napravi konec hegemonistični politiki in se krene na nova pota. Tudi v srbski in slovenski javnosti vlada veliko zanimanje za razvoj pogajanj in so *ako Srbi. kakor Slovenci takisto pod vtisom splošne politične situacije. Nemogoče je. pa tudi ni potrebno, da bi se ozirali na vse te kombinacije in prognoze, ki se delajo o nadalj-nem razvoju splošne situacije v naši državi. Biti prerok v politiki, ni nikdar hvaležen posel, zlasti ne v sedanjih časih, ko je toliko vprašani na dnevnem redu in ki so tako naravnost ali posredno med sabo poi>e-zana. da je raz\*oj enega vprašanja odvisen ali vsaj lahko odvisen od rešitve drugega...* „Naša misel" Izšla je 7. letošnja šte\>ilka omladinske-ga kulturno-političnega lista »Naša miseU. Vsebina lista je odme\' na najnovejše mednarodne politične dogodke, je torej izredno aktualna. Uvodnik »Ob nesreči bratskega naroda« je posvečen tragediji češkega naroda. Pisan je s srčno krvjo. Tudi drugi članek »Politiki govore« se nanaša na isti predmet. Pod naslovom »Branih bomo Jugoslavijo!« je objavljeno poročilo o znani manifestaciji vseh slušateljev Aleksandrove univerze dne 16. t. m. Govori akademikov Raubarja. Kutine in Logarja, polni mlade-niškega poleta, so objavljeni dobesedno. So zanimivi in poučni. — Toplo priporočamo narodni inteligenci, da podpira gmotno in moralno to glasilo naše akademske mladine. Zatvor)en sokolshi dom Ko je bil osnovan Sokol kralje^vine Jugoslavije, je mestna občina v Vinkovcih dala ondotnemu sokolskemu društvu na razpolago potrebne prostore za pisarno in telovadne vaje. Sedaj javlja list »Slavonija«, ki izhaja v \Tinkovcifi: »Sokolsko društvo v lrinkovcih je prejeto 13. tm. odlok predsednika mestne občine dr Miše Marica, da se društvo poziva, da najkasneje do 7. aprila t. I izprazni poslopje, kjer ima svoje društvene prostore in svojo telovadnico. Ta dan mora mestnemu poglavarstvu izročiti ključe tega poslopja.« Ljudsko sodišče za horupcijshe afere V »Obzoru« čitamo: V »Novem putu«, ki i/haja v Petrovgradu. zahteva Dimitrije Ljotič. da bi se osnovalo ljudsko sodišče, ki bi imelo dolžnost, da preišče vse afere in korupcijske škandale, ki so se dogodili od ustanovitve naše države do danes, in po končani preiskavi najstrožje kaznuje vse krivce.« 13 milijard za poljsko oborožitev VARŠAVA. 28. marca. c. Poljska vlada namerava razpisati notranje posojilo poldruge milijarde zlotov (nad 13 milijard dinarjev) za nabavo letal in protiletalsko obrambo. Nov kredit za ameriško letalstvo W&shington. 28. marca. e. Predsednik Roo-sevelt je predloži! kongresu zahtevo po odobritvi naknadnega k red Ha 14.298.000 dolarjev za izpopolnitev rrKKnariske<$a letalstva. Sorzna poročila. Čarih, 28. marca. Beograd 10.—. Pari« 11.78, London 20.8325, New York 444.875, Bruselj 74.825. Milan 23.40 Amsterdam 236.30, Berlin 178.45, Varšava 83.65. Bukarešta 3.37. Pogajanja med Slovaško in Madžarsko Boji ob podkarpatsko-ukrajinski meji se nadaljujejo BRATISLAVA. 28. marca. e. Pogajanja med madžarsko In slovaško delegacijo, ki so se pričela včeraj ob 17.45, so trajala do 20. Slovaška delegacija je vztrajala na tem. naj bo meja med Slovaško in Podkarpatsko Rusijo črta. ki je delila obe pokrajini 1. 1926, Madžarska pa zahteva znaten del podiočja zapadno od te črte. Za okrepitev svojega stališča navaja madžarska delegacija, da češkoslovaška vlada med Podkarpatsko Rusijo in Slovaško nikdar ni začrtala meje iz upravno-tehničnih razlogov pa tudi ne iz strateških in gospodarskih razlogov. Merodajni krogi v Bratislavi so mnenja, da je potek pogajanj odvisen od Nemčije. Ministrstvo za narodno obrambo objavlja, da so bili včeraj le neznatni incidenti med Madžari in Slovaki. Bratislava, 28 marca c. Obmejni incidenti z madžarskimi četami se še nada. ljujejo. Madžarski prostovoljski oddelki napadajo slovaške vasi. Slovaška vlada je vpoklicala pet letnikov rezervistov, vendar Samo specialiste za artiljerijo in letalstvo. BUDIMPEŠTA. 28. marca. i. Madžarska telegrafska agencija poroča, da so včeraj slovaške čete prekoračile mejo in vpadle v Podkarpatsko Rusijo. Slovaška narodna banka BRATISLAVA. 28. marca. AA. Na osnovi sklepa slovaške vlade je bila osnovana slovaška narodna banka, ki bo vzela iz prometa češkoslovaški denar ter izdala svojega. Kriza litovske vlade Novo vlado, v kateri naj bi bile zastopane vse stranke, sestavlja šef generalnega Štaba Stran 2 >StOVRNSKI NAROD*, torek. 28. marca 1939. štev. 71 Javna dela lahko prevzemajo naša podjetja na ;e trditev, da pri nas ni dovolj velikih podjetij za maderna cestna dela Ljubljana, 28. marca S posebnim namenom nekateri širijo pri nas vesti, da naša podjetja ne morejo prevzemati večjih javnih stavbnih del. češ da za to niso primerno usposobljena ter da nimajo dovolj kapitala. Odkar je v naši državi več velikih javnih del, hočejo tuji kapitalisti tudi pri njih zaslužiti Čim več in priznati je treba, da so v nekem pogledu zelo spretni; prav dobro vedo, kakšnih sredstev se je treba posluževati in kaj vse je treba ukreniti, da dosežejo svoj namen. Dobro znajo tudi presoditi, kje se obeta dobiček ter ne zamude nobene licitacije. Razumljivo je torej, da so se naša domača podjetja začutila ogrožena. Zanimanje za javna dela v naši državi rase med tujimi podjetji čedalje bolj, saj je udeležba na licitacijah svobodna. Sicer pa tuja podjetja nastopajo pri licitacijah včasih tudi maskirano. Spričo vsega tega se človek f mb čudi, zakaj se naša podjetja 2e niso .ieje uprla temu. Zanin. ^ je akcija beograjske Inženjerske zborince. ki se je začela nekoliko bolj zanimati za ekspanzivnost tujih podjetij v naši državi. Da bi IZ imela ob pravem času pri rokah primerne podatke, ko bo treba nastopiti proti prevzemanju del tujih podjetij, je priredila pismeno anketo mod stavbnimi podjetji v državi s pomočjo drugih zbornic. Podatki se nanašajo na finančne in tehnične sposobnosti posameznih domačih podjetij. Ugotovitve te ankete so zelo zanimive tudi za širšo javnost. Smešna je trditev, da pri nas ni dovolj velikih podjetij za moderna cestna dela. Po ugotovitvah beograjske zbornice, velika cestna dela lahko prevzema 63 doma-čih podjetij. Samo, da bi bilo dovolj cest-del. dovolj kredita za nje. vprašanje i vedbe teh del po domačih podjetjih je postransko! Od teh 63 podjetij jih ima 46 v zalogi ves potreben inventar, orodje in strojne naprave, posebne stroie za moderna cestna dela. prevozna sredstva itd. Razen tega je pa že vseh 63 podjetij imelo cestna dela in njihova organizacija je prilagođena takšnim, večjim delom. Prav tako ne drži trditev, da bi dompča podj°tia ne mogla prevzemati večjih javnih del, češ da so finančno preslaba. Gle- de njihove tehnične zmogljivosti ne more biti nobenih pomislekov, prav tako pa tudi odpadejo pomisleki, ali so naša podjetja denarno dovolj močna. Anketa je pokazala, da vseh 63 podjetij uživa zaupanje naših denarnih zavodov; ta podjetja bi lahko prevzela v enem letu za milijardo din vred nosti del. a 43 podjetij med njimi je finančno tako močnih, da sama lahko prevzamejo za 790 milijonov din del na leto. Ostalih 37 podjetij bi si pa lahko preskrbelo kredite, da bi prevzela še za večjo vrednost del kakor so navedla. Znano je, da za javna dela v naši državi ni investirana na leto milijarda din ter ne more nih če trditi, da je dela za domača podjetja preveč in je zaradi tega treba klicati na pomoč tuja podjetja, ki bi izvažala v tujino dobiček, prislužen z znojem ter sragami naših delavcev. Anketa beograjske Inženjerske zbornice pa tudi ni bila popolna; v njo so bila pritegnjena le inženjerska podjetja, a v naši državi je še mnogo stavbnih podjetij, ki jih vodijo stavbniki (po zakonu imenovani pooblaščeni graditelji). Tudi izmed teh podjetij so številna sposobna prevzemati največja javna dela in jih tudi prevzemajo. Anketo bi bilo treba izpopolniti tudi glede na ta podjetja. Menda so na pristojnih mestih tudi že prišli do prepričanja, kako škodljivo in nepotrebno je oddajati javna dela tujim podjetjem. Lani ni bilo oddano nobeno večje delo tujcem. Dogaja pa se še vedno, da izdelujejo v tujini načrte za dela pri nas in da tuji projektanti iščejo delo v naši državi. Zakon o pooblaščenih inže-njerjih predpisuje, da morajo biti načrti, izdelani v tujini, pregledani in potrjeni po naših pooblaščenih inženjer jih, dovoljenje za uporabo načrtov pa mora izdati le pristojna inženjerska zbornica. Kljub temu se dogaja, da tu in tam pri nas še sprejemajo tuje načrte, ne da bi bili prej pregledani. Zato so inženjer j i posredovali pri trgovinskem ministrstvu, da bo izdaialo dovoljenja za zidanie industrijskih podjetij samo po nooblaščenih inženjerjih podpisanih načrtih pripadajočih strok in registriranih pri pristojni inženjerski zbornici. Knjiga, ki nam buai samozavest Kidričev »Prešeren" je znanstveno delo v pravem pomenu besede Ljubljana, 28. marca JPr. Kidričeva knjiga -Prešeren': je ena izmed tistih knjig, ki nam bude samozavest ter vero v slovenski narod. Mirno jo lahko prištevamo med temeljno knjige, ki so dokaz narodove višje kulturne in socialne stopnje in ki na njih sloni njegova kultura- Kidriču se je pripetilo nekaj podobnega pri ? Prešernu*: kakor Meliku pri »Sloveniji -. Delo jo preraslo določeni okvir in nastale so težave zaradi založbe. Knjiga ni mogla biti gotova ob napovedanem času kakor so naročniki pričakovali. To je pa le časovnega pomena v primeri s tem. da ima knjiga časovno vrednost. Naročniki se vendar niso mogli povsem otresti razočaranja, ker drugi del >Pre?erna^ še ni za-MjuČen ter obsega le pesnikovo biografijo od 1. 1800. do 1?38.. čeprav so dobili dve tiskovni poli več. Prvotno je bilo določeno, da bo ^Prešeren izdan v eni sami knjigi, ki bi vsebovala vsa pesnikova dela in kot uvod življenjepis ter bi obsegala 55 ti-skovmih pol. Tiskarna je tiskala delo kakor je sproti dobivala rokopis; ob tiskanju pete tiskovne pole je pa založnica (Tiskovna zadruga) že sprevidela, da biografija ne bo mogla biti uvod Poezijam . saj so sama pesnikova dela (prvi del knjige ima naslov sPoezijec. drugi, ki je zdaj izšel pa >Prešeren 1800—183S. življenje pesnika in pesmic) obsegala že nad 25 tiskovnih pol, Rokopisa seveda ni bilo mogoče krajšati in založnica se je odločila, da izda biografijo kot drugi del v posebni knjigi ter da pusti prvotno paginacijo z rimskimi številkami. Zadnji del knjige bo izdala in nabirala naročnike šele, ko bo imela v rokah ves avtorjev rokopis. Drugi del obsega nad 27 tiskovnih pol. 423 strani. Toda kako obsežna je knjiga, spoznaš šele, ko jo pre-čitaš: tiskana je v petitu. Vsebina je razdeljena na 5 poglavij, ki se imenujejo: Razgled. Gradove svetle zida si v oblake (1800—1821). Ko bi bil od konca to vedel, kar zdaj vem (1821— 1828). Kjer hodi. mu je s trnjem pot posuta (1828—1833) in Vse misli zvirajo z ljubezni ene (1833—1838). Končno so priključene še opombe, s precej popolno biografijo na 27 straneh. Knjiga je znanstveno delo v pravem pomenu besede. To je pač njena največja odlika. Pisec oslanja svoje delo in dognanja na ogromno gradivo; sama proučitev tako ogromnega gradiva pomeni življenjsko delo celega moža. Zato pa tudi sleherna znanstvenikova ugotovitev drži, kar so ugotovili doslej že številni kritiki Kidričevih del. Kidiič je polnokrven prešerno-slovec. s>z dušo in telesom«. Poglobil se je v svoje delo ne le z veliko ljubeznijo in spoštovanjem do našega prvega resničnega pesnika in njegovega genija, temveč tudi z odločnostjo zrelega moža in znanstvenika, čeprav je delo zelo zgoščeno z neštetimi podatki in ugotovitvami ter nikjer ne razblini v fraze ali zgolj domneve ter neznanstvena ugibanja, je vendar pisano jasno in razumljivo, pa tudi zanimivo, da ga tudi laik čita z napeto pozornostjo. Knjiga ima posebno vrednost tudi zaradi tega, ker je avtor v nji zelo spretno in temeljito orisal časovni okvir, ko je Prešeren živel. Kidrič se ne spušča pri razlagi Prešernove osebnosti v psihološke spekulacije. Posebno dobro je opisana Ljubljana izza L 1S28. Takšne knjige seveda ni mogoče dovolj dobro in temeljito oceniti v dnevnem Časopisju, ki je njegova dolžnost predvsem, da opozarja le kronistično na kulturne pojave. In izid Kidričevega Prešerni je nedvomno kulturni pojav, ki presega časovni pomen. Zaprti cesti Ljubljana, 28. marca Od 3. apiila dalje do preklica se zaradi rekonstrukcije državne ceste št. 2. Kranj —Naklo ta cesta na odseku od km 645.200 do 648.200 (od iFidra« v Kranju do mostu na Pivki) zapre in se promet za vsa vozila preusmeri po banov, cestah 1-3 (Kranj —Jezersko) 11-112 (Kranj—Gorice) in U-113 (Kranj—Kokri ca). S. 3. aprilom se zaradi gradnje državne ceste J epe it a—Labore ta odsek državne ceste št. 2 do nadaljnjega zapre. Promet v smeri Ljubljana—Kranj se vrši po banovinski cesti Medvode—Mavčiče—Labore, promet v smeri Kranj—Ljubljana po banovinski cesti StražLsče—Suha—Je-perca. promet v smeri Ljubljana—škofja Loka po banovinski cesti Medvr>de—Gori-čane—Sora, promet iz škofje Lcke proti Ljubi jam pa čez Jeperco, Iz Slovenj gradca — Smrt priljubljene sestre. V Marijinem dvoru usmiljenih sester v Radečah pri Zidanem mostu je umrla v starosti 52 let častita sestra Marija Serafika Zafošnik. Pokojna sestra je službovala od 17. aprila 1915 pa do 2. marca letošnjega leta v tukajšnji javni bolnici kot prva sestra internega oddelka. Istočasna pa je poleg: svoje Se itak tako odgovorne službe vodila še s odličnim uspehom zavodovo lekarno. Pokojnica je bila med vsem prebivalstvom in prav posebno pri bolnikih zelo priljubljena in je bila res vzorna in izredno požrtvovalna strežnica. Bolnica in vsi njeni bolniki bodo pokojnico ohranili v hvaležnem spominu. Naj počiva v miru! _ Ustanovitev koroškega kolesarskega podsaveza. V nedeljo popoldne bo v Slo-venjgradcu v Sokolskem domu ustanovni ffr*"i zbor koroškega kolesarskega pod- saveza. za katerega vlada veliko zanimanje med vsemi našimi obmejnimi športniki. Do danes so že prijavili svoj pristop v Koroški podsavez klubi SK *Mislinjac iz Slo-venjgradca, SK ~Slovan^ iz Guštanja, SK Korotan iz Mežice in SK Preval je., iz Prevalj. Novemu podsavezu želimo ob njegovi ustanovitvi čim več uspehov :n upamo, da bo uspešno deloval za čim večji razmah športne ideje na naši severni meji. Iz Kranfa — V veliki dvorani kranjskega Narodnega doma bo v soboto 1. aprila pomemben koncert Glasbene Matice ljubljanske. Pretežni del koncertnega sporeda bo izvajal Matični mešani zbor pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Pianist prof. Marijan Lipovšek bo zaigral v okviru koncertnega sporeda Chopinovo znamenito polonezo v cis-molu. nato pa najboljše slovensko klavirsko koncertno delo. Foer-steijevo klavirsko parafrazo na znano Vilharjevo pesem Po jezeru bliz' Ti igla-va«. Delo je v tehničnem pogledu precej težko napisano in mora izvajalec obvladati vso klavirsko tehniko. Pianist Lipovšek ji je v sijajni meri kos. Spremljal bo pa tudi koncertno pevko Polajnarjevo. ki bo zapela 3 Lajovčeve samospeve. Koncert ob v soboto v veliki dvorani Narodnega doma, začetek ob pol 9. uri zvečer, prodaja vstopnic v trgovini g. Hlebša v Kranju. Kranjčane in okoličane opozarjamo na izredno priliko, da se vrši v njihovi sredi koncert visoke umetniške vrednosti. — SK Kranj : SK Hermes 3:3 (1:1). Težko pričakovana tekma za prvenstvo LNP je za nami. Kranjska enajsterica si je priborila s to tekmo pravico do nadalj-nega igranja. Pri nedeljski tekmi je bilo opaziti nekaj težkih napak, ki sa jih bo moštvo moralo znebiti, če bo hotelo uspešno nastopati proti klubom, ki bodo dosti močnejši, kot pa so bili ljublj. podsavezn: klubi. Dasi je kranjska enajatorica bila v stalni premoči, in rezultat nikakor ne odgovarja poteku igre se je vendar daleko slabšemu moštvu na tujem terenu posrečilo doseči izenačenje. Največ krivde za slab uspeh nosi vsekakor vratar; če bi ne bil napad v formi kot malokedaj, bi prav lahko šlo domače moštvo poraženo z igrišča. Da se moštvo dovoljno pripravi na bodoče tekme bo treba predvsem trenirati, izmenjati vratarja in usposobiti moštvo, da bo znalo tudi taktično voditi tekmo. — Krajevni ogled in razlastitveno razpravo je razpisala banska uprava zaradi preureditve državne ceste št. 2 in sicer za odsek v katastralni občini Kranj v sredo 29. marca 1.1. in po potrebi še naslednje dni ,v občinski pisarni v Kranju ob 9. uri. Za odsek v katastralni občini Kranj in Naklo pa za Kranj v petek 31. marca 1.1. v obč. pisarni ob 9 uri. za kat. obč. Pivka in Naklo pa v soboto 1. aprila t. 1. v občinski pisarni v Naklem ob 9. uri. Grozen roparski umor V vasi Šeiie pri Sv. Pavlu pri Preboldu sta bila umor* ..... jena zakonca Franc in Julijana Janše Celje, 28. marca Po vsej Savinjski dolini se je davi naglo raznesla vest o strašnem zločinu, ki je bil odkrit v prijazni vasi Sešee, oddaljeni 4 km od Sv. Pavla pri Preboldu. Tam so našli umorjena zakonca Franca in Tuli ja-no Janše. 78-Ietni mlinar, posestnik in žagar France Janše in njegova žena, sta se pred 30 leti z otroki vred vrnila iz Amerike in si uredila v šeščah lepo domačijo. Bila sta skromna, splošno znana In priljubljena daleč naokrog, Ker sta bila varčna, sta imela nekaj prihrankov m to je dalo povod, da sta danes ponoči oba postala žrtev roparskega napada. Pri starših živita tudi dva sinova, od katerih je starejši poročen in ima v očetovi hiši mizarsko delavnico, a z ženo ne stanuje doma, mlajši sin pa je to noč spal na skednju. Ko je mlajši sin zjutraj stopil v hišo. so mu je takoj čudno zdelo, da ni zanj pripravljen zajtrk kakor običajno. Stopil je v spalnico in nudil se nrra je strašen prizor: Oče In mati sta ležala vsa Iz Kamnika — Pes izkopal mrtvega otroka. — že nekaj dni se šušlja po Kamniku, da so našli na pokopališču v cunje zavitega mrtvega otroka, katerega je neki pes od kopal. Ker je bilo v interesu preiskave, da stvar ne pride v javnost, objavljamo to šele danes. Včeraj teden je prišel na mestno stražnico grobar in javil, da je našel na pokopališču odkopano otroško trupelce. Policija je takoj odšla na pokopališče in ugotovila, da je bilo trupelce pokopano precej plitvo, zavito v cunje. Neki pes je zavohal razpadajoče truplo in ga odkopal. Policija je takoj ukrenila vse potrebno, da najde brezsrčno mater. Sled jo je vodila v Frančiškansko ulico, kjer je kmalu izvedela, da je bil otrok najden v stranišču neke posestnice v tej ulici. Da bi se neprijetne najdbe na lep način iznebila in da ne bi imela sitnosti, je pustila otroka skrivaj pokopati na pokopališču. Policija je s tem v zvezi aretirala tri ženske, katere je osumila, da so morda odpravile plod. Zdravniška preiskava pa ni mogla ugotoviti ničesar, ker je zadeva prišla prepozno na dan. Iz Setniča — Zadnja pot Janka Ogulina Tako veličastnega pogreba Semič se ni videl, kakor 15. t. m., ko se |e /bralo ne rvo^rehu Janka 0 je duhovščina pred Ogulinovim demoni opravila molitve, sta zapela pevsko društvo Semič in metliški Sokol po-kojmku v slovo »Vi^red«. V sprevodu so se zvrstili zastopniki številnih društev, predvsem soku \ i iz Semiea. Črnomlja m Gradca in gasilskih iz Semiča, Gradca in Krupe. (V zahvali je bila po pomoti navedena gasflska četa štrek-ljevec, names-tu Gradac.) Po zadušnici v župni cerkvi so pevci zapeh v cerkvi ža-lostmko »Človek, glej«, nakar se je raz\il sprevod proti pokopališču. Ob grobu so pevci zapeli »Blagor mu«, nakar se je od pokojnika poslovil s topim: besedami župnik, končno je pa spregovoril še starosta Spim Vrankovič kot delegat karlovškc s< kolske /upe. Iz Višnje gore — Nov grob. Na Pristavi pri Višnji gori je umrl v nedeljo zjutraj po kratki bolezni posestnik Ivan Omahen, po domače Turkov oče. Pokojni je bil dober in skrben gospodar. Bil je več let občinski odbornik in tudi župan. Njegovo posestvo je največje v bivši občini Kriška vas. Dočakal je visoko starost 83 let. čeravno mu je bila življenjska pot posuta s trnjem. V svetovni vojni je izgubil dva sinova, enega pa v Ameriki. Bil je več let vdovec. Zapušča tri sinove in dve hčeri, ki so že vsi preskrbljeni. Bodi mu lahka zemlja! Težko prizadetim svojcem naše iskreno požalje! Iz Ptuja — Občni zbor Združenja trgovcev za mesto Ptuj. Pretečeni teden se je vršil redni občni zbor Združenja trgovcev za mesto Ptuj. ki ga je vodil podpredsednik g. Snoj Ivan. Občnega zbora so se med drugim udeležili tudi zbornični svetnik TOI g. Milko Senčar. tajnik zveze g. dr. Pustišek in predsednik Združenja trgovcev za okolico g. Rašl Ivan. Podpredsednik g. Snoj je podal obširno peročilo o težnjah trgovcev našega mesta. Iz poročila posnemamo, da se trgovina ne razvija tako. kakor bi se mogla, česar so pač krive visoke davčne dajatve, pomanjkanje industrije v nađem mestu in okraju ter krošnjarstvo. ki se občuti tudi v mestu. Ptuj bi predvsem potreboval industrijo, vendar se ista nikakor ne more razvijnti. ker nima Ptuj ne vodovoda, ne kanalizacijo. Poudarjala se je tudi nujna potreba razš ritve bolnice in zibanja novega mostu čez Dravo ter regulacija iste. Ptuj je najvažnejše središče za izvoz sadja, saj se ga letno izvozi uo 1000 vagonov, nima pa za to potrebnega skladišča. 2e pred meseci se je pokrenila akcija za zidanje modernega skladišča za sadje, kjer bi se naj tudi konzerviralo. Da se ta akcija uresniči, je predvsem potrebna podpora Prizada. mestne občine in banske uprave. Iz tajniškega poročila izhaja, da šteje Združenje 155 članov, ki zaposlujejo 80 pomočnikov, 28 vajencev in 15 vajenk. — Z nožem ga je. V nedeljo se je napotil 41-letni posestnik Ivan Kukovec iz Tr-begovcev v farno cerkev k maši. Med potjo se mu je pridružil neki Štefan Kramer, ki je izzval prepir, v katerem je posegel po krvava z razbitima g 1 a v a ni a na tleh, oba sta bila že mrtva. Nečloveški zločinec ju je pobil s kladivom in toliko časa udrihal po njima, da sta bili glavi povsem razmesarjeni in so možgani obrizgali vso sobo. V sobi so našli tudi okrvavljeno kladivo. Stanovanje samo jc bilo popolnoma premotano, vse kaže. da je zločinec, morda jih je bilo rudi več, iskal denar. Kaj in koliko je odnesel zaenkrat še ni znano. Mlajši sin je takoj od h i tel na bližnjo orožniško postajo k Sv. Pavlu. Orožniki so zastražili hišo. hkrati so pa o zločinu obvestili policijske uprave v Celju in Mariboru, sresko sodišče v Celju in druge oblasti ter bližnje orožniške postaje.' Mariborska policija je bila naprošena. naj pošlje na pomoč daktiloskopa. Za zverinskim roparskim morilcem zaenkrat še ni nobenega sledu. Umor mirnih zakoncev je silno razburil vse prebivalstvo in danes govore ljudje samo o tem zločinu. Popoldne prispe iz Celja sodna komisija, ki bo obducirala trupli. nožu in prizadejal Kukovcu več ran po telesu. Kukovca so morali prepeljati v bolnico. — Pekovsko društvo »Jadran« je v petek vprizorilo v mestnem gledališču pevski koncert, ki je bil zelo dobro obiskan. Koncert je dosegel lep uspeh in so želi pevci navdušeno odobravanje občinstva. Po koncertu se je vršil v Narodnem domu družabni večer. Iz Celja —c Zaprisega novega celjskega župana. V ponedeljek zvečer je bila v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu slavnostna seja mestnega sveta. Zanimivo je, da je bilo treba čakati 20 minut, da je postala seja sklepčna. Seje se je udeležilo samo 23 članov mestnega sveta izmed 37. Sejo je otvoril na novo imenovani župan dr. Alojzij Voršič. Omenil je, da je dopoldne prevzel svoje posle, in je prečital odlok o sprejetju ostavke dosedanjega župana g. Alojzija Mihelčiča. pravnega referenta dr Hcdzarja in finančnega referenta Vinka Preloga in o razrešitvi člana mestnega sveta g. Franca Leskovška, ter o imenovanju dr. Voršiča za predsednika mestne občine in grr. Mihelčiča, dr. Mlinarja, ravnatelja Cernelča in železniškega uradnika Repnika za člane mestnega sveta. Nato je .^prisegel sebe in na novo imenovane člane mestnega sveta. Dosedanji župan g. Mihelčič je poročal o dopoldne izvršeni oddaji občinskega premoženja novemu županu. Blagajniški prebitek znaša 902.378.73 din. dolgovi mestne občine 15.524.812.47 din. premoženje pa 34,866.946.80 din. G. Mihelčič se je zahvalil članom mestnega sveta za sodelovanje v dobi njegovega žu-panovanja in želei dr. Voršiču mnogo uspehov. Župan dr. Voršič se je zahvalil g. Mihelčiču za rjegovo delo in izjavil, da bo to delo nadaljeval, ter prosil člane mestnega sveta, da bi tudi njega podpirali. Ob zaključku so vsi navzoči vzkliknili Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu. —c Dva žalostna dogodka. V nedeljo zvečer je neki posestnik v Metlečah pri Šoštanju s kolom napadel 481etnega najemnika Jakoba Majerja iz Metleč ter ga hudo poškodoval po glavi in ključnici. V neki gostilni v Gorenju pri Šmartnem ob Paki je istega dne neki moški napadel 40-letnega lesnega trgovca in posestnika Franca Atelška z Lepe njive pri Mozirju in ga s tremi udarci z nekim topim predmetom močno poškodoval po glavi. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnico —c V celjski bolnici je umrl v nedeljo 801etni občinski revež Ivan Tomšič iz Podčetrtka. Iz Maribora — V tujino. Včeraj popoldne je potovalo v Nemčijo 30 rudarjev iz kozjanskega okoliša. Rudarje je najel neki nemški agent, in sicer skupno okoli 100. Od teh je odpotovala včeraj s popoldanskim br-zoviakom v nemške rudnike ob nizozemski meji prva skupina 30 rudarjev. — Rudolf Tumpej na zatožni klopi. Včeraj dopoldne je bila pred sodnikom poedincem s. o. s. dr. Čemerjem ponovna razprava proti Rudolfu Tumpeju in tovarišem in sicer v zvezi s svoječasno afero, ki jo je imel z inž. Grudnom. Razprava je bila tajna. Trajala je 5 ur. V svrho zaslišanja novih prič je bila preložena na 17. apiil. — Pobreškc novice. Mariborska mestna občina je odstopila brezplačno pobre-ški občini 1000 kv. m. sveta za razširjenje Vodnikove ulice na Teznem. Tako nam je Maribor omogočil modernizacijo omenjene ulice, vendar pa se bo morala pobreška občina radi porabe tehničnih pripomočkov še pogajati. — Nevaren tihotapec prijet. Danes ponoči je bil v Mariboru zasačen nevaren tihotapec v osebi 29-Ietnega Antona Lupše iz Pobrežja pri Ptuju. V Vrazovi ulici ga je ob pol 3. srečal stražnik, nakar je Lupša hotel pobegniti. Začela se je divja gonja po mariborskih ulicah, naposled so pa tihotapca ujeli. Imel je pri sebi 11 in pol kilogramov saharina. 82 vžigalnikov in druge tihotapske predmete. • — Mariborske tržne cene. V smislu tedenskega poročila mestnega tržnega nadzorstva veljajo na mariborskem trgu sledeče cene: Meso — teletina 8 do 12, svinjsko meso s kostmi 11 do 13, svinjsko meso izluščeno 12 do 14, salo 14 do 15. slanina 12 do 14. Zelenjava: krompir merica 6 do 6.50. kg 0.75 do 1.25, čebula 3 do 4. česen 6 do 10. kislo zelje 3, kisla repa 2. karfijola kg 5 do 8, hren 8 do 10, dalmatinska solata kg 10 do 12, dalma- tinska endivija 8 do 12, kg motovilca ia radiča po 10 din. Sadje: jabolka 4 do 9, suhe slive 8 do 12, luščeni orehi 30 do 32, limone 0.50 tlo 1, pomaranče* 0.75 do 3. Žito: za liter pšenice 1.75, rž 1.75, ječmen 1.50, koruza 1.25 do 1.50, oves 1, proso 1.50, ajda 1.50, proseno pšeno 3.50 do 4, ajdovo pšeno ;;.50 do 4. Mlečni izdelki: smetana 7.50 do 10, mleko 1.50 do 2, surovo maslo za kg 26, čajno maslo 28 do 32. domači sir 8 do 10. Perutnina: kokoši 20 do 30. par piščancev 25 do 60, gosi 45, purani 45 do 60, race 18. Krma: sladko seno 70, otava 70 do 75, pšenična slama 38 din za 100 kg. — Mrtvec v potoku. V potoku Jelovcu so našli mrtveca, čigar identiteta še ni znana. Dozdaj so ugotovili, da je bil moški v bližnji gostilni, ki jo je zvečer zapustil. Kaže. da je v pijanosti omahnil s ceste in padel v potok, v katerem je obležal. Pri njem niso našli ničesar. Danes ob 14. bo obdukcija trupla, širijo se tudi govorice o roparskem umoru. — Letni čas. S. 1. aprilom prične letni čas. ko se smejo kavarne, restavracije in gostilne odpreti že ob 5. zjutraj. Zapirajo pa se lokali v tem času do 30. tu -tembra kakor doslej. K O L £ D A H Dane«: Torek, 28. marca katoličani: Janez, Stanimir DANAŠNJE PRIREDI l \ K Kino Matica I Gibraltar Kino Slojra: Fantom trubadur Kino Union: Nekronana carica Kino Moste: :^Ešnapurski tiger: »Indij-ski nagrobni spomenik - Prirodoslovno društvo: predavanje prof« Maksa VVraberja Zelena rastlina — čudodelna tvornica ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze DEŽURNE LEKARNE Dane*: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta. Naše gledališče DRAM A Začetek ob 20. uri Torek, 28. marca: zaprto Sreda. 29. marca: Prevara. Red A Četrtek. 30. marca: Kaj je resnica? Red Četrtek Petek, 31. marca: zaprto Emil Kralj, član naše drame, ki je pričel svojo gledališko pot v Trstu, bo praznoval 4. aprila 25-letnico svojega umetniškega delovanja. V času, odkar je član našega gledališča, je podal veliko število najraz-novrstnejših vlog. klasičnih in modemih, resnih in komičn h ter pripomogel mnogim predstavam s svojimi igralskimi kreacijami do velikih uspehov. Njegova jubilejna predstava bo Tolstega »živi mrtvec<, v kateri bo igral naslovno vlogo. Delo ho z žiral prof. šest. OPERA Začetek ob 20. uri Torek 28. marca: zaprto Sreda, 29. marca: Jolanta. Gianni Scicchi. Red Sreda Četrtek. 30. marca: zaprto Petek, 31. marca: ob 15. uri: Giocond*. Dijaška predstava. Cene od 16 din navzdol Skladno delo narodno obrambnih organizacij Naroilnoobrambna društva CMD, Brajfr-i-bor in Slovenska straža so sprejela naslednjo skupno izjavo: V svesti si svojih dolžnosti in odgovornosti napram narodu, so podpisane narod-noobrambne organizacije po medsebojnih posvetih sklenile, da bodo nastopale skupno in sporazumno glede potreb, ki se pojavljajo in ki jih stavlja pred nas čas, zavedajoč se, da more biti le skupen, premišljen in načrten nastop vseh poklicanih zasebnih narodnoobrambnih činiteljev kos vsem nalogam ki jih lahko p: i nese čas. V Ljubljani, 27, marca 1939. »Ban-i-bor« — osredni odbor v Ljubljani; Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani; Slovenska straža v Ljubljani. Snažne razmere Poročilo ruisJkoprometnih zvez v Ljub-Ijani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 38. 3. 1939. Pokljuka 1300 m: -5. sončno, 15 cm pr- šiča, 80 cm podlage Bohinj »Zlatorog« 530 m: —2. sončno, 15 cm snega, sren Dom na Konmi 1520 m: —8, sončno. 210 cm snega, pršič Dom na Voglu 1540 m: —6 sončno, 200 cm snega, pršič Triglavska je7era 1683 m: —6, sončno, 260 cm snega, pršič Dom na Krvavcu 1558 m: —4, oblačno, 20 cm pršiča, 70 cm podlage Velika planina 1558 m: —3, oblačno, 40 cm snega, p; Koča pod Kopo 1377 m: —6, sončno, 45 cm snega, pršič Koča pod Smrekovcein 1318 m: —8, oblačno, 110 cm snega, pršič Peca 1654 m: —8, sončno, 70 cm pršiča, 60 cm podlage. Sokol — Uprava sokolske župe Ljubljana -poroča onim bratom in sestram, ki so ob priliki X. vsesokolskega zleta v Pragi kupili vozovnice pri zastopniku Putnika d. d. v Ljubljani in jih po končanem zletu tudi tam ali pa v župni pisarni oddali, da ie železniška uprava reklamirane zneske preveč plačane voznine povrnila. Radi izplačila razlike po 23 din na osebo, naj se upravičenci zglase do konca marca v času od 10. do 12. ali 16. do 18. ure v župni pisarni na Taboru in tam oddajo zadevna potrdila. Zneski, ki v določenem roku ne bodo dvignjeni, gredo v prid župni blagajni. — SoKol i. Ljubljana priredi v proslavo 201etnice obstoja Jugoslavije v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru dve telovadni akademiji in sicer člansko 1. aprila ob 20., rnladinsko akademijo pa ob 15.30. Sodeluje godba Sokola L P red prodaja vstopnic v društveni pisarni na Taboru vsak delavnik od 17, do 20. ure (telefon št. 41-78). »SLOVANSKI NAROD«, torek, ». marca 1939. Stan 2 EVNE VESTI — Obrtniške zbornice in zavarovanje obrtnikov. Zastopniki obrtniških zbornic iz vse države <Milwau-kee«. Na njem je 524 turistov. Parnik je na poti iz Kotora v Benetke. To je prvi turistični parnik, ki je prispel letos v Dalmacijo. — Slabi izgledi za letonjo turistično sezono. V Splitu je bil v nedeljo občni zbor Udruženja gostilničarjev. Predsednik Ivo Bekovič je v svojem poročilu o tujskem prometu izjavil, da so izgledi za letošnjo tujsko prometno sezono v Dalmaciji zelo slabi, ker je mednarodni politični položaj zelo napet, in si ljudje ne bodo upa h potovati v druge države na počitnice. Samo danes ob 20. uri OBA DELA NAENKRAT! „Ešftapurski tiger44, „Indijski nagrobni spomenik44 Predprodaja vstopnic od 14.. ure! KINO MOSTE — Nezaposlenost v februarju. Po podatki n Osrednje uprave za posredovanje dela je iskalo v februarju pri javnih borzah dela 41.967 moških in 7.361 žensk, skupaj 49.328. S preostalimi brezposelnimi iz prej-šniega meseca je naraslo njih število na 82.159. Ob koncu februarja je bilo nezaposlenih 36 699 Na 100 prostih mest je bilo prijavljenih 1753 nezaposlenih. Podporo je dobilo 19.5D9 brezposelnih v znesku 3 milijonov 613.565.80 din. 1. marca je bilo pri vseh javnih borzah dela prijavljenih 38. tisoč 217 nezaposlenih in sicer 31.575 moških in 6.642 žensk. — Zlata Gjungjenac bo gostovala na Dunaju. Ravnatelj beograjske opere Lovro Matačic, ki je dirigiral nedavno v Parizu v pariški operi in ki bo dirigiral tam še 29. t. m. ob proslavi lOOletnice rojstva ruskega skladatelja Musorgskega, je povabljen tudi na Dunaj. Tam naj bi dirigiral operi ^AidoK in »Borisa Godunova«. Razen njega sta povabljena na Dunaj tudi člana beograjske opere Zlata Gjungjenac in Sta-noie Jankovi č. — Najstarejši obrtno pravni spor Med Ideparp in kelarji braja že od L 1932 Se vedno nerešen spor glede delokroga in razmejitve obrtnih pravic. Zbornica za TOI je sicer izdala lani tolmačenje, da pločevinastih delov karoserije: blatnikov, hladilnikov, pokrival bencinskih, posod in podobnega ko i ar j i niso upravičeni izdelou vati sami. če niso ta dela zvezana s ko-larskim delom. Med kleparji pa so tudi avtokleparji, ki se specialno bavi jo z iz-delovanjem navedenih avtomobilskih sestavnih delov in jih izključno reklamirajo za svoj delokrog. Pogreška se očituje k termi sporu baš zaradi tega ker je zakonodavce prezrl v vrsto obrtov navesti to spe cialno vrsto kleparjev. Ni čuda potem, če se ie zavoljo tega tako močno razpaslo ravno v avtok'eparski stre ki šuštnarstvo in so baje v se številne pritožbe zoper šus-marje na upravno oblast nerešene ali neupoštevane baš* radi poman jkljcrfve in nejasne avtentike ob rta op ravnega razmerja. Avtokleparji vztrajajo na tem, da pripadajo v njihovo področje vsa šasijska dela, in da od te svoje pravice ne odstopk). želeti je, da se ta najstarejši obrtnopravni spor po posredovanju naše zbornice in ban ske uprave skoro zadovoljivo reši po predhodnem zaslišanju obeh prizadetih interesentov, prav tako, da se izposluje uzakonjen je avtokleparstva kot obrt in stroke zase in se zatre šušmarstvo. Spor je treba i ateist iti in to žele avtokleparji, ki imajo vajence in pomočnike in jim hočejo os i srurati lepšo in boljšo samostojnost že iz tega socialnega stremljenja podpiramo njihovo upravičeno borbo. — 3Dakarje\1 planinski spi»i se bodo nadaljevali v drugi in tretji knjigi. Druga knjig-3 bo izdana predvidoma že okrog 35. maja 1.1. Naročnikom prve knjige se nnefi prilika da do zaključka subskripcij-sk? dobe, to je najkasneje do 10. aprila 1.1. naročijo nadaljnji dve knjigi po znižanih subskribcijkih cenah. Po 10. aprilu 1.1. bodo cene izdatno višje. Višina naklade se bo ravnala po številu prednaročnikov. Prijavite nemudoma naročilo nadaljnjih dveh knjig- izbranih planinskih spisov pisarni SPD Ljubljana. Aleksandrova cesta 4/1. — Novi slo\-enski grobovi v Ameriki. V Clevelandu je umrl Jože Horvat, star 54 let, doma iz Turnišča v Prekmurju. V Panami je umrla Roza Krištofič. stara 55 let, doma s Štajerskega, V Nemaculi-nu je umrla Jerica Jurešič rojena Zupančič, stara 55 let. doma iz občine št. Jernej na Dolenjskem. V Shebovganu sta umrla Lovrenc Vrhovnik, star 62 let, in Janez železni k. star 82 let. V Genevi je Umrla Marija Strnad, stara 57 let, doma iz vasi Trtkovo na Štajerskem. V Her-mine je umrla Frančiška Udovič, stara 72 let, doma iz Lesko v ca pri Idriji. V istem kraju je umrl Anton Koncilja, star 52 let, doma iz Kresnic pri Litiji. V Chi-cagu je umrla Ivanka Pogačnik, stara 64 let. doma iz ljubljanske okolice. Kot dekle se je pisala Moravec. Teden dni za njo je pa umrl njen mož Janez Pogačnik, doma iz Podnarta na Gorenjskem, star je bil 170 let. V bolnici v Alamedi je umrl Lojze Vizo vse k, star 19 let, rojen v Ameriki. Podlegel je poškodbam, ki jih je zadobil ob prometni nesreči, ko je zavozil z motociklom v avto. — Prispevkj in podpore 0Krožnega urada za zavarovanje deiavcev v Ljubljani. Okrožni urad za zavarovanje ielavcev v Ljubljani opaža, da delodajalci kljub ponovnim opozorilom in opominom zanemarjajo plačilo zavarovalnih prispevkov. Urad nujno priporoča vsem delodajalcem, da redno in sproti poravnavajo svoje obveznosti, ker je naravno, da je zaostanke za več mesecev še težje plačati: poleg tega pa morajo zamudniki poravnati še obresti in izvršilne stroške. Urad mora proti zamudnikom uvajati najostrejšo izterjavo, ker ga v to sili pomanjkanje likvidnih sredstev za izplačevanje rednih podpor in dajatev bolnikom, kakor tudi za poravnavo računov za zdravila, storitve zdravnikov in oskrbnine v boLnišnicah. Da ne bo presenečenj in kritik, opozarja urad, da bo odslej proti zamudnikom uvajal izterjavo z intervencijo, odvozom in prodajo zarubljenih predmetov. Intervencije in pritožbe v zadevi izterjave mora urad odklanjati. 190—n, — I dcK*žba nemškega ^pitala v Jugoslaviji se je i»°večala za nad 18"/». Po priključitvi češke k Nemčiji se je udeležba nemškega kapitala v naši državi zopet znatno povečala. Pred priključitvijo Avstrije Nemčiji de'ež nemškega kapitala pri nas ni bdi znaten, znašal je le skupno v kreditih in delniških družbah 54.6 mihjona din. Po priključitvi je narasel celo na 336-2 milijona din. a zdaj na 1162 milijonov din. Nemčija je zdaj na prvem mestu, medtem ko je bila prej Francija, ki je deležna v našem prospodarstvu z 1.056.100.000 din. Anglija je pa bila na drugem mestu z 873.6 milijona din kapitala. — Zastopniki bolgarskih Junakov v Savezu SKJ. V Beogradu se mudita zastopnika bolgarskih Junakov starosta vitoške župan Ivan Anastasov in član starešinstva iz Sofije Peter Labanov. Prišla sta v Beograd na občni zbor beograjske sokolske župe. Zglasila sta se tudi v Savezu SKJ. ki je imel dva dni plenarno sejo. Tam sta bila prisrčno pozdravljena. Anastasov je izročil našim Sokolom tople in bratske pozdrave bolgarskih Junakov in jih obenem povabil na njihov zlet. ki bo letos v Sofiji — Načelne besede o slovenskih prevodih je objavila letošnja prva številka »Prote-jac, ki je pravkar izšla. Urednik te naše zelo dobre revije za poljudno pri rod o-znanstvo dr. P. Grošelj je ocenil slovenski prevod James Jeansove knjige »The Universe Around Us«. V prevodu je dobila knjiga ne posebno posrečen naslov & Tajne vsemirja«. Pisec pravi, kako si je zaželel, ko je prvič prečital Jeansovo knjigo, da bi jo dobili tudi v slovenskem prevodu, a zdaj obžaluje, da se mu je želja žal prekmalu uresničila. Opozarja na dela prirodoznanske vsebine, izšla pred vojno ter ugotavlja- da se je med njimi rešila pozabljena le Erjavčeva izvrstna knjiga > Doma če in tuje živali v podobah«. Ko se je po prevratu naša prevodna književnost silno razmahnila, naša založništva niso vselej razumela svojega poslanstva. Z vsako knjižno izdajo obremenimo znatno znesek našega tako skopo odmerjenega narodovega kulturnega proračuna. Vzgojno brezciljna, zgolj trgovska eksploatacija narodove vedoželjnosti bi pa utegnila povzročiti nepopravljivo kulturno škodo. Dr. Grošelj potem razelenja prevod Jeansove knjige. Navaja dolgo vrsto hudih jezikovnih ter smiselnih napak, a članek se bo nadaljeval še v prihodnji številki. Bilo je res potrebno, da se je pri nas končno našel mož, ki je zapisal odločno besedo o slovenskih prevodih, zadnje čase tako številnih, a tudi pogosto vprav škandalozno površnih. >Proteus<: objavlja med daljšimi članki razpravo o kamnu lehnjaku (M. Zalokar), dr E. Pajničev članek >Smokve in njihovo sorodstvo-s in posebno zanimiv prispevek iz prazgodovine cest ing. C. Pirca. — Turki kupujejo naše konje za svojo vojsko. V Podravini se mude zastopniki turškega vojnega ministrstva. V Podravini, Medjimurju in Slavoniji nameravajo kupiti za turško topništvo 1000 konj. Plačujejo jih po 4.500 do 7.000 din. — Vreme. Vremenska napoved pravi.da bo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 18, v Dubrovniku 14, v Splitu 13. na Rabu 11. v Sarajevu in Visu 10. v Mariboru 9, v Beogradu 8, v Ljubljani 5.4, v Zagrebu 5 Davi je kazal barometer v Ljubljani 751.2, temperatura je znašala 1.7. — Ljubljanska bolnica je sprejela od včeraj do danes celo vrsto ranjencev. Ivan Zavrl, tovarniški delavec, 20 let star. iz Kranja, je padel s kolesa, ko se je vračal z dela, ter se tako močno ranil, da so ga morali prepeljati v bolnico. Franc Debe-vec, 671etni poljski dninar iz Velike stare vasi pri Grosupljem se je moral zateči v bolnico, ker ga je obgrizel pes po obeh rokah. — 301etnemu gozdnemu delavcu Martinu Bmnčku iz Laz pri Litiji je padel hlod na levo nogo in mu jo zlomil. Cirila Martinca 161etnega sina banovin-skega cestarja iz Stranj pri Kamniku, je nekdo ustrelil s puško v nogo. Miho šmi-da, 301etnega gozdnega delavca iz Mojstrane, je napadel neki Košir in ga obdelal z nožem po roki in plečih. — S špiritom se je polila in zažgala. Na strašen način si je končala včeraj v Su-betici življenje Marija Sala j. Zadnja leta je bila živčno bolna in predzadnjo nedeljo se je hotela obesiti, pa so ji v zadnjem hipu samomor preprečili. Včera popoldne, ko je ostala sama doma. se je polila s špiritom in zažgala. Ko je prišel njen sin domov, je našel nesrečno mater vso opečeno Bila je že mrtva — Nesreča na morju. Blizu svetilnika Tri sestrice pri Dugrem otoku se je pripetila težka nesreča. Na morju je divjal vihar in valovi so prevrnili ribiško ladjo. Ladja 9e je rjotopila. Na nji je bilo pet ribičev, dva sta se rešila trije so pa uto. nili. _ Zagoneten zločin. Subotiško državno tožilstvo je bilo včeraj brzojavno obvešče- TRIUMFAJLEN USPEH! TAKO KRASNEGA FILMA LJUBLJANA dE NI VIDELA Vse predstave rasprodane ! Hitite, čas predvajanja tega umotvora Je omejen Predstave ob 16., 19. In 81. uri! KINO UNION Tel. 22-21 selo kratko dobo par dni! Nekronana carica •»■ • * 111 j i PREDSTAVE ob 1C 19 2 1 h DANES premijera I francoskega i velefilma GIBRALTAR Boj med Intellgence-Service in francosko protispijonažo. Vivian Romance E. v. Stroheim, K. Duchesne no, da so našli v šekiču mrtvo posestnioo Ano Rajner. Orožniki so ugotovili, da je bila ubila, ni pa še znano, ali gre za roparski umor ali za osveto. Iz Ljubljane —lj Težaii gmotni položaj mestnih uslužbencev. Včerajšnji prošnji nižjih mestnih uslužbencev na naslov ljubljanske mestne uprave se pridružujejo tudi ostali mestni uslužbenci-maturanti. katerih položaj je že prav nevzdržen. So tudi primeri, ko je maturant že osmo leto v službi mestne občine še vedno v svojstvu dnevničarja z mesečno plačo din 1200.—, s katero mora vzdrževati 3-člansko družino, neki drugi maturant v prvem letu službe pa ima din 1800. Vse prošnje so bile dosedaj brezuspešne. Zato prosimo tudi mi za zvišanje prejemkov ter za pragmatično namestitev ter štetje vseh dosedaj odsluženih let v napredovanje in pokojnino. Prosimo gospoda predsednika, da v tem pogledu končno napravi red. Vsi prizadeti mestni usluž-benc.-maturanti. u— »IndijsKi nagrobni spOmeniK«. Da bi cenjenim gostom kar najbolje postregel, se je kinu Moste posrečilo z velikimi stroški cobiti za en dan — to je za danes, torek. — oba dela znanega veličastnega filma: prvi -> Ešnapurski tiger« in drugI del ^In..ijyk: nagrobni spomenik«, ki bosta tekla na eni sami predstavi. Uprava kina Moste pripominja, da se bo prvi del tega lilma predvajal danes nepreklicno zadnjikrat. Od jutri daljo bo tekel drugi c.c\: indijski nagrobni spomenik* ter veličastna francoska umetnina »Tamara« iz ruskega življenja. Predstave so dnevno ob 30. uri. —lj O spopadu na Tihem oceanu bo predava! g. uuiv. prof. dr. Andrej fttanipar iz Zagreba v petek 31. t. m. ob 20. uri v dvo-iani Delavske zbornice pod okriljem Jadranske straže. Predaval bo o zgodovini dosedanjih konfliktov in o ozadju sedanjega kitajsko-japonskega spopada. Predavatelj je živel dolgo na Kitajskem kot član higijenske komisije kitajske vlade in je zbral mnogo zanimivega gradiva. Predavanje bo spremljalo več skioptičnih slik. Opozarjamo vse članstvo Jadranske straže in vse ljubitelje zanimivih predavanj na to aktualno predavanje. —lj Prešernov večer s predavanjem g. dr. Antona Slodnjak« in recitacijami g. režiserja Cirila Debevca bo nocoj oh 20. v dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ul. poleg Trgovske akademije). Slavistično društvo vljudno vabi na to prireditev. Vstopnine ni. u— Nad četrt milijonu dinarjev za službene obleke mestnih služiteljev, trošarin- skih paznikov in poklicnih gasilcev izda mestna občina ljubijanslva vsako leto, ven. dar pa v tej vsoti še niso stroški za obleke mestnih delavcev pri cestnem nadzorstvu ter pri raznih podjetjih. Mestno poglavarstvo je v sobotnem >Službenem listu«: razpisalo dobavo službene obleke. Blago za vse obleke bo veljalo okrog 170.000 din, krojaško delo pa okrog 35.000 din, posebej pa še izdelava službenih čepic okrog "•2.000 din, a za same čevlje bo mestna občna morala plačati okrog 35.000 din. —lj Pedagoški tečaj za starše v Spodnji šiški. Drevi bo predaval g. Kobilica Rudolf o temi vzgojne ovire in napake sedanjega časa. Predavanje se bo vršilo ob osmih zvečer v prostorih ljudske šole v Spodnji Šiški. Vstopnine ni. —lj Verdi: Requiem. V četrtek bo prvič v našem koncertnem življenju, da pride v Ljubljano koncertirat celotni korpus, ki ie potreben za izvedoo največje glasbene umetnine. Ta dan pridejo v Ljubljano eostje iz Turina 173 oseb, ki bodo izvajali zvečer ob 20 uri v veliki Unionski T KINO SLOGA, 27-30 ob 16., 19. in 21. uri FANTOM TRUBADUR ALICE FAYE, JACK HALBI, Zabaven glasbeni In pevski film J dvorani Verdijev Requiem. Dirigent Radia v Turinu, g. Achile Consoli pripelje s seboj vse 4 soliste 90 Članov liričnega zbora in 70 članov simfoničnega orkestra. Tako veličastno in pomembno glasbeno delo mora imeti tako velik aparat, ako hoče biti izvedba na visoki umetniški stopnji,' o čemer smo popolnoma prepričani. Naši radio-poslušalci, ki poslušajo zunanje postaje vedo, da je t urinska postaja ena najboljših v Italiji, pa tudi daleč naokrog. Tako bomo imeli v četrtek 30. t. m. ob 20 uri v veliki Filharmoni-čni dvorani prvovrstno izvedbo Verdijevega Requiema Prodaja vstopnic v knjigarni Gl. Matice. Prav tam se dobi tudi celotni tekst in razlaga Requiema. Volk in Prešeren obsojena Ljubljana, 28. marca Včeraj se je nadaljevala dne 15. t. m. prekinjena razprava proti zidarju Luki Volku iz Jvloš in proti vrtnarju Josipu Prešernu iz Smlednika, ki sta bila obtožena krivega pričevanja v tako zvanem šenčur-skem procesu pred sedmimi leti. Volk in Prešeren sta bila priči, ki sta izpovedali pred sodiščem za zaščito države v Beogradu, da je poslanec Janez Brodar dne 22. maja 1. 1932 ob priliki demonstracij in streljanja v Šenčurju izrekel protidržavne in protidinastične besede. Zaradi tega in zaradi svojih izjav ob priliki shoda v Hrastju nekaj dni pred šenčurskimi dogodki je bil Janez Brodar obsojen na poldrugo leto in je kazen v glavnjači in v Mitrovici prestal. Državni tožilec Julij Fellaher je zbral proti obtožencema ogromno gradivo in razmeroma velikansko število prič. Skoraj iz vsakega spisa tako zvanega šenčur-skega akta je obtožnica predlagala čitanje odstavkov, ki se tičejo, posredno ali neposredno pričevanja obeh obtožencev. Še-n-čurski akt sam je ogromen, saj je preiskava trajala nad osem mesecev in je bilo zaslišanih nad sto prič. Na srečo je državni tožilec umaknil med razpravo, ki je trajala od 8.30 do 22. ure, več predlogov, pa tudi branilec ex offo obeh obtožencev dr. Jelene se ni protivil čitanju spisov, ki so služili samo v ilustracijo glavnega dokaznega gradiva. Senat, ki mu je bil predsednik s. o. s. Rajko Lederhas s sodnikoma okrožnega sodišča Ivanom Brelihom in dr. Leom Pompetom. je pa tudi zavrnil številne nove predloge državnega tožilca in branilca. Ce bi bili vsi predlogi sprejeti, bi razprava trajala najmanj še tri dni. Dopoldne je senat zaslišal 11 prič. Večina je izpovedala, da ni slišala iz ust Janeza Brodarja inkriminiranih besed in da bi jih morala slišati, če bi jih bil izgovoril. Sodišče se je omejilo na raziskovanje dogodkov v tistih trenutkih, ko so orer.-niki začeli streljati na množico, ki je orožnike napadla s kamenjem in poleni, oziroma na trenutke po streljanju, kajti Volk in Prešeren sta trdila, da je Brodar takoj po streljanju zavpil: Dol z državo, dol s kraljem. Če ne bomo dosegli z besedo, bomo pa z orožjem! Nekatere zaslišane priče so pač izpovedale, da so se čuli tudi protidržavni in pro-tidinastični klici, a nobena priča ni mogla izjaviti, da je take besede izgovoril baš Brodar. Tako sta ostala Volk in Prešeren osamljena, vrhu vsega pa je Brodar kot priča prisegel, da inkriminiranih ne^ed nt izgovoril. Državni tožilec Julij Fellaher je v enotirnem govoru dokazoval, da Brodar ni mogel izreči inkriminiranih besed. Svojo obtožbo je utemeljil predvsem na to, da Brodar po svojem delovanju v preteklosti ni bil protimonaihičuo usmerjen in da vpričo orožnikov in svojih političnih nasprotnikov ne bi vzklikal kaj takega, kar bi lahko imelo zanj hude posledice. Ni si tudi mogoče misliti, da bi Brodar zdaj po krivici dolžil obtoženca krivega pričevanja. Obtoženca pa sta na slabem glasu, kakor so povedale priče in kakor kaže njun kazenski list. Branilec dr. Jelene je poudaril, da gre v tem primeru za izrazito političen proces in da je zaradi tega njegova in naloga sodnikov izredno težka in odgovorna. Dogodki so se vršili pred sedmimi leti. Pričam, kd so danes vse vedele in celo več kakor pred sedmimi leti, ni verjeti. Obtoženca imata proti sebi sto prič, katere so po nekakšnem kolektivnem prepričanju ■ ko-rajžo po sedmih letih izključile možnost, da bi Brodar izrekel tiste besede, ki sta jih obtoženca slišala. Dva odlična preiskovalna sodnika sta pred sedmimi leti zaslišala Volka in Prešerna, gotovo sta tedaj vestno zasliševala sedanja obtoženca in njuno pričevanje vzela resno. Prešeren je res pretepač, toda pretepači navadno niso tudi krivoprisežniki. Kdo ve. ali so priče, ki so dale slabo spričevalo obtožeicema, tudi same upravičene po svoji kvaliteti soditi druge. Branilec je pristal na mnenje državnega tožilca, da je Brodar mo-narhističnega mišljenja, toda to ne izkliu-čuje možnosti, da je v ogorčenosti po streljanju v Šenčurju izrekel besede, ki sta jih slišala obtoženca. Privoščiti in želeti je Brodarju. da se rehabilitira, toda v ta namen ne gre obtoževati dva obtoženca krivega pričevanja. Dr. Jelene je naštel še več stvari, po katerih je verjetno, da je Brodar izrekel inkriminirane besede. Grajal je tudi to, da je bil Brodar kot priča pod prisego zaslišan, kajti on kakor Umnik sta pri tej zadevi pregloboko osebno prizadeta. Prešeren je bil obsojen glede kolesa, ki mu ga i o množica razbila v Šenčurju. Glede te obsodbe bo Prešeren lahko začel obnovo procesa, ker bo lahko dokazal, da v tem primeru nI po krivem pričal. Po daljšem posvetovanju je predsednik >onata izrekel sodbo. Sodišče se je prepričalo, da sta oba obtoženca kriva zločina krivega pričevanja. Volk je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora, Prešeren pa na leto dni robije. Med razlogi za obsodbo je navedeno v glavnem, da bi moral še kdo drugi slišati inkriminirane besede, če bi iih bil Brodar res izgovoril in da Brodarju ni mogoče prisoditi, da bi po nedolžnem tiral v zapor dva človek*, samo da bi sebe rehabilitiral. Obsojenca sta si pridržala rok za izjavo, ali sprejmeta kazen ali se pritožita. 'I _ ;,|<1-»T. ,0111111 IJBBMMjpMMMpMMBM^B OGLAS S seda dO par. davel« t»«.-*• 1.1j Preklici, tzjave beseda Din 1.— davek posebej. i pismene odgovore glede malih oglasov ye treba pruoiiu znamka — Popustov zb male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. daveh posebei Naimanišl znesek 8 Din Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PlCCOLiJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam M PAK ENTLANJE izuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, srumbnlc VeliKa zaloga perja po 7.— din : J uli jana-i. GosposvetsJta cesta 12. 8. T PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din gospodinje: Za medene potice je edino le pristni ajdov med najboljši. — Dobite gra v »MEDARN1«, — Ljubljana, Židovska ul. 6. 24.T. AKO PRODAJ Aa. RUPUJES OGLAŠUJ V &1AJL1 OiiLAS.Mh t9 SLOV. NARODA44! NAJCENEJŠI IZDA TEH Ključavničarska delavnica v crni pri Prevaljah — brez konkurence. Orodje (tudi varilni aparat) prodam, delavnico in stanovanje dam v najem. — Ponudbe Voukanu Antonu — Črna. 1038 ~" mizarji, pozob: Prodam stenski verižni res kalni stroj z novimi verigami in aparatom za brušenje. Kompletno za 3.600 din. Kamnik, Perovo 52. 1048 POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Naimanlši znesek 8 Din LEPO POSESTVO 31 oralov zemlje in z vsem kmečkim orodjem prodam za 42.000 din. Lovrenc Jeretina — Lukave, p. Rimske toplice. 1036 S LUZB E Beseda 50 par. davek posebej Na1m»n**i mS Dtn DAMSKI FRIZER star 25 let, verziran samo za ženski posel, išče namestitve v boljšem salonu za takojšen nastop. Ponudbe poslati na: Jero-fmovie živojin. savez brijača, Zagreb. 1037 VAJENCA ki je dovršil 11 let in ima veselje do dimnikarske obrti, z dobrim spričevalom, sprejmem. Erjavec Marija, dimnikarstvo. Beltinci, Prekmurje. 1047 POUK Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk večerni tečaji, oddelki od do 8 In od \^S. do 9. ure zvečer za začetnike ln Izvezbance. — Novi tečaji se bodo pričeli 3. aprila 1939 Najnižja šolnina. Moderna in največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Chrlstofovega učne-ara zavoda. Ljubljana, Domobranska 15, tel. St. 48-43. 1045 KUPIM B «t:Ua 50 par. aaveK posebej, NalmanfH znesek S Din SKOBELN1 STROJ dobro ohianjen, kupim takoj. Ponudbe pošljite na Joško Ma-jaron, lesna industrija, Borovnica. 996 OSEBNI AVTOMOBIL. štirisedežen, zaprt — prevožen največ do 15.000 km — nove znamke leta 1937-1938, dobro ohranjen, kupim. Plačam takoj. Janko Kern, trgovski aastopnik Kranj. 1046 EjrjuuD1 'i O ir iur lnuLOOD MAJU OGLASI ▼ »Slovenskem Narodu Imajo siguren uspeh! Beseda 0.50 par. lnnnrjD Makulatura! papir proda up*ava »Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Kn aH jeva ulica štev. s NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA jo NAŠ VAL SPOREDI radijskih postaj modni pregrled. novic« lx radijskega ****** mte* smotra, nagradni UPRAVA: Ljubljana, Knafljsm naročnina 1*.— fUnsrjjsur. U I I I industrija Ka eni strani prezira Hollywood in rohni nanj, na drugI se pa veseli mastnih je v, ki mu jih prinašalo njegova za Um posneta dola Bernard Shavv sodeluje pri zvočnem filmu Življenjepis skoraj 831etnega G. B. Sha-wa bo obsegalo posebno in zelo obsežno poglavje o njegovem odnosu do filma. Sha-wo\lm izjavam o filmu, zlasti pa o Holly- woodu, se že 20 let rograjo tudi prizadeti, če-prav Sha\v nikoli ni štedil s strupenimi opazkami o vsem, kar je v zvezi a filmom. Ko se je pred mnogimi leti mudil v Londonu holly~vvoodski filmski magnat S. GoU\vyn, bi bil zelo rad sklenil s Shavvom pogodbo glede predelave nekaterih njegovih gledaliških iger za film. Shavv ga je sicer sprejel, odgovoril je pa zelo osorno in kratko na ponudbo filmskega magnata, čeprav je Gold\vyn navdušeno govoril o njegovih gen jalnih delih. Tu gre za veliko zmoto, — je dejal Shaw, — vi neprestano govorite o umetnosti, jaz pa o kupčiji. In Gold\vyn se je vrnil v Hollyvvood, ne da bi bil dobil dovoljenje predelati Sha\vova dela za film. Kmalu potem se je Shavv zaklel, da Holly\vood ne sme porabiti za f.lm nobenega njegovega gledališkega dela. Toda ne bi bil Sha\v, če bi bil držal svojo prisego. Že pred petimi leti je dovolil nemški filmski družbi Ufa predelati za film njegovo delo *Pygmaron«. Pred pičlima dvema letoma se je oglasil v Londonu pri Shawu Madžar Gabriel Pascal. Bil je sprejet in kar naravnost je povedal Shawu, da bi rad predelal za film njegovo igro »F^vgrnalion«. Naravnost ga je tudi vprašal, koliko zahteva za to prav co. Pascal, ki je bil takrat povsem neznan pomožni režiser v Budimpešti, na Dunaju in v Berlinu, je gotovo vedel za vsebino Shawovegfa razgovora z Goldvvynom. Zato je udaril na pravo struno, kajti Shavv je takoj odgovoril na njegovo vprašanje z vprašanjem: Koliko imate denarja ? Zdelo se je. da je Pascal samo čakal na to vprašanje. Potegnil je iz žepa bankovec za 10 š lingov, rekoč: — Razen voznega Lstka in za teden dni plačane sobe v hotelu imam samo še tole. Toda če mi dovolite predelati vašo igro »Pvgmalion« za f.lm, vam preskrbil v enem tednu toliko denarja kolikor hočete. Stari Shavv je bil baje prvič v svojem življenju presenečen. Pascal mu je bil všeč samo zato, ker je prišel k njemu z 10 šilingi kupit pravico filmati »Pvgmaliona«. In ko ga je Shavv spoznal, je privolil. Vse drugo je šlo kar samo po sebi. Gabriel Pascal se je takoj napotil v Hollywood, kjer je 8 pomočjo mecenov, ki so se zanj kar trgali, ustanovil lastno filmsko družbo in izdelal film » Py gmalionc. Ta film je tekel proti koncu lanskega leta v New Torku. Dosegel je tako ogromen uspeh, da je ameriška filmska akademija >Academy ot Motion Picture Arts« priznala Shawu prvo nagrado za najboljši tUnoski scenario »Pvgmalion«:. V Shawu je zopet vse vzkipelo, ko je prejel to laskavo priznanje, združeno s častno nagrado. Dovolil je bil sicer nekemu neznanemu Pascalu, ki je bil porabil svoj zadnji denar, da je prišel k njemu v London filmanje njegove gledališke igre. toda da bi ga zato pohvalil* Hollywood, ki ga zaničuje in prezira, to je bilo že od sile. V Hollyvvoo-du me imajo za 24 letnega pisatelja scenarijev, ki se mu je posreč lo napisati privlačen scenaro, se je jezil, ko so mu sporočili, da je bil odlikovan. Se tega bi bilo treba, da bi se Hollywood v svoji omejenosti obrnil na Shakespearea ter zaprosil tudi njega za dovoljenje filmati njegove gledališke igre. Shawovo preziranje HoTlywooda je ostalo neizpremenjeno. čeprav dobiva visoke honorarje iz svetovnega uspeha filma >Pvgmalion«. Njegov ponos mu ne dovoljuje molčati kar*ar se zgodi kaj, kar bi utegnilo škodovati njegovi slavi. Ameri-Ska akademija je priznala istočasno tudi dvema hollywoodskima scenaristoma, ki sta predelala Shavvovo igro za film, dve posebn' nagradi za izredno napetost in posrečeno idejo. To je pa še bolj razjezilo Shawa. — Ta dva gosDOda romata nič skupnega z moiim >PygmaJionom«. Vsa duhovita mesta filma izvirajo od mene — if izjavil Shaw v poerovoru z nov*narj:. Ta- koi nato 9* je pa oglas'1 eden izmed scenaristov, češ. da je dovtip v filmu, ki se mu oočinstvo najbolj smeje, njegov, ne pa St&rrn ov. Okrog Showa se je torej zopet enkrat dvignile mnogo vika in krka. Nobenega dvoma ni, da bo njegova jeza in ogorčeni mnogo pripomogla, da bo slava filma »I-\gmaron« še večja. Shavv je bil vedno ^voj najboljši manager in reklamni šef. Na eni strani še vedno javno pošilja vso filmsko industrijo k vragu, na drugi strani je pa že dovolil filmski industriji, da bo predelala za film njegovega »Cezarja in Kleor>atro«. Seveda bo tud1' pri tem zaslužil t^ike stotisočake. Po Shavvovih žilah se pač pretaka kri tistega naroda, ki ne pozna nobene sentimentalnosti, nobenih Idealov, pač pa zna vnovčiti vse. Prvi kometi v letošnjem letu V treh mesecih odkrili že trije — Eden je že znani Pons* VVinneckov, dva sta pa Se neznana Druga dva kometa so opazili v marcu. Najprej se je pojavil na nebu zopet neznan komet, ki ga je odkril finski astronom Vaisala kot nebesno telo, še manjše od Cosik-Peltierovega kometa. Ta Komet je bil v s: zvezd ju Leva in videl se je kot megleno telesce z jasnejšim jedrom. Zaenkrat je brez repa. Rep ah coma nastane pri kometu šele. kadar pride komet v bližino solnca. Prvič so opazovali ta komet 14. marca. Tri dni pozneje se je posrečilo ameriškim astronom-m opaziti v sozvezdju Vodnarja prvi komet, ki so ga letos pričakovali. To je znani Pons-VVinneckov komet. Ko so ga opazili, je bil majhen, saj je dosegel komaj 17. zvezdno velikost. To pomeni, da se je videl samo z največjimi daljnogledi To je komet s kratko dobo poti, samo 6 let. Zadnjič so ga opazovali leta 1933 Zanimiv je bolj zgodovinsko Leta 1908 se je namreč preklal na dvoje. Taki razpadi kometov so bili znani prej samo pri enem, pri slove-čem Bi e love m kometu ki je razpadel leta 1845. Ta komet je pa povsem izginil našim očem. Po razpadu sta se oddaljila oba dela na več milijonov kilometrov drug od drugega in ob prihodnjem pričakovanju povratka se je pojavil samo dež meteorjev, ostankov Bielovega kometa. Tudi Pons-"VVinneckov komet ima svoj roj meteorjev, od njega odtrganih delcev To so Pons Winnecktide ali Eta Urši de, ki jih pričakujejo letos zvezdoslovci v večjem številu. Pons-VVinneckov komet je pa presenetil zvezd os lovce tudi drugače, kakor prej Bielov komet. Izgubil se je namreč en del prvotnega kometa in sicer v času, ko je bil v bližini zemlje. Zato je pa nad zemljo letel velik meteor, ki je padel v obliki ogromnega meteroita v sibirsko tajgo. Ni drugega pojasnila, kakor da je bil ta me. Po lanskem, na kometih zelo slabem letu, pričakujejo letos zvezdoslovci več nebesnih te.es. Letos se namreč povrne nekaj kemetov, razen tega pa lahko računamo z večjim številom na novo odkritih kometov. V prvih treh mesecih so opazili zvezdoslovci na nebu že tri komete in vsi trije so se videli na nebu in sicer dva na severni, eden pa na južni poluti. Prvi letošnji komet se je pojavil že v januarju. Opazil ga je 17. januarja zvezdoslovec Co-sik, tri dni pozneje pa ameriški zvezdo-slovec amater Peltier, ki se ukvarja zgolj z iskanjem kometov na nebu. Ta komet, nazvan Cosik_Pelt:erov, je dobil zvezdo-slovsko označbo »1939a« kot prvi komet letršnjega leta. Takrat je bil v sozveziju Pega za in viden samo z večjimi daljnogledi. Polagoma je prešel v sozvezdj? Rib, a v prvi polovici februarja v sozvezdje južnega nebosklona Zdaj ga lahko opazujejo samo zvezdoslovci na južni poluti, ker je v južnem sezvezdju Fornax. teorit. ki je padel na tla 1908 in uničil daleč naokrog vse rastlinstvo, del Potna. Winneckcvega kometa. Preostaja del pa Se kroži naprej po prvotni poti. Po računih zvezd os lovcev bi se moral pojaviti v juliju blizu solnca. Zato so zvezdoslovci poskušali najti ta komet na nebu, kjer bi se moral po njihovih računih pojaviti zdaj. In res se je posrečilo najti ga razmeroma kmalu. Verjetno je. da bi ga brez napovedi še ne bili odkrili. V koliko so računi točni, se bo pokazalo šele prihodnje dni. 11S let stara pečenka Splošno prevladuje naziranje, da so mesne konzerve pridobitev našega stoletja-Da pa to ni res. dokazuje lepa telečja pečenka, spravljena pod steklom v londonskem muzeju >Royal United Service In-stitution«. Ta pečenka je namreč stara 115 let. Pred tokltimi leti so jo spravili v konzervno škatlico, na kateri je bil napis »Odpirati s pomočjo kladiva in dleta«. Zgodovina te konzerve je res zanimiva, Kcnzerva s telečjo pečenko je spadala k p rovi an tu ekspedicije na severni te. čaj, ki jo je organiziral leta 1824 William Parry Z ekspedicijo je prišla iz polarnih krajev tudi nazaj. Raziskovalci so namreč imeli na razpolago dovolj svežih rib, da jim ni bilo treba jesti konzerv. Bivanje v polarnih krajih pečenki ni škodo, valo. Ostala je skoraj tako okusna, kakor je bila pred 115 leti. To je tudi najstarejša znana konzerva na svetu. V zgodovini je konzerviranje živil znano že ob koncu 18. stoletja. Praktično je pa konservirala živila v Angliji Sele pozneje tvrdka Donkin-Hall, ki je založila tudi polarnega raziskovalca Parrvja z mesnimi in sečivnimi konzervami. 11 let pozneje je ista tvrdka dobavila konzerve angleški vojski in mornarici. Na željo strokovnjakov so zdaj najstarejšo konzervo odprli. Kemična in bakteriološka analiza je dala najboljše izpričevalo angleški tvrtki iz Napoleonovih časov. Pokazala je namrreč. da je ostala telečja pečenka užitna, čeprav je stara 115 let. Letalske bombe Oblika letalske bombe je skrbno izračunana, da ima čim manjši odpor v zraku in da pade na zemljo s čim večjo hitrostjo. Letalske bombe tehtajo do 1.800 kg in navadno so napolnjene s tritol tom. En kilogram tega razstreliva ima v sebi skrito delovno energijo okrog 700.00O kgm, kar pomeni, da zadostuje ta energija, da požene 1.000 kg težak predmet 700 m visoko, ali pa 10.000 kg, torej vagon premoga — 70 m visoko. Pribl žno 50*^ teže letalske bombe zavzema kovin as ti obod in mehani- zem, drugo pa odpade na razstrelivo. Bombe, s katerimi bombardirajo mesta, ne eksplodirajo takoj, ko padejo na zemljo. Te bombe imajo vžigalnik postavljen tako, da eksplodira bomba eno deset nko do eno dvajsetinko sekunde pozneje. Bomba se najprej zarije v zemljo in eksplodira spodaj, kar ima mnogo večji učinek. Če torej zadene hišo ne eksplodira na strehi, temveč prebije vsa nadstropja, se zarije globoko v klet in šele potem eksplod ra, da poruši tako vso hišo. Zato nam nič ne pomaga, če se skrijemo v klet. Pred letal-slrmi bombami se lahko zavarujemo, če imamo najmanj meter debel betonski strop nad seboj, ki ga bomba ne prebije. Bomba pade na zemljo s hitrostjo 350 m v sekund L Paitipaninijeva kot madame ButterHy Svetovno znana umetnica naših denarnikov ni pritegnila — Kulturno občinstvo pa ji je prirejalo najtoplejše ovacije Ljubljana, 28. marca Italijanska pevka Rosetta Pampanini, evropski priznana pevka umetnica, ki gostuje po največjih opernih odrih in se je na povratku v domovino iz daljnega severnega Osla ustavila za en večer v nasi južni Ljubljani, nam je predsnoči s svojski zajeto in podano Cho-Cho-Sano. zvano Madame Butterfly, predstavila krasen vzorec italijanske pevske in igralske kulture v njeni največji dovršenosti in zrelosti. Njen glasovni zaklad je blesteč in ogromen, obseg imponujoč, enako prodoren in vzgledno izenačen v vseh legah, tehnično izb ruse n, prožen in neomajno postavljen tako, da vsak ton sedi brez kolebanja, čudovito izrazen in nasičen čuvstvenosti. Izredno dramatičnost svojega stilno dognane ga petja dviga umetnica mestoma do viska na način, ki je prinesel marsikaj novega tudi Čisto individualno močnega, dasi v bistvu klasično objektivnega. Tudi v igri nam je podala mnogo svojega: osebnost v 1. dej. in otroško naivnost deklice 15 letne Japončice, je razločila od osebnosti v 2. m 3. dej., ki kaže po preteku treh let zrelo ženo in mater, trdno zaupajočo. končno obupano in zadnjo žrtev sprejemajoče V splošnem je njena igra silno živahna in bogata detajlov, nemima in napeta, da do se za zares močne učinke. Tako smo gledali kreacijo, ki je bila naravnost tipičen šolski primer italijanske sodobne operne umetnosti v pevskem in igralskem pogledu, še posebej vzgleden z idealnim izgovorom krasne materinščine, zvonke in muzikalne po svoji klarični naturi. Publika je sprejela in odlikovala slavno umetnico ves večer s prav toplimi aplavzi, ji poklonila šopek rdečih nageljnov z našo tro bojnico in prirejala po zaključku predstave nenehne, viharne ovacije. Tudi nasi solisti. Franci, Kogojeva, Janko, Dolničar, Rus in Lupša. so se odlikovah ter sta bila zbor in orkester pod taktirko dirigenta štritofa prav dobra. Pinkertona bi sd kot američanskega mornariškega častnika želel v kretnjah in nastopanju elegantnejšega, zadržanega, manj »demokratskega« do japonskega zvodnika, a do svoje dame galantnejšega. Skratka, Pin-kerton ni gorenjski fant. Režija pa naj bi tudi zbor v igri poživila, individualizirala sodelovanje vsakega posameznika, da ne bi tvoril izvečine negibne, toge mase. Sploh bi bilo že končno treba ženski in še bolj moški zbor vzeti energično v šolo glede mehkobe in prožnosti v kretanju, da se neha mrtvi dvored. Dekorativno je predstava zopet i rido-bila z novim mostom in portalom v 1. dej., z okvirom nad rampo in 9 pohištvom v 2. dej. Gledališče je bilo skoro polno. Le na galeriji in v prvih vrstah parterja je ostalo preveč praznih sedežev. Zvesti galerija pač niso mogli priti (26. v mesecu!), nad parternimi prvovrstniki in naj-debelejšimi mošnjakarji pa bo menda res treba napraviti križ. Če jih niti italijanska, svetovno slavna primadona več ne zamika, kakšno senzacijo pa naj jim ponudi operna uprava? Morda Jožef ino Ba-kerco?! — Fr. G. Mladinska akademija Sokola Ljubljana III J_tL - - je b|]0 na akademiji toliko, da je napolnilo prostrano telovadnico do kraja Ljubljana, 28. marca Naše marljivo Sokolsko društvo Ljubljana III, ki uspešno deluje v severnem delu našega mesta za proč vit in razmah Tvrseve ideje, je priredilo na praznik 25. t. m. ob 20. v telovadnici liu-d&ke sode telovadno akademijo, ki jo lahko prištevamo med najlepše prireditve te vrste v zadnjih letih. Vabilu naše mladine se je odzvalo občinstvo v tako velikem številu, da je bila obširna telovadnica napolnjena do kraja. Posebno razveseljivo je bilo. da so v velikem številu posetili akademijo starši naše mladine, ki so se na lastne oči prepričali, kako se vzgaja njihova deca v sokolski telovadnici. Pred pričetkom akademije se je zbrala na okrašenem odru mladina m zanosno zapela državno himno, ki so jo "»'Si stoje poslušali. Pred mladino in občinstvo je stopil starosta br. Stanko Deu, ki je najprej pozdravil občinstvo rn mladino, petem pa poudaril pomen mladinske akademije, ki naj pokaže javnosti uspehe vztrajnega dela v sokoaki telovadnic L Roditelji naj se sami prepričajo, kako se vzgaja njihova deca v pravem jugoslovenskem m sokolskem duhu. Posebno v teh težkih časih je potrebno, da se čim bolj oklenemo sokolske ideje in da razplamrimo slovansko narodno zavest Pred vsem pa je naša dolžnost, da si ohranimo z žrtvami pribor jeno svobodo, saj pravi Tyrš. težko si je svobodo priboriti, se težje pa jo je ohraniti. Svoj govor je zaključil s pozdravom najvišjemu Sokolu Nj. VeL kralju Petru II., med viham ima ovac i jam i občinstva, mladina pa je potem zapela »Le naprej brez miru..ki se ji je pridružilo tudi ostalo občinstvo. Sledilo j« 11 lepih telovadnih točk. Najprej je devetorica moške dece skladno in strumno izvedla proste vaje, za njo pa je ženska deca v okusnih rdečih oblekcah opravila rajanje, ki je občinstvu izredno ugajalo. Šestorica moškega naraščaja je odlično izvedla proste vaje, potem pa je mo- ška deca izvajala razne preskoke čez k^nia itn zadivila gledalce s svoj:mi krasnimi premeti plovnimi skoki itd. Viharno odobravanje je bilo nagrada vrlim dečkom. Mornarski ples nara.ščajnic je ugajal, vendar bi pri večji pazjivosti telovadk dosegel še večji uspeh. Nad vse posrečena je bila telovadna skladba »Kozačck«. ki jo je žen-ska deca izvedla skoro brezhibno in so io morale deklice ob viharnem pritrjevanju gledalcev ponoviti. Na bradlji je nastopilo 10 naraščajnikov, ki so za svoje izborno izvedene vaje želi zasluženo pohva'o in odobravanje. Prav tako so ugajale igre dečkov. kjeT se je občinstvo od srca nasmejalo in zabavalo. Izvajali so Lavrcnčuevc i£re. ki so za deco nad vse primerne in zabavne. Naj bi bi'e te igre stalno na sporedu na;ih akademij in letnih nastopov. Deklice so zatem ljubko opravile vaje z lok: po napevu naših narodnih pestmi in žele navdušeno pohvalo. Moški naraščaj je prav dobro in strumno opravil simbolične vaje po taktih koračnice, nakar so akademijo zaključile naraščajnice (8) z ritmičmmi vajami »Borba in zmaga«. Izvedba je bila na višku za kar so zaslužile naniš-oajnice vso pohvalo. Ob zaključku akademije se je zbrala mladina .vrtet na odru, kjer ie z iusosIoven.sko, zastavo napravila kraisno alegončno skupino, ki je simbolično prikazala poklonitcv sokolske mladine — slovanski ideji. Občinstvo je priredilo mladini navdušene ovacije. Da je dosegla akademija tako lep uspeh, zaslužita vse priznanje načelnik br. Janez Trošt in načelnica sesbra Mara Furamijcva, prav tako pa tudi celoten vaditeljski zbor. ki se v polni meri zaveda svojih sokolskih dolžnosti. Marljivemu Sokolu Ljubljana III naše iskrene čestitke. Po tej poti krepko naprej! Čitajte „Slovenski Narod44! E Klrchberger „Pot čez mrliče 35 ii L ■ jjhunsk, . omari nl Ni se mogel več mučiti, prav za prav se ni hotel več mučiti. Ze davno je bil prepričan, da bo Freun-da zgrabil in uničil. Zdaj je vedel, da ga mora uničiti — ne samo njega, temveč vso organizacijo, ki je bila obsodila Heleno na smrt. Helena je po pismu sodeč slutila, da se ji bliža smrt in na to je bila pripravljena. Polkovnik Krup je bil tudi pripravljen in odločen biti ta boj do konca, čeprav bi moral sam bitko izgubiti. Odpeljem se na Sušak — je sporočil naslednjega dne svojemu predstojniku. Doktor Freund je bežal. Bežal je prvič v svojem življenju in trpko se je temu dejstvu smejal. Tako nekako se je bila zasukala zemlja okrog svoje osi. Vse življenje je preganjal ljudi v trdnem prepričanju, da jih zasači. Zdaj je bil preganjan on, ni pa verjel, da bi se v vsej Nemčiji našel človek, ki bi mogel zasačiti njega. Razen enega ... Ponarejene dokumente je bil že davno uničil — že tistega dne, ko je čital na vogalu v Munchenu, da iščejo vse policijske in orožniške postaje v Nemčiji dva zločinca, skrivajoča se pod tujimi imeni. In nad tem obvestilom sta bili dve zelo posrečeni fotografiji. Za smešno je smatral tudi to, da on, ki je lahko rabil v svojem življenju sto in sto ponarejenih do- kumentov, ni imel zdaj v žepu nobene legitimacije. Bežal je kakor neizkušen zločinec, ki leze kar sam v nevarnost, da ga zgrabi prvi orožnik, ki bi se zanimal za njegove dokumente. Niti potnega lista ni imel in ko se je odločil za pot na Reko preko Avstrije in Jugoslavije, je moral prekoračiti mejo ponoči in tvegati, da bi streljala po njem obmejna straža. Na Dunaju se ni mudil dolgo. Tam je bilo preveč nevarno. Mejo je prekoračil pri Spilju in srečno je prispel do Maribora, potem se je pa odpeljal v Zagreb in na Sušak. Šele tu v tej deželi si je oddahnil. Bilo je neverjetno, da bi ga tu v tej deželi našli. Na Sušak je prispel ob desetih zvečer in razgleda 1 se je po kolodvoru, čeprav je vedel, da tu ne bo zagledal nobenega znanega obraza. Do mesta je s kolodvora nekaj minut, do pristanišča kakih šest. Krenil je proti pristanišču. Stal je nad šumečim, nemirno valovečim morjem in zavihal si je ovratnik dežnega plašča. Vstajala je bora. Valovi so srdito butali ob kamenito obalo. Bilo je čudno, da ga je to bučanje nomirjalo. Drobne kapljice morske vode so se prijemale njegovega obraza in močan veter mu je odnesel športno čepico v valove. Sedel je na betonski steber, h kateremu so privezovali z jeklenimi vrvmi parnike. Nekdo je prišel po obali in mu posvetil v obraz. Potem je nekaj zamrmral in nadaljeval svojo pot. Bil je čuvaj. Freund je sedel tu že dobro uro topo in brez mi • sli. Bora se je znova uprla v betonsko zidovje, dvignila je velik val in ga razbila prav pri njegovih nogah. Obrisal si je vodo z obraza in se stresel. Spoznal je, da tu ne more ostati do jutra, ker je bil prišel čuvaj že večkrat mimo. Nazadnje se je ustavil, kakor da hoče navezati s tujcem pogovor Morda ga smatra za obupanca, pripravljenega-na samomor. Na drugi strani, v italijanski Opatiji so migljale električne luči in od tod se je dobro videla črta gugajočih se lučic nad cestno železnico nad Reke in Opatijo. Jutri moram priti tja — je zamrmral Freund in vstal. Tesneje se je zavil v dežni plašč in kienil proti mestu. Sel je čez trg, se ozrl brez zanimanja na belo poslopje družbe Oceania in se brezbrižno ustavil pri mostu, vodećem čez Rječko na Reko. Straže so bile v svojih stražarnicah, vendar pa ni bilo mogoče priti neopaženo na drugo stran Doslej se ni to še nikomur posrečilo in on tega ni hotel poskusili. Na desni strani, v strmi ulici, je bila nekakšna mornariška krčma. Zaneslo ga je tja in zadovoljno je sedel za mizo v kotu. Mornarji in pristaniški delavci so bili pijani in prepevali so — boije rečeno tulili. To ga pa ni motilo. Postaven mož v mornariških, spodaj razširjenih hlačah, mu je prinesel vina in radovedno ga je motril. — Prenočišče bi rad dobil, — je dejal Freund nemški. Mož je bil vešč nemščina. Priporočil mu j a gospo Avramovičevo, potem je pa ;dhit.el k cbu-gim gostom. Freundu je naenkrat šinila » glavo čudna misel. Potreboval je potni list, da bi prišel čez mejo, kajti tu ni šlo več tako enostavno kakor na avstrijsko-jugoslovenski meji. Tu so bile ob vsej meji tako zvane »žlice«, ki se niso dale na noben način prekoračiti. Te »žlice« so bile prav za prav bodeča žica, napeljana v višino ali pa v širino nekaj metrov. Ozrl se je po krčmi. Vedel je, da si lahko človek prav tu za nekaj dinarjev preskrbi dokumente, če jih potrebuje. Poklical je hrusta v mornariških hlačah in mu pogledal mirno v oči. — Dokumente potrebujem — je dejal naenkrat. Hrust je nezadovoljno zavihal nos in vprašal: — Gospod je od mednarodne policije? — Bilo je jasno, da se spozna na svoje goste. Freund se je nasmehnil. To vprašanje se mu je zdelo v tem trenutku smešno. — Ne, — je odgovoril, čeprav sem bil. Zdaj bi potreboval to zase in ni se vam treba prav nič bati. Krčmar je skomignil z rameni. Ni mu verjel. Freund je segel v žep in privlekel iz njega petdeset dinarjev. Krčmar jih je malomarno spravil in dejal: — Počakajte trenutek. Freund je " kal. Čez nekaj minut je privedel hrust majhnega, sključenega možička, ki je mogel biti sleparski kvartopirec ali pa ponarejalec denarja. Tihotapec ni bil, ker je imel čiste, bele roke z nežnimi prsti. Urejuje Josip Zupančič - Za »Narodno tiskarno« Fran Jana — Za opravo m tnseratni del lista Oton Christof — Vai v LJubljani