76. Številka.
Ljabljana, v sredo 3. aprila 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, isimBI nedelje in pnumike, ter vejja po poti prejeman an evstro-ogrske detele aa vse leto 36 K, sa pol eta 13 K, sa četrt teta 6 K 50 h, aa jeden mesec 3 K 30 h. Za LJubljano brez pogajanja na dom za vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, sa četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poBUjanje na dom računa se za vse leto 8 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h*. Na naročbo brez istodobne vpofiüjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od itiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po lO^n, če ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvcM frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu iL 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice it. 2, vhod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga 8t 12.
^Slovenski Narod" telefon St 34. - .Narodna Tiskarna1* telefon ftt 85.
Samo pretveza.
Tisti poslanci, ki so pod vodstvom dra. Ploja in Spinčiča provzročili razkol v hrvatsko-slovenskem klubu in nameravali celo provzroöiti Skandal s tem, da so hoteli dra. Tavčarja iz kluba izključiti, na pravili so bili za svojo akcijo prav lahko načrt, pri katerem so pozabili na jedno stvar, preiskati namreč, če ima dejan jako podlago tako, da bo tudi držal.
Načrt je bil tale: Dra. Tavčarja je treba spraviti iz kluba alitako, da ne bo ves svet videl, da je to uspeh klerikalnih, Šusteršičevih in Škofovih intrig, ampak da sebo vsaj navidezno lahko zvračala krivda na dra. Tavčarja samega.
Spoštovana petorica poslancev, ki ni hotela več sedeti z drom. Tavčarjem v jed-nem klubu, ni bila dolgo v zadregi za pretvezo, s katero bi mogla maskirati prave vzroke akcije zoper dra. Tavčarja. Z ozirom na tesne zveze dra. Tavčarja z našim listom se jej je ta pretveza tako-rekoč sama usilila, in dotični poslanci so se je oprijeli z obema rokama. Naš list je doletela čast, da so ga izbrali za „Prügelknabe".
Botični poslanci hrvatsko-slovenskega kluba, ki so vodili akcijo zoper dr. Tavčarja, sami priznavajo, da se je dr. Tavčar kot poslanec strogo, in natančno držal klubove discipline, dočim so jo ti Ploji in Spinčiči sami in na način, ki je bil za napredne poslance razžaljiv, kršili. Isto tako morajo ti poslanci priznati, da se dr. Tavčar pri vstopu v klub niti najmanj ni zavezal, da bo spremenil tendenco ali radikalno pisavo .Slovenskega Naroda". Ako je bil dr, Tavčar vzlic temu sprejet v klub, je to dokaz, da mu je klub glede »Slovenskega Naroda' pustil proste roke, vsled tega pa klub oziroma noben član kluba tudi ni imel pozneje pravice, delati glede ,SIov. Naroda" kakih rekriminacij.
Na veliki petek.
Hrvatski spisal Ksaver Šandor Gjalski. V silnem strahu je bežala in bežala sirotica, ne da bi sama vedela kcd in kam; želela in hitela je, da bi bila Čim preje v gostem gozda, kjer se bode mogla skriti onemu strašnemu rjovenja besnega ljudstva, ki je napadlo tabor ter razgnalo žene in otroke, a očeta in vse drage ljudi, cigane, zvezalo ter dalo nekam tirati. Ob, dete je drhtelo po vsem telesu, a vendar je iskalo oprezno in lokavo stezice in grmiče, za katerimi se je pomikalo dalje. Prvi trenotek je mislilo na to, da se reši ter uide srdu ljudi; šele tedaj, ko je bilo tako daleč, da ni več segalo do njega vikanje in hrup ljudi, tedaj je začelo misliti in ugibati, kaj je bilo to, kam so pač odpeljali očeta in deda, kaj se je neki zgodilo z mamo, z bratom in z najmlajšim otrokom, kam se je pač razbe-zala ostala ciganska deca, in čemu je bila stara Jana, ki je sicer tako dobra kmetica, tako besna ter je baS ona najbolj vlekla mater za kite in rušila pod šotori vse, kar ji je prišlo v roke. Zakaj ? — se je vpraševal otrok, in tedaj se mu je začelo porajati vedno več in več dragih mislij. Ugibal
Že to kaže, kako aa lase privlečen je izgovor, da Ploj, Spinčičin dragi poslanci zaradi »Slov. Naroda" niso mogli več ostati v je dnem klubu. Da pa je sklicevanje na „Slov. Narod' res samo pretveza, s katero se prikrivajo pravi nagibi, to dokazuje naslednje:
Ko je dr. Tavčar opazil, kakšen ntis je naredila Šasteršičeva gonja zoper Ploja in Robiča, in škofovo vplivanje na hrvatske duhovnike, in ko je opazil, da ae proti hrvatsko-slo venskemu klubu izigrava vedno ,Slov. Narod", je sam, prostovoljno, ne da bi bil dolžan v to, dal uredništvu direktivo, da naj polagoma ublaži prej običajno ostrost v pisavi, in naj opusti razpravljanje, oziroma fruktl-ficiranje tscih dogodeb in vprašanj, pri katerih klerikalci navadno vpijejo, da so napadi na vero, in na katoliške institucije, dasi največkrat nimajo nobene zveze z vero samo, ampak samo s klerikalizmom.
S tem je hotel dr. Tavčar olajšati Ploju in njegovim somišljenikom njih stališče v klubu, in res se je naš list ravnal po naro čilu dr. Tavčarja, in sicer ne kar čez noč, pač pa previdno in polagoma premenil svojo prejšnjo radikalno in brezobzirno taktiko, mej tem ko take premembe pri „Slovencu" ni bilo opaziti niti v najmanjši meri.
Naj navedemo nekaj konkretnih slučajev, ki so dokaz te naše navedbe.
Ko je v državnem zboru bila razprava o liguorij anski morali, smo mi to zna menite debato registrirali le mimogrede z nekaterimi ponižnimi opazkami, dasi bi jo bili lahko najuspešnejše fruktificirali in ž njo klerikalcem silno mnogo škodovali.
Ravno tako smo postopali pri interpelaciji zaradi pridig patra Freund a na Dunaju Molčali smo, dasi bi bilo razpravljanje naši stranki koristilo, kakor je molčal dr. Tavčar na Dunaju, če prav je bila prilika pojasniti, da so patra Freunda dunajske pridige prava limonada v primeri s hudičevim oljem, ki ga točijo pri nas poli-tikujoči duhovniki s prižnio.
Potem so prišle eksercicije. Lani smo se proti njim oglasili, letos, ko so Nemci
je, da se je zgodilo vse to — vsa ta velika nesreča — radi onih konj iz vasi, kateri so se pasli vsaki dan in vsako noč v bližini ciganskih šotorov. A ded in oče in dragi cigani so vedno nekaj Šepetali, gledajoči konje, in so naposled sklenili, da jih odvedö nekam daleč od tod — tja nekam k Savi. A vse one noči ni bilo prave prilike, da bi jih polovili, dasi ded in oče ter vsi ostali cigani niso niti trenili z očmi, bivajoči vedno na preži. Šele danes zjutraj, proti zori, se je ponudila prilika; ljudje so poskakali na konje in jih odgnali takoj v daljavo, ali — skoraj je bilo tako ter se dogodilo tako, da so bili v kratkem času nazaj i konji, i ljudje, toda s kmeti, kateri so gnali pred seboj zvezane konje in ljudi —- cigane.
Detetu se je storilo milo radi konj in radi ciganov. Žalostilo se je, ker ne bode. mogel kupiti oče materi vsega onega, kar jej je obetal, ako srečno odpelje konje; a vpraševalo se je tudi v skrbi, jeli se ne bo očetu godilo slabo tam, kamor so ga odvedli, in kako bodo sedaj mama in droge žene hodile brez mož ciganov po svetu. Nu, najbolj se je pa Se žalostilo radi svinja, katero je našla mati za vaškim plotom poleglo, a Se svežo, bal na predvečer nesreče; trebalo bi jo bilo samo. aa ono noč zakopati v zemljo, a zjutraj bi jo bili že lahko postavili na raženj. Njega žalost ja postajala
uprizorili veliko vojno proti njim, smo molčali, in celo oficiozno pojasnilo, ki je v prilog nasprotnikom eksercicij, smo prezrli.
Prišel je ljubljanski mieijon. Pridige so bila skrajno izzivajoče, v spovednicah se je Ščuvalo zoper naš list na nezaslišan način. Ljudje so nam neprestano donaSali dragocenega materijala, da bi bili lahko ves teden člankarili, a vslio pritožbam iz občinstva smo posvetili misijonu le par nedolžnih šaljivih vrst, nismo pa z nobeno besedo omenili jako Škandaloznih vprašanj v raznih spovednicah, o katerih smo dobili natančna poročila.
Ravno tako nismo izkoristili francoskega kongregacijskega zakona in nismo izkoristili razkritij o kolosalnem premoženju rimskega papeža, da, celo škofove epistole na kranjsko duhovščino, ki je vender izzivanje naše stranke, nismo deli na kritično rešeto, ampak se ognili razpravi in kritiki z malo šalo na stroške Šasteršiča in Vencajza!
Pa storili smo še več. Opustili smo popolnoma priobčevanje duhovniških škandalov, dasi se z nobeno stvarjo klerika-lizmu toliko ne škodi, kakor ravno s takimi stvarmi. Prizanesli smo vsem tem tujim duhovnikom, dasi so prav zadnji čas prišle v raznih krajih uprav nečuvenc stvari na dan, ki jih nemški antiklerikalni listi registrirajo.
To zbirko dokazov bi seveda lahko Se popolnih, mislimo pa, da bodo zadostovale že te navedbe, v dokaz, da je .Slov. Narod" po naročilu dra. Tavčarja storil več kakor dovolj, da olajSa Plojevi in Spinčicevi družbi stališče, in tudi v dokaz, da je izgovar-janjePlojeve in Spinčicave družb e na pisavo .Slov. Naroda" zgolj in jedino pretveza in druzega prav nič, pretveza, glede katere se jim niti ljubilo ni pregledati, če je Se resnična, pretveza, s katero prikrivajo prave nagibe svojemu postopanju, s katero pa ne bodo nikogar premotili.
od trenotka do trenotka hujša in močnejša, ker otrok je bil silno gladen. Že cele dneve ni dobil prave hrane; kmetice v vasi so dajale malo kruha, ker se je bližala pomlad, in vaški svet sam ni imel dosti moke. Vzeti in najti ni bilo mogoče nikjer ničesar; na cesti je vozilo malo kočij in vOz, zato si otroci niso mogli priberačiti niti krajcarjev — bilo je res hudo in. napak — sedaj pa se krči želodec od lakote in žeje ... Naposled je prišlo dete do gozda in stisnilo se je v prvo goščo, ki se je pokazala. Naprej ni moglo več; tudi mraziti ga je začelo. Zato je jelo grabiti bližno suhljad, ki je ležala na okrog; nekje mej cunjami, katere so pokrivale njega telo, pa je našlo nekoliko uži-galic in pripravljalo se je, da si zaneti ogenj.
Dete je bilo dekle osmih ali devetih let Rudeče, modre in zelene cunje so imele nalogo, da služijo v to, kar je drugim ljudem perilo in obleka. Popolnoma niso iz vrSevale tega svojega posla, nasprotno, — slabo, vsled beda in podivjanja zanemarjeno telesce je Štrlelo povsod v hladno, spomladansko jutro, temačno radi dežja in megle, jedko radi ostre sevsrno-zahodne burje. Rast in ves život js bil to okoren, kakor telo dečka. V njem to ni bilo dekliške gibčnosti in okretnosti. Ali zato obraz! — Pravi ci-ganskolep obraz. Imel je v sebi vso pravilnost in plemenitost južne lepote v svoji
Ribniške novice.
Iz Ribnice, 31. marca.
.Slovenec' piše z dne 19. t. m. dostavno: .RibniSki s ve drei so kupili pretekli teden hišo Karola Prijatelja št- 3. in 4. v Ribnici za 21.000 K. Liberalci pihajo."
To pa že to, liberalcem bi se gotovo ne bilo posrečilo kaj tacega. To je vzoren čin gospodarske organizacije, in naravno je, da liberalci pihajo, kadar ga svedrci pihnejo. Tako kakor z nakupom imenovane hiše, ga pa naši svedroi še niso pihnili. Živio, g. kaplan Brešar! Čestitam Vam na Vašem gospodarskem talentu, sedaj vsaj vemo, da znate kaj več, kakor samo liberalcem zabavljati ter jih opravljati na leči in na katoliških shodih.
Upamo, da nismo preveč indiskretni, ako povemo si. občinstvu, kako sodijo o tej stvari nekateri liberalci, bodisi da pihajo ali se pa smejejo v pest. Konsumno društvo je kupilo enonadstropno, v tesnobi se nahajajočo hišo z malim dvoriščem, katera nosi sedaj komaj 300 K čistega dokodka na leto, za 21000 K in prevzelo poleg tega kot stare ženice v hiši. Ako prištevamo še procente, prepise, zavarovanje in potrebno adaptiranje hiše skupaj v znesku 3000 K, bode stala hiša 24000 K. Za obrestovanje in amortizacijo tega kapitala treba po 6°/, na leto 1440 K. Ako cenimo izdatke za vzdrževanje poslopja, hišni davek, zavarovanje in druge davščine samo na 160 K in stroške za trgovskega pomočnika in poslovodjo in za upravne svetnike na 1400 K, se kaže letnih stroškov 3000 K. Ti izdatki bodo pa bržkone višji. Vsi drugi trgovci v Ribnici delajo od ranega jutra do poznega večera sami s svojimi družinami in v svojih hišah ter imajo neprimerno manjše režijske stroške kakor konsumno društvo. Tudi se ne more o nobenem naših trgovcev trditi, da živi potratno. In vendar tožijo vsi, kako slabo gre kupčija, in da težko izhajajo. Iz tega se da sklepati, da konsumna društva sama sebe varajo ali pa prodajajo slabše blago in po višjih cenah. Izkušenim možem ne gre, ne.
ovalnosti, v lepo oblikovanem ravnem nosu v di vnem ustroju ustnic, že sedaj polnih in sočnih, ki prikrivajo pod seboj zobčke, lepa kakor oni sneg tam pod grmičem, ne pre-drobne in ne prevelike, prav take, kakoršne primerja narodna pesem biserjem. Rujava, temna polt izživlja misel na baržun in na žarke južnih krajev. A k temu krasnemu licu one velike, temne in globoke oči, katere so senčile dolge, vlažne trepalnice! Nad divnimi detinskimi očmi pa so se vile v nerazdeljeni črti goste obrvi.
Dete Se ni moglo prav razširiti ognja po kupu suhljadi, ko začuje za seboj neke korake in glasove. Kakor je že bilo prestrašeno, je pustilo takoj ogenj ter je hotelo že skočiti naprej, toda njegov plaSni pogled je izpoznal,da stoji za njim prosjakslepec s svojim dečkom vodilcem. Otroku se je zdelo, da ju je že videl na trgih ali na cesti, in strah se mu je polegel, dete-oiganče je ostalo pri ognju, obinivSi se tako, da je varovalo gromado sebi
Berača ae spočetka niti ozirala nista na ciganče. Mirno sta posedla k ognju, potem pa je začel jemati deček iz torbe različne stvari, med katerimi je zapazilo ciganče tudi nekoliko krompirjev, jajec, Inka — in celo kost od sušenega mesa, Brez daljnjega vprašanja je vzel deček palico, a katero je razmaknil ogenj, začel pihati v
izkušenim pa gre. Da liberalci zavidajo svedrce za tako ugodno kupčijo ali celo .pihajo" radi tega, tedaj ni tako dognana stvar. Toliko v preudarek mislečim kon-aumcem.
Sploh se dandanes svet narobe vrti. Kaplani in kmetje Staounarijo, trgovci go-zdarijo, žagajo les in delajo opeko, peki prodajajo cikorijo, reSetarji, kateri so do sedaj razmerno Se najbolje izhajali, pa beže v Ameriko ter pusto reSetarstvo. še tako krepko zabavljanje zoper liberalce jih ne more pridržati doma, ker to zabavljanje naposled vendar nič ne nese. Resničen Je pregovor, da vsakdo sam najbolje ve, kje ga Črevelj žuli, drugi pa brezskrbno žive*
Mnogo bolj, kakor nakup hiäe za kon-sumno društvo, zanimajo našo občino sedaj bližajoče se volitve v občinski zastop. Gosp kaplan Brešar si je izbral občinske volitve za predmet svojim postnim pridigam, katerih poglavitni nauk je: ne volite liberalcev, ampak pristne katoliške može! Netiti razpor med občani ja najbolje pripravljanje na velikonočno spoved. Te pridige že presedajo mnogim v resnici pobožnim ljudem, o tem se ne varajte, g03p. kaplan. Gospodarsko vprašanje ni liberalno, ni klerikalno.
K ribniški občini spada poleg tega tudi 8 vasi. V poslednjih 12 letih je imela napredna stranka veČino v občinskem zastopa in župana v trgu. Imeli smo po vrsti tri izvrstne, popolnoma nepristranske župane. Nihče ne more trditi, da so ti župani in občinski zastcpi vasem zunaj trga delali kako krivico. V obče je vladala lepa sloga v odboru. Verskih vprašanj ni bilo nikoli na dnevnem reda, kar je ob sebi umevno. Cerkvam se pa tudi ni ničesar odrekalo, kar jim gre. Naprednjaki niso ničesar zahtevali zase ter se tudi občinskega tajnika niso dotaknili, kateri gotovo ne spada k njihovi stranki. Gosp. kaplan Brešar ne trpi mira in sloge v odboru. Na shodu kat. poiit. društva v Ribnici je zagovarjal klerikalne pristaše v cestnem odboru, kateri so pri oddajanju gramoza dajali krivično mero, prevestnega cestnega načelnika pa je popolnoma krivično opravljal, da je pnščal cestne na klade ležati pri davčnem urada, radi tega si pa izposcjeval denar pri posojilnici, plačeval od njega obresti in tako prikrajšal cestni okraj Le preveliki prizaneslji-vosti g. župana dr. R. se ima g. kaplan zahvaliti, da ni prišel v dotiko s kazenskim zakonom.
Ne bodemo prerešetavali raznih oseb o katerih se govori, da žele priti na županski prestol. Mislimo le, da se bodo zmožnejši branili tej trnje vi službi. Spo minjamo se še na poštenega kmeta zunaj trga, ki je pred 12 leti oddal dostojanstvo župana in cestnega načelnika in ki je s temi službami zapravil vse svoje premoženje. Pomiljujemo ga še danes.
Pri volitvi občinskega odbora in župana naj odločujejo samo gospodarski
plamen ter dejal v žrjavico krompir in jajca.
— Oh — ali daš tudi meni kaj ? Tako sem lačna! — Prosim, prosim lepo! — je vzkliknilo dekletce, ki se ni moglo več vzdrževati od glada in žeje.
— A, kaj bi tebi, umazano cigansko pse! — je odvrnil osorno deček ter delal, kakor da jo hoče spoditi od tod.
— Saj sem jaz zanetila ogenj, pa sem mislila, da bi.. . in lačna sem, že par dni nisem jedla ničesar toplega. Usmili se, tudi tebi bo Se zadoati! Daj mi vsaj ono kost, katero imaš tamkaj.
— Glej jo! Baš kost! — je odvrnil se daj deček še bolj jezen in osoren; toda ali mu je dete ugajalo, ali se mu je smililo, nadaljeval je nekoliko blažje in boljše: — Ti hočeš torej najboljše — tega i jaz ne dobim — to je za strijca, ki je starejši. Mari ne vidiš, da je Se meso na njej? Tu, glej!
— Jaz danes ne jem mesa! — se je vmešal slepec. A tudi ti ga ne boš, Jakob! Ali ne veS, da je danes veliki petek, ko nam milostivi in dragi naS gospod Bog Jezus Kristus — večna mu čast in slava 1 (instanc se je začel križati, z glavo ponižno kimati ter se biti na prsi) — zabranjuje, jesti meso; postiti se moramo ter misliti na svoje grehe in na oproSčenje, da pojdemo v nebeško kraljestvo. Hvala in slava ti, Jezus dragi! — je dovrSil starec in se uglobil v molitev. (Dalje prih.)
razlogi, verako vprašanje vtikati tudi v te volitve, ni pošteno. Pri nas so že cerkveni ključarji liberalci in brezverci, ako imajo slučajno kdaj kako avojo misel Ako bi se uvaževali samo gospodarski oziri, bi bilo sporazumljenje lahko mogoče. Tudi mej tržani se neti umeten razpor. Ako niso tržki zastopniki, mej katerimi je več posestnikov, v poslednjih 12 letih svojim vaškim soobčanom krivice delali, je tudi v prihodnje ne bodo. Kako bi bilo v nasprotnem slučaju, ako dobodo vnanji večino, je vsaj dvomljivo. Sedanja večina jo že dokazala, da razume biti nepristranska. Tudi v zgolj kmetskih občinah se mečejo zaslužni možje mej staro Šaro. To smo videli nedavno pri očinskih volitvah na Velikih Poljanah. Hvaležni občani so vrgli iz odbora moža, kateri je bil nad 30 let v odboru in celih 27 let župan, moža, ki je toliko storil za občino, kakor nihče drugi v našem okraju za svojo. Preobširno bi bilo naštevati njegove zasluge, v občini in tudi daleč v okolici so dobro znane. Mislili smo, da se bodo njegovo zasluge javno priznale, a varali smo se, pozabilo se je nanj na merodajnem mestu in njegovi lastni občani so ga zatajili na ljubo mlademu župnika, ki ne trpi druge misli v fdri. Nehvaležaost ostane črna, naj jo zagovarja kdorkoli, in mislimo, da ni krščanska.
Dobrepoljski katoliški agitatorji so pozivali vililce v občinski odbor v tiskanem oklicu z besedami: Možje, zdramite sain vzemite vile v roke! Mi se ne bodemo borili s takim orodjem, z gnojnimi vilami, ampak z razumom za poštene in zavedne može in za resnični blagor cele občine. _
V IJublJaitl, 3 aprila. K položaju.
Koncem zadnje seje drž. zbora je dejal predsednik grof Vetter, da naznani prihodnjo sejo pismeno. To se je tri dni na to že zgodilo, kar je nenavadno, ker se je po velikonočna seja doslej naznanjala šele po praznikih. Da pa se je zgodilo to že sedaj, se smatra dokazom, da vlada res ni nameravala odgoditi zasedanja drž. zbora na poznejši čas, kar se je trdilo. Nekateri listi so celo poročali, da je hotel Koerber po Velikinoči začeti s § 14. Te vesti so sedaj o vržene. Državni zbor se snide v četrtek 18 aprila dopoldne.
Ruski ultimat — Kitajski.
Spletkarjenju Anglije in Zjed. držav se je torej končno vendarle posrečilo, * da Kitajska vlada pogodbe z Rusijo radi Mandžurije noče podpisati. Kitajska vlada zna izborno izkoriščati neslogo v evropskem koncertu ter izrabljati tekmovanje med posameznimi državami. Rusija zanje veliko nehvaležnost pri Kitajski. Leta 1895. je Rusija rešila Kitajsko pred popolnim porazom v naravnost sramotni vojni z Japon sko. Le na poroStvo Rusije je dobila Kitajska posojila za več 100 milijonov mark v Evropi. Udarec je prišel sedaj za Rusijo prav nenadejano, ali odgovora Rusija ni ostala dolžna, nego je stavila kitajski vladi ultimat, da pretrga z njo nemudoma vse diplomatske zveze, ako se ne premisli ter ne podpiše dogovorjene pogodbe radi Mandžurije. Rusi pa gotovo ne ostanejo samo pri tem ultimatu. Ruska vojska, ki stoji na vshodnosibirskem, mand žurskem in kitajskem ozemlju, Šteje 2000 častnikov in 170000 mož! V vshodnoazij-skih lukah pa ima Rusija sila močno bojno ladijevje. Vse te silne vojne moči Rusija ne potrebuje doma, saj jo je pripravila pravočasno za vsako eventuvalnost. In gotovo bode s to svojo imponujočo silo znala Rusija — imponirati! Kdo tudi u ore postaviti se ji po robu? Francija in Italija hodita z Rusijo roko v roki, zato se ji ne bosta upirali, ako seže s svojo armado po Mandžuriji. Anglija pride v poStev le na morju, kajti skoraj vso svojo vojsko ima v Južni Afriki, odkoder se ne more nikamor ganiti. In Nemčija? Tu se začenja nevarnost. Nemčiji novi zapletki na Kitajskem nikakor ne morejo biti dobrodošli. V obtobru 1. 1900 sklenjena nemško angleSka pogodba, v kateri se glasom 3. točke zavezujeta postopati skupno v slučaju, da bi se kaka tretja velevlast ho* tela polastiti kitajskega ozemlja, ta pogodba more postati sedaj usodna. Da začneta Anglija in Nemčija skupaj vojno proti Ru siji, je danes tem možnejše, ker je nastala v sadnji dobi napetost med Rusijo in Nem*
Čijo prav znatna. Nemci si tega gotovo ne žele, saj bi radi, da se vrne ekspedicija s Kitajske čim preje!
Vojna v Južni Afriki. .Daily News* poročajo, da so se na vshodu Transvaala po Sest tednov trajajočem odmoru sopet začele operacije an gleških kolon. Operacije so se ustavile radi mirovnih pogajanj in radi neprestanega silnega deževanja. Isti vir poroča tudi, da sta bila burska poveljnika Engelbrecht in Prinslov vjeta. Po sporočilih .Lond Corr." se zbirajo Buri na vshodu Transvaala v velikih masah okoli Deweta. Polkovnika PJumera oddelek, ki se je bil vrnil v Pre-torijo, ko se je Dewetova vojska razkropila po Oranju, se je odpeljal c vlakom zopet iz Pretorije. Misli se, da hoče Plumer v okraj Standerton, odkoder začne preganjati in loviti Deweta. Pri Deweta je baje tudi predsednik Steijn. Burska komandanta Brand in Herzog sta v okolici Petrusberga. Majhni oddelki Barov stikajo po okraju ter so imeli že praske z angleškimi četami. Tudi na severju Kaplandije se vrše boji z odhajajočimi Bari. Baje so strelci H«nnin-gerja oddelek KruiUinger docela presenetili ter ga pogoali v beg proti severovshodu. Preko narasle reke Oranje še vedno ni možno. Barski poveljnik Shepper je nevaren Maraifpoortu. Urednik pariškega lista .Liberte" je imel pogovor z nekim tovarišem Bothe. Ta je dejal: Spočetka vojne je vladala med nami svoboda, danes pa je vpeljana železna disciplina, katero vzdržujeta Dewet in Botba z vso strogostjo. Nas je še okoli 17000 mož ter moremo nadaljevati vojno še celo leto. Dotlej ne bo mogla dobiti Anglija nobenih nadomestnih Čet in bo utrujena. To je vsa naša nada. Iz Pretorije poročajo: Okoli in okoli Pretorije se potikajo majhni oddelki Burov, plenijo živino ter skušajo vreči vlake s tira. Angleži so po majhnem odpora Burov zasedli Warmbad. Iz Kapstadta poročajo, da se je namen Barov v Kaplandiji docela izjalovil. Bari se umikajo proti severju, kamor jih preganja 22 000 Angležev. Dewet se je baje pridružil Bothi. — Iz Laurenzo Marqueza poročajo, da se zgode na bojišča v kratkem važni dogodki. Botha in Dewet imata nad 13.030 mož ter nameravata zgrabiti Frencha.
Dopisi.
Iz Ljubljane, 2. aprila. Z ozirom na priobčeno notico v .Slovencu" od 26. t. m. o pretepu med vojaki 17. peš polke in domobranci, bodi resnici na ljubo in .Slovencu" v sramoto povedano in pojasnjeno, da se je pretep, ki ga resnicoljubni .Slovenec" opisuje — čujte ! — vršil povsem natanko — narobe!
Očividci zamorejo pričati, da so bili začetkom pretepa 4 vojaki domačega polka sami proti 6 domobrancem — med domobranci tudi nek podčastnik, ki je z golim bajonetom mahal po glavah vojakov — in ves čas so od vseh stranij vršeli domobranci na same 4 vojake, ki so bili proti vedno naraščajočemu številu sami sebi pripuščeni.
Najlepši dokaz tej resnični trditvi je ta, da so bili vojaki 17 polka od premoči aretirani, in jih toraj nista 2 domobranca 6 v beg pognala, kakor trdi .Slovenec"! Kako je to lepo zavito!
Upamo, da se vendar .Slovenčeva" misel ni nobenemu tako verojetno zdela, kajti dva domobranca pač ne bosta 6 mož 17 polka zapodila, Se 6 najslabših fantinovne! Neverjetnim Tomažem pa naj to pojasnilo očividca malo .Slovenceve" vere prežene!
Iz Doprepolj, 2. aprila. Pred kratkim časom vrSile so se pri nas za občino Videm prvotne volitve za občinski odbor. Znani naS petijotar .Villenbesitzer* privlekel je v družbi z zelenikastim kaplančkom na volišče vse, kar leze, gre ali Sepa. Za odbornike bilo so izvoljeni edino le bajtarji, dolžniki nase posojilnice in udje zadruge. Namen; hoče namreč doseči petijotar po volitvah, da se dovoli po teh analfabetih odbornikih njegovi zadrugi, ki se preseli sedaj v naSo občino, tudi vinotoč, ker po njegovi lastni izjavi le ta zadrugo Se ohranjuje. Vemo, da jo ohranjuje, a je ne bo ohranil. Pretočeni teden obsojen je bil naS petijotar radi kolportaže provzročene pri zadnjih občinskih volitvah v globo in ž njim več nezavednih tukajšnjih svedrcev in svedronov. To je le ma-
lenkost, povemo pa petijotarju na vsa ussa, da pride še k zeleni mizi v družbi z .zeleniko" in da bo prišel domov s pobito glavo. .Zelenika" je tudi v svojem .ajfru" utaknil svoje prste v petijotarjevo smrdečo smolo in ne vemo, če si jo bo ostrgal sam z njih. Najbrže bodo drugi gospodje, ki bodo ta posel zanj opravili. To zaznamovano revše spozabilo se je tako daleč, da je celo v cerkvi tu občo spoštovanega posestnika smešil in ga slikal kot brezverca Spodil je moralično tudi našega g. nadučitelja s kora, o kojem se je pa že v .Slov. Naroda" pisalo Ker se še vrnemo k vsemu temu, omeniti hočemo le še to, da .Villenbssitzerja, nikakor ne moremo odpustiti, ker v umazanih klerikalnih listih blati svojega vse časti vrednega predstojnika, svoje nekdanje dobrotnike, ki so ma kot nezakonskemu otroka brez vsakega premoženja omogočili študije, vsled katerih je on danes to, kar je — namreč petijotar in Villenbesitzer. Tudi blagega duhovnika v pokoji naj pasti lepo v miru, kakor pusti on njega. Vsak človek ni Jaklič in vsak ne poturica. Pri vseh teh žalostnih razmerah tolažimo se s tem, da bo tudi naš petijotar dobil zasluženo plačilo za svoje umazano delo. Moralno ubit bode tako, kakor je bil ubit fizično Tržit, najgrši, škiljavi, na iedno nogo hromi grbasti in zaradi svoje hudobne blsbetavosti razupiti mož grške vojske, ki je že mrtvi Pentesileji s sulico oči izkopal. In s takimi ljudmi se je nam tu bojevati.
Misijonar. Iz Celja, 1. aprila. V nedeljo večer predstavljal se je v .Narodnem domu" „L u m p a c i j V a g a b u n d" pri popolnoma razprodani dvorani. Pred predstavo dekla-movala je gospica Baše v a z jako prijazno donečim krepkim in razločnim gla som prolog „Blago vestniko m". Igralo se je v obče jako dobro, najboljša pa sta bila seveda .krojač Klopčič" in pa .Šuštar Kneftra", katera sta žela burno pohvalo Ker je bila .celjska žaba razglasila, da bode „suätar Kneftra" med odmorom škornje popravljal, pripravilo se je bilo mnogo .drete in smole" za slučaj, da bi se bil oglasil kak celjski nemčur s svojimi raztrganimi cipalauai A ker nobenega ni bilo, shranila se je .dreta in smola" za prihodnjič, kajti .Šuštar Kntftra" obljubil nam je, da pride v krat kern zopet v Celje krpat .nemSko" Celje.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3 aprila.
— Osebne vesti. Okrajni glavar v Celju g. grof A t tem s postane vodja okrajnega glavarstva v Gorici.
— Shod ljubljanskih zaupnih mož. Včeraj so se zbrali v .Narodnem doma" ljub ljanski zaupniki narodno napredne stranke, da se dogovore glede kandidatov za prihod nje občinske volitve. Shod, ki je bil jako dobro obiskan, je sklenil, priporočiti volilcem naslednje kandidate: za III. volilni raz-redgg.: Jakoba Dimnika, Josipa Kozaka, Frana Mallyja, Josipa Pro-senca, Ivana Toatija in Jos Tarka, ki so bili tudi doslej občinski svetniki, na mesto g. Antona Kleina, ki se je kandidaturi odpovedal, pa g. Josipa Kendo, železniškega magacinerja; za II volilni razred gg.: dr. Danila Majarona, Andreja Senekoviča, Antona Sveteka, Ivana Hribarja, dr. Lovra Požarja. Ivana Šubica in dr. Ivana Tavčarja, ki so bili že sedaj občinski svetniki, a ker je g A n t o n Komovc zopetno kandidaturo odklonil, gosp. Fran Pavlin pa je že lani izstopil iz občinskega sveta, je bil postavljen kandidatom gosp. dr. Josip Kušar, dragi mandat pa se je reserviral za nadal-njega zastopnika uradništva, čigar ime se pozneje naznani; za I. volilni razred gg : dr. Matija Hudnik, Jos. Lenče, Elija Predovič in dr. Stare, ki so bili tudi doslej občinski svetniki, na mesto umrlega g. Jana Dejaka pa gosp. Ubald pl. Trnkoczy.
— Dr. Tavčarjev izstop iz hrvatsko-slovenskega kluba. .Soča" piše o tem dogodku: .Dr. Tavčar je izstopil iz hrvatsko-sloven8kega kluba V sobotnem .Slov. Narodu" je cital marsikdo s presenečenjem to vest kakor tudi ono o preziranju naprednih slovenskih poslancev v klubu pri podpisih na razne interpelacije in predloge. Izstopil je, akoprav po pravilih kluba in po
Dalj« v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu'1 St 76, dn6 3. aprila 1901.
njegovem vedenja na Danajo ni bilo za to nikakega povoda, ali povod so dale zahrbtne spletkarije, katere se zrcalijo jasno is pisma dra. Ploja, katero je pisal dra. Tavčarju z namigijajem, naj izstopi. — Škofovska politika je prodrla celo v hrvatsko slovenski klub, in dasi se je tolikrat po vdarjalo, da domača politika nima ničesar opraviti na Dunaju, so bili vendar le samo oziri na domačo politiko povod, da je izstopil dr. Tavčar. O tem nase razmere čudno označujočem dogodka našega politi-tiškega življenja še spregovorimo."
— Značilno postopanje. Vlada kaj rada toži, da nima dovolj slovenskih poli tičnih uradnikov, in da je vsled tega prisiljena zadovoljevati se z jezikovno nesposobnimi nradniki. A glej — zopet smo doživeli slučaj, da je odličen slovenski politični uradnik odletel daleč iz domovine. Okrajni glavar v Sežani, g. dr. Peter Laharnar je imenovan deželno vladnim svetnikom v statusu deželne vlade v — Črnovcih v Ba-kovini, mej tem, ko je v Trstu pri namest-ništvu še vse polno mož, ki ne znajo slo venskega jezika. Pa seveda — dr. Laharnar ni — aristokrat. Drag slučaj: Poštarjem na Pragerakem imenovala je c. kr. poštna direkcija v Gradca g. Karla J a ko bi j a, do sedaj poštnega ekspedijanta pri Marija Prosti. Torej pristnega Nemca za popolnoma slovenski kraj, slovenske poštne uradnike pa potiskajo na Gorenje Štajersko, a štajerski poslanci se še ne zmenijo.
— Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. Druga letošnja redna seja dne 13 marca zvršila se je sledeče: Sklenilo se je, da se prosi c. kr. deželni šolski svet^ naj odneha od svoje zahteve, da bi morale rado voljke poučevati najmanj po 15 ur na teden, ker bi s tem bilo onemogočeno sprejemanje po več kot ene radovoljke na kako mestno šolo. Ob enem se ukrene potrebno, da se za sedaj tej nareibi po možnosti ustreže. Za neko otroško vrtnarico se zaprosi spregleda, da bi smela brez predpisa nega zrelostnega izpita za splošne ljudske šole voditi otroški vrtec. Nekega učitelja se priporoča za denarno podporo in se na-svetuje svota. Došla brošura .Ljubljanskega učiteljskega društva" — .higiena doma in v šoli" se porazdeli med posamezna šolska vodstva, knjižnice itd. ter se odrejaje, da se imajo šolski organi začetkom vsakega semestra posvetovati o higieni na dotični šoli ter o tem poročati mestnemu šolskemu svetu. Dvema učencema se dovoli prestop iz privatne v mestno šolo; tudi se ugodi trem prošnjam za oprostitev učencev od obvezne slovenščine. Prošnja šolskega vodstva na Karolinški zemlji za napravo žive meje ob šolskem svetu se s priporočilom odstopi potom mestnega magistrata občinskemu sveta v rešitev. Koncem seje poda vodja Rak tel j kot učiteljski zastopnik interpelacijo glede nadomestnega pouka ob četrtkih dopoldne, ravnatelj Šabio pa in-terpelira v neki disciplinarni zadevi.
— Odbor dramatičnega društva je imel 1. t. m. sejo, v kateri se je konstituiral takole: predsednik g. dr. Ivan Tavčar, podpredsednik g. dr. Karol vitez Bleiweis, blagajnik g. Fran Rozman in tajnik gosp. Anton Aškerc. Sprejel se je predlog, naj se mesto dosedanjega gledališkega odseka in mesto dosedanjih dveh intendantov izvolita dva odseka in sicer odsekzarepertoir in odsek za upravo. V vsakem odseka je troje gg. odbornikov. Rešitev personalij si pridržuje ves odbor. V smislu sklepa občnega zbora se je imenoval gledališki tajnik, ter se je to mesto podelilo g Franu G o ve-kar ju. Odbor oziroma odseka sta začela takoj s svojim poslovanjem ter se že vrše pogajanja radi engagementov.
— Javno predavanje. Danes večerje v mali dvorani .Narodnega doma" javno predavanje g. dra D. N. Verguna z Dunaja o Do8tojevskem. G. dr. Vergun je odličen slovanski publicist ter urednik in izdajatelj dunajske revije .Slavjanski Vjek". Predavanje priredi „russkij kružok". Gostje dobrodošli!
— Člane slovenskegs umetniškega društva poživlja odbor, da se blagovole" udeležiti nocojšnjega predavanja g. dr. D. Verguna v .Narodnem domu".
— Občni zbor mesarske zadruge v Ljubljani, vršil se je v nedeljo, 31. marca t 1. ob 10. uri dopoludne, v gostilniškem salonu pri Ferlincu ob obilni udeležbi Kot sastopnik obrtne oblasti prisoten je bil g. niagiatratni svetnik Sesek. Zadružni načelnik
g Josip Kozak pozdravi navzoče in otvori zborovanje. Prebere se zapisnik lanskega občnega zbora ter odobri. Zadružni načelnik pripomni, da so ae zadeve, tikajoče se v lanskem občnem zboru sklenjenih resolucij, izdatno izboljšala Predloženi računski zaključek za leto 1900, iz katerega je povzeti, da je imela zadruga v pretočenem letu 442 kron 68 vin dohodkov in 274 K stroškov, in znaša zadružno premoženje 3788 kron 7G vin., se je odobril. Pri nadomestni odbo rovi volitvi sta bila zopet izvoljena dosedanja odbornika gg. Anton Anžič in Jožef Ocvirk. Soglasno se je izrekla želja in zadružnemu odboru naroČilo, da v interesu mesarjev in odjemalcev, takoj na pristojnem mestu stopi v dogovor, radi nujne zgraditve toliko potrebnih in željenih mesarskih tržnih lop, za katere so po zanesljivem viru vsi potrebni načrti že zagotovljeni. Končno se je zadružnemu načelniku soglasno izrekla zahvala za njegov trud in vestno delovanje, na kar je načelnik zborovanje zaključil.
— Na korist Prsšernovega spomenike bo v ponedeljek, 8 aprila t. 1-, v prostorih Narodne čitalnice v Škofjiloki velika slavnost. Vspored: I. del. 1. Franc Blon: .Koračnica", glasovir čveteroročno 2 J. Kocijan čič: „Kam?", moški zbor. 3 Fr.Gerbič: ,Gon-doljerjeva", ženski čveterospev. 4. .San", živa podoba iz opere .Janko in Metka" s spremljevanjem glasovira. 5. K. Mašek: .Strunam", moški zbor. 6. J Raff: .Tarantela", glasovir čveteroročno. 7. F. S. Vil-har: .Mornar", moški samospev. 8. »Prešernu", živa podoba z deklamacijo. 9. J. Fieišman Čerin: .Luna sije", ženski zbor. 10 Berg: .Švedska pesem", ženski zbor. II. del. 11. .Ob sladki kavi — grenko spoznanje". Komična opereta v enem dejanji. Spisal in zložil A Dorn. Poslovenil F. S. Finžgar. 12. Dr. B Ipavec: .Zapuščena", moški zbor. 13. J. Brahms: .Madjarski ples", glasovir Čveteroročno. 14. .Vera upanje, ljubezen", živa podoba. Pevske točke moških zborov izvajajo združeno pevci tukajšnjega .Bralnega društva* in .Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov". Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: Numerirani sedeži prvih treh vrst po 3 K, ostali sedeži po 1 K 50 vin, stojišča pa po 1 K Vstopnioe se dobivajo v lekarni g. Burdycha in na večer predstave pri blagajni. Preplačila ae hvaležno vsprejemajo.
— Talijo za rešitev življenja je podelila deželna vlada posestnika sinu Ivanu Dolmaviču iz Broda v krškem okraju v zaesku 52 kron 50 vin, ker je z nevarnostjo za lastno življenje rešil iz vode Antona Zaleta Ia iz Grčareve vasi.
— Nova c. kr. poštna nablralnlca. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je z dnem 1. aprilom t. 1. odprlo novo o. kr. poštno nabiralnico v Velikem Gabra v političnem okraju litijskem.
— Iz Zagorja na Pivki se nam piše: V nedeljo 30 marca imeli smo pri nas volitev .nadžupana". Nepretrgoma 33 let je bil nadžupan g. Matija F »tur st Dolgo vrsto let nosil je to sitno breme na svojih ramenih. Priznati se mora, da je on ves čas svojega županovanja gledal vedno v prvi vrsti na korist in blagor občine. Mar-sikaterikrat je šlo zelo trdo, a on ni vpogoil svojega vratu ; on je star, kremenit značaj, kakor jih je dandanes malo več. Utrujen dela odložil je to breme, in voljen je bil njegov sin g. Matija Fatur ml, katerega dosedanje požrtvovalno delovanje v blagor občine nam obeta, da bode vreden naslednik svojega četa.
— „Sv. Barbara na Kolosu1'. Iz Štajerske se nam piše: Pretekli teden poročal je .Slovenec", da je bil g. F. C. imenovan defiaitivnim učiteljem pri Sv. Barbari na Kolosu. Mi smo dolgo ugibali, kje bi vendar bila ta sv. Barbara na .Kolosu", ker na celem Štajerskem tacega kraja ne poznamo. Končno smo vendar prišli na to, da je Sv. Barbara na .Kolosu" nemški: .St. Barbara in der Koloss", ki sezoveslovenski: ,Sv. Barbara v Halozah" (halozah). .Slovenec" je pa seveda s svojo bistroglavostjo napravil iz al o v enakih .Haloz" — .Kolos".
— V veliki nevarnosti. Iz Maribora ae nam piše: Pri izkopavanju neke jame za vodovod v ulicah proti stolni cerkvi zasula je danes zemlja dva delavca Korela in Kenda do glave, in le z velikim trudom rešili so jih smrti. Velika množica ljudi, ki se je v hipu nabrala, bila je ogorčena radi malomarnega, in slabega nadzorstva pri
vodovodnih delih, vsled katerega bi bila dva vrla delavca skoraj izgubila življenje-
— Vae za denar. S Koroškega ae
nam poroča: Pri Št Vidu na Koroškem hotel se je mlad in priden fant poročiti z dekletom, ki je bila ž njim v bližjem so rodstvu Vsled tega dotični župnik ni hotel privoliti drugače k poroki, kakor da plača ženin 700 gld. .za sv. očeta". Mladi ženin pa tega ni hotel storiti, češ, da ima sv. oče itak dovolj denarja, in je raje z nevesto vred prestopil k protestanti z mu.
— Iz Opatije se nam piše: Letos je Opatija tako prenapolnjena, kakor ni bila morda še nikdar. Tujci se morajo kar puliti za stanovanja in jih seveda navalu primerno tudi drago plačevati. Te dni je umrla tukaj nadvojvodinja Gizela, hčerka nadvojvode Josipa. Njeno truplo je tod bilo položeno na mrtvaški oder, danes, 2. aprila pa prepeljano na Reko in od tam v Budimpešto. Vse to je oskrbel tukajšnji pogrebni zavod g. FranDoberleta ml. tako impozantno in ukusno, da je vse občinstvo kar strmelo in se ni moglo načuditi, da je v tako malem kraju sploh mogoče izvršiti tako prireditev prav tako lepo, kakor na Dunaju.
— Velika tatvina — najbrža Izmišljena. Pred dnevi smo poročali, da sta bili Mariji Kernovi, prodajalki črevljev v Špital akih ulicah št. 5 ukradeni dve hranilnični knjižicami z vlogama po 2000 kron. Marija Kern je sama pri policiji naznanila tatvino. Tudi dve žepni uri in dve srečki sta jej bili ukradeni. Sedaj pa je policija dognala, da je ta tatvina najbrže izmišljena. Ukra deni hranilnični knjižici nista bili last Marije Kernove,marveč Marije Nosanove posestnioe in krčmarice iz Gotenice v kočevskem okraju, in je ta imela isti le spravljeni in shranjeni pri Ker-novki. Marija Nosanova je hotela že večkrat imeti knjižici nazaj, a Marija Kernova se je izgovarjala, da ima deponirani v mestni hra nilnici, in da jih ne more takoj ven dobiti. Dne 16. sušca je Nosanova še jedenkrat odločno zahtevala knjižici nazaj, a tudi takrat zaman. Čez sedem dni potem sta bili knjižioi ukradeni, med časom, ko je bila Kernovka pri misijonu. Sedaj ae je izkazalo, da je Marija Kern knjižici realizirala in dvignila okoli 3700 kron, katere je zase porabila. Marija Nosanova je bila z Marijo Kernovo znana in jej je zaupala knjižici. To zaupljivost je drago plačala, kajti Marija Kernova je ves denar zapravila in nima sedaj ničesar. Polioija je dala Marijo Kernovo pod ključ in jo poslala na Žabjek.
— V Ameriko je odpotovalo v me secu sušču z ljubljanskega kolodvora 462 oseb. Zaradi nameravanega izseljenja pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo areto-vanih 10 mladeničev.
— Vrečo otrob je našel v Streliških ulicah Fabjanov hlapec Ivan Progar.
— Desetak izgubil je na poti od Cesarja Jožefa trga do škofije postrešček Ma tija Epih.
— Prašičevo meso je ukradla danes dopoludne v Šolskem drevoredu mesarju Ivanu Zajcu delavka Marija Pagre iz Velikih Lašč. Detektiv jo je in flagranti ujel.
— Konj splašil se je včeraj zvečer na Kongresnem trgu hlapcu Ivanu Snoju. Konj je dirjal po Vegovih ulicah, poEmon ski časti do šole na Cojzovi cesti, kjer ga je neki delavec ujel.
— ..Izkopanine" v izložbi pod »Narodno kavarno" so izborne, virtuozne imi tacije železa, brona, patine in rje, narejene iz papirja, lesa in vrvio. Izdelal jih je aka-demični slikar g Matija Jama. .Izkopanine" so v dekorativne svrhe na prodaj pri g. L Schwentnerju.
— Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec sušeč bil je zelo moker in malo prijazen. — Opazazovanja na toplomeru dado povprek v Celzijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 1*7°, ob dveh popoldne 64°, ob devetih zvečer 34°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega mesca 38°, za 01° nad normalom. — Opazovanja na tla-komeru dado 730 7mm kot srednji zračni tlak mesca, za 53mw pod normalom. — Mokrih dnij bilo ja 22; padavina, dež in sneg, znaša 234 5mm. — Med vetrovi je nadvladoval jugozahodni
* „Unio Cstholios". Prejeli smo na slednji spis: V Vašem cenjenem listu št 72 s dne 29. sušca, ste Vam priposlani preklic s končno opombo prijavili: .Ti škofje in kardinali so toraj delali reklamo za zava-
rovalnico, ki ima danes opravila s kazen skim sodiščem". Po § 19. tisk. zak. poživljamo Vas, da v prihodnji številki aledeči preklic objavite: Ni istina, da ima zavarovalnica .Unio oatholioa" opravila s kazenskim sodiščem; istina je marveč, da je isti zavod, ko je meseca grudna svojega glavnega zastopnika v Lvovu Feliksa Thumena odpustil, proti istemu kazensko ovadbo storil zaradi pozneje dokazanih nepravil. — Pri tej priliki zaprosimo, da častito uprav-ništvo v naznanja vzame, da smo ravno isti popravek na vse časopise, kateri so znana, senzacionelna, toda napačna naznanila razglašali, priposlali in o kojih smo bili obveščeni. S spoštovanjem: „Die Centraldirection der .Unio catholica".
* Narodnosti v avstro - ogrski armadi. Dunajski .Armeeblatt" je prinesel statistiko avstro - ogrske vojske, v kateri je 430.0 00 Slovanov, 227 000 Nemcev, 120000 Madjarov, 48000 Rumu-nov, 14 000 Italijanov. Izmed Slovanov je 175 000 Čehov. 7G.000 Poljakov, 75000 Malorusov, 75 000 Hrvatov in 28000 Slovencev.
* Kaznovan častnik — tst. Ulanski nadporočnik Viktor pl. Diossy, ki je oropal blagajno in pobegnil, je bil pred vojaškim sodiščem v Stolnem belem gradu obsojen na triletno ječo. Najvišje vojaško sodišče na Dunaju pa je to razsodbo ovrglo ter povišalo Diossyja kazen: Diossy izgubi svoje plemstvo, svojo šaržo in bo sedel 6 let v ječi.
* Oabriele d' Annunzio zopet pogorel. D' Annunzio, proslavljam italijanski pesnik, nima sreče s svojimi dramami. Njegovo najnovejše dramsko delo .La cittä morta" (.Mrtvo me3to") je propadlo že v Parizu, sedaj propadlo pa je tudi v Milanu, dasi sta glavni vlogi igrala Duše in Zacconi.
* Kakšno bo vreme v aprilu ? Radolf Falb, čegar vremenska prorokovanja za marec so se večinoma uresničila, prorokuje za april sledeče vremenske izpremembe: V tem mesecu se prevrže vreme petkrat! Spočetka mnogo deževja in snega po vsej osrednji Evropi ter precej hladno. Nato suho vreme brez snega, temperatura normalna. Potem močnejše in razširjenejše deževje, nevihte, nič snega in polagoma padajoča temperatura. Nato preoej suho vreme pri zelo nizki temperaturi in z neznatnim snegom. Končno zmerno na-raščenje deževja pri razmeroma visoki temperaturi in mnogih nevihtah. Po Falbovi prognozi bo od"l.—10. aprila spočetka dež in sneg. Temperatura najprej normalna, nato znižajoča se. 4. aprila je kritičen dan druge vrste.
* Orožna nesreče. Od 21. marca ob 3 popoldne se vas Vagi i o v etruščanskih Apeninih z vsemi poslopji, s travniki in njivami premika proti reki Sooltena. Premikanje se vrši prav počasi — 20 cm v vsaki uri ali 4—5 m vsak dan — a zategadelj so se porušile vse stavbe, ter se je napravilo dva km2 veliko jezero, ki narašča od ure do ure. V četrtek 21. marca ob 3. popoldne je zapazil župnik, da se premika župnišče, ki je ležalo poleg cerkve najvišje med vsemi hišami. Hkratu pa je opazil, da se premika tudi cerkev in da se js stolp opasno nagnil. Vaščanje so naglo izpraznili cerkev in hišo župnika V petek 22 marca pa se je začela premikati tudi spodaj ležeča vas ter počasi drsela v dolino. Premikajoče se ozemlje meri 1700 m na daljavo in 800 m na Širino. V petek zvečer se je pokazala nesreča v najstrašnejši obliki. Pod pritiskom navzdol se premikajočih plasti zemlje se je ozemlje valovito izbočilo, plasti so dvignile ter pokopale drevesa in cele hiše. Vaščani so mogli rešiti le živino in pohištvo. Vse drugo, tudi njive in travnike, jim je vzela grozna katastrofa. V noči na soboto se je dvignila struga Scoltene za 6 m. Voda se je ustavila in kmalu je bila vsa dolina pod vodo. V nedeljo zjntrsj pa se je nakrat dvignilo dno pokopališča za 8 m, zemlja je globoko popokala, da so se napravili veliki jarki Več grobov se je odprlo, videla so se okostja in napol strohnela trupla. Kmalu na to se je sesula cerkev in njene razvaline so pokrile večji del pokopališča ter odtegnile odprte grobove pogledom zgra-žajočih se vaščanov. Hkratu je začelo še snežiti. Sneg je padal neprestano 24 ur in pokril nesrečno vas i belim mrtvaškim plaščem.
Književnost
— Književni list. Organ „Cdtinjske či taonice i Gorskog Vijenoa". Tako se zove nova revija za leposlovje in znanstvo, ki je začela izhajati na Cetinju namesto dosedanje revije ,Luca". Prva številka je prinesla več izvirnih in prevedenih povesti, umetnih in narodnih pesmi, zgodovinskih in literarnih Člankov ter beležk. List, prav spretno ure dovan, more postati velike važnosti za raz voj srbsko Črnogorske književnosti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dolenji Logatec 3. aprila. Prvo-boritelju za prosveto slovenskega naroda, nevpogljivemu značaju, vzornemu častnemu občanu dr. Tavčarju — Slava!    Dolenjelogaški somišljeniki.
Dunaj 3. aprila V slovanskih političnih krogih je zavladala velika nevolja proti trgovinskemu ministru baronu Callu, ker je ta v komisijo za trgovsko pogodbo z Ogrsko imenoval 53 Nemcev in le jednega Slovana, necega Ceha.
Lvov 3. aprila. V Brodyju, v Zakopanih, v Sanoku, v Mylenican in še v nekaterih krajih so bili včeraj mee-tingi, na katerih se je zahtevalo, naj poljski klub, če treba, tudi z najbrez-obzirnejšimi sredstvi prisili vlado, da podržavi poljsko gimnazijo v Tešinu.
Budimpešta 3. aprila. Na južnem Ogrskem se je sinoči ob 6. uri primeril močan potres. Čutil se je na vsem ozemlju od Temešvara do Belegagrada. Ponekod je trajal le 3 sekunde, drugod pa celo do 12 sekund. V raznih mestih, zlasti v Belemgradu, v Novem Sadu in v Veršču so popokali zidovi in se podrli dimniki.
Benetke 3. aprila. Nemški kan-celar grof Bülov je prišel sinoči semkaj. V Veroni se je sešel z ministrskim predsednikom Zanardellijem.
Darila.
Upravnlitvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Matoda. Gospica Ivanka Zupan v Postojni 2 K 70 vin. v imenu gostov povodom poravnane sitne zadeve. — Gosp. BorovSčak v Ljubljani 5 K mesto venca na krsto gospe Olge Krašovec. — Gosp. V. Z., Postojaa, 2 K 81 vin. darovanih za „kampelj". — Gg. August in Rozalija Černe v Litiji mesto venca na krsto preminulega g. Nikolaja Terškana 2 K. — Rodbina VranCiö v Ljubljani 6 K mesto venca na krsto gdč. Schneckenburger. — Skupaj 18 K 51 vin. — Živeli darovalci!
Za prebivalce mest, uradnike i. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in. napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (2—5)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 31. marca: Ana Zaje, gostija, 80 let, Poljanska cesta št. 20, pljučni empfizem.
Dne 1. aprila: Fran Stampfl, trgovec, BO let, Zaloška cesta št. 11, prisad. — Te odor Dolenc, delavčev sin, 2 ieti, Mestni trg št. 9> vnetje sopil. — Neža Remžgar, kajžarica, 64 let, črna vas št. 1, oslabljenje vsled vnetja bezgavk.
V deželni tolnici:
Dne 29. marca: Valentin Sajovic, dninar, 55 let, naduha.
Dne 30. marca: Katarina Bizjak, krojačeva žena 45 let, prisad.
Dna 31. marca: Helena Mihevc, delavka, 63 let, otrpnjenje srca.
Dne 1. aprila: Jakob Lenarčič, delavec, 57 let, kap.
Darila za „Narodni Dom".
XCVII. izkaz „Krajcarske družbe".
Prenesek  .  .   .  74.886 K 54 v. Doneski  sa  mesec ja-Quarij; plačali so čč. p. n. dame in gospodje:
dr. Ivan Tavčar,...... 10  „   — „
Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr.
Kollmanu, M. Pleteršuik iu O.
pl. Trnköczy, k 6 K, skupaj 30 „ — „ Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik,
I. Gornp, dr. M. Hodnik, Fr.
Mally, dr. Fr. Muuda, V. Rohr-
mann in S Rutar, a 4 K, skupaj 82 , - „ A. Bayr, J. S. Benedikt, vitez J.
Bleiweis, A. Dečman, O. pl. De-
tela, P. Drahsler, J. Duffe, A.
Gogola, I. Gričar, A. Klein, dr.
J. Košar, £. Lah, M. Levstek,
J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač,
R. Milic, Gost. Pire, K. Pire,
L. Pire, dr. M. Pire, J. Rode, dr.
Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupauc,
M.   Zupane   in  K.   Žagar,
k ■> K, skupaj...... 52   „   — „
I. Bonao, J. Maček, L. Schwentner,
Fr. State, I. Šubic, A. Tavčar in
A. Trstenjak, k 1 K, skupaj . 7   „   — ,
Letni donesek g. ing. V. Pollaka       48   „   — „
Doneski za mesec f e -bruarij; plačali so če. p. n. dame in gospodje:
dr. Ivan Tavčar...... 10   „   — ,
Dr. A. Ferjančič, 1. Gogola, Fr.Koll-
mann, M.   Pletersnik in D.
pl. Trnköczy, a 6 K, skupaj .       30   ,   — „ Dr.  vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, I. Gorup. dr. M. Hndnik,
Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V.
Rohrmann, in S.  Rutar a 4
K, skupaj........ 32   .   — „
A. Bayr, J. S. Benedikt, vitez
J. Bleiweis, A. Dečman, O. pl.
Detela, P. Drahsler, J. Duffe,
A. Gogola, 1. Gričar, A. Klein,
dr. J. Kusar E. Lah, M. Lev-
stek, J. Lozar, J. Martinak, I.
Mejač, R. Milic, G. Pire, K.
Pire, L. Pire, dr. M. Pire, J.
Rode, dr. Fr.  Tekavčič, dr.
Fr. Zupane, M. Zupane in K.
Žagar, ä 2 K, skupaj   ...       52   ,   — „
1. Bonač, Maček, L. Schwea-
tner, Fr. Stare, I. Šubic, A.
Tavčar in A. Trstenjak, ä 1 K,
skupaj......... 7   „   — „
Knjigotržec Schwentner plača za
, Narodni papir"..... 50   „   — „
Doneski za mesec m a r c i j; plačali so čč. p. n. dame in gospodje:
ar. Ivan Tavčar,...... 10   „   — ,
Dr. A. Ferjančič, I. Gogola.Fr. Koli-
mann, M. Pleteršuik in D. pl.
Trnköczy, ä 6 K, skupaj . 30 , — „ Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik,
dr M. Hudnik, Fr. Mally, dr.
Fr. Mutida, V. Rohrmann in S.
Rutar, a 4 K, skupaj ... 28 , — , A. Bayr, J. S. Benedikt, J. vit.
Bleiweis, A. Dečman, O. pl.
Detela, P. Drahsler, J. Duffe,
A. Gogola, I. Gričar, A. Klein,
dr. J.KuSar, £. Lah, M. Lev-
stek,   J. Lozar,  J. Martinak,
I. Mejač, R. Milic, G. Pire, K.
Pire, L. Pire, dr. M. Pire, J.
Rode,  dr. Fr. Tekavčič, dr.
Fr. Zupane, M Zupane in K,
Žagar, ä 2 K, skupaj ... 52 „ — 9 I. Bonač, J. Maček, L. Schwentner,
Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in
A Trstenjak, ä 1 K, skupaj . 7 „ — „ Skupaj . .76.373 K 54 v. Opomba: Vsem čč. gg. darovalkam in darovalcem, ki ž njim v težavnem položaju rodoljubno vstrajajo, izreka najtoplejšo zahvalo
odbor „Krajcarske družbe".
V Ljubljani, dne 2. aprila 1901.
»Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani:
Lovro Blaznik, Stari trg 12. M. Blaž, Dunajska cesta 14. Helena Dolenc, južni kolodvor. A. Kališ, Jurčičev trg 3. A. Kane, sv. Petra cesta 14. J. Kušar, sv. Petra cesta 52. J. Maček, Mestni trg 5. A. Svatek, Mestni trg 25. J. Sušnik, Rimska cesta 18. F. Šešark, Šelenburgove ulice 1. K. Urbas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova hiša).
Jos. Wallner, Marija Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. železnice.
Meteorologično poročilo.
Vitiiui n*d morj.ra SO« S a. Srednji snial tUk TMO mm.
Caa opa-aovanja
Stanje barometra v mm.
9. zvečer
7. fljatraj
2. popoL
742 5
743 3 7420
1
II
Vetrovi
Nebo
98 al. jzahod del. oblač.
4 2 brezvetr. j jasno 184 ar. zahod pol. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 108°, normale: 7*1*.
Dunajska borza
dne 2. aprila 1900.
Skopni državni dolg v notah   .... 98 45
Skupni državni dolg v srebru .... 98 20
Avstrijska zlata renta....... 11785
Avstrijska kronska renta 4% .... 97 60
Ogrska zlata renta 4°/0....... 11740
Ogrska kronska renta 4*/0..... 9310
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1687 —
Kreditne delnice......... 720 50
London vista.......... 24017'/,
NemSki državni bankovci za 100 mark. 11760
20 mark............ 2349
20 frankov........., . 19 08
Italijanski bankovci........ 9050
C. kr. cekini........... 1133
Zahvala.
Podpisana rodbina izreka tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za mnogo-brojna izrečena sožalja o priliki bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta in strijca, gospoda
Nikolaja Terškana
posestnika in trgovca.
Posebno zahvalo izrekamo prečasti-temu gosp. župniku M. Malenšeku in blagim usmiljenim sestram za tolažbo in požrtvovalni trud ob času njegove bolezni. Najiskrenejša zahvala tudi vsem darovateljem krasnih vencev in sploh vsem, osobito gosp. podčastnikom domobranskega pešpolka St. 4, ki so se tako mnogobrojno udeležili sprevoda nepozabnega ranjkega.
V Ljubljani, dne 2. aprila 1931.
(696) Žalujoča rodbina Terškan-ova.
Originalna steklenica brinovca
Franc Cvek-a v Kamniku.
^W svoj o ženo!
Pza vsako rodbino najvažnejšo 1 'knjigo t otroških zadevah s če.1 (tisoč   zahvalnimi  pismi pošilja) [diskretno  za 90 vin. v »vstr.j znamkah (odprto 70 vin.)
gospa A. Kaupa, .Berlin S. W. 220 Lin-,,
denstrasse 56. M (3QQ_23)
2£Zoroš2si
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, poaebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-6)
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko in Primorsko:
Anton MBias-ic^ls. IJublJuna, Marije Terezije cesta *.
Slovo i
Jfer mi povodom svojega odhoda iz Ljubljane ni bilo mogoče se osebno posloviti, poslovim se tem potom ter izrekam spoštovanemu gledališkemu občinstvu za simpatije in priznanje najsrčnejšo zahvalo, ter kličem vsem prijateljem in znancem srčen:
Na zdar!
rees)       Cecil Vašičsk-
P
jvo v steklenicah
,i2 pivovarne Peries.
Zaboj s 25 poliiterskih steklenic marčnega piva
gld. 2'-. Zaboj s 25 poliiterskih stekenic dvojnega marčnega
gld. 2.SO. (688-3)
Naročila in prodaja na drobno
Prešernove ulice št. 1, v veži. Ces. kr. avstrijske     državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga to z Trhli. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzeasfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fmnzens-feste, Ljubno, Dunaj; čez .Selzthal v Sjlnograd, Ino-most; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solno-grad, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregeiic, Čarih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare. Heb, Pranzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten ha Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje'.
— Princi v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri ltt m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega meBta in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob .2. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz Ljubijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD-
LETNIK XXI. (igoi). Izhaja po V ,, pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K so h, pol leta 4 K 60 h, Četrt leta a K 30 h. 20 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
15
Dragotin Košak
X zlatar *
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Velik* zalog*
razne zlatnine
lat prstan«vr.
Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrta.
A. 1ST7XTST
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ae vzorec vpoalatl 16
AAAAAAAAAAAa A A ^
i  Josip Reich >
4 likanje sukna, barvarija in ►
1 kemična spiralnica £ \ Poljanski nasip — Ozke ulice it, 4 ^
4 se priporoča aa vsa v to stroko spadajoča k
2 15 dela. L 4^    Postreibe točna. — Oene nizke. J
Fran Detter
LJUBLJANA, Stari trg M. 1.
16 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu ee dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne elemoreznloe in mlaoinloe, katere ee dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poitolne prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kolizejske ulioe Stev. 16
(■v Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
IÖT »ode "SOI
po nnjnlzjlli cenah. 15
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
15
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip it 8 (Reichove hlea)
priporoča svojo bogato zalogo
stedllnlb ognjl&ö
najprlprostejilh kakor tudi najfinejših, s zolto medjo ali mesingom montiranih za obklada a pečnicami ali kahlami, Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila ee hitro izvrta.
v Dolu pri Ljubljani, s pekarijo in nekoliko zemljiščem! se proda.
Kupci naj se obrnejo za naslov na upravništvo „Slov. Naroda*. (698—1)
Svinjsko gnjat
fino surovo maslo izborna pristna vina v steklenicah
priporoča (12—75j
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, nasproti glavni pošti.
kakor tudi
vse druge deželne pridelke
kupuje najdražje
trgovec v „Narodaem domu" v Celji.
Kdor ima veliko predlva, naj naznani zadnjo ceno in množino. (524—9)
\\ccoltp
&cev sirup
lekarnarja Piccolija
-v Sijiabljani
se prireja kar najskrb-nejše iz di§eCih gorskih 3al)u^w      malinovih jagod v srebrni nem kotlu s pomočjo para>% in je torej najbolj čist izdelek nepreaežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in buker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K l*3d. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1*10, 100 kilogr. = 100 kron. L (1368—28)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro ogerski monarhiji proti povzetju z K 530.
e zadostno Šolsko naobrazbo sprejme se takoj za neko veCjo manufakturno trgovino v Ljubljani. (665-2) Kje? pove upravniatvo .Slov. Nar.".
Za Veliko noč
priporoča
Rudolf Kirbisch
slaščičar na Kongresnem trgu
piruhe in atrape iz sladkorja in čokolade, fine bonbone in bonbonijere, čajno pecivo in cakes. (602—4)
Fince, - Tituli,
Potice fino nadevene. Vina iz c. kr. dvorne kleti. Francoski cognac.
Francosko likerje Itd.
Zunanja naročila se izvršujejo toCno.
/O
cnitna ponudSa.
*jj Vdovce, posestnik, oam,
C* ozednjc otazo&ti, ScCi &c oc&na-w* niti & gospodično ati vdovo jjj v otazosti od 26 do 40 (it, M fii jc vcSča ncfiotilio ofoven--*i o/lega, itadjan^Acga in nem-*| Sfzega jc&i&a. Szcdno&t ima ri doSza fmfiazica in ona, Ai y* ima fiaj dote. SbnudSe, če yk mogoče o otifio, fiateza öc tafioj-)tf tajno vzne, do S. apzifa t. £. Xli pod na upzavniStvo
n| „Stov. Š)Zazoda". (692—1)
Št 436.
(681-3)
Pri mestni hranilnici v Kranju popolniti je provizorično službo
pomožnega uradnika
z letno plačo 840 K in obojestransko trimesečno napovedjo s pristavkom, da se v slučaja sposobnosti in porabljivosti utegnejo službene razmere defiaitivno nrediti in plača primerno zvišati. — Prošnje z dokazili sposobnosti naj se vlože do 10. aprila 1901 pri podpisanem županstvu.
2Z-dpanstT7-o -v branju
dne 30. marca 1901.
♦ ■  Ustanovljeno 1. 1870.  ■ e>
Izdelovalnica perila za gospode, dame in otroke
samo iz blaga tvrdk B. Sehroll, (iraamann in Sigi«
Nikako malovredno tovarniško, marveč najskrbnej:e domače delo.
Za brezhibni kroj in najpoštenejšo postrežbo jamči tvrdka
C. J. HAMANN, Ljubljana
(2586-6)
Ako bi imel kupec
Iflestnl trg **■
Dobavitelj perila več e. in kr. častniških oskrbovališe.
Istotam se dobi Izvirno dr. C-uslav Jilger-ja volnen« perilo vsake vrste, kopeljisko perilo, potem klobuke iz loilna in kož tvrdk Plesa, Hlekl in Plehler, najboljševmoške in ženske nog-ovlee, kravate, modrce, žepne robce, razno drugo modno in tkane nlag?o za gospode, dame in otroke itd. itd.
Lastno Izdelovanje predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih jopic, spalnih sukenj itd.
Cene so v primeri z dobroto blaga brez konknrenee.
vzrok, biti nezadovoljen z blagom pri meni kupljenim, se to blago rade zamenja ali pa denar povrne.
CD
CO
□3
volje
Stanovanje
s tremi sobami, predsobo in kuhinjo s« odda s 1. majam t. I. na Rimski časti stav. 17.
Več se izve pri gostilničarju. (675—2)
in dopisnik za slovenski, hrvatski in nemški jezik, želi svoje dosedanje neodkazano mesto premeniti s trajnim nameSceojem.
Blagohotne ponudba pod „Stabil" na npravniätvo „Slov. Naroda". (699—1)
Anton Ditrich
špecerijska trgovina
Postojina.
Priporočam najbolje direktno naročena svoja izvirna Južna vina v naslednjih priznano izbornih znamkah:
Malaga . .*.....
Madeira......
Fortvino (rodeče in belo) Laciimae Christi. .
Maršala......
Sherry.......
(646-3)
Vda de Adolio Rittwagen Malaga.
G. E.
Vermoilth......Vinardi&C.
Turin.
Ta medicinalna in desertna vina so na prodaj v celih in polovičnih steklenicah po Izvirnih cenah.
Razglas
javne dražbe.
V zapuSčino zamrle Uršule Bergant
spadajoče nepremičnine :
sobna in posteljna oprava, obleka, perilo in drobnarije
se bodo
v četrtek, dne 4. aprila 190!
ob 9. uri dopoludne in če treba tudi popoludne
v Ljubljani, Rožne ulice št. 9
na javni dražbi prodale.
Kupci morajo kupnino takoj plačari godnemu komisarju in kupljena stvari t*kcj odstranit!.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1901. (694-2) Ivan Plantan
c. kr. notar kot sodni komisar.
G-otov -uspeli
imajo splošno priznane
Kaisez>je\re
karamele iz poprove mete
proti nedoMtajanJu apetita, želodčnemu bolti, dlabemu In pokvar-(2117—10) Jenemu želodcu. b
Pristne v zavojih po 25 vin. v Ljubljani pri: Mr. Ph. Mardetschlaeger-ju, v orlovi lekarni poleg železnega mostu; Milanu Leustek-u, v deželni lekarni pri Mariji pomagaj; Ubaldu pl. Trnköczy-ju, v lekarni pri zlatem enorogu. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevic.
[oocoooooooocoooa ooor
Za na želodcu bolehujoče! IIS
Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali težko prebavljivih, prevročih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor:
želodčni katar, želodčni krč* želodčne bolečine, težko prenavljanje ali zažlezeiajc,
naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborui učinki so že mnogo let preizkuäeni. To je
prebavno in kričistilno sredstvo
Huberta Ullricha zeliščino vino.
* To zeliščino vino je prirejeno iz izbornih zelišč z dobrim vinom in okrepča t j|j in oživi prebavni organizem človeka, ne da bi bilo kako odvajalno sredstvo. S, Zeliščino vino odstrani motenja v žilah, čisti kri vseh pokvarjenih, bolezni jfj
* provzročujočih snovi in pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi. ®
Po pravočasni vporabi zeliščinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je mesto druzih rezkih, razjedljivih, zdravje vničujočih sredstev. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tim močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju.
7onril£* in nJe2a neprijetne posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtripanje £-a\Jl Ijej srca| brezspanje, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vranci in pri hemeroidalnih bolestih, se z zeliščinim vinom hitro in milobno odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost, pospeši ves prebavni sistem in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz črev.
Medla, bleda barva, nedostajanje krvi in
OQlflhli^nif* 80 večinoma posledice slabega prebavljanja, nedostatnega sno-VJOlaUlJd IJC vanja Krvi in bolezni na jetrih. Ob nedostajanji apetita, nervozni oslabelosti in razdraženosti in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja hirajo mnogokrat take osebe počasi. 0F" Zeliščino vino daje oslabeli življenski moči nov impulz, gf Zeliščino vino pomnoži apetit, pospešuje prebavljanje in reditev, oživlja spremembo snovij, pospešuje in zboljšuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja novo življenjsko veselje. Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to.
Zeliščino vino se dobiva v steklenicah po gld. 150 in 2 a v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojini, Ajdovščini, Vipavi, Celji, Sežani, Trstu itd. kakor tudi na Kranjskem in po vsem Avstro-Ogrskem po vseh pekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
rar
Pred ponaredbami se svari.
Zahteva naj se izrecno (1306—11)
Huberta Ullricha ~SQ zeliščino vino.
Moje zeliščino vino ni nikakoršno tajno sredstvo; njegovi deli so: Malaga-vino 450,0, vinski sprit 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 240,0, sok jerebike 150,0, črešnjev sok 320,0, mana 30,0, sladki janeš, janeš, Alenina korenina, ameriški lapuh, svedrčeva korenina (encian), kolmeževa korenina aa 10,0. Te naj se zmeša.
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 16 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzbirka dr. Sohoenfeid-ovih
barv v tubah za ak&d. slikarje.
-«*► Zaloga #f vsakovrstnih čoplčev za pleakarje, slikarje ln zidarje, itedilnega mašila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljfie in neprecenljivo sredstvo sa likanj*
sobnih tal pod imenom „Bapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v na-
Ko stroko spadajoče delo v mestu in na deželi t priznano reebao in fino po najnižjih cenah.
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino 1 Ljubljana, Stari trg št. 28
»riporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih ivIearakUt žepnih In atenskih ar.
■vle
Nikelnasta remontoar ura. ... od gld ••' Srebrna cilinder remontoar ura „   „ 4*—. Trgovina vaefc «ptleztlh predmetov i očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila n Izvrtaj t jo natančno ln i jamstvom.
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta si 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, i5 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Oblek« po meri se po
najnovejših osorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam po
J. S. Benedikt
15
Ljubljana, Stari trg, tik moje
šriČar <§ 31fejßC> Ljubljana, Prešernove ulice št 9 # %
sta svojo zalogo za spomlad in poletje z drazestnimi novostmi v konfekciji za dame in dekleta spopolnila in priporočata isto soojim p. n. odjemalcem najtoplejše. %%%%%%
(672-4)   A     ž|ž     0     0     0     ^     ^    Jlustrovani katalogi brezplačno in poštnine prosto.   ^     e$i     ip     ip     ip ip
= -A-dj:i3sits3s:o
l morsko kopališče Sistiana,
Postaja: « Devin-Sistiana IJ
avstrijske
južne železnice.
Lastnik: Hnrz Alekaander pl. Tkurn-Taxla.
a Klimatiöno zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trsta •/« ure vožnje po železnici. Odlično biva-il liSče pri smernih cenah. Penzija. Dunajska kuhinja. Teple merske kopeli. Hotelski fl kV voz na postaji.
K (487—10) Ravnatelj Frame Cianemüller
poprej hötel Munsch in nadvojvoda Kari na Dunaji
SWaK" Velikonočni izlet v morsko kopališče Sistiana.
Štev. 1436/00/9.
(683)
Prodaja hotela in posestva.
Dne tO. aprila fOOl dopoludne ob iO. url vrSila ae bode pri c. kr. okrajnem sodišču v Celji soba St. 7 izvršilna prodaja posestev vlož. Štev. 7, 8, 171, 191, 197, 198 kat. obč. D ob er na in vlož. štev. 14 kat. obC. Klane, osetojefiih
iz hotela s stanovalnimi in gospodarskimi poslopji v kopališču Doberna (Neuhaus) pri Celji ter z mlinom v bližini, z zemljišči ter mnogobrojnimi pritiklinami vred
za skopni znesek 66,164 K 87 vin.
Posestva se bodo skupno ali pa v skapinsh prodajala. Najmanjša ponudba znaša 39.110 K 88 vin.
C. kr. okrajno sodišče v Celji, odd. III.,
dnö 12. marca 1901.
Za pomladno in poletno dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland in roman cement, železo za vezi, štorje, trarerze. železniške sine, okove za vrata in okna, tronihe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428 -7)
Potem poljedelske stroje: slamoreznlee, arepeljne. mlatllnlcc, fino izdelane močne pluge, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše t rombe za gnojnico, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Razno orodje za kovače, kljueavnlearje in mizarje.
UTagrohne križe, vlite kotle, Jeklo za svedre, telinlee in uteže. kakor veliko izoer v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica,
trgro^rizia. z železnino iti epecerijelriaaa 'blagem.
Ljubljana,
Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec.
Najnovejše in najboljše v
]s: 1 o"b tjl 3s i ]a.
za gospode in dečke
izdelke prvih avstrijskih, nemških, Italijanskih In angleških tovarn
priporoča v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah
O. j. HAMANN
Mestni trg štev. 8
Zaloga klobukov
c. kr. privileg-ovanih
(621—3) dvornih klob. tovarn
W. Ch. Pless, Dunaj in J. Pichler, Gradec
Klobuki se po lastni širjavl glave In po lastni napovedi oblike Izdelujejo In se vzprejemajo stari klobuki za barvanje In modernlzovanje.
Zahvala.
Slavna
Dunajska zavarovalna družba na Dunaji
mi je po svojih zastopnikih, gg. Josip Černak in Ivan Zore v Ilirski Bistrici na Kranjskem, vso, ne po požara, ampak vsled poškodovanja povzročeno škodo popcl noma izplačala, n« da bi bila k temu zavesana.
Podpisani Štejem si tedaj v dolžnost, gori imenovani družbi najtoplejšo zahvale izreči in isto vsem p n. zavarovancem posebno priporočiti.
Smerje na Kranjskem, dne" 29. sušca 1901
Janez Cvetan 1. r., (678) občinski predstojnik.
Pričetek krojaške obrti!
Podpisani uljudno naznanjam spoštovanemu občinstvu in preč. duhovščini, da sem pričel lin Mestnem trgu št. 9O
samostojno izvrševati krojaško obrt
ter se priporočam v izdelovanje vsakovrstnih moških oblek po najnovejši modi.  Mero za obleko vzamem tudi na domu naročnika. Za mnogobrojna naročila se priporočam
z odličnim spoštovanjem ^jjL i Q j 3 i j Zvali, (363—2) krojač, Mestni trg št, 20
i*
St. 10 890.
'lSlS,
(687-^2
V zmislu § 53 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo
računi o prejemkih in treskih
1. mestnega zaklada,
2. unožnega zaklada,
3. zaklada meščanske imovine,
4. ustanovnega zaklada.
5. potresnega zaklada,
6. regulaencga zaklada, za leto 1900 od danes naprej knjigovodstvu občanom na vpogled.
Pri pretresanji in končni rešitvi teh računov vzel bode občinski svet morebitne opazke o njih v prevdarek.
7. 3° o posojila.
8. loterijskega posojilnega zaklada.
9. mestnega vodovoda,
10. mestne klavniee in
11. mestne elektrarne
14 dnlj javno razgrnjeni v tukajšnje!
Mestni magistrat ljubljanski
dne 18. marca 1901.
Trpežna (štrapac) obleka za gospode   8 gld. do 10 gld.
Moderna obleka za gospode   .... 11 „ , 13 ,
Kamgarn     „      „      „ .....13 „ „  16 „
Angleška     „     „                       14 „ „ 20 „
Površnik iz snkna........9
Površnik is cheviota črni in rujavi 13 „ (m-2)
Površnik fin, svitel   ...... 14 „ „  16 „
Ulster, modni cheviot......11 ..14
Havelok, nepremočljiv......5 , 7
Deška obleka, mornarska   .... 3 „
Največja izber konfekcij za dame! Zadnje novosti! Z odličnim spoštovanjem Oroslav Bernatovi6a
Važno!  za Važno!
gospodinje, trgovce* živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografiene aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 14
Oblastv. konces. oddaja strupov. Za Mvlnore|ce
posebno priporočljivo: grenka'sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno 1.1 d.
Vnanja naroČila izvršujejo se točno in solidno.
Drogerija Anton Kahc
Ljubljana, Selenburgove ulice it. 3
Ä Alojzij Erjavec j!Žv
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni sknBnji, kakor tndi po dovršenem strokovnem tečaja v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam ee prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt 15 len ie shranjujejo. — Tuajn tvotitea naj h pridu* nortc.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
na CHlncah št. »S
fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo atrugaraklh del lastnega Izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju,.morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 15
MODERGE natančno po životni meri
a L\ za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi d1?®   ®   @   ®   (&   priporoča   ®   @   j§)   @ ®
v Ljubljani, Glavni trg S štev. 17. ® ® is
Skladišče za modno blago, pozsmentrije, trakove, ölpke, svileno blago, parilo, • • * • ■ klobuka za dama, tkana in kratka roba na debelo in drobno, a a m e a>
HENRIK KENDA
Jakob Zalaznik
pekarija in slaščičarna
Stari trg št. 21
fine orehove« rozinove/ mandeljnove in medene potice 15
pince — tituli
in druga različna peciva.
Naročila prejemam in izvršujem točno.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll L
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
5
1B