N/miDR SLEKOVEC ALEKSAND NAZORJEVA 1 3, IZOLA CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA KO |E BILA IZOLA MEST (Mef) Igor Franca me je podučil o tem, da bo Izola leta 2002 praznovala 750 letnico mestnega statusa in da bi se bilo treba pripraviti na ta dogodek. V pripravah na to proslavo bi si morali zastaviti kar pomemben cilj: Iz Izole spet narediti mesto. Pa ne le dobiti status mestne občine, ki smo ga izgubili v primerjavi s Koprom, ki ta naziv že ima in Piranom, ki se zanj zelo poteguje. Sam naziv namreč še nepomeni, da bomo zares živeli v mestni občini. Mesto namreč nišo le hiše, niso le tlakovane ulice in ulična razsvetljava, ni le občinska hiša, ni le župan ali mestni redar. Mesto naredijo predvsem ljudje s svojimi navadami. Ni mesta brez meščanov. Izola je morda že bila mesto, toda danes ji za ta status manjkajo predvsem meščani. Ne gre za kakšno posebno kasto ali sloj ljudi, gre za ljudi z navadami meščanstva, za ljudi ki imajo enak odnos do materialnih in duhovnih vrednot, za ljudi, ki vidijo čez ograjo svojih zasebnih interesov, ki vedo kaj o preteklosti in želijo odkrivati prihodnost. Verjamem, da bolj ali manj vsi vemo, od kod smo se priklatili v te kraje. Eni iz brezperspektivnih Brkinov, drugi iz lačnih Haloz, tretji iz, od boga pozabljene Istre. Naselili smo se v mestne hiše, toda nismo se nalezli njihovega duha. V srcu in v glavi je ostala hiša na deželi, ostal je vinograd ali njiva, ostali so kamniti mejniki in nenehni občutek ogroženosti. Zato je nastalo novo jagodje, nastala je Mala Seva, zrasel aared, se razpotegnila Malija, nastaja Kredo. Meščani nikoli ne bežijo iz mesta. Izola bo prva, ki bo praznovala tričetrt tisočletja mestnega statusa, na proslavi pa bodo v prvi vrsti sedeli vaščani. IC Banka Koper 3. julij 1997 mediteran festival oagaafc ZLATARSTVO GIOIELLERIA VAGAJA IZOLA tel. 67 236 IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL. 066/ 67 040 Med tistimi, ki jim je Ferus Mustafov razvnel noge, boke, ramena in dlani je bila tudi Koprčanka z izolskim rodovnikom, Marija Gombač, ki se je nekateri spominjajo še kot igralke v slovenskem filmu Sončni krik, zdaj pa poučuje klavir na koprski glasbeni šoli, se veseli življenja s Slobodanom Valentinčičem, ex. odgovornim urednikom Primorskih novic in redno obiskuje Mediteran festival. Neva Zajc, direktorica Primorskega poletnega festivala, predvsem pa Izolanka, ki deluje lokalno in razmišlja globalno ("Pariz je le veliko predmestje Izole") je bila dobre volje, čeprav nihče ni videl, da bi tudi plesala v kolu. "Ona je plesala", je pokazala na sodelavko Ireno Urbič, ta Začetek Mediteran festivala je, kot običajno, minil v znamenju panike, pa je zbežala s fotografije, pomanjkanja vsega in k sreči ob pomoči mnogih prostovoljcev. Med temi so bile tudi članice izolske likovne skupine Tuba, ki so v slabih dveh urah poslikale 10 kvadratnih metrov žaklovine. Čeprav so risale Izolo so nekateri v risbi prepoznali Koper, kar seje kasneje izkazalo kot "možno". Vse aktivistke izolskega društva so bile namreč iz Kopra. Ingrid Knez, ki skupino vodi, je sicer Izolanka, vendar je bila zaradi opravičljivih razlogov (dojenje op.a.) začasno odsotna. Med obiskovalci koncerta je bila posebej opažena prisotnost Pečanovih. Skupaj jih je bilo za en kombi, ploskali so dobro, plesali pa bolj malo. Bilo je videti veliko znanih obrazov, od Sonje Kranjec (Primorske novice) do Irene Urbič in Neve Zajc (PPF), opažen pa je bil tudi Jan Plestenjak, ki je bil opremljen z berglami, kar da slutiti, da na festival ni prišel peš. Posebej napeto je bilo ob odru, kjer je bilo treba napeljati posebni električni kabel za luči in del monitorjev. Večina otrok in ostalih potencialnih prekinjevalcev električnega toka se je previdno izognila kablom, vse dokler ni na sceno stopil Davorin Marc, naš tehnični direktor v funkciji fotografa. Nastala je popolna tema, Ferus je igral, električist Mef pa je še pravi čas prišel do omarice in naredil luč. Kot bi rekli, nekoč bratje Srbi: "Ko če koga ako ne svog svoga." "Ma kaj boš mene sliko, susjed. Pa nisem ti jaz županja. Jaz sem samo soseda in sem prišla poslušat tega Ferusa. Moj mali je skoro zaspao, meni pa je lepo, ker dobro igraju. Izola rabi malo veselja poleti, samo ne mi tiste rokere dopeljati sem". Tako je rekla tetka Bosa in tako mora bit (skoraj). SREČANJE GENERACIJE Najlepše srečanje seje zgodilo že pred začetkom vaj. Po 30-tih letih sta se prvič srečala Ferus Mustafov in Tulio Furlanič (ex. Kameleon). Pred tremi desetletji sta skupaj igrala v vojaškem bendu v Ilirski Bistrici Zdaj sta oba zvezdi, oba lepše zgledata in oba sta bila objokana od veselja. Tuljo je še pred nastopom odhitel na šagro v Bertoke, Ferus pa se mu je (s skupino) pridružil po koncertu v Izoli. Kroniki o dogajanju na tistem prizorišču raje kar molčijo. taBiLUjl KONCERT FERUS MUSTAFOV Sobota 28. junij 1997 fotografije: O. Hrandek, T. Ferluga, K. Bučar, D. Marc NAPOZABNO SREČANJE (VO) Tako so menili udeleženci drugega srečanja obrtnikov Primorske, ki so se zbrali v Izoli in preživeli prijeten dan in prijetno noč v starem ribiškem mestecu. Sicer pa se je Srečanje obrtnikov Primorske začelo že dopoldne, ko so predsedniki, tajniki in člani izvršilnih odborov Obrtnih zbmic Kopra, Izole, Pirana, Nove Gorice, Ajdovščine in Tolmina razpravljali o tekočih vprašanjih, ki se žal prepočasi uresničujejo. Porast obrtništva (v Izoli denimo kar četrtina prebivalstva živi od te dejavnosti) še ne pomeni veliko, o kakovostni rasti bi v današnjih pogojih gospodarjenja težko govorili. In kot je dejal Janko Paliska, predsednik izolske obrtne zbornice, gre pri večini novih podjetnikov zgolj za preživetje. O odpiranju novih delovnih mest - o tem kako naj bi obrt reševala armado brezposelnih - o tem lahko samo sanjamo. Pripravljenosti ni, predvsem tam, kjer bi morali stvari premikati na bolje. Velike obremenitve obrti zmanjšuje konkurenčnost in hkrati zapirajo vrata mladim, ki bi želeli poskusiti v tej smeri. Pa tudi birokratska papirnata vojna ne more peljati daleč. In kaj storiti? Opozarjati? Da, tudi to je rešitev. Žal dolgotrajna. In ko so si primorski obrtniki izmenjali sicer grenke izkušnje, so na ladji Bonazza ob morskih dobrotah, pristni domači kapljici vsaj za trenutek pozabili na težave. In prav je tako. V prijetni družbi, ob odlični organizaciji domače obrtne zbornice, je vsaj za hip obrtništvo dobilo na pomenu. Žal le za kratek čas. Pa vendar je ob današnjem hitrem tempu življenja, takšno druženje še kako pomembno. To resnico so spoznali tudi novogoriški obrtniki, ki bodo za svoje člane v prvih julijski dneh prav tako organizirali srečanje na ladji. V Izoli. Tokrat drugič. Ladjo bo krmaril Izolan Loredano Bonazza. Pa mirno morje! TABORNIKI SO ZAKURILI VELIK OGENJ Ob 40 - letnici Odreda Jadranskih stražarjev so se Livade (vsaj njihov jugozahodni del) spremenile v pravi tabor, s šotori, velikim napisom na vhodu, jamborom z zastavo in tabornim ognjem. Po pripovedovanju tistih, ki so šli spat s TV Dnevnikom in onih, ki so šli domov ob zori, je bilo super in škoda, daje 40 letnica samo enkrat. Zaradi posebnih zaslug pri podžiganju Izole je častno mesto ob tabornem ognju dobil Lucio Gobbo (pa naj še kdo zanika povezavo tabornikov in partije op.a.), da bi bil ogenj bolj umirjen pa je poskrbel drugi starosta izolskih tabornikov, Rajko Mahne. Na spodnji fotografiji pa je tisti, kije moral vse to pripraviti: Franko Slavec (Saredin z izolskim potnim listom) med bojnim posvetom. Skril seje Valdi Morato, ki je montiral luč, da so ponoči lahko našli ključ za odpiranje steklenic. POZDRAVI SO DOBRODOŠLI Hvala za vse mogoče pozdrave. Ce bo prostor jih bomo objavili, v nasprotnem pa jih bomo zataknili za ogledalo in počakali, da jih pospravi Marija Pianetzka, ki v Mandraču skrbi za to, da ne umremo od kakšne epidemije. Med ljudmi se je spet pojavila igralka, slikarka in sploh vsestranska Ingrid Knez Njena odsotnost je opravičljiva, saj je morala po nujnih opravkih v porodnišnico in zdaj se hvali s štruco po imenu Miha, ki jo prevaža v otroškem vozičku. Desno je Andrej Kaluža (TV Koper), ki ima veijetno nekaj zaslug za ta dogodek, kako se to počne pa je zanimalo Robija Mozetiča (Radio Koper). Boškin Edvin - Kuco je novi predsednik Odbojkarskega kluba Simonov zaliv Izola. Dobili smo ga na Manziolijevem trgu, kjer je žalostno pogledoval proti oknu, da bi uvidel vesel obraz ubeglega prvega moža izolske ekipe, Igorja Komadino, ki je že "zbrisal" v Salonit. FOTOLITI SCANART. TISK 0 o U) r\ O J ° M A T FOM H* uj _ COu